. -". : '" ■ i —^ I - ______,_ - ■ ; < ■ - _: :* Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki Entered m Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 8, 1879. NO. 21. — ŠTEV. 21. NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 25, 1906. — V ČETRTEK, 25. PROSINCA, 1906. The tifst Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays. VOL. XIV. — LETNIK XIV. Kitajsko novo leto. j Praznik in dvojni umor. V NEWYORSKEM CHINATOWNU PRAZNOVALI SVOJ PRAZNIK Z OBIČAJNIM STRELJANJEM. Hep Sing Tongi so se maščevali nad On Leong Tongi. 7 ARETOVAN1H. Kitajci včeraj slavi.i svoje novo leto, in sic it jh> svojih šegah in navadah. Praznik bi minol gotovo lepo iii tuirno, da ui-o kitajske tajne družbe pirabile to priliko za medsebojne 1 h ml'. Posledica tc-ua je bila, da sva dva Kitajca ustreljena, dočim sta na-dalji i dva ra:ij«:ia. Sedein bojevnikov s« zaprli. lU'jfvaii - > se člani sovražnih si tajnih organizacij Hep Sing Ton? in On Le-ni T. nir, kteri sta si že več let v laseh. Boj J*' vršil jnnpoludne pred hišo št. 31 Peli Street. Radostno so vdihavali tamkaj setaj^i ljudje po opiju in cigaretah dišeči zrak. ter gledali zastave s zmaji in druge okraske, dočim s<) Mongolci mirno in ne zmeneč za okolico še t ali v svojih prazničnih papii'-ali po ulieah, ko se je naenkrat pričelo streljanje, ki je trajalo tri minuto. Policija je končno napra v i. a mir. Usmrtena sta hila Cheng Yeng in hce S. h ni. Policija je našla osem re volverjev na ulici. ZAROTA ITALIJANSKIH ANARHISTOV. Lopovi so umorili trgovca Michele Ca-razola. Washington, l»a., 2.~>. jan. Detektivi, kteri iščejo morilce bogatega italijanskega trgovca Michele Carrazola, kte rega so nepoznani lopovi v Dunlevyju zavrni no ustrelili, so zasledili v Wa-shingtonu veliko zaroto, ktere namen je, umoriti razne ugledne državljane. Detektivi so nabavili dokaze, da so anarhist i identični z organizacijo " La mano nera". Policija je zaplenila več anarhist ičnih spisov. Tri Italijane, kteri so v zvezi z anarhističnim klu bom v Patersonu, X. J., so zaprli. Najdenček v pepelu. Na m-verne j ">. ulici. Brooklyn Bo-rogli v New Vorkn. našel je včeraj 11-lettn Tom Martin v posodi za pepel, malega, kaka dva meseca starega dečka, ki je bil zavit v umazano cunjo. Malega meščana so izročili mestnej dojil j L Wittejevo darilo. Wa-liin-ton. 23. jan. Ruski poslanik baron Roman Romanovi«- Rosen, je danes izročil poveljništvu križat ke Mayflower krasen dar svoječasuih poobla-*č< ne» v Rusije. Darilo je krasna srebrna čaj va posoda okrašena z bojevnikom. kteri vihti bojno sekiro in mnogimi dragulji. Unija pogrebniških kočijažev. V New Vorku so ravnokar ustanovili unijo po^rebniŠkih kočijažev, kteri nas t:a našem zadnjem potovanju \.i/ ... Sedaj ,i • pa nastalo vprašanje: bodo li ti vozniki peljali do groba tudi — ukiilie in bose •4odprtih delavnic?" Radi tega naj skrbi vsakdo, da ne postal:; scab, ker inače se mu lahko pn-j " I ';■ i oval, ko umrje, iti — j k do -roba. Mrtvece, ktere bodo vozili linijski vozniki, pokopavali bodo nu Union Field. Svetnikova krona — zginola. Pri policijskem sodišču Morrisania v N«'w Vorkn. zaslišali so včeraj 31-]< »nega James Reillyja, kteri je obdol-žen, da je raz glavo nekega svetnika v katoliškej cerkvi na 145. ulici in College Ave. ukradel z dragulji okrašeno krono. Sodišče ga je stavilo pod 1 (M>o v ar -čine do prihodnjega zaslišanja. Svetnik je zgubil »vojo krono na Silvestrov dan. Beillv je preje vsaki dan prišel v cerkev in molil pred kro-nanim svetnikom. Ko je pa krona zginola. tudi Reillyja ni več bilo. On trdi-da o kroni ničesar ne ve. Tornado v West Virginiji, Na tisoče dolarjev škode. VIHAR JE OPUSTOŠIL SKORAJ VES JUGOIZTOČNI DEL DRŽAVE. — REKE IZSTOPILE. —o—■ Železnični promet je zelo oviran, kajti mnogo prog je razdejanih. PODRTI MOSTOVI. -o-- Weston, W. Va., 2">. jan. V jugo-iztočneiu delu West Virgin i je je včeraj razsajal tornado, spremljan z izrednim deževjem. Vihar je napravil za več stotisoč dolarjev škode. Reke Cherry, Ilolly in Elk so pre-stopue svoje bregove in odplavile mao-uo mostov, hiš ter več milijonov čevljev stavbenega lesa. Samo Baltimore and 0'iiio železnica ima nad .$15,(100 škode. Med Herly Junction in Webster Springs je voda razdejala 12 milj proge Holly River and Addison železnice. Petnajst obob je vtonilo, toda ta vest še tli potrjena. IZGUBLJENI ŽENIN. Bal se je ožeaiti z vdovo, ki je starejša nego on. Baltimore, Md.. 24. jan. Včeraj zvečer bi se morala poročiti Mrs. Vera l.intonova iz New Yorka in Curven \V. Eckenfode iz Baltimore., toda iz poroke ni bilo nič, kajti ženin je ušel v Voik. Pa., ne da bi o tem sporočil svojej nevesti. Mrs. Liutonova ga je čakala v hotelu Northampton s prijatelji in po trebnim duhovnom. Mesto pa. da bi prišel, jej je Eckenrode telefonično sporočil iz Yorka, da se bode vrnil Zajedno jej je tudi naznanil, da se boji svojih prijateljev, kteri se mu bodo norčevali, ako vzame šest let starejšo žp^.o v zakon, nego je on. Uboga Harriet Beecher Stove! Znana igra "Stric Tomova koča ktero so že igrali po vsem svetu, bode sedaj v Keutuckvju prepovedana. Pre-I »oved skušajo izposlovati članice zve ze "hčera konfederacije", ktere trdijo. da je igra nepravilna, ker predstavlja prizore iz našega juga pred državljansko vojno v nepravej luči. Ra znn tega škoduje igra tudi mladini — in to je glavni vzrok. Vse, kar škodu je mladini, je starim kokljam "hčera konfederacije" trn v peti. Smrt neozdravljivim! Columbus, <)., 24. jan. Član ohijske 1 »ost a voda je, Mr. Hunt iz Cincinnati-ja, vložil je v zastopniškej zbornici predlog, v sled kterega naj se postavnim potom usmrti vsakega človeka, kteri radi bolezni mnogo prestane in kteri je neozdravljivo bolan. Predlog je vloži! vsi od nasveta go-podične Ann Hall iz Cineinnatija, k t era svetuje, naj se neozdravljivo bolni pomore s kloroformom. Haljova je bogata. Proti predlogu je glasovalo 78 in za predlog 22 zastopnikov. Vihar na Atlantiku. Mobile, Ala.. 24. jan. Velika jad-anka Hobson se je v včerajšnjem viharju. ki je divjal kro^- ITorn Islanda blizo Mobile, potopila. Utonili so vsi orna rji. Tam, kjer se je jadranka potopila. je voda C0 čevljev globoka. Nesrečo so videli raz jadranke Amethyst, toda radi viharja niso mogli priti iz (slednje ladije na pomoč. 5000 zamorcev v Honduras. William H. Coe. predsednik Cooperative Tropical Fruit Co., na Broad-wavu v New Yorku, ktera družba ima svoje nasade v Honduras, se je s prvakom zamorcev Booker Wasbingto-nom dogovoril glede odposlanja 5000 zamorcev v Honduras, kjer bodo delali na tamošnjih baziendah. Nezgoda na železnici. Potniški vlak je na Maine Central železnici blizo Colebrooka, N. H., skočil raz tir. Par ljudi je lahko ranjenih. Katastrofa na Valenciji. Na ladiji je še 100 osob. PODROBNOSTI O KATASTROFI OB OBREŽJU OTOKA VANCOUVER NA PACIFIKU. Radi ogromnih valov nesrečnih ljudi, ki so na ladiji, ni mogoče rešiti. ŠEST MORNARJEV SE JE REŠILO. -o- Victoria, British Columbia, Canada, 2-3. jan. Podrobnosti o groznej katastrofi, ktera se je pripeti a pri obrežju otoka Vancouver, še vedno niso natančno znane. Ponesrečeni parnik je Valencia, Ikapitan Johnson, od Pacific Steamship Compny. Na parniku je bilo 94 potnikov in (jO mornarjev. Parnik je v viharju in gostej megli zavo-zil na nevarne pečine pri imenovanem otoku. Radi ogromnih valov parniku iz kopnega ni mogoče priti na pomočili kaka bode oso d a ljudi, /kteri so še na parniku, ni znano. Na njem je še 100 ljudi in njih rešitev je izključena, ako vili ar ne poneha. Le šest mornarjev je dosedaj srečno prišlo na kopno. Mornarji so v malem čolnu odveslali proti otoku, da izpo-slujejo pomoč. Drtzna vožnja se jim je posrečila in izkrvaii so se na Cape Beale. Oni poročajo, da je najmanj 50 ljudi, Ikteri so pribežali v rešilne čolne, pred njihovimi očmi vtonilo. Valovje jo vrglo rešilne čolne, v kte-rih so bili večinoma ženske in otroci, z vso silo proti parniku. ob kterem so se čolni razbili. VaJovje je hipoma zagrnilo svoje žrt ve. Na parniku je še 100 ljtfdi, kteri s-> >e zbrali na kajitskem krovu, kamor }ia valovi tudi segajo. Glavni krov n popolnoma pod vodo. Vihar razsaja s hitrostjo l>o 40 milj na uro in val »vje neprestano divja preko ladije, tako da ne bode dolgo kljubovala valovom. Ni jeden nesrečnikov ne bode use. gotovej smr ti, ako hitro ne pride jKimoč. Parnilk Valencia oilplul je v soboto 20. prosinca iz .San Francisca, Cal., v Vietorijo, B. C. Samo prvi dan so imeli lepo vožnjo, potem je .pa nastalo megleno in viharno vreme. Blizo nevarne morske ožine je bila megla tako gosta, da so častniki mislili, dt; so že blizo svetilnika Umati la. Takoj nato je parnik zavozil na -kaline. Kapitan je ukazal voziti - polnim parom nazaj in parnak je srečno prišel zopet na globoko vodo. Ker je pa voda v velikih količinah prihajala v ladijo. so morali zopet zavoziti nazaj na }>e-čine, ker inače bi se parnik takoj ]>o-topil. Ix> lakti se vzdržali na \išju. Potem so dva čo.na. v ktei-ih so bile žendke in otrred skalo. Ivo so prišli policaji v glavni stan stan anarhistov, so lopovi zborovali, toda vsi so všli skozi zadnja vrata. Sodišče je izdalo dvajset zapornih povelj, toda dosedaj še nijednega niso aretovalL Mnogo bombaža zgorelo. V .Tacksonu, Miss., je zgorela stiskalnica bombaža zajedno z 9500 zavoji bombaža. Škoda znaša $750.000. 2eno, otroki lo si namenjen S \ ali pa sorodnike ter prijafcHfe v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne cene na: FKANK SAKSEK, 109 Orceawich SV, New Y«k, N. Y, ker tu bode* naipoSteneje in najbolje postreže n. Fr. Sakser je priznani xastop-nik vseh ir> tnitnih patobrodnib dn» Roosevelt ni kandidat. Ne ostane predsednik, SENATOR LODGE IZJAVLJA, DA PREDSEDNIK ROOSEVELT NE ŽELI V TRETJE POSTATI PREDSEDNIK. Lodgejev zagovor predsednika in vsestranska hvala "mirovnega apostola". POSEBNO NAROČILO. -o-- "Washington, 25. jan. Senator Lodge iz Massachusetts je pri včerajšnjej senatovej seji javno izjavil, da predsednik Roosevelt ni kandidat za zo-petno izvolitev predsednikom. V senatu je vse mimo poslušalo, ko je senator obžaloval, da je priš.o v zbornici in senatu do raznih napadov na (predsednika. Radi tega je Roose-velta in njegovo politiko vsestranski zagovarjal, toda ne na izzivalen način. Potem je povdarjal. da Roosevelt ni bojni junak, temveč mirovni apostol, kteri hoče republiko varovati, ne pa jej škodovati. V ostalem bode pa Roosevelt postopal tako, kakor njegovi predniki, in ne bode v tretje tkiandi-doval. Tukaj se zatrjuje, da je bil Lodgejev govor naročen v BeJej hiši. NOČNI OBISKI PRI GOJENKAH. Osemnajst mladeničev je prihajalo vsako noč k gojenkam v Jefferson College. Beaver, Pa.. 25. jan. V zavodu za dekleta, Jefferson College, so zasledili velik škandal. Iz mesta je namreč vsako noč prihajalo v spalno dvorano deklet večje število mladeničev. Prihajali so običajno krog polunoči, in da so imeli prave "good times'', je samoumevno. Radi tega so sinovi raznih tukajšnjih prominentnih rodbin v velikih skrbeh in jednega so eelo zaprli. Mladi Don Juani so redno vsako noč prihajali v spalne sobe deklet in prinašali seboj steklenice, ktere niso bile prazne ter slaščice, s kterimi so deklicam sladili njih prerani "Honev Moon' \ Profesor Cadwallader je minolo nedeljo našel tri mladeniče v trenotku, ko so prišli iz spalne sobe. Hišo so o-stavili po rešilnej lestvi. Profesor je naštel potem še petnajst mladeničev. V ponedeljek je sklenil ravnatelj Staples mladeniče vjeti. Radi tega je o-stal v nadstropju pod spalnimi dvoranami in o polunoči je čul nad seboj moško hojo. Ko je mislil mladeniče vjeti, je pa pritekel profesor Cadwallader, ki je bil tudi na straži in prepodil mladeniče, kteri so si obraze zavezali z robci in bežali. V kapelici so našli še 12 mladeničev, kteii so pa tudi všli. Chicaški anarhisti. V proslavo spomina na petrograd-sko "krvavo nedeljo", so tukajšnji anarhisti priredili "ljudski shod". Ko je nekdo omenil predsednika Roo-sevelta, so anarhisti pričeli nepopisno žvižgati. RAZLIČNI LJUDJE. Dovedite vee ljudi v kako trgovino, kjer zamore vsakdo izbrati blago, ka-koršno mu ugaja, in čudili se bodete, akko različni so si ljudje v tem pogledu. Nekteri med temi so lahki" ter vzamejo in plačajo, kakor se od njih zahteva — tudi za najslabše blago — doeim ravnajo drugi po lastnej izkušnji ter izbirajo blago skrbno in pazljivo. Vse to pa ni velikega pomena, dokler to ne vpliva na naše zdravje, toda ko se zbira zdravila, mora vsakdo biti pri tem zelo pazljiv. Kadar tek ni popolen in prebavi j an je slabo, kar nastane radi nečiste krvi, rabite le Trinerjevo ameriško grenko vino. Ne rabite aJkoholienib jakih pijač, ktere še povečajo želodčne bolezni. To vinsko zdravilo bode ozdravilo vsaiko bolezen in okrepilo vse organe. Ono bode napravilo, da bode vaše prebavi j an je popolno in da se bodete dobro počutili V lekarnah. — Joseph Triner, 799 South Ashland -Avenue, Chicago, BL jš!!! Venezuela in Francija. Do vojne ne pride. KEDAJ IN KAKO BODE FRANCIJA KAZNOVALA VENEZUELO, ŠE NI DOLOČILA. Do blokade ne pride, ker s tem se ne škoduje venezue skej trgovini. VOJNE PRIPRAVE. Marokanska konferenca. Pred kritičnim trenotkom. Paris, 24. jan. Francoska vlada še vedno ni odločila, kaka naj nastopi l»roti Venezueli in še vedno odlaša. Vendar pa bode sama odbrala čas za energičen nastop proti Častni, kakor hitro bode mardklanska konferenca rešena. Dosedaj vlada še ni odredila niti blokade, niti bombardementa in zanimanje za Venezuelo opts&ja veclm. manjše. Časopisje je mnenja, da so zadevo preložili za nedoločen čas. Paris, 25. jan. Iz vojne luke Lo-rient se poroča, da so tamošnji arze-uali dobi.i nalog, naj pošljejo velike količine streljiva v Fort de France na otoku Martinique za vojne ladij„ atlantskega brodovja._ Kedaj in kako bode Francija kaznovala Venezuelo, ni znano. Venezu-elsko obrežje ne bode blokirala, ker to bi na Venezuelo ne vplivalo, kajti vse ono, kar potrebuje, ima doma in izvozno trgovino zamore oskrbovati pre-Iko Colombije. General Matos, bivši nasprotnik ve-nezuelskega predsednika Castra, je prepričan, da med Francijo in Venezuelo i -- pride do vojne, kajti slednjo bodo Zjedinjene države preprečile. Ako pa pride kljub termi do vojne, zamori' Venezuela poslati pro fc™11« za $1021.75 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni urad t 11. do 12. «1thi1i_ Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domaetic Postal Honey Older ali 9» New York Bank Draft FRANK 8AK8BB) 109 OnrnwUk Stieek^JNr* Toek. Vstaja končana. Mir vlada v Livskej pberniji, ČETE GENERALA ORLOVA SO POVSODI NAPRAVILE RED. KONFERENCA FINSKIH REVOLTJ-CIJONARJEV. Pacifikacija na Kavkazu. — Novi boji med Armenci in Tartari. MIR OB ČRNEM MORJU. Petrograd, 24. jan. Tukaj zborujejo ustavni demokratje, kteri so tem povodom spoznali, da mora liusija ostati monarhija, kajti večina prebivalstva je odločno na strani carja, kar velja tudi o vojaštvu. Tudi republikanska strančica je uvidela, da bi republika-nizem pomenjal propad stranke. Ke-publika'bi vodila do vojaškega terorizma, diktature in propasti. Radi te- so republikanci in demokratje sklenili podpirati monarhični na«"in vlade, kajti ljudstvo bi ni jedne druge vlade ne pripoznalo. V kratkem izide manifest, s kterim bodo spremenili prvi član ruskih temeljnih zakonov: "carjeva moč je av-tokratična in neomejena"', tako, da bodo besedo "neomejena" črtali. S tem se pripoznajo pravice gosudar-stvene dume. Revolucijonarji so popolnoma oslabeli in ljudstvo se za nje nikjer več ne zmeni. "Witte je prepričan, da bode vladal sedaj zopet mir. Petrograd, 25. jan. Revolucijonar-no gibanje v pokrajinak Valk in Vero v Livskej gnberniji je popolnoma zatrto, za kar so skrb*-le čete generala Orlova. Finski rovolucijm-rrji so ravnokar zborovali in sTileni-i z vstaškim gibanjem najmanj do marca počakati. Ker so se decembcrski nemiri končali s jx»polnim fiaskom, so vsi nemir-neži zgubili pogum, izimši oni na Poljskem, toda tudi ti so primorani mirovati. Na Kavkazu s*, se zopet pričeli boji med Armenci in Tartari. Oborožene čete se bojujejo z vojaštvom, radi česar je vlada poslala tjekaj nove čete V Kutajsu^je- general Alihanov proglasil vojno stanje in poslal kazemfeo ekspedicijo prot i zapadu. Ob Črnem morju vlada zopet mir in zveza med Titlisom ter Bat umom je zopet v redu. FRANCIJA ZAHTEVA V MAROKU PRVENSTVO. GOSPODARSKA JEDNAKOST, A NE POLITIČNA. Nemčija zahteva, da postane marokanska policija mednarodna. TIHOTAPSTVO Z OROŽJEM. ZAROTA PROTI GOVERNERJU PENNYPACKERJU. Patersonski anarhisti so ga hoteli u-moriti. Monongahela, Pa., 24. jan. Tukajšnja pošta je zaplenila več piserii, naši« >\ 1 jenih 'na glavni stan anarhistov, kterega vodi Giovanni Ciba. Med drugimi pismi je bilo tudi jedno. ktero je napisal Librenio Leocognia iz Pater-sona, N. J. Slednji poživlja svoje prijatelje v Monongalieli, naj prieno s poslovanjem. Druga patersonska pisma so poživljala tukajšnje anarhiste, naj takoj u-more governerja države Pennsvlvani-je, Pennvpackerja. 1000 delavcev odslovili. Washington, 24. jan. Ker kongres ni dovolil $1,000.000 za popravo raznih vojnih ladij, je moraarieni tajnik Bonaparte odredil, da se mora odsloviti 1000 delavcev v raznih mornarič-nih delavnicah. Omenjenih 1000 delavcev bodo odslovili iz vladinih delavnic v New Vorku. Indijani in District Columbia. __ AMERiK ANSKO-SLOVENSKI koledar za leto 1906 je izšel. Obsega sedem tiskanih pol ! 81 slik. Zeio zanimiv. Velja 30 centov s poštnino vred. Pobi se pri: j Frank Sakser ) 109 Gnmrfek Street, New York I7S2 St. Clair StL, Cleveland, O. Algeciras, 25. jan. Pri medsebojnem posvetovanju zastopnikov vlasti. prišli so delegat je lnarouanske k< inference do raznih navskrižij, kterih ne bo-deta zamii-li poravnati niti Francija, uiti Nemčija. Nemški del. -atj* -v i:r, > , p. p principu nesebičnosti . \ je Inakih pravic za vse via 'i. XjiUovi t' -;iiUM-ki ;o-varisi pa za':i ' • p1 <• l st •<• vice. Fraueija. ktcia .i<- I • t- ■ i v Maroku že osem let pos» hne koristi, ne zamore sedaj zavzeti drugim vlastim jedoako stališče in zahteva nekako Monroe-doktrino za severozapadno Afriko, kajti njen politični vpliv v Maroku je večji, nego kterekoli druge države. Z ozirom na jednakost v gospo day, except hjndays and Holidayc. Subscription yearly 5>.t0Cw Advertisement on agreement. Za oglase ao deset vrstic se plača X centov. Dopibi brez podpisa in o?obnosti se le natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Man-y Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nar.i tudi prejšnje bivali*-1, Sče naznani, da hitreje najdemo naslov-' fiika. - Dopisom in pošiljatvam na^Jite' t^cv i "Glu i Naroda" ■09 Greenwic;» Street, Nev/ York City. T»l©fcJ.j 379« Cortiana. Mitchellova taktika. Iz Iudi;mapoIisa, lad., kjer zboruje sedaj konvencija premoirarjev, prihaja poročilo, stniici rovov le iz strahu pred štrajki.m sklenili odi)or premogarjev sprejeti, radi česar naj se |>>godl»a glede premogarjev i/, okrajev trdega pre-moga najpreje sklene. Mitchel . kteri ima od unije -dvojne koristi, tako od strani premogarjev, ka<; roeati podpredsednilktu. V ostalim pa niti njemu ni znano, kaj bode odbor lastnikov rovov trdega pre-niii.';i zahteval, kajti zaibteve itak še niso izdelane. Mitchellova '"taktika" je zaista čudna in med ipremogarji se pojavljajo opravičena siunničenja. O tej "taktiki" bi se v Indianapolisu gotovo še Icaj več izvedelo, ako bi nek M it ene lov pristaš hitro ne predlagal, naj se ta stvar opusti. Vsekako je pa Lewisov nastop dokazal, da se Al it-ehell ne iTtpa odločno nastopiti proti lastil ikoni rovov, in sicer iz le njemu ter lastnikom rovov znanih razlogov. Da tudi ostali delegat je mislijo baš tako, ka'v ir jx>d predjed n i k Lewis, se je p-.-kazalo jedno uro kasneje, ko je konvencija »niobrila vse oaio, kar se je sk enilo v Shamiliinu v prid premoga; rje v mehkega premoga glede osem-•rnrga dnevnega dela in pripoznanja vinska zveza pa po svojem bistvu po-nienja omejitev samostojnosti, oziroma preziranje jiogod'be. Toda pogodba, ktera skrbi navidezno za neodvisnost imenovanih držav, provzročila je dejansko odvisnost Srbije in Bolgarije od Avstrije in Rusije. Srbi in Bol-gari so končno ide-li, da zamorejo mnogo boljše in lepše izhajati brez Avstrije in radi tega so sklenili zvezo, ktere koristi bodo kmalo .prišle na dan. Sedaj, ko ima Avstrija doma dovolj opraviti, je bila sklenitev take zveze žejo umestna in uverjeni smo, da bodo prišli časi, Iko bodo v tej zvezi prej ali slej tudi ostali jugoslavjau-ski narodi, kar bode nastopilo, kadar bode zapel mrtvaški zvon sedanjim zaprtim mejam. Za neodvisnost Poljske. JUUJtV Avstrija na Balkanu. -O- N - Medlem, ko se sedaj ves svet zanima za marokansko konferenco, ktere izid je Še popolnoma negotov, pričela je „a Balkanu razvijati že davno ijotrebna samostojna politika. Že včeraj smo poročali, da sta Bolgarija in Srbija sklenili carinsko pogodbo, ktera je hipoma uničila avstro-ogrski vpliv na Balkanu. Blamirana Avstrija je na to odgovorila s tem, da je zaprla svoje meje za uvoz srbske živine v Avstro-Ogrsko. Pomen carinske unije med Bolgarijo in Srbijo, kteri sta merodajni med balkanskimi državami, moramo ceniti pred vsem rpo moraličnej, ne pa po rna.ter|«lnej vrednosti. Pri tem se rre pred vsem za politične in se le potem /.a gospodarske smotre. Nova zveza med jugoslavjanskimi država mi, ktero moramo kar najtopleje pozdraviti, je v prvej vrsti naperjena roti \ v stri ji in potem tudi proti vla-Itim. ktere so podpirale berolinsftjo noeodbo glede Balkana. Ta pogodba ukazuje Bolgariji, da mora trgovati z vsemi v las trni popol jednako in nje namen je uatva riti i* Srbije in Bolgarije politično osDodarrfko neodvisne države. Ca- Krakov, 7, prosinca. "Peterburgskija Vjedomosti" pri-občujejo članek slavnega slavista in profesorja jjeterburšlke univerze A. L. Sobolevskega, kjer piše pod naslovom "Kaj storiti s carstvom poljskim", naj Rusija da Poljski popolno neodvisnost. A* sledečem podajamo v glavnih točkah njegovo mnenje, ki je prav značilno za Ruse. On pravi: Ljudje, ki se zanimajo za Slavjan-stvo in njegovo razmerje do Rusije, so si že dolgo belili glave s tem vprašanjem. Sovraživo inteligentnih Poljakov do vsaikega "Moskala", v kraljestvu poljskem, posebno pa v Galiciji, je vsakemu že znana .stvar. — Čas tega sovraživa ne ozdravi, in danes ni nie manjše, kot leta 1S04. In priznati je treba, da upanja na boljšo bodočnost ni, ako ostane položaj tak, kakoršen je. Rusi ne delajo razloelkia med Poljaki in seboj, varujejo se izreči vsako besedico, ki bi žalila Poljake in njihovo katoličanstvo. Poljaki pa se vr-nivši z lepo penzijo z Ruskega v svoje kraljestvo, Ik-malo nehajo poznavati Ruse in rabiti ritki jezik, dobre besede ne govore o Rusih in sploh o ničem ruskem ne. Vsakemu pa je jasno, da je že skrajni čas, du se to enkrat spozna. Ni dvoma, da so Rusi osvojevalci, da Imajo pravico vladati nad poljskim (kraljestvom, ni dvoma, da Poljaki brez ruskega dovoljenja ruske vojske n^ smejo za sedaj odstraniti iz svojili mest, ampak morajo čakati, da Rusi odondot odidejo prostovoljno. Gemu pa je Rusom pravzaprav poljsko (kraljestvo? Vladanje poljskega kraljestva prinaša Rusiji le škodo. Ruska vojska, po številu 2.30,000 mož, ki napolnjuje poljska mesta in mesteca, ;k*Hisu-muje vse, kar dovaža na trg po..j ski seljak in posestnik. — Vsak krompirček se kupi od njih za ruskega vojaloa in vsak šop sena za k -nje ruske konjenice. Ti;:.li za mestno prebivalstvo, posebno za židovske krčmarje in trgovce je ruska vojska lep vir dohodkov. Ako vzamemo še, da vsak miški vojak dobiva od doma, od svojcev na leto po 10 rubljev, vidimo, da vsakoletni odtok denarja iz Rusije na Poljsko znaša več ko pol-t ret ji milijon rubljev. Te svote Rusija nilka'kor ne dobi nazaj s tem, kar dobivajo od doma maloštevilni poljski vojaki, ki služijo v sredini Rusije, ali v Sibiriji, ali na Kavkazu. Tudi poljska industrija in trgovina nadkril juje po ruskih trgih rusko. Ruska sreda vsled tega obubožava, poljska krajina pa bogati. Slednje se posebno lahko reče o .poljskih Židih. Sicoro bi se lahko reklo, da Rusija na svoje »t roške podpira le židovski "ilimd"'. Za vse rusko zlato, ki se po-silja Poljakom in Židom, ruska sreda ne dobiva, ničesar; danj, ki ga plačuje državno blagajno, se deloma izdaja v prospeh po.jskega liralje-stva. Jasno je, da poljsko kraljestvo Ru-j siji ni v hasen. A k tej škodi preti še ' ugvarnost: Rusi stoje danes nasproti elikl Nemčiji; ruski vojaki morajo biti vedno pripravljeni, da-se danes ali .jutri vržejo na nem3kte svoje tovariše ohranitev Rusiji neprijazne Poljske. Kakor znano, ima Nemčija jezo posebno na poljske zemlje v Rusiji, a nikakor pa ne na ruske. Ko bi Rusi ne ladali nad poljskim kraljestvom, bi mogli živeti z Nemci v popolnem prijateljstvu in ne bi i« bi treba vsako uro čakati 7iajpada in treba bi bilo mnogo .manj vojske. Izhod je le jeden. "Ako ljubimo", pravi profesor Sobolevski, "svoj ru->ki narod in želimo dobro ruski državi, moramo izpolniti želje Poljakov po svobodi, ki se Iklažejo javno. A ne dati jim samouprave z njihovim lastnim državnim zborom, z vojsko, kontrolo nad rusko trgovino, ampak podati jim popolno neodvisnost. Potem še le bodemo lahko predali nori poljski državi naše trdnjave v kraljestvu poljskem, državne železnice in poslopja, a potem prenesli carinske hišice na Belo „Rusijo, na novo rusko-poljsko Ako <> suhem na slovensko zemljo, a nato v njeno glavno mesto Ljubljano, mesto lepo, veselo, a naj-m i le j še radi tega, ker se lahko tu govori srbski. Ako se človek zatopi v rodoljubne misli in z duševnim očesom preinotri prostranost jugoslovanskih dežela in jugoslovanskega govora z vsemi njegovimi dialekti, od Ljubljane do Vitoša pod Sofijo in od Velike Krajine do Skadra in doli do Bitolja in Orida, kjer stanujejo Jugoslovani, olijemo ga čutila radosti, da smo mi tako velik narod in da je naša zemlja tako prostrana, obenem pa se nam vsele v srce tudi čuvstva tuge in žalosti. da smo mi v političnem oziru najnesrečnejsi narod v Evropi, razcepljeni in razkosani, zdihujoč pod jarmom in pritiskom oholih narodov in držav. Ta čuvstva so objela tudi visokega potnika, ki je prepotoval od Ljubljane do Boke-Kotqrske, a nato preko Hercegovine in Bosne jugoslovanske zemlje, ki ječe pod tujo vlado. V Slovencih je zelo razvita zavest o jugoslovanskem bratstvu in edinosti. "Ne vem, kje je Belgrad, ali to vem, tla žive tam naši bratje Srbi," tako se je i z razi i neki preprosti Slovenec napram spremljevalcu njegove kraljevske visokosti, ko je slišal, da so potniki iz Belgrad a. Kolika ljubezen veje iz teh preprostih besedi! Naravno je, da je ta zavednost še veliko bolj in k repke je razvita v krogih slovenje inteligence, med voditelji tega poštenega. dobrega oddelka našega plemena. ki po posredovanju Hrvatov polagoma sprejema jezik svojih južnih bratov. To je proces našega duševnega edinstva, ki bo, ako Bog da. tudi predhodnik naše politične zajednice. Radost in zadovoljnost ste navdajali njegovo kraljevsko visokost ves čas, ko je bival v glavnem mestu Ljubljani med tem simpatičnim narodom, ki je nam tako blizu v jeziku in tako enak v čustvih, kar se na radost da opaziti na vsak korak. Tega ni moči nikdar pozabiti!" Pod vlak se je ulegel dne 9. jan. na progi Dolenjske železnice blizu mostu na Kodelijevem v Ljubljani, 221etni I-van Zaletel, četovodja 13. topničarske-ga polka iz Varaždina, rodom iz Ljubljane, ki je služil eno leto prostovoljno in je pri'el 1. jan. na stalni dopust. Vlak mu je glavo skoraj popolnoma odrezal. Nesrečnež je,' prodno je storil ta obupni čin, položil poleg sebe čepico, ovratnik, sabljo in vizitko, s ktero še zadnjikrat po/.dra.lja obžalovanja vredne roditelje in nekega prijatelja. Ponesrečenčevo truplo so prepeljali v garnizijsko bolnišnico. Vzrok samomora je nezuan. Dva nova mostova čez Krko prično kratkem graditi, t. j. onega nad Stražo in Vavto vasjo ter pri Gorenjem Že delj časa so rodoljubi delovali na to, da si ustanovijo v največjem tržišču Avstrije svoj denarni zavod. Ta želja se je izpolnila. Danes imajo Slovani pri različnih bančnih transakcijah svoj narodni zavod, tako, da' se jim ne bode treba vec zatekati k tujim bankam. — V odbor so voljeni sledeči gospodje: Anton vitez pl. Vu-kovic, predsednik ; dr. Gustav Grego-rin, podpredsednik; Ante Bogdanovič, Tomo Cossovich, Ivan Gorjup, Ivan Hribar, dr. Radoslav Kvekie, Ladisl. Pečanka, Graeijan Stepančič, T. G. Stepanovič, dr. Fran Vrbanič, upravni odborniki; Makso Antic, ravnatelj. — Že imena sama najodlienejših rodoljubov so nam zadostna garancija, da je zavod v veščih in zares strokovnja-ških rokah. Rojaki, kteri imate kake zadeve, spadajoče v bančno področje, in kteri se žele poslužiti tega najnovejšega našega zavoda, naj se obrnejo na tvrdko FRANK SAKSER, kte-ra je v zvezi s tem in z vsemi drugimi denarnimi zavodi. Prijet postopač. Nedavno so pripeljali dornberški orožniki v goriške zapore postopača Jurja Breganta iz Kranja. Bregant je pobegnil iz ljubljanskih zaporov, kamor ga po 14dnev-ni prestani kazni v Gorici zopet privedejo. Krvavi pretepi v Trstu. Ivan Šver-ca iz Škorkelj pri Trstu je svojega brata Leopolda ustrelil v glavo in roko, ker ni hotel poslušati njegovih svetov, naj ne bo s starši oduren. Prvega so zaprli, drugega pa odpeljali v bolnico. — Alojzij Gemolj od ravno tam je pa Antona Speharja tudi iz Škorkelj s kamnom po glavi tako nabijal da se je Špehar nezavesten zgrudil in da najbrž ne bo okreval. ŠTAJERSKE NOVICE, . Zaradi natakarice sta se sprla v Mariboru v neki gostilni pekovska pomočnika Andrej Pšernič in Franc Ko-šič. Košiču se ni zdelo vredno pretepati se zaradi ženske, pa jo je ubral iz gostilne. Pšernič je pa razbil vse, kar mu je prišlo pod roko in se je pri tem ob neko steklenico tako obrezal, da so morali poklicati zdravnika. Aretaciji se je ustavljal kot nor in šele ko je prišlo več stražnikov, so ga ukrotili in odvedli v bolnišnico. Tragedija na ledu. V Gratweinu se je pri drsanju udri led trem dečkom ondotnega stanovalca Rudolfa. Njihova mati je videla nesrečo, zagrabila sekiro in poskušala rešiti svoje sinove. — Prijela je enega, a skorc? bi tudi ona utonila, ker se jo je deček krčevito oprijel. Ognjegasei so rešili mater in dečka ostala dečka pa sta svoje kratko veselje na ledu plačala z življenjem. Pasivna resistenca pri poštni hranilnici na Dunaju. Z obstrukcijo je uradništvo doseglo, da je ravnateljstvo obljubilo sledeče: osobje se pomnoži, za uradovanje nad predpisani čas se za vsako uro odškodnina zviša, uredi se avanzement tako, da pridejo pomožni uradniki lahko tudi v 9. ei-novni razred. Pevski dom zgradijo na Dunaju. Samo za stavbišč-e se je plačalo 2:5 milijona kron. Grozovita nesreča v rudniku se je zgodila v Inočju na Japonskem. Zgorelo je nad 100 rudarjev. Kdo bo imel veČino v novem parlamentu avstrijskem? Nemški listi so prinesli z vidnim namenom vest, da bo imel parlament, ki bo izšel iz splošnih volitev, 440 poslancev, a med temi bo 225 Slovanov in le 215 Nemcev in Italijanov, dasi bi bilo le pravično, ako bi imelo 17 milijonov Slovanov večino proti 9 milijonom Nemcev. Takoj se je začelo z vladne strani Nemce miriti, da do slovanske večine ne pride, ker se bo varovala nemška posest na ta način, da se za Nemce pri-kroje manjši volilni okraji, kakor za Slovane. Nemci dobe najmanj 200 mandatov. Italijani imajo že sedaj 19 mandatov, ki jim ne bodo skrčeni. Bilo bi že skupno 219 mandatov, Rumu-ni pa tudi morajo ohraniti svojih pet poslancev. In že so Slovani v manjšini. Končno pa je treba pomisliti, da so tako med Nemci kakor med Slovani šteti tudi socialni demokrat je ki bodo ostali zunaj narodnih taborjev, a dločevali bodo kot jeziček na tehtnici. V Poznanju so ustanovili poljski časnikarji časnikarsko društvo, ki je brez dvojbe ogromnega pomena za poljsko misel med pruskimi trinogi-Da vkljub nemškim šolam ni ne polj skega kmeta, ne delavca, ki bi ne znal brati in pisati po poljski, je v prvi vrsti zasluga časništva. Krog 50 časopi sov izhaja v pruski Poljski, ki širi narodno omiko med poljsko ljudstvo. Pod tujčevo peto. Občinski zastop Sv. Martin pri Vurbergu je poslal o-(vrajnemu šolskemu svetu v Maribor sledečo vlogo, ki se je doslovno do črke glasila sledeče: An die loeb. Be-zirkssehulrath in Marburg. Gefertigte Gemeinde Versteliung St. Martin bei Wurmberg Bez. Marburg. Wird be-kont gegeben, das am 19. November [. J. war Gemeinde Aussehusssitzung, wegen deutschen Unteriht in 3 klassi-ge Volksschuhle in St. Martin. Loeb. Bezirksschulratli in Marburg wird sehr hoeflih gebeten in dritte Klasse raelir deutsches Unteriht ein fueliren zu wollen. Soli sicli unsera Jugend mehr deutsch lehrnen zu unsere Ge-gend komen vile deutsehe Obst Haend-ler vegen dos ist sehr notwendig, das sicli unsere Kinder deutsch lehrenn Solen. Gemeinde Amt St. Martin bei Wbg. am 22. November 005 Anton Lorenčič G. V." Tako torej! Če pride k tebi slovenski kmet, barantat kak nemški kravji, svinjski kupec ali kupec vina in sadja, takrat moraš znati nemški! Zakaj neki? Ker kupec, kteri te itak navadno ogoljufa, govori blaženo nemščino in bi končno tudi ti rad pokazal, da nemški znaš. Svoje materinščine pa se njemu nasproti sramuješ. In če gre jo naši slovenski kupci kupovat v Nemško, morajo znati zopet nemško. Ali ste že kedaj slišali, ljudje božji, da se je zaradi slučajnih slovenskih kupcev med Nemci zahtevalo znanje slovenščine? BALKANSKE NOVICE. Med bolgarskimi socijalisti obstoji že več nego eno leto velika razprtija. Na čelo nove struje v stranki stoje Badalov, Harlakov i. dr., ki se zovejo "liberalei", da bi se razločili od^osta lih "konservativcev" v stranki, kte re zastopata Blagojev in Kirkov. Raz-cepljenje se je izvršilo v zadnjem Času popolnoma, ker so se tudi nektera delavska društva začela ločiti od so-cijalistične organizacije. RAZNOTEROSTI. Misijonarji za kosilo. V državi Kongo so divjaki napadli belgijsko misijonsko postajo Quago, pomorili 9 misijonarjev ter jihpojedli. Roparski umor vojaka. Blizu Komama je topničar Ferber umoril in oropal vojaka 26. pešpolka Riptaka. Riptak si je bil prihranil pri vojakih nekoliko denarja ter ga nesel domov staršem. Balkon se je zrušil v gledališču v Madridu. Ubite so tri osebe. Ustnica uredništva. Za vse elevelandske dopisniike glede zadev Rev. Hribarja, oziroma položaja v fari sv. Vida. Ker smo prejeli zopet jeden dopis v omenjenej zadevi, moramo opozarjati na našo listnico uredništva od 19. prosinea 1906. Mi ne priobčimo ničesar več v teh zadevah, ker smo storili več kot svojo dolžnost. Bridke skušnje v rečenej zadevi naj bodo v svarilo vsem: če nimaš zadostne zmožnosti, sredstev in moči, ne izzivaj in vsprejemaj boja, v ktere-m je evident no, da pod ležeš! To je naša zadnja beseda v tej zadevi. Slovencem in Hrvatom pri- v poročam svoi g SALOON I V obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra gr. vina in whiskey ter « imam v zalogi zelo fine s modke« Rojakom pošiljam denar« )e vstaro domovino ni? hitro in poceni; preskrbim p ti- ^ robrodne in železni* ške lističe. V zvezi sem v z g. Frank Sakserjem v New \orku. Z velespoštovanjem Ivan ^ovže, Ely, Minn. Math. A. Schauer, West Blocton, Ala. 9 priporoča cen}, rojakom Slovencem in bratom Hrvatom svojo staro in občeznano trgovino za raznovrstno obleko in perilom, čevlji, Specerijo in vsemi potre osminami za rudarje. Cene nizke. Blago izvrstno. Postrežba točna. Svoji k: svojim ! Op. Pošiljam tudi denarje v staro domovino, ter sem v zvezi z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. POZOR, ROJAKI! Ogibajte se Frančiške Strumbel, doma iz Iga pri Ljubljani. Doti&nica je bivala tukaj v Evelethu in je svojega nroSeoea grdo opeharila ali prevarala in pobegnila dalje. Menda biva sedaj t Baitoertaxra, Ohio. Andrej Khn, P. O. Box 3M, Bveleth, Minn. (M janr 08) NI ČLOVEKA KATERI NE BI BIL ŠE ČITAL T ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PRIPOVEDOVATI OD UV DI O VELIKEM ZNANJU IN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, S KATERO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI Dr. E. C. Collins M. I., ker je ta slavni professor edini zdravnik, kateri je napisal to prekoristno Knjigo ..Zdravje", s katero je dokazal, da ni človeške bede, trpljenja ali bolezni, katere bi on popolnoma in temeljito ne poznal. Knjiga: ZDRAVJE. 7atnroi T Slovenci, mi Yam priporočamo, da se, ako ste nt- liUlUial i močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins M. I., k« r Vam on edini garantira, da Vas v najkrajšem *asu popolnoma ozdravi, bodi si katerikoli notranje ali zunanje telesne bolezni, kakor tudi vsake: Tajne spolne bolezni mosk» In ženske. Ozdravljen. Reuma- OzdravUena glavobola, Ozdravile rkaštja, Ozdravljen: živčne bo-tizuia in kronične ^lega toka in bolezni slabine in jetike. lezni, pokvarjene kni bolezni želodca, notrc^ot? 111 ^^las- 'j Marko Lepetieh, Olga, La, Janez Zabnkovec, Box 86 Butle, Mont. 1 I H i John Krnae, Box 14 Connorville. O P p zavod. rl denarje pt5 pri F. ior> Grteadu kn JV Hr. Alojzi a Slama, Clarkson, Nebr, Poieg teh imamo na razpolago Se na stotine pismenih zahval, katerih pa radi pomnajkanja pro štora, ne mcramo tu priobčili. „ Pn 10 If I f P^dno se Obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški IlUJum l pišite po knjigo zeliravjo ter pismu priložite nekoliko znamk za po£t- g nino, nakar Vam takoj dopošljemo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisano [I Vašo bolezen in nje uzroke in kadar Vam je vse natanko znano, bodete ložje natanko rj opisali svojo bolezen in čim gotoveje ozdravili. ■ • - . ; pj V VSAKEM SLUČAJU torai natanko opiSile svojo bolezen, koliko časa traja, koliko ste stari in vse ig glavne znake in to v svojem maternem jeziku, ter pisma naslavljajte na sledeči naslov: Dr. E. a COLLINS jj MEDICAL INSTITUTE, 140 West 34th Street,, NEW YORK, N. Y. | Potem smete biti z mirno dušo prepričani ▼ kratkem popolnega ozdravljenja. ^ j Zavod Dr. E. C. Collins-a je otvorjen od io ure dopoldne do 5. popoldne. p VABILO NA NAROCBO! Staro leto je minolo, prosimo vse one gg. naročnike, kte rim je naročnina potekla, da jo blagovole kmalo poravnati. "GLAS NARODA", sedaj NAJVEČJI SLOVENSKE DNEVNIK, velja za četrt leta 75 centov ter je NAJCENEJŠI SLOVENSKI LIST. Naročnino je plačati vnaprej. "GLAS NARODA" gotovo donaša obilo gradiva in vedno skušamo zadovoljiti naše ceni. naročnike; vsem pa nikakor ne moremo vstreči. Ako dobimo vedno več podpore, se bode list še razširil, ker vedno "naprej" je naše geslo. Upravništvo "Glasa Naroda". ŽENITNA PONUDBA. Želim se poročiti s pridno in pošte no Slovenko v starosti od 18 do 24 let. Ponudba dobra. Tozadevna pisma naj se blagovolijo pošiljati na: John Golobich, Box 174, Cecil, Washington Co., Pa. (23-25—1) OPOMIN. Vse one, (kteri trni kaj dolgujejo v gotovem denarju, prosim, da v kratkem poravnajo svoj dolg; drugače jih bodem s polnim imenom in rojstnim >krajem naznanil po časnikih. H. Michitsch, (12-31—1) Loleta. Pa. NAZNANILO. Na občnem zboru Slov. kat. pod p drulžtva sv. Srca Jezusovega št. 2 J. S. K. J. v Ely, Minn., dne 17. grudna 1905 je bil izvoljen sledeči uradniški odbor: Predsednik Josip Lovšin, Box 1031; podpredsednik Fran Oražem starejši: L tajnik Ivan Prijatelj, Box 120; II. tajnik Fran Čampa mlajši; blagajnik in zastopnik Jednote Ivan Merhar. Box 95; bolniški načelnik Josip Se-kula, Box 316; gospodarski odborniki: Fran Francel, Box 37, Alojzij Pogorele in Anton Kožar; redarji so: Anton Pogorele in Teodor Vesel; zastavonoše : Zmagoslav Lovšin, Martin Čam pa in Josip Lube; osferbniki za sprevode: Ivan Marko vi č za oženjene, Fran Sekula za neoženjene. Prosim, da naj mi vsak brat, ki sta nuje zunaj mesta Ely, zanesljivo do-pošlje svoj naslov kakor liitro mogoče. Z društvenim pozdravom John Prijatelj, L tajnik, Box 120, Ely, Minn. Tt ti — 2B jut 06) Comoagnie Generale Transatlantic. francoska parobrodna družba.] DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA !N LJUBLJANE. POSTNI PARMKI SO s "La Lorraine" na dva vijaka...................12,000 ton, 25,(K)0 konjskih meči. "La Savoie" ,, ,, .....................12,ozIaeena s 3 pokrovi in za katero pismeno jamčimo 15 let. Zraven tega tino pozlačena verižica in prstan z lepim kamenom poljubne veličine. Vse to stai»e pri nas samo 4 dolarje. Rojaki, ki Se nimate take ure naročile si ono takoj pri nas, ker se Vam tako lepa prilika ne bode v Vašem življenju nikdar več ponudila. Pri naročilu pošljite vpismn en dolar, a drugo plačate na ekspresu Denar se vrne, kdor ni z blagom zadovoljen* Xaš naslov je: NEW YORK WATCH COMPANY, - 447 E. 87th Street, New York. Bell Phone: South 143 • » Cuy. Phone Cent. 1619 THE STANDARD.BREWING GO. !2de!sje najboljšo vrsto piv2. 137 Tratiti St. Cleveland, O. polju, mesto podrtega vsled povodnji 1. 1904. _____ Cigani so ga opeharili. K posestniku Mul ecu v Lazah so prišli na novega leta dan štirje cigani s konjem, da bi ga zamenjali z njegovim. Ker so brez prenehanja s cigansko nadležnostjo vanj dražncli. se je dal lahkoverni mož preslepiti, da je menjal svojega konja s ciganovim in še 40 K obljubil pridati, če bo ciganski konj brez napake. Cigani so njegovega konja odvedli, a jk> 40 kron jih čez določeni čas ni bilo. Ko je dal Mulec konja preiskati, je ži-vinnzdravnik našel, da je na vseh štirih nogah bolan, in da ne bo kmalu zdrav. Mulec ima škode 400 K. Falitna tvrdka v Ljubljani. Trgovina z železnino in mešanim blagom Ma-dile, Wutseher A: Co. (poprej Ham-mersehmidt), je napovedala insolven-co. Pasiva znašajo 400.000 kron. Glavni upnik je prejšnji imejitelj tvrdke in nek a araska banka; dalje dolguje raznim cementnim tovarnam 30.000 kron. Upnikom se ponuja 70odstotna poravnava. Mlada prefriganka pod ključem. Dne 5. jan. je neka neznana mlada deklica j »okradla Mariji Breceljnikovi /.a 2'2 kron obleke, Frančiški Menar-dovi v Ljubljani pa poneverila 12 K vredno pelerino. Pri prvi je rekla, da se piše Kenda in da je njen oče pristav v Trebnjem, pri drujri pa se je izdala /.a Grmekovo. Dne 0. jan. pa jo je ena oškodovanih strank v mestu opazila in jo pokazala policijskemu stražniku, ki jo je odpeljal v zapor. Pri sebi je imela deklina le še ukradene čevlje in poneverjeno pelerino, za dru«ro pa noče povedati, kje da ima. Navi-hanka je Jerica Belentinova, roj. leta 1888 v Mirni na Dolenjskem. Lansko leto še, komaj ko je prekoračila 16. leto svoje starosti, je Belentinova pokazala, da je rojena za nekaj "višjega" in res to tudi izpeljala. Prišla se je ponujat v ljubljansko bolnišnico za ■ usmiljenko. Ker pa ni imela izkazov, ■ ji je prednica sicer obl jubila sprejem ' }>od pogojem, če ji te prinese. Belen-. tinova je šla na Krko, tam se delala t pri posestniku Sadarju zelo pobožno, 1 naposled pa ga naprosila, da naj jo • pelje v Ljubljano, kjer bode vstopila - k "nunam*', češ, za vožnjo bodo že - te povrnile. Sadar je res zapregel ko-i njiča in potegnil dozdevno mlado'Kri-i stusovo nevesto" proti Ljubljani, - kjer je ustavil pred deželno bolnišni- - co. "Pobožno" dekle je skočilo z vo- - za, veleč Sadarju, naj malo počaka, i da bode takoj denar prinesla in šla pri l enih vratih v bolnišnični vrt, pri dru-l {jih pa ven, in hajd zopet proti Dolenj- - ski. Sadar je Čakal in čakal, in ko se i mu je zdela stvar že presumljiva, je - Šel povprašat k prednici, ki mu pa ni moirla dati drugačne informacije, ka- i kor, da se je siromak vsedel najbrže ! kaki goljufiei na led. Odrinil je zopet . proti domu in Inmparijo naznanil ob-. lastvu. Par mesecev potem pa je mla-. da "nuna" farbala zopet po Dolenj-. skem kmetovalce z neko amerikansko listino. To pot pa ni imela sreče, ker t je prišla v zapor, kjer je morala pre-i sedeti tri mesece. Belentinova je bila . že tri leta v poboljše val niči v Lanko-» viei na Štajerskem, a kakor kaže, ji i vse nič ne pomaga. PRIMORSKE NOTCE. Jadranska banka v Trstu. V Trstu se je nedavno ustanovila "Jadranska r banka v Trstu", ktera se bode gotovo . izkazala kot velevažen zavod ob obali i Jadranskega morja. ^ Vita vitae nieae. Zgodovinska podoba. (Nadaljevanje.) V tistem hipu je mesec na nebu pri- veslal izza sivega oblaka. Nikjer ni bilo opaziti luči. Vaščani si * ^piili v>i. in čuti ni bilo glasa. \a/ I je strahotno mimo luš ter se :-!. ll \ seueu pri stenah. Zavil je o-ki<»'j, cerkve in pred na bo je imel z-l.ja -ko nie/.narij<», ki je stala sredi mi i. O ii.jej i;i zdaj ostanka, samo v u- i rt |M>iiK'iiu še živi iti stari ljudje p: j. vedujejo, da so nekdaj v mladosti i uli praviti, tla je na mestu, kjer ji I /e takrat zelen vrt. stala poprejšnja mežnarij«. 1 'red It'-oiio steno te mežn&rije je odložil Juri Kosem svojo pezo v hladim travo. Potem pa se je pritihotapil i n iiialiokna, ki j«' bilo razsvetljeno. Y nizki ><>bi je tlela trska pri pe- | . -kre so padale od nje in dim se je v'< <1 proti črnemu stropu. V kotu o-I . . .,. . I kr. ini/e >u sloneli jillai1- Med molitvijo je l»ila ladrema- I . ■• - 1 u je vnelo, iti v iig' je vit i Ijtt'ie/iii je hotel to družhieo, ki so tra . i • ' la.j sk Upale ž njo tako tesne vozi. , v > so liili /daj ti>ti «'-a-i! Pri peči 1 • ■) iel t i.-t i, ki j-- vsa ta bitja rodil, i.l. -a ■ > mu ie svetila iz teme. Sl( hi >avim. ostrim silasom je molil. In t 'i pri oknu SO za donele na uho ka- k tromln' trla- hesede starčeve molit- X, • Moli..... en .x'-enas, da bi iro- ^ i I Ho odvrnil to pohujšanje in po- , k • . al odpadnika Jurija, ki je bil ne- ' I. 1 v a- I trat i moi sin ! t >.-e naš..." , i 1 I ost rim glasom in pira-im nairla- • ■rn je molil s\ete 1 je sede, iti otroci ■ 1 mize —i molili za i jim ter po- ( bo to sklepali roke. In tudi rumeno- I;, a 'Javiru se je prebudila ter se dvivrn- a / n ize in rdeča usteea so za- sp:.i o govorila: *'ln jx»končal odpad- ^ nika Jurija I Oče na*...." TiMi pa, ki so mit izmoliti hoteli po- končanje, je padel zunaj ]>o zendji ka- kor posekan hrast in rval je travo z ni-" in v hladno prst je ječa!. Potem ( j>,i »e ne vzilitrnil ter planil tja v noe. ^ III. i l'o tem so preteklu skora j trije tedni. škof Joannes je K>i 1 zapustil že iz- v davi dolino, in vite/. IJohenbnrg je * • <•( /o i m* t na sr^kiJ? * I;1:■ peev, 111 po JMgtHJU fio se potikali ^ in lovili predikanta Jurija Kosma, ki , j« hotel umoriti svojega brata ter z al :o/eiim spremstvom napasti Ae ee- , t« 1" -!.oia. ki je prenočeval na Visokem, l!: j - to vojaščina divje narave, in ^ po v i iunskih kočak so gospodarili ter \ iiiu kttieličetn jemali uhožno imetja t i hi =>o vsi skrivni lutcrani, T ■ a naj torej pWitjei^ Kjer ne je y ]r vazala ta tolpa, so se zapirala vrn- j t,t, in hipoma je hotel vsak dober ka-io an l»iti, in lute ran t so svoje miš- <, ljc i.je potiskali v najskrivnejŠi kot ten ne duše ter trort-ee prihajali k ka-t«. -ki službi božji. l.ilso je torej kake tri tedne po ško- • finem odhodu. Prijazen jesenski dan ^ je hi I, m za ta pozni <-as je solnce sko- -ra i pre mi k* m > |>ripekah». Bila je tudi | -j nedelja, in prazničen mir je vladal ^ nod zapuščeno vasjo. Tisto jutro se je stregla sveta maša pri Materi božji A na Gori v poljanski podružnici} sto-i i visoko na hribu. M a še val o se je j v čast Mariji; zatorej je bilo skoraj j vse na Gori, hoteč tako kazati goreč- , n< -1 bo/je Porodnice, ki so se jo lutcrani hranili častiti. Zaprte so bile , koče po vasi. in samo tuintam je sede- , la stara ženica na solncu. Vas poljanska je štela tedaj kakih dvanajst le- , senih hišic, stoječih v bregu nad ma- , Mm }»otokom, ki mu pravijo Ločilnica. , Ta potok teče dandanes v ravni erti skozi vas, edaj pa je, stopivši med , lina poslopja, tiaiuiiv lial ]>reeejšnji o-s iuek ter se pri vhodu v vas držal tesno pri bre^u. Skoraj sredi vasi jo je ;i , t.,-, ■• i- i ,;i. -....L.,.,, »avd po\prek ter se tik eeik\e zope* v ravno črto zasukal. Na omenjenem ovinku je stala nekdaj mežnarija; bilo j, to, kakor rečeno, k seno poslopje, po-tavl jeno na nizek temeljni /i.L Na strani,, proti iztoku obrnjeni, je vodil ob st-ni lesen hodnik, kakor se taki hodniki še zdaj opazujejo pri starih »'o vasi ie prikorakala tisto dopol- tarskimi čeladami so se potili in žeja j jih je mučila. Ase jutro so lazili pol iii lovju ter vohali za predikantom. j stopili v vas z namenom, poiskati sij kaj živeža. Na čelu predrznej tej vo-ja čmi je stopal mož, ki že pozna-I n o. Iiil je to tisti encK>ki |H-šec, ki je Jurija Kosma pelinil v vodo. Zapuščena vas je zbudila takoj slalx> voljo v poštenjaku. Z mečem, ki ga je, stopivši med hiše, izdri, je sekal po zraku ter dejal jezno: "Vsa vrat* so zaprta, nikjer se ne kadi izpod strehe, in hudič ve, da sem Ifleen, kakor bi se bil štirideset dni postil!" Začule so se nemške, laske in slovenske kletve. Vsa družba je klela. In enooki je zopet sekal po zraku. Obstali so pred starko, ki se je grela na solncu. Ni dvignila obraza, ko so pričeli kričati na njo. Enooki" je pristopil ter ji položil roko na glavo; še-! le tedaj je dvignila pogled proti njim 'in dejala z dobrovoljnim smehom: *' Devetdeset let sem stara, devetdeset!" Vpili so, naj pove, kje so vaščani, da je vas tako prazna ali ničesar niso spravili iz nje, nego: devetdeset let sem stara, devetdeset. Pustili so jo končno v miru ter stopali dalje po vasi. Hudobna usoda je privabila v tistem hipu mladega ]>etelina izza vogala. Nenavaden hrup je vzbudil radovednost v njem; obstal je na oglu, sukal glavico ter bistro pogledaval sedaj s tem sedaj z onim oče see m po že-| leznih možeh. V edinem očesu se je zaiskrila radost sirovemu vojščaku; lahno in brez zračnega šuma je povzdignil ostro orožje, ki se je potem ž.vižgaje zabliskalo ter s preeudno spretnostjo odbilo glavico radovedni I živali. "Nekaj l»o vendarle!" je tulil četi odnik, brisa je meč oh zeleno rušo pri j [»iti. Vsi drugi pa so s strastjo planili po zadetem petelinu, ki je s perutami krčevito bil po zemlji, nekolikokrat -e preobrnil ter "nrtev obležal. Takoj je izginil v vojaško bisago. "Ali nisi pravil, Jaka, da prebiva tu neko Iti teran >ko prase pri polnem koritu .'" je vprašal enooki potem, ko se je bil pomiril hrup. provzročen po petelinovem obglavljenju. "Nekakov rudež. si dejal!" 0;jla-i! se je naš znanec, Pešaijev Jaka: 4'(ude mu pravijo, ne Čudež! Ali svoje ostroge ti zastavim, da sedi mož na polnih vrečicah, in marsikak '» neški cekin se dolgočasi pod njegovo strelu*; samo Bog ve, kje. Ce mu prelijemo klet. bo prišlo kaj na dan, prišlo!" In Jaka jo stopal pri tem tako trdo, da so mu velikanske ostroge mogočno roži j ale po nogeh. "Santa Maria!" se je razvnel enooki, "in ti praviš, da je ta člavek lu-teran ?'' "Lazil je pač za Kupljenikom, in tudi s Kosmovim Jurijem so ga videli v j »o gor ju' \ je odgovoril .laka. "Santa Trinidad!" je zakričal oni ter lomil španščino. "Dobro, da ni katoličan! A kje je to zlato gnezdo? Že davno bi i;a bili morali izprazniti!" ('ude je bil tedaj premožen vaŠean. Njegova hiša je stala v bregu nasproti mežnariji. Potok je tekel vmes, in šibka brv je držala ravno na tem mestu čez njega. Tudi ta koča je bila vestno zaprta, jili lehan dim. vijoe se izpod strehe, je pričal, da niso vsi prebivalci z doma. Pred zatvorjonimi vrati je obstlo oboroženo krdelo. Enooki je potolkel z mečevim ročajem po vratih. '' Sen j or Čudež", je zakričal pri tem. "prijatelji Vas iščejo. Dobri prijatelji, carrarnba!" Nihče se ni oglasil iz koče. "Kaj nečeš odpreti?" se je jezil vojak, "a vendar smo voljni s teboj Lutra moliti! — Odprimo si sami!" S helebardami in meči so izpodnesli slaba vrata ter s hrupom in krikom vlomili v hišo. Nekaj časa so se culi sami koraki po stopnicah navzgor hiteeih. Potem je zatulil nekdo in zazvenelo je orožje. V tistem hipu prihitela je zadaj iz hiše plaha deklica ter jokaje letela po dvorišču proti brvi. Pri tej se je ustavila in klicala: "Oče! Oče!" Tačas se je prikazal pri sprednjih vratih naš enooki znanec. Ječal jfc in roko je tiščal na globoko rano, ki jo je izteknil v koči. Kri mu je lila po o-bleki ter v lužah ostajala za njim. ko se je opotekal po planici proti vodi. "Madonna!" je kričal, "da je moral ravno mene zadeti ta pes! Madonna santa, zadel me je do živega!" "In žejen bom moral umreti!" je vzdihnil. S kalnimi očmi se je vlekel po potoku. Dospevšega na prod so za-pustile moči, in padel je na trebuh po zemlji ter obležal. Tedaj je prišla zadaj iz i i i še še druga oseba. Bil je stali e. s sivimi lasmi, ali ostrega pogleda. Klical je prokletstvo na svojo pre- ■.ranialce ter pestil levo roko. V desnici pa je držal dolg meč, od kterega «» padale rde V kaplje! Z zobmi je škripal, korakajoč proti brvi ter zdaj ' in zdaj obstajal in s svetopisemskimi 1 j zabavi jieami obsuval svoje napastni-' ke. Prekoračil je s svojo hčerjo tanko 1 | brv. Tudi vojaki so prihrumeli na dan 1 ' i"r kričali in kleli. Spustili so se v tek proti brvi. V slučajih nesreče Izrijeiga udor, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj Dr R1CHTERJEV Sidro Pain Bxpeller. On suši, zdravi jn dobavi udohnost. Imejte gii vedno d«ma in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na etiketi. V vseh lekarnah po 25 in 50 centov. F.AD. RICHTER & CO. 215 Pearl Street, New York. Vite pr 4 5 A; CUNARD LINE PARNIK1 PUJUJ1QJO MED TRSTOM, REKO IH NEW TORKOM, MBNTKI IHAJO JUO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR »i KR0YU ZA SETANJK POTIHO? TRETJEGA RAZRED* odpluje iz New Torka dne 6. marca. se .je izpremenilo obnebje v žareče žrelo, ki je metalo iz sebe gorečih strel na stotine. Dol in goro je pretresal srrom in do osrčja je trepetala zemlja pod neizkonČnimi udarci razburjenega neba. Ulila se je ploha ter usula toča, ki je takoj oklestila drevje. V potoku strujra se je hipoma napolnila: rumeni valovi so odpluli onemoglega vojaka na produ, odnesli brv, in kmalu sezali do hiš. v breg odmaknjenih. Ze je donasala voda različno orodje, lesov je, oblačila, in pri cerkvenih stopnicah se je ujelo napeto truplo mrtvega živineeta, ki ga je. Boy; ve kje, pod goro na paši zajelo valovje. In še vedno je lilo iz oblakov in voda je nara-~tala vise in više. Vmes je divjal srrom in strele so švigale. Staro lipo sredi vasi je razkrojil blisk da se je vzdignila iz korenin ter padla po vodi. O-krog nje so pričeli valovi neutrudljivo svoje delovanje, in kmalu so jo drvili s sabo. (Konec prihodnjič.) Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik! CARPATHIA DIMA MODU odpluje iz York a dne 20. marca. odpluje iz New Yorka dne 3. a- prila. CLT0N1A, 8LAT0N1A in PANWON1A so parrnki na dva v; iaka Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zeio pnklada sa taretj? razred JEDELA en dobra in potpikom trikrat na daa pi vas postrežena Vožnja listke prodajajo pocblaSčejii agentko In • The Canard Steamship Co., Ltd., 39 8roadwt»f, Hew Terk* 126 3tate St., Boston 67 Dearborn 6tn) Gmcago. Alojzij Češarek Union Ave., Brooklyn, N. Y. Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. Preskrbuje pa rob rod ne listke, (šifkarte) za razne prekomorske črte. V zalogi ima veliko število zabavnih in podučljivlli knjig. AUSTB0-AMERIC1K LIHE Rejculurnl potni parnlkl "QERTV" Odpluje^?7« jar., * "GEORGlA^Soil. liij« 3. teb. "FRaNCESCA" odpluje la.feb. # vozijo med New Yorkum, Trstom In Reko. x»ajpri)»ra viit jnb In najcenejša paroorotma črta v LjatlJ.'.no splo^ ra Slovensko. Železnica velja do Ljub liane le SO centov. Potniki dosj>o isti dan na parni k. kc cd don a gredo ^ icU?piili; »u ir ftsv Crlecrtr turtle r;J« it m t fvij i. .J. fc«. i_t ijf , -BANGNA PODRUŽNICA- CLEVELAND, O. 1752 St. Clair Street. Lastnik: Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. Vodja: Anton Bobek. ____prodaja.... parobrodne listke y za razne pre".;omorske črte po izvir- ^ nih cenah. ... Posuja.... denarje v staro domovino j-jj najcencje in najhitreje. , 6) A A " n. i i i 1 Domače oodietie.t Vsak Slovenec ali Ilrvat pij« naj v korist svojega zdravja "Triglav".' zdravilno ^grenko vino in ^Ban] Jelačič gren-člco", ktero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina. Dobi se pri: "Triglav Chemical Works", l IHth St., CHICAGO, ILL.^ ■I^i'l^ < .....I P »jytr-^P!--*. ■ y RED STAR LINE Prekomorska fiarobrodna družba „Rudeca zvezda" posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom In Antwerpeoom ♦ * ^ * Philadelphia in Antwerpenom Frevafc potnike s sledečimi poštnimi parnik.'. VADERIiND dva WJaka 12017 icn.jKROOtiLAND...........12760 toa ZEtLAND............i.305 ton. I FiNNLANC.............12790 ton Pri cenah za medkrovje so vpoštete -- potrebščine- dobra hrana, najbolj« poetrutba. Pot čez Antwernen je jedna najkrajših in naiprijetnej§ih za potnike It. al; v Avstrije; na Krujsko, Sujersko, koroško, Primorje, Hrvatsko. Dalmacijo ld druge dele Avstrije. Is NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto od 10:30 nr' dopo* ludne od pomola štev. 14 ob vznožji Fulton Street. — Iz PHILAD^L« PHU)E vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street* Glede vprašan-! ali kuoovania vožniih listkov ie ie ohrnili na PRATIKE za leto 1906 se dobe po JU <-t., razprodajalci dobč popust. Pobe se jiri s • FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York. 1752 St. Clair Street, Cleveland. Ohic THE FOREST 6ITT BREWING 60. J edina Češko-Slavj&nska 'VI. ti? d p ►gla vis Ali v UMi>m hipu je p j ni' h * med prruranjane in preganjalce! "j \ tri-mitku je nastala skoraj ponoe-iia tema. in erni oblaki so prepregli j r-ez in «"ez neba ol»ok. Zatulil ,je vihar I in bliskoma napolnil vso dolino z gro-/.(ino^iiimi svojimi močmi. Skoraj do ;; i i i i v;. \ !''n-. e ill < ,'cmiii:, tla so jlestno ječala debla. Odkrival je strehe pri kočah ter vil v visokih stebrih prah proti višinam. Po zraku je mrgolelo listja in slame, vmes pa so frfotale plahe ptice ter si v svojem strahu razbijale glave ob stenah in deblih. Po cerkvenih oknih se je nabralo vse erno perutnine; koprneči golobje in predrzne vrane so se pritiskale k zidu, in ee je utihnil viharja šum, je zado-nelo otožno kričanje preplašenih ptic. Pretrgali'so se črni oblaki, in takoj Pojdite k naj bližnjem agent« po vožnje listke via The GreatWabash železnice« Vozovi za tnriste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izbornim vlakom '' CONTINENT AL LIMITED", kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne p o polu dne v Rotterdam Junction s Continental Limited iz New Yorka. Vozovi s komotno otvarjajočimi se stoli prosti Vstavi se v NIAGARA FALLS. Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Fracisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu- dnevnika. Informacije glede vožnjih cen, oskrbi jen j a Pullmanovih in turisti-ških vagonov dobiti je pri H. B. McCLELLAN, G. E. A., 337 Broadway. New York, J. E. BAB.RY, agent za tnriste, 176 Washington St. Boston, Mass. protitrustna pivovarna družba ======== v Clevelandu, O. : Tari iz naj bolj šejera amerikauskega sladu in iz importi-ranega češkega hiuela iz Žatca pravo plzeffskopivo 'Prazdroj'. Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne bo zahteval dru-zega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo "Prazdroj". Podpirajte 1© one, ki vas osvobojujejo od trnstovega jarma. Naša pivovarna nabaja se na Ullioil nasproti Wheatland in Homewood St. -.........- Matej Bečko, kolektor. — VAŽNO! C SHIwi predSia. -ja .:ro tn jr<--spode z zlatom prevlečeno ia cKojnimi pokrovi velikost I' »n je izničena za 20 let. Kolesovje Je najboljšega ame-rikj.nskega izdelka Elgin all Springilcld nu IS k u m n t> ^ . Blago se pošilja zahtf to 'n stane sedaj samo $13.00. Za obilne naročbe se priporoča in beleži r velespoštovanjem Jacob Stonich, E. Madison St. Chicago, III. —-o o C: n 1 H il m Največja krščanska tvrdka za izdelovanje društvenih zastav, regalij, znakov, čepic in klobukov V AMBRIKI E. BACHMAN, oou ao. Centre Ave., Chicago, 111. Velika zaloga zlatih znakov (gumb in igel1* za vsa slovanska društva kakor: slovenska, češka, hrvaška, srbska, slovaška in ruska. Postrežba točna in solidna. Ki6" Pišite v slovenskem jeziku po moj veliki ilustrovani katalog (cenik) katerega pošljem hitro in brezplačno. Na razpolago imam na stotine zahvalnih in priznalnih pisem od slovanskih društev iz Amerike. Z odličnim spoštovanjem E. BACHMAN. —— 1 'd —! 1 1 1 —t Niij© port pisala pnpo-ro \ Jam potnjočin> Slovenceir in Hrvatom svoj............: SALOONi iGi-ivv urcciiwicr. - ------ . NEW YORK . ▼ katerem točim vedno pivoT doma prešana in iropor*.irana vir.a, fine likerje ter prodajam 12 vrstne sroodke.. . . . .. Imam vedno pripravljen dobei prigrizek. Totiajofii Slovenci in £1-*atje dob^....... - - j stanovanje in hrano j r proci nizki ceni. žba solidna. ^onrre Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi rojakom po Zjed. državah, j§| da sem otvoril novo urejeni saloon pri uTriglayiiH9 617 s. Center Ave., Chicaco, UU blizu 19. ulice, kjer točim pristvo uležano Atla»-pivo, izvrstni whiskey. Naj'jolja vina in dišeče smodke so pri meal na razpolago. Nadalje je vsakemn na razpolago dobro urejeno kegljišče in igrtJna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodoSli. Vse bodern dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča • Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., CBicago, I1L Rojakom v Pittsburgu, Pa in okolici raznaniam, da j. za tarnosnji okraj moj edini pooblaščeni zastopnik za vse posle 4824 Blackberry Alley* Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od £7. do ure, ter ob sobotah do 4 I 8. ure zvečer. Rojakom ga toplo prii>oroeam. Frank Sakser, e Za obilen poset se j»nporod« FRfDA VON KROGE 107-109 (ireenw»cb Streei. New York, Cenjeni rojaki! Veselilo naju bode, ako se oglasite v uajunem saloonu "Eagles Nest Saloon'9 v Bed Lodge Mont, kjer je postrežba takorekoče op to date. Spoštovanjem Nelson ČL Yurach, gostilničarja. Box 313 Red Lodge, Mont.