PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	/1i •
Aob postale i gruppo l-,ena o(l lir
Leto XXTV. Št. 52 (6945)
TRST, petek, 1. marca 1968
danes skupno zasedanje obeh zbornic parlamenta
Dokončno odobren državni proračun Nerešen spor o pokojninah INPS
Različni stališči CGIL in CISL - Pieraccini o perspektivah italijanske gospodarske politike - Razprava na procesu Espresso-De Lorenzo
RIM, 29. — Danes bosta senat in poslanska zbornica na skupnem zasedanju ponovno glasovala o sedmih članih vrhov-®e?a sodnega sveta, glede česar je že prišlo do sporov in zato tudi na prvem zasedanju vrhovnih sodnikov niso izvolili. Se-®aj pa kaže, da je prišlo do okvirnega sporazuma: dva demokristjana, socialist, republikanec, komunist, psiupovec in en sodnik iz vrst PLI ali iz vrst MSI, glede česar še ni bilo sprejo končno stališče.
. Sestala sta se izvršna odbora CISL-------------
!n CGIL, ki sta obravnavala zapleteno vprašanje pokojnin INPS. 0 tem vprašanju je med razpravo o Proračunu v poslanski zbornici go-vpril minister za proračun Pierac-Clnj’ ki je izrazil upanje, da bo mo-E°ce zelo hitro priti do sporazuma.
Po sestanku izvršnega odbora CG je bilo izdano sporočilo, ki pra-Vl- da se sindikalna organizacija Pe more strinjati z zaključki poga- i Janj z vlado in da to stališče od-raza zahteve članic. V tej zvezi Pravi izvršni odbor, da je treba temeljito spremeniti pokojninski si-?iern in upošteva, da so bili narejeni stvarni koraki naprej. Izvršni tabor demokristjanske sindikalne t^ganizacije CISL pa je z večino g-asov odobril resolucijo, ki izraža Pozitivno mnenje o sporazumu gle-'e pokojnin INPS Tajnik CISL ^arti ie po nalogu odbora kasneje s.'aročil sklep predsedstvu vlade.
, Razprava o proračunu v poslan-!.'t zbornici se je dokončno zaklju-9 a z glasovanjem, pri katerem I,’ glasovalo za proračun 275 po-
s''tičev, proti pa 175.
Minister Pieraccini je imel v tej 2,ezi zaključni govor, med kate-,ru je dejal, da se končuje poslov-na doba z dokaj optimističnimi u-
gotovitvami, pri čemer predstavlja petletni gospodarski načrt temeljno osnovo. Glede zaposlitve je dejal, da ne obstaja resnično nasprotje med zahtevami o polni zaposlitvi in o ustreznem tehnološkem razvoju v okviru odprtega tržišča in konkurenčne sposobnosti sistema. Polna zaposlitev je paralelni cilj razčlenjenega gospodarstva, pri čemer je dolžnosf države, da intervenira in da reši zlasti pereča vprašanja Juga.
Pieraccini je zavrnil, da gre pri programiranju za odločilni vpliv monopolističnih, sil in da je treba programiranje razumeti kot demokratično izbiro glede raznih vprašanj.
Minister je nato govoril o nekaterih vprašanjih proračuna in je dejal, da je proračun pozitiven saj se bodo redni državni izdatki po predvidevanjih zvišali za 6 odst., kar je v okviru načrta in kar je izpod podobnih predvidevanj drugih držav. S tem pa ni rečeno, da ni treba posvetiti posebno pozornost kritičnim področjem, kot so lokalne finance in socialno skrbstvo. V tej zvezi je minister tudi govoril o odnosih s sindikati
in o pogajanjih glede pokojnin.
,l|">",ni,,lll||,	11,,,,,,,,,,,,...................Hlinili
PROSLAVE LETA ZA ČLOVEŠKE PRAVICE V SFRJ
Daljši govor je imel tudi zakladni minister Colombo, ki se je omejil predvsem na mednarodna finančna vprašanja in pri čemer je ugotovil, da je italijanski monetarni sistem dokaj trden, saj je plačilna bilanca aktivna in tudi v zvezi z zadnjimi svetovnimi monetarnimi dogodki ne obstajajo resne nevarnosti.
V Rimu se je nadaljeval proces De Lorenzo-Espresso. Govorili so: odvetnika zasebne stranke De Lorenza in polkovnika Filippija ter prvi odvetnik «Espressa» Reale. Obramba «Espressa» se je odločila za zelo kratke intervencije, zato je zelo verjetno, da bo že jutri spregovoril javni tožilec, ki tudi nima povedati nič več novega, in da lahko pride do sodbe.
Oba odvetnika zasebne stranke Franco De Castaldo za polkovnika Filippija in Anselmo Crisafulli za generala De Lorenza, sta bila v očitnih težavah. Braniti morata povsem izgubljeno pravdo, v kateri sta se pretvorila iz tožitelja v obtoženca. Gre namreč za kazenski proces proti novinarjem tednika «Espresso» in ne za obravnavo kazenskih zadev, ki groze bivšemu poveljniku Sifar in bivšemu poveljniku karabinjerjev
Franco De Cataldo, ki zagovarja interese polkovnika Maria Fillippija je med drugim govoril, da je treba zaključke preiskave Beolchini vključiti v splošni položaj in je pri tem dejal, da je treba pri tem u-poštevati, da je bil Sifar ustanovljen 1947. leta in da so morali njegovi člani opraviti zelo trdo delo. Po njegovih izjavah, naj bi štiri petine seznamov ki jih je sestavil Sifar obsegale osebe, ki so imele delovne odnose z italijanskimi si lami vojaškimi ali z zavezniškimi. Celotni seznam 157.000 aktov naj bi bil torej samo slučajnostmi in j naj ne bi imel nobenega političnega značaja. Isti zagovornik pa je -
normalno, da se zasleduje, nadzoruje in preučujejo politične osebnosti, češ da se ne sme pozabiti, da prihajajo politiki v stik z najbolj delikatnimi vprašanji in da
ki jih «je treba nadzorovati«.
Glede poročila Manes pravi odvetnik De Catalano, da so njegovo poročilo izkoristili v politične na-
lllllllllllllillllllllllllIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiiniiiiiill
Zvišan« vojne pokojnine
RIM,
in za finance senata je danes na dati svojega poročila
mi
za zunanje zadeve izmenjala misli 0 vprašanjih, ki zanimajo obe dr-lavi.
V zvezni skupščini so bili danes na vrsti odgovori na razna vprašanja poslancev. Med drugim je Slan zveznega izvršnega sveta Griv-iev odgovoril na vprašanje, ali bo zvezni izvršni svet dal dovoljenje za izvoz 25.000 telet v Italijo, za katere so zaprosila razna podjetja iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Grivčev je dejal, da zvezni organi sodijo, da se načeloma ne bi smel dovoliti izvoz telet ter da ni bil dovoljen izvoz 25.000 telet v Italijo. Dovoljen je bdi samo izvoz 5000 telet, da bi se na ta način razbremenili proizvajalci za presežek telet, ki jih domače rejne organizacije niso prevzele od kmetov. Zvezni organi priporočajo kmetom in organizacijam, ki se bavijo z rejo telet, da določijo dolgoročni program reje telet in odkupa za rejo, da predvidijo pogoje za tako dolgoročno načrtovanje, da se ne bi v bodoče dogajali podobni izpadi v zvezi s plasmajem telet.
Alžirski minister Medeghri na razgovoru z de Gaullom
PARIZ, 29. — General de Gaulie je sprejel davi alžirskega notranjega ministra Hameda Medeghrija s katerim se je razgovarjal pol ure.
Ko je zapustil predsedniško palačo je Medeghri izjavil novinarjem, da se je pogovarjal z generalom de Gaullom o zadevah, ki se tičejo francosko-alžirskih odnosov, posebno v zvezi z bodočimi pogajanji o trgovini in emigraciji. Pripomnil pa je, da sta govorila tudi o vseh perečih mednarodnih vprašanjih in še posebej o Vietnamu in o položaju na Srednjem vzhodu Alžirski minister je še sporočil, da je izročil predsedniku de Gaullu osebno poslanico predsednika Bu-mediena.
Pariški list »France Soire« piše danes, da se general de Gaulie zelo zavzema za zbližanje sovjetskih in zahodnonemških stališč. Časopis pravi, da je bilo nadaljevanje ,ia
zakonodajnem zasedanju odobrila zakonski predlog, ki predvideva
največ okrog 8.000 lir mesečno in ga bodo izplačevali od 16. januarja. Vlada je prevzela novo breme v višini 57,5 milijarde lir, pri čemer gresta dve milijardi v korist vsedržavnega združenja. Zakonski predlog mora sedaj odobriti še poslanska zbornica, kar bo prav gotovo sprejeto v komisiji, saj je bil osnutek že sprejet soglasno v senatu in to na predlog vlade.
POSVETOVANJA 0 ZAOSTRITVI VOJNE V VIETNAMU
Koraki pri francoski vladi zaradi bombnega atentata
Dva visoka funkcionarja francoskega ministrstva v Beogradu ■ 0 odnosih s skupnim tržiščem
BEOGRAD, 29. — Jugoslavija se aktivno pridružuje proslavi mednarodnega leta za pravico človeka v prepričanju, da bo ta proslava povsod na svetu potekala v znamenju novih Sporov za učinkovitejše delovanje in spoštovanje pravic člo-veka in njegovega dostojanstva, je poudaril podpredsednik Jeznega izvršnega sveta Rudi Kolak na prvi seji jugoslovanskega odbora, ki bo skrbel .za koordinacijo dejavnosti v zvezi s to proslavo.
Kolak je opozoril na važnost ak- (
*U zavarovanja pravic človeka gle- 1 je v duhu obstoječih prijateljskih
de na to, da je svet danes priča . odnosov med Francijo in Jugosla-	...	. .	....
tesnega ogrožanja osnovnih člove- vfjo, bosta zastopnika francoskega zvisonje pokojnin za bivše borce. *kih pravic, posebno v Vietnamu, v zunanjega ministrstva s pristojni- Zvišanje se nanaša na od 2.500 do Afriški uniji, Rodeziji in mnogih mi zastopniki državnega tajništva grogih krajih Na prvi seji jugoslovanskega odbora za koordinacijo delovanja v zvezi s proslavo so po Udarili potrebo, da v organizaciji Proslave množično sodelujejo prometne, kulturne, politične in druge °rganizacije.
Zastopnik državnega tajništva za *unanje zadeve Dragoljub Vujiča je na današnji tiskovni konferenci ob-Vestil novinarje o korakih jugoslo-Vanske vlade pri francoski vladi v *vezi z ekspanzijo v klubskih pro-storih na jugoslovanskem veleposla-U^tvu v Parizu, pri kateri je a,-kubil življenje en Jugoslovan, med-pui ko je bilo ranjenih dvajset jugoslovanskih delavk in delavcev,
ZaPoslenih v Franciji.
V zvezi s to teroristično akcijo fašističnih elementov, ki je izzvala l^liko zaskrbljenost in ogorčenje jugoslovanske vlade in javnosti, je Jugoslovanska vlada po francoskem 'releposlanlštvu v Beogradu sto-Utl® ustrezne korake pri francoski v‘kdi z zahtevo, da se krivci in or-gsnizatoj-jj kaznujejo in da se predeči podobno subverzivno delova-UJe proti Jugoslaviji.
Zastopnik državnega tajništva za ?unanje zadeve je dejal, da so s francoske strani dali zagotovila, da bodo v tej smeri sprejeli ustrezne a°rake. Kaže pa, da francoska vla-ua doslej še ni obvestila jugoslovanske vlade o poteku in rezultatih
Preiskave.
Na vprašanje v zvezi z odnosi Jugoslavije z evropskim skupnim trgom je Vujiča dejal, da je znana *e'ja Jugoslavije, da s pogajanji s SET najde rešitev za gospodar a«a vprašanja, ki nastajajo v od-Uosih Jugoslavije s članicami SET. vUjica je izrazil upanje, da bo evropski skupni trg v kratkem sPrejel sklep o začetku zadevnih P°gajanj z Jugoslavijo.
,Ra koncu konference je zastop-bik državnega tajništva na vpraša-nJe novinarjev o namenu prihoda Zastopnikov francoskega zunanjega •binistrstva v Beogradu dejal, da sPada prihod dveh visokih funkcionarjev francoskega zunanjega mi-bistra v Beograd v vrsto periodičnih posvetovanj, o katerih sta se domenila državni tajnik za zunanjo zadeve Marko Nikezič in francoski zunanji minister Couve de Murviile b>ed lanskim obiskom Nikeziča v ‘arizu. Med sedanjim obiskom, ki
mene. Na tej osnovi tudi trdi, da je bil De Lorenzo pod udarom psihološkega pritiska.
Odvetnik Anselmo Cristafulb je ponovil stališče češ da gre samo za komedijo in da nikoli m bilo nobenih načrtov o državnem udaru. Obdolžil je javnega tožilca, da je napravil neke vrste enotno fronto med obrambo in med tožilstvom in to menda iz političneh razlogov.
Dejali smo že, da je bil govor obrambe zelo kratek. Odvetnik Reale je v bistvu dejal, da je tednik »Espresso« vedno pisal resnico in
Jarring v New Yorku
NEW YORK, 29. — Glavni tajnik OZN U Tant je sprejel sinoči Gunnara Jarringa, ki je prišel iz Nikozije. Jarring je sklenil povabiti na Ciper izraelske, egiptovske in jordanske predstavnike, da bi se ločeno pogovarjali z njimi. To piše danes neki izraelski list, ki dodaja da Jarring nima namena v sedanji fazi pozvati Izraelce in Arabce na neposredna pogajanja.
Predsednik izraelske vlade Levi Eškol je izjavil, da je predlagal Jarringu, naj povabi predstavnike prizadetih držav v isti kraj, da bi lahko navezali neposreden razgovor. Pripomnil je, da se Izrael ne bo povrnil k lausanski formuli, ko so se Izrael in Arabci pogovarjali s posredovanjem spravne komisije, ne da bi se nikoli sestali med seboj.
Eškol je izjavil, da Izrael «noče misliti v smislu zmagovalcev in premaganih, in je dodal, da je normalno, da se po vojni obe strani sestaneta, da proučita svoje odnose in vprašanje miru na tem področju.
NA ZAHTEVO REKTORJA RIMSKE UNIVERZE
Policija vdrla v zasedeno poslopje in iz njega izgnala študente
Protestne demonstracije po rimskih ulicah - Nadaljuje se zasedba na drugih univerzah
RIM, 29. — Danes se je na rim-. protest študentov v nekaterih pri-skem vseučilišču zaključila zased- | merih upravičen. Dejal je tudi, da ba fakultete. Okrog 1.500 policij- i bodo izpiti, ki so jih polagali štu-skih agentov, ki jih je bil pokli- \ dentje zasedenih fakultet, razve-cal rektor prof. D’Avack, je popol- j 'javljeni Njegovo odločitev so ob-dne vdrlo v zasedena poslopja in I sodili nekateri profesorji filozofske iz njih odgnalo študente. Slednji • fakultete. Ti so izrazili svoje začude-so ob tej priliki pokazali visok j nje, da je mogel prof. D’Avack, čut odgovornosti in se niso uprli i ki je jurist, izjavtlit, da so izpiti policijskim silam, tako da ni pri- ”	1 “*
šlo do hujših incidentov.
WASHINGTON, 29. — Ameriški tajnik za obrambo McNamara se ,	je danes poslovi! od svo, ih civil-
da om, ki govori resnico, ne mo-. mh in vojaških sodelavcev v Pen- I Dejal je, da je postal položaj na re biti kaznovan.	I tagonu.	I univerzi nevzdržen, pa čeprav je
Do incidenta je obratno prišlo v jutranjih urah, ko je skupina desničarskih študentov vdreti skozi okno v zasedeni inštitut za politične vede. Demokratični študentje pa so jih po 15-mi-nutnem tepežu ustavili pred vhodom v inštitut. Pri tem je bilo pet študentov laže ranjenih.
Ob 13 30 je rektor prof. D’Avack sklenil poklicati policijo. Svoj sklep je naznanil v kratkem govoru, ki ga je imel pred univerzo.
neveljavni, saj so bili odobreni od fakultetnega sveta in so se vršili po vseh pravilih. Gre torej očitno za represalijo proti študentom, ki skušala i so se udeležili zasedbe.
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POSVETOVANJE KOMUNISTIČNIH PARTIJ
Delegacija romunskih komunistov je zapustila konferenco v Budimpešti
Do odločitve je prišlo po celodnevnih brezuspešnih naporih, da bi se sprejela kompromisna rešitev • Izjava romunske delegacije
BUDIMPEŠTA, 29. - Zapletljaj, ki ga je povzročil sirijski delegat na komunistični posvetovalni konferenci v Budimpešti, je spričo ostre reakcije romunskega delegata Miz-lila danes popolnoma ohromil delo konference. Tako zjutraj, kot popoldne, so delegati skušali najti izhod iz zagate, ki bi vsaj kolikor toliko zadovoljil vse in ne povzročal nezadovoljstva.
partij.
Sinoči so se razširili vesti, da namerava romunska delegacija zapustiti konferenco če ji ta ne bo dala v celot' zadoščenja. Zelo verjetno pa gre pri ten le za ugibanja in domneve ki jih dejstva do sedaj se nis< potrdila.
Po mnenju opazovalcev pa bistvo spora ni v različnih gledanjih in nazorih KP SZ na eni strani in ro-
sen, ker je sirijski delegat Bagdaš sprejel nasvet, da se izbriše iz zapisnika konference vse njegove iz jave glede Romunske delavske j isti sapi tudi trdil, da Je povsem stranke. Po zasedanju pa je Mizlil
govoril s predstavnik, številnih partij (med drugimi madžarske, italijanske in francoske), poleg tega pa se je povezal tudi z voditelji Romunske delavske stranke ter jim javnemu mnenju izražajo stališča, j prikazal stanje na konferenci. Po-
Sinoči se je zdelo, da je spor re- : munske delavske stranke na drugi.
zneje je sporočil, da je dobil navodila od svoje stranke, naj zahteva, da posvetovalna konferenca obsodi Bagdaša kolektivno in da prepove vsem delegatom napade na druge stranke, pa naj bodo prisotne, ali pa odsotne. Tako se je položaj spet zaostril in davi se je začela ponovna debata o tem vprašanju. 29 — Komisija za zaklad | Sploh noben delegat ni mogel po-
Zdi se, da večina komunističnih partij ni naklonjena romunskemu stališču, čeprav je romunski delegat trdil nasprotno Predstavniki nekaterih partij, konkretno italijanske, francoske, finske in sovjetske, so poudarili, da je to stališče nesprejemljivo, ke_ se konferenca ne more kolektivno obvezati, da bo diktirala nekemu delegatu, kaj sme in kaj ne sme povedati. To stališče sloni na že sprejetem načelu, da sedanja konferenca, kakor tudi vse bodoče, ne bo «kolektivno» kritizirala ali pa obsojala posameznih
Bistvo vprašanja naj bi bilo v tem ali naj ima konferenca samo značaj čim širšega posvetovanja med demokratičnimi in protiimperialistič-nimi silami na svetu, in ne samo komunističnih, ali pa naj predstavlja nekakšno trdno platformo združevanja vsei, komunističnih partij. To združevanje, ki bi bilo obenem tudi nekakšno štetje komunističnih sil na svetu naj bi imelo svojo osnovo v določenih organizacijskih ir, ideoloških povezavah. Torej ne samo skorij stihijski povezovanje v borbi, temveč tudi trdna zveza, ki bi zahtevala tudi določene posvetovalne in druge organe na vrhu.
Vse stranke pa niso pripravljene sprejeti preveč togih stališč. To je včeraj dokaza tud' avstrijski delegat Ervin Schars, ki je poudaril, da bi bilo treba pridobiti tudi Zvezo komunistov Jugoslavije za zamisel svetovne konference komunističnih partij Prav vprašanje svetovne konference pa je precej zapleteno, ker se mnoge stranke bojijo, da ne L’ ta povzročila še večjega razkola v vrstah proletarskin gibanj na svetu Vpliv KP SZ pa je tolikšen da je večina že sprejela to zamisel. Po zadnjih vesteh bi morala biti svetovna konferenca konec tega leta.
V poznih večernih urah se je zvedelo, da bo romunska delegacija jutri zapustila Budimpešto, ker je
sklenila, da ne bo več prisotna na konferenci
Glasnik delegacije je podal naslednjo izjavo: »Našo partijo je napadla Komunistična partija Sirije. Ta napad je neznosen Prišli smo na to konferenco prepričani, da si bomo izmenjali mnenja, kar bi o-mogočilo normalne odnose med partijami. Teh izmenjav mnenj ni bilo. Nekatere partije so bile napadene, a m: smo proti vsakršnemu napadu takega tipa Naše posvetovanje je spremenilo svoj značaj Določena sta bila datum ln kraj vrhunske komunistične konference na podlagi že domenjenega sklepa. Ne obstaja več noben razlog, da bi se mi tu zadržali ter ne bomo prisostvovali petkovemu zasedanju. Od leta 1957 se število partij, ki se udeležujejo teh zasedanj, vedno bolj krči.«
Na vprašanje, če romunska delegacija obsoja napade na kitajsko partijo, je glasnik odgovoril pritrdilno ter je pristavil:	«številne
stranke se ne strinjajo s takim postopkom Razpravljalo se je, to da ni se spoštovalo načel. Danv je v socialističnem taboru šest socialističnih dežel od štirinajstih Romunija pa se bo trudila, da o-hrani dobre odnose s socialistični mi deželami.«
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii
Gavin predlaga takojšnji konec vojne in zatem ameriški umik iz Vietnama
Osvobodilne sile nadaljujejo močno obstreljevanje številnih ameriških oporišč
WASHINGTON, 29. — V prihodnjih dneh se bo začela vrsta posvetovanj med člani vlade in načelnikom združenih glavnih štabov generalov Wheelerjem, kako naj se nadaljuje vojna v Vietnamu.
Johnsonova uprava proučuje tri možnosti: 1. Pošiljatev novih vojakov, in sicer 40 ali 50.000, s tem
da se tem pozneje pridruži drugih 100.000 ali morda tudi 200.000 vojakov, kar bi po mnenju vojaških krogov bilo potrebno, da bodo »lah ko upali na zmago* V ta namen pa bi moral Johnson mobilizirati rezerve, ker vpoklic nabornikov sedaj ne zadostuje. 2. Druga možnost je »notranji* umik, kar bi pomenilo ovreči strategijo generala West-morelanda Ameriške čete bi se umaknile iz prednjih postojank, kakor so na primer K< San, Dak To in Loknin. Utaborile bi se na ranljivih točkah in nt' obalni planoti, s čimer bi moral nasprotnik zelo podaljšati svoje črte za oskrbova nje in bi imel opravka z mnogo bolj utrjenimi vojaškimi položaji nasprotnika 3. Nadaljevanje vojne po sedanji metooi ps je tretja alternativa
V Washingtonu so prepričani, da bodo osvobodilne sile nadaljevale tem, da ter
ST-AKSU 3SS	... „.. ________________ „_____________
pogovorov med francoskim pred- utrjujejo osvobojena področja, kar da so ameriška letala bombardira- ne v Vietnamu leta 1965 so pokli sednikom in Kiesingerjem.	I naj bi bil uvod v ustanovitev re- la tudi neko letalsko oporišče bli- cali pod orožje 6995 zdravnikov,
volucioname vlade v Južnem Vietnamu.
Bivši ameriški poslanik v Franciji general Gavin je objavil v New Yorku knjigo z naslovom »Crisis Now», v kateri predlaga načrt, ki bi po njegovem omogočil nagli konec vojne, tako da bi ZDA lahko posvečale svoje sile nujnejši nalogi, ki je rešitev krize, ki je izbruhnila preteklo poletje z neredi v črnskih četrtih velikih ameriških mest. Gavin poudarja, da v Vietnamu ne more biti zmage temveč samo večje število žrtev, in predlaga, naj predsednik na podlagi mnenja senata imenuje svojega posebnega uradnega delegata, čigar edina odgovornost naj bi bila doseči konec vojne v Vietnamu. Zatem predlaga takojšnji konec bombardiranja Severnega Vietnama, začetek pogajanj s posredovanjem predsednikovega posebnega delegata in načrt o umiku ameriških sil iz Vietnama,
Kakor sporoča severnovietnam-ska tiskovna agencija, so ameriška letala danes znova bombardirala Hanoi. V prvih jutranjih urah so letala napadla z raketami obljudene dele središča mesta V Saigonu __________ _____ __	__	____________
pa je ameriški predstavnik Izjavil, nikov Od začetka ameriške vo.i-
fia CA otvioričlrn lnfnln	l»/Ii »»O MA	ama«, 1a4.a 1AOC a a aa1.I1
zu mesta Vinh ob sevemovietnam-ski obali. Dalje javljajo, da so ameriška letala bombardirala tudi železniške naprave v Hajfongu.
Po ameriških poročilih je bilo v prejšnjem tednu med boji 470 ameriških vojakov. Po teh poročilih so Američani imeli v zadnjih štirih tednih 1829 mrtvih, v zadnjem tednu pa je bilo ranjenih 2675 ameriških vojakov. Američani trdijo ,da so imele osvobodilne sile v sedanji vojni nad 300.000 mrtvih.
Osvobodilne sile so včeraj in danes nadaljevale obstreljevanje ameriških postojank okoli Sajgona. Obstreljevale so z minometi oporišče Bien Hoa in nekatera druga oporišča. Poleg tega so osvobodilne sile močno obstreljevale oporišče Dong Ha blizu demilitariziranega pasu V obrambo je nastopilo tudi ameriško letalstvo To oporišče zagotavlja obrambo oporišč Kon Tien in Ke San. Številni spopadi so bili tudi v dveh severnih pokrajinah Quang Tri in Tua Tien, kjer so se v zadnjih 24 urah boji precej zaostrili. V bližini Ke Sana so osvobodilne sile sestrelile ii meriški helikopter, pri čemer je izgubilo življenje 22 ameriških vojakov Ameriški bombniki so danes nadaljevali bombardiranje položajev osvobodilnih sil okoli Ke Sana.
Departma za obrambo je odredil poklic pod orožje drugih 1070 zdrav
Angleška
poslanska zbornica je sprejela zakon o priseljevanju Azijcev
LONDON, 29. - P» 16. urah debate je angleška poslanska zbornica sprejela osnutek zakona, ki zadeva vprašanje priseljevanja kenijskih Azijcev. Danes popoldne je osnutek prešel v visoko zbornico, ki bo razpravljala o zadevi do jutri zjutraj. Takoj po sklepu visoke zbornice bo zakon nared za kraljičin pristanek in bo potem postal polnomočen.
Spočetka je vlaua nameravala izglasovati zakor še hitreje, tako da bi stopil v veljavo že danes opolnoči. Spričo dolgotrajne debate pa je očividno, da bo stopi) v veljavo z zakasnitvijo 24 ur. Vlada skuša pohiteti, da bi tako preprečila nadaljnje priseljevanje Azijcev iz Kenije.
Vprašanje priseljevanja Azijcev iz Kenije je zelo pereče ter povzroča različna mnenja in stališča celo v samih vladnih krogih.
Za vladne politiko je danes gla sovala vladna stranka, toda z nekaterimi izjemami. Proti so namreč glasovali številni laburisti, 15 konservativcev in 12 liberalcev.
Iz Novega Delhiju pa je medtem prišla vest da indijska vlada ne bo dovolila vstopa na svoje ozemlje tistim osebam, ki imajo angleški potni list, tod katerim Anglija zanika njihove osnovne pravice. Zunanji ministei Bali Ram Bhagat je rekel dobesedno: »Angleška vlada mora prevzeti nase vso odgovornost za svoje državljane, neodvisno od barve njihove kože in njihove veroizpovedi»
Nekateri poslanci v indijskem parlamentu so zahteval' danes takoj šnji umik Indije iz Commomvealtha in nacionalizacijo britanskega imetja v Indiji, da pomagajo ponovnemu sprejemu britanskih državljanov indijskega porekla, ki živijo v Keniji in katerim se ne dovoljuje priselitev v Velik« Britanijo.
Dva britanska poslanca pa sta poslala kraljici Elizabeti pismo, s katerim jo pozivata naj ne odobri novega zakona j priseljevanju, ki uvaja vskriminacij, med britan skimi jržavijani in grozi, da od vzame britai.skim državljanom nji hovo državljanstvo.
Ob 14.45 so se začele zbirati pred univerzitetnim poslopjem policijske sile. Najprej so se pojavili štirje avtobusi s približno 40 agenti, ki so se postavili pred filozofsko fakulteto, nato pa se je usulo pred univerzo kar 1.500 agentov policije in karabinjerjev. Ti so se najprej spravili na množico študentov, ki so bili zbrani pred univerzitetnim poslopjem, ko so se pa ti mimo oddaljili, so se policijske sile nagnetle pred vhodi v zasedene fakultete. Vodja političnega u-rada, vicekvestor Bonaventura Pro-venza in komisar Antonio Li Causi sta ukazala študentom naj zapustijo zasedena poslopja, nato pa so policijske sile, potem ko je trobenta po predpisih trikrat zatrobentala, vdrle v univerzo Kot smo že rekli, se študentje niso upirali, ampak so se odpravili proti izhodom. V manj kot 15 minutah je bila filozofska fakulteta prazna. Policija je takoj zaprla vse vhode in jih zastražila. Pol ure pozneje sta bili izpraznjeni tudi fakulteta za fiziko ter za kemijo Študentje sami so nato zapustili pravno fakulteto, fakulteto za politične vede ter za matematiko.
študentje, ki so bili izgnani iz fakultet, so se zbrali proti večeru v središču mesta Bilo jih je okrog 1.500 :n so priredili povorko po mestnih ulicah. Policija jih je skušala razpršiti, češ da ovirajo promet študentje pa so tokrat reagirali tako da je prišlo do spopadov, pri katerih je bilo veliko ljudi po tolčenih Medtem se je množica študentov znatno povečala in ko se je povorka zopet napotila po mestnih ulicah, je štela preko 3.000 ljudi Povorko so sestavljali študentje vseh političnih st.ru.i (tudi desnice, ki je bila sicer proti zasedbam), ki so ponavljali geslo proti vdoru policije v univerzo Povorka se je nato napotila proti univerzitetnemu poslopju, kjer jo je čakalo veliko število	policijskih	agentov.	Tu	je
prišlo le do kreganja, kričanja in lažjih	incidentov,	nato pa	so	se
študentje razpršili.	Ponovno	se	bo-
do zbrali na zborovanju jutri zjutraj v mestnem središču.
Med	današnjimi	incidenti	je	po-
licija ustavila in odpeljala na kvesturo 75 študentov, ki jih je sicer
kmalu izpustila na svobodo 13 oseb je bilo ranjenih, med temi študent Paolo Pierini, ki je imel zlomljeno nogo, mnogo pa je bilo takih, ki se kljub poškodbam niso javili v bolnišnico.
Rektor prof. D'Avack je zvečer izjavil, da bo jutri univerza spet odprta ter bo začel-.- z normalnim delovanjem, seveda pod nadzorstvom policije Nekolik« pozneje je pa izjavil da oo univerza spet odprta šele v ponedeljek, kei je treba med tem očistib poslopja
Na milanski univerzi so še vedno zasedene fakultete matematičnih ved, fizike, naravnih bioloških in geoloških ved Opoldne pa so študentje prekinili zasedbo pravne fakultete.
V	Cataniji so študentje zasedli »Siculorum Gyimnasium», kjer ima svoj sedež filozofska fakulteta
V	Firencah je pedagoška fakulteta zasedena ze 33 dni. Danes so se sestali predstavniki profesorjev, asistentov in študentov, da bi dosegli sporazur . Zdi se. da so profesorji pripravi jeni sprejeti nekatere predloge študentov, vendar pa ni še prišlo do dokončnega sporazuma. Zato se zasedba pedagoške fakultete nadaljuje V Firencah je več časa zasedene tudi stavbarska fakulteta.
Napet je položaj na padovanski univerzi. Kot ;e znano, so v preteklih dneh študentje zasedli filozofsko in pedagoško fakulteto, danes ponoči pa je rektor prof. Fer-ro poklical p«,ličijo, ki ie vdrla v zasedena poslopje, in odgnala študente. Študentje se niso upirali, zato ni prišlo do incidentov
Popoldne ji tribuna' študentov padovansKe univerze izdal proglas, v katerem 'zelo ostri obsoja nov poseg ooiicije v univerzitetno življenje. To je nova žalitev univerzitetne avtonomije ter nov dokaz. Kako univerzitetne oblasti pojmujejo odnose , študenti
Proti ečeru so študentje ponovno zasedli filozofski fakulteto, nekoliko pozneje pa še pedagoško fakulteto
Pozno zvečer je ravnatelj pedagoške fakultet prof. Pino Formag-gio podal ostavko v znak protesta proti policijskemu vdoru v univerzo. Fakultetni svii je ostavko odbil ter izdal proglas v katerem obsoja 'adržarje rektorja prof. Fer-ra, ki se je obrnil na policijo v trenutku, ko je bil ze dosežen sporazum s študenti za prekinitev zasedbe.
Nadaljuje se (udi zasedba filozofske fakultete tržaške univerze, o kateri ooročam« na tržaški strani.
iiiiimiiiiitimiimiiiitiiiiiiHiiiiiiimiiMiiiiMitiitiaiiiiiiiiiiiiimiaiiiiiiiiiiiiiitiiii m miiiimi,,,, m,,mi,
PO OSTAVKI VLADE VAN PEN B0EYNflNTSfl
Razpuščena v Belgiji poslanska zbornica in senat
Volitve bodo verjetno 31. marca Razcep v krščansko-socialni stranki
BRUSELJ, 29. — Belgijska poslanska zbornica je včeraj odobrila zakonski osnutek, ki predvideva revizijo belgijske ustave in razpustitev sedanjega parlamenta. Spričo tega bo imela prihodnja poslanska zbornica ustavodajni značaj, Danes v večernih urah je zakonski osnutek sprejel tudi belgijski senat.
Ker je osnutek sprejel tudi senat, bodo objavili zakon v uradnem listu pojutrišnjem. Zato je zelo verjetno, da bodo volitve 31. marca.
Kot je znano, je bila poslanska zbornica razpuščena, ker je vlada 7. februarja podala ostavko K temu koraku pa je bila prisiljena zaradi nepremostljivih težav in ovir, ki so nastale zaradi spora med francosko in flamsko govorečimi Belgijci. 2e dolgoleten spor med obema Jezikovnima skupinama pa se je še zaostril zaradi dogodkov v Louvainu, kjer so flamski študentje nasprotovali razširitvi francoskega oddelka vseučilišča. Tedaj je prišlo tudi do pouličnih nastopov ter do pravcatih bitk med policijskimi silami in študenti ter delavci.
Položaj stranke krščanskih socia. listov, kateri pripada bivši predsednik vlade Van Den Boeynants, je zelo kočljiv. Boeynants je skušal predložiti v bruseljskem volilnem okrožju eno samo listo in enoten program za krščansko-so ciatno stranko, toda njegovi napori niso do sedaj želi pozitivnega uspeha Van Den Boeynants meni, da bi predložitev dveh ločenih list v Bruslju, od katerih bi bila ena valonska .druga pa flamska, pomenila dokončno priznanje razcepitve stranke v dve struji. Prav to možnost pa skuša on preprečiti.
Sinočnji dogodki pa so se odvijali v čisto nasprotni smeri Po večurni debati na zborovanju bruseljskih francosko govorečih delegatov. katerim Je Van Den Boey-nants skušal dokazati nujnost, da sprejmejo njegov program, ni bil spreiet noben sklep. Zanj Je glasovalo 45 delegatov, a proti prav toliko Drugačno stališče pa zavzema flamska skupina krščanskosocialne stranke v Bruslju, ki pod-
pira Van Den Boeynantsa.
Drevi se bodo francosko-govoreči delngati ponovno sestali, da bi končno rešili to zapleteno sanje.
vpra-
Protislovne vesti o novih eksplozijah pred veleposlaništvom SZ
MOSKVA, 29. — Dopisnik agencije TASS je sporočil iz Washing-tona da je osebje sovjetskega veleposlaništva slišalo ponoči več strelov, ali celo eksplozij. Za dogodek, ki se je pripetil ob 2112 dopisnik trdi, da je šlo za pravcato eksplozijo, kajti osebje je baje našlo en meter in pol od zida poslopja veleposlaništva ostanke zažigalne rakete. Dopisnik je sporočil nadalje, da se je ob dveh ponoči ustavil pred vnodom v po slaništvo avto z evidenčno tablico iz Virginije štev 378-229. Iz vozila sta izstopila dva neznanca, ki sta skušala vdreti v poslopje Baje no-ben policaj ni interveniral Ta do godek je navedel agencijo TASS, da napravi nekaj ugotovitev Predvsem agencija izraža zaskrbljenost, ker ameriške oblasti niso poskrbele za učinkovito zaščito poslaništva. Razen enega agenta, ki so ga postavili na stražo pred poslopje, ni bil sprejet noben drug u-krep. Nadalje agencija pripominja, da ameriške oblasti po devetih dneh od atentata na sovjetsko veleposlaništvo, niso še izsledile zločinca, kljub temu, da zatrjujejo, da ga išče 150 agentov FBI ter raznih drugih posebnih oddelkov.
Iz Wash.ingtona pa je pri«la vest, da občinske oblasti ameriškega glavnega mesta zanikajo, da bi se v bližini sovjetskega veleposlaništva pripetile eksplozije Neki policijski funkcionar je izjavil, da se sploh ni nič zgodilo.
Glasnik sovjetskega veleposlaništva pa je še enkrat potrdil, da je bilo slišati eksplozijo ali strele. Atentati niso povzročili škode. Sovjetsko veleposlaništvo je obvestilo ministrstvo za zunanje zadeve ZDA, a svetnik Jurij Cernjakor je izročil ustno protestno noto.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9.4, najnižja 4,7, ob 19. uri 6,4 stopinje, vlaga 46 odst., zračni tlak 1011,9 raste, veter 6 km severovzhodnik, ne. bo pooblačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 7,4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, l. marca
ZORKO
Sonce vzide ob 6.43 in zatone <* 17.51. — Dolžina dneva 11.06. — Luna vzide ob 7.44 in zatone ob 20.18-Jutri, SOBOTA, 2. marca JANJA
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Nadaljevanje razprave o programu gospodarskega in socialnega razvoja
V razpravi so spregovorili liberalec Morpurgo ter demokristjana Cogo in Rigutto
Na včerajšnji seji deželnega sveta so v razpravi o programu gospodarskega in socialnega razvoja Furlanije-Julijske krajine spregovorili samo trije svetovalci, ker je liberalec Morpurgo govoril že sam nad dve uri. Skupno se je torej doslej oglasilo v razpravi na štirih sejah petnajst svetovalcev.
Prvi je spregovoril demokristjan Cogo, ki je obravnaval predvsem kmetijska vprašanja. Omenil je tudi zapuščanje zemlje ter rekel, da se tisti, ki odide s svoje zemlje, po navadi ne vrne več nanjo. Gre za važen psihološki dejavnik. Zaradi tega bi morali z deželnim programom storiti vse, da bi pridržali ljudi na njihovih domačijah ter da bi se lahko dostojno preživljali na svojih posestvih. To pomeni, da morajo biti ta posestva dovolj velika in opremljena z vsemi sodobnimi sredstvi. Cogo pa je dejal, da tu ne misli na velika posestva, saj je to proti njegovim načelom. Skratka, poskrbeti bi morali, da bi se dohodek v kmetijstvu približal n. pr. dohodku v industriji. Omenil je tudi potrebo po specializaciji kmetijstva in po gojitvi žlahtnih kultur. To pomeni, da se morajo kmetje predvsem specializirati, za kar so potrebni tudi strokovni tečaji. Kmetom je treba tudi zagotoviti stalnost cen njihovih pridelkov. Končno je tu tudi vprašanje, kako vključiti naše kmetijstvo v kmetijstvo vseh držav skupnega evropskega tržišča, tako da ne bo zaostajalo za njimi.
Svetovalec Morpurgo je v začetku svojega dolgega govora rekel, da je prav, da so pripravili načrt, vendar ga ne bi smeli predložiti deželnemu svetu v razpravo. Morali bi raje upoštevati razne pripombe in ga popraviti. Zatem je dejal, da ni nobena izmed dosedanjih vlad dovolj skrbela za Trst in za našo deželo. Njihova dolžnost pa bi bila, da bi pokazale Trstu vsedržavno solidarnost. Fur-lanijo-Julijsko krajino je treba namreč spraviti v takšen položaj, da ne bo več izolirana od ostalih predelov države zaradi njene odročne zemljepisne lege. Po drugi strani bi imela tudi Italija od tega velike koristi. Že samo naštevanje raznih zahtev in potreb dežele kaže, kako so doslej zanemarjali našo deželo. Načrt tudi kaže popolno nemoč pri reševanju stoletnih pomanjkljivosti. Gre pravzaprav za dokument, ki ne bo prav ničesar spremenil. Kvečjemu bo škodoval, če bo vzbudil prevelike upe in pričakovanja, ki jih potem ne bo moč izpolniti. Zelo zgrešeno bi tudi bilo, da bi izkoriščali program v volilne namene.
Sam program je govornik označil za šolsko nalogo tehnokratov. Pri tem je n. pr. omenil, da so določili, da bo na rtu Sdobba rekreacijski center, kar je pravi nesmisel, saj leži to področje med dvema industrijskima conama v Tržiču in Ausa-Cornu. Za uresničenje programa sploh ni dovolj finančnih sredstev in tudi smoter načrta, ki naj bi bil polna zaposlitev, je prava utvara. Za našo deželo je res že nekaj kroničnega, da vedno primanjkuje dela ter da je zato marsikje velika revščina. Tudi orografsko je dežela na slabšem v primeri z drugimi. Zato so se vedno selili ljudje iz nje v množicah.
Vsak dober načrt mora seveda težiti predvsem za tem, da zagotovi delo prebivalcem. Toda v zvezi s tem so bile storjene zelo velike napake. Tudi podatki v načrtu glede izseljevanja niso točni. Načrt predvideva, da se bo vsako leto lahko vrnilo dva tisoč izseljencev, v resnici pa jih odhaja vsako leto šest tisoč na novo. Zgrešeni so tudi podatki o demografskem indeksu in zato je načrt o popolni zaposlitvi le sen na zelo dolg rok.
Svetovalec je kritiziral tudi trditve v načrtu o mednarodni vlogi dežele ter o njeni povezavi z drugimi deželami v Severni Italiji. Rekel je, da gre za splošne fraze, za gesla, a da ni v programu prav nič stvarnih napotkov. Sicer pa je vlogo srednjeevropskega pristanišča že prevzela Trstu Reka in sedaj nam konkurira celo Koper.
Morpurgo je zatem obravnaval vprašanje letalskih zvez in ugotovil tudi glede tega pomanjkljivosti v programu. Nato je prešel k predvidevanjem o industriji in dejal, da so popolnoma nezadovoljiva. Končno se je dotaknil tudi kmečkih vprašanj in rekel, da bi morali uvesti specializirano kmetijstvo.
Zadnji je spregovoril demokristjan Rigutto. Rekel je, da veruje v načrtovanje, ki pa mora biti stvarno. Pohvalil je odbornika Stop-perja in vse druge, ki so pomagali sestavljati načrt. Rekel je tudi, da vlada v deželi zanimanje za načrt in načrtovanje, da pa nimajo vsi jasnih pojmov. V Pordenonu se pritožujejo, da so jih zanemarili in mislili samo na Videm. V Vidmu pravijo, da so pozabili nanje in da so šli na roke samo Trstu, v Trstu se tudi pritožujejo, da jih načrt ne upošteva dovolj. Svetovalec je nato obravnaval vprašanje cestnih zvez, povezavo med Pordenoribrti in Portogruarom, med Spdlimbergom in Pordenonom, vprašanje izboljšanja državne ceste
MiiiMifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiifiiiiiitiHitiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiimiiiiiiiiiiiMi
VAŽNO JUGOSLOVANSKO NAROČILO ARZENALU
Podaljšali bodo štiri ladje JSP iz Splita
Stroški za to delo bodo znašali 800 milijonov lir
V Tržaškem arzenalu bodo v prihodnjih mesecih podaljšali štiri jugoslovanske tovorne ladje. Po sporazumu, ki sta ga sklenila vodstvo tržaškega obrata in ((Jugoslovanska slobodna plovidba« iz Splita, bodo v našem mestu predelali ladje ta ko, da jih bodo najprej prerezali čez pol, nato pa vrinili med obe polovici 15 m dolg odsek trupa in končno zvarili skupaj vse tri kose. Gre za serijo štirih 2.950-tonskih enot, ki merijo danes v dolžini 105 m, in ki se bodo torej podaljšale za 15 m, hkrati s tem pa se bo njihova nosilnost dvignila na 3.900 ton. V vrinjenem delu ladje bodo pridobili mnogo novega skladiščnega prostora tik pred pogonskim strojem. Računajo, da bo delo na vsaki ladji zahtevalo okoli 25 dni: nove dele trupa pa bodo poprej pripravili ali v samem arzenalu, ali pa v bivši ladjedelnici Felszegy v Miljah. Stroški bodo zanašali 800 milijonov lir. Delo bosta nadzorovala pariški Bureau Veritas in Jugoslovanski pomorski register. Prva bo priplula v arzenal ladja «0-miš»; nekako do oktobra pa naj bi bilo delo zaključeno tudi na drugih treh.
Mednarodna cvetlična razstava
Na zadnji seji upravnega sveta ustanove Ente Rinascita Agricola so razpravljali o letošnji Mednarodni cvetlični razstavi, ki bo v okviru proslav «Trst 68». Letošnja cvetlična razstava bo spet v Mi-ramarskem parku in se bo po vsem razlikovala od prejšnjih, trajala pa bo skoraj sedem mesecev, in sicer od 25 aprila do 4. novembra V tem obdobju bo 13 posebnih razstav cvetja, rastlin, pripomočkov itd., upoštevajoč cikluse cvetenja (pomladansko, poletno in jesensko) ter razne sorte cvetlic in rastlin.
Poleg omenjenih razstav bodo tudi razne umetniške, bibliografske, didaktične, filatelistične in druge razstave. Vse te razstave bodo v novem pokritem paviljonu (približno 1500 kub. m) na prostem pn bodo uredili velike nasade tulipanov in vrtnic, ki bodo ostale v omenjenem parku kot stalen nasad.
Podrobnosti tega obsežnega načrta bodo obrazložili čim prej na tiskovni konferenci.
Zaprla cesta Sv. Rok - Lazaret
Predsednik pokrajinske uprave le izdal ukaz o desetdnevni zapori pokrajinske ceste od Sv. Roka pri Miljah proti Lazaretu. Ukaz je sto-
pil v veljavo včeraj.
Pokrajinska uprava Je ugotovila, da je v hribu nad miljsko pokrajinsko cesto pri km. 3.300 začelo drseti proti cesti nekaj sto kub. m zemlje in da preti nevarnost u-sada. Zato je sklenila zapreti cesto za promet v obeh smereh, dokler ne bodo odstranili nevarnega materiala.
Zaradi tega Je bil za sedaj promet osebnih avtomobilov usmerjen skozi ribiško naselje Stare Milje -Campore — Zindis - Lazaret in nazaj; tovornjaki pa bodo vozili skozi Drevored D’Anunzio - Stare Milje - Campore - Zindis - Lazaret, nazaj pa skozi Zindis - Campore -Stare Milje Ul. Roma v Miljah.
štev. 251 v Valcellini itd. Rekel je, da je treba tudi učinkovito povezati cestno omrežje z bližnjimi deželami. Zatem je obravnaval vprašanje stanovanj in urbanistike ter rekel, da je treba razpoložljiva sredstva čimbolj smotrno izkoristiti. Govoril je tudi o socialnih vprašanjih in o šolstvu ter pohvalil program glede pažnje, ki jo posveča strokovnemu šolstvu.
V deželnem svetu razprava o volilnem načrtu
Danes se bo deželni svet zopet sestal, a bo prekinil razpravo o programu za gospodarski m socialni razvoj dežele, da se loti razprave o deželnem volilnem zakonu, ki ga je pripravil odbornik Vicario in so ga odobrili le v deželni komisiji. Zakonski osnutek vsebuje 52 členov in ga bo orisal svetovalec Cocianni.
VPRAŠANJE SVETOVALKE BURLO ZUPANU
V Ul. Settefontane bodo izgnali iz stanovanj sedeminosemdeset družin
Svetovalka zahteva posredovanje občinske uprave proti temu množičnemu izgonu predvsem revnih družin
Občinska svetovalka Jole Burlo (KPI) je poslala županu vprašanje, v katerem ga opozarja, da je lastnik stanovanjske hiše v Ul. Settefontane 6 in Ul. Matteotti 3 svoj čas prodal zgradbo nekemu gradbenemu podjetju, da jo poruši m da na njenem mestu zgradi nebotičnik z luksuznimi stanovanji. Svetovalka pravi, da bodo izgnali iz stanovanja 87 družin, med katerimi jih je dve tretjini, ki imajo proste najemne pogodbe. Svetovalka poudarja, da so bili že vsi stanovalci s prosto najemno pogodbo povabljeni na okrajno sodišče, kjer so jim že sporočili, da se bodo morali prvi od njih izseliti s 15. julijem letos.
Glede stanovalcev z blokiranimi najemninami pa so jim ponudili neznatni znesek, naj prostovoljno zapustijo stanovanje, namesto da bi jim zagotovili, kot to določa zakon štev. 253 iz leta 1950, ((drugo stanovanje)).
Večina stanovalcev je sestavlje-
na iz upokojencev, ostali pa so delavci ali pa družine v težkih gospodarskih pogojih. Svetovalka pravi, da čeprav je bila hiša prodana že precej časa od tega, je upravnik hiše pred petimi meseci podpisal s stanovalci nove najemne pogodbe, zahteval od najemnikov tako imenovano «buona uscita» ter jim vsilil, da morajo popraviti in urediti najeta stanovanja. Iz tega je razvidno, pravi svetovalka, da so hoteli do zadnjega trenutka špekulirati z omenjenimi stanovanji, saj so vsilili najemnikom enomesečno najemno pogodbo, ki jo sproti obnavljajo.
Upoštevajoč dejstvo, da gre za izgon tolikšnega števila družin, ki bodo posredno ali neposredno prešle tudi v breme občinske uprave, ter upoštevajoč, da gre za resno socialno vprašanje, svetovalka vprašuje župana, ali je bilo že izdano dovoljenje za rušenje omenjene hiše, ki je še vedno v dobrem
IIIIIIIIIIIIIIUIlllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||i|||j||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||t|||iii|||||||||||||||||||||||||,||||||||||,|||„|||„|„
SESTANEK ODBORA PRISTANIŠKE USTANOVE
Na prihodnjem občnem zboru bodo predložili proračun
Ustanovitev komisij za preučevanje raznih vprašanj Predlog za ugodne tarife za promet s kontejnerji
Upravni svet tržaške pristaniške ustanove se bo sestal v prvi polovici prihodnjega meseca. V smislu ustanovnega statuta se mora namreč ta organ sestati najmanj po štirikrat na leto: točen datum sestanka bo naknadno določil vodilni odbor ustanove, ki mu kakor znano predseduje dr. M. Franzil.
Dr. Franzil je na včerajšnji seji poročal o stikih, ki jih je imel s predstavniki krajevnih ustanov, ki bodo prispevale del finančnih sredstev, ki so potrebna za redno poslovanje pristaniške ustanove. Povedal je, da ga je deželna uprava povabila k sodelovanju pri stalnem posvetovalnem odboru za deželno načrtovanje. Odbornik1 so nato vzeli v razpravo proračun ustanove, ki ga bodo predložili v odobritev na prihodnjem občnem zboru. Tedaj bo odbor predlagal tudi sestavo treh komisij, od katerih naj se ena bavi z vprašanji, ki zadevajo zaposleno osebje, druga s problemi, ki se nanašajo na sporazum z vodstvom državnih železnic o železniškem prometu v pristanišču in tretja s problemi, ki so povezani s pripravami na podoben sporazum z ministrstvom za javna dela. Poleg tega nameravajo ustanoviti tri posvetovalne komisije za pristaniško delo, za regulacijski načrt in za cestni promet v samem pristanišču. Posebne važnosti je ukrep, za katerega se bo odbor zavzel na občnem zboru, da bi namreč za manipulacijo blagovnih pošiljk v kontejnerjih priznali v tržaškem pristanišču posebno vabljive tarife, s katerimi naj bi priklicali v naše pristanišče te nove sodobno opremljene trgovinske tokove.
komisijo, ki bi zbirala statistične in anagrafske podatke o starih ljudeh, ki živijo v deželi, ter pripravila stvaren načrt za zdravstveno in socialno oskrbo.
Razgovor o zdravljenju starih bolnikov
Deželni odbornik za zdravstvo in
sss? •'■ "=ss-jffr ■?«.» .čaja
Ferugliom, ravnateljem stolice za gerontologijo in geriatrijo na turin-ski univerzi. Obravnavala sta posege, ki jih namerava deželna u-prava storiti, da prilagodi oskrbo starih ljudi sodobnim kriterijem zdravstvene in socialne vede, kakor so storili že marsikje v inozemstvu in v Italiji. Proučila sta položaj tudi v zvezi z zdravstvenim programom dežele, da bi se uskladile pobude za zdravljenje bolezni starih ljudi. Oba sta ugotovila, da bi bilo treba ustanoviti tehnično
Tatovi motorjev
V sredo so neznanci ukradli vespo 150, ki jo je bil lastnik, 29-letni Giorgio Circoli iz Ul. Vida 11, parkiral v bližini svojega stanovanja. Skoda znaša okrog 40 tisoč lir žrtev tatov je bil isti dan tudi 31-letni Riccardo Rocco iz Ul. La-marmora 16, kateremu so neznanci ukradli motor znamke biancht. Tudi Rocco je utrpel 40 tisoč lir škode. Preiskave so v teku.
IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllMIIIIIIIIIIIIIIMI Hill lil llllllllllllllllllinillllllll IIH
ČETRTI DAN ZASEDBE UNIVERZE
Edino sredstvo študentov proti univerzitetnemu ustroju
Tudi včeraj se je nadaljevala zasedba filozofske fakultete tržaškega vseučilišča, ki traja že 4 dni. V zasedenem poslopju je bilo včeraj preko sto študentov, ki so nadaljevali z debatami o univerzitetnih problemih ter z delom v treh študijskih komisijah. Proti večeru so 'z-dali poročilo, v katerem je rečeno, da je zasedba edino orožje, ki ga imajo študentje na razpolago za boj proti univerzitetnemu ustroju. V poročilu se poudarja tudi povezava študentovskega gibanja z delavskim; ravno zaradi te povezave ne more biti študentovska gibanje podrejeno strankam, ki imajo, po mnenju študentov, zgolj parlamentaristično funkcijo.
Včeraj popoldne se je sestal skupni odbor šol Dante, Petrarca, O-berdan, Galilei, Duca d’Aosta in Carli. Odbor je izrazil svojo popolno solidarnost s študenti, ter se je nato odpravil na zasedeno fakulteto, da bi sodeloval pri pripravi dokumenta, ki bo vseboval študentske zahteve in ki bi mo ral biti danes pripravljen.
Sestala se je tudi pokrajinska sindikalna zveza CISL, ki je ostro obsodila sklep akademskega senata.
da prekine didaktično dejavnost, ker taka odločitev pripomore le k zaostritvi položaja na univerzi. »Protest akademikov, nadaljuje poročilo, ima svojo podlago v nezmožnosti obstoječega ustroja, da se prenovi ter da pripomore k resničnemu sodelovanju študentov pri univerzitetnem življenju.)) Poročilo se zaključuje z željo, da bi univerzitetni organi pokazali večje razumevanje za te probleme ter več dobre volje pri njihovem reševanju.
Poročilo je izdala včeraj tudi šolska komisija tržaške federacije PSI — PSDI, v katerem je rečeno, ča niso zadostne generične izjave solidarnosti, ampak da si morajo vse politične sile prevzeti odgovornost za to, kar je bilo storjenega in za to, kar ni bilo storjenega v sedanji zakonodajni dobi. V poročilu se poudarja tudi nujnost dialoga med vsemi univerzitetnimi komponentami, ki so zainteresirane pri reformi sistema. Šolska komisija PSI — PSDI je povabila prof. Gian Piera Orsella, da bo predaval v nedeljo 3. marca v Ul. Mazzini 32-1 o temi: «Delovanje socialistov za reformo šolstva*.
tovili udarce po čelu, nosu in bradi ter udarec po desnem kolenu. Mornarja so pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 8 dni.
Na delu se je včeraj ponesrečil tudi 55-letni mizar Mariano Besed-njach, ki stanuje v Miljah, Ul. Bern. bo 24. Mož je pri Tržaškem arzenalu, kjer Je zaposlen, upravljal krožno žago, ko je z roko prišel med njeno zobovje, žaga je nesrečnemu mizarju odrezala konce vseh petih prstov desne roke. Njegov kolega Franco Bravin ga je z avto« odpeljal v splošno bolnišnico, kjer se bo moral Besedniach zdraviti od 20 do 30 dni na ortopedskem oddelku.
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliriiiiii,iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliitni,l,liiiiiiii
PREDAVANJE O GOSPODARSKIH VPRAŠANJIH
Zgrešena gospodarska politika je spravila Trst na rob propada
Pokrajinski tajnik KPI prof. Šema je obrazložil 50-letno politiko raznih vlad do našega mesta
Sinoči je tajnik tržaške federa- | je v Trstu v zadnjih štirih letih
Nesreče na delu
Včeraj se Je ponesrečil v našem mestu 37-letni mornar Serwacy Ber-naski, doma iz Hute Sosmontec na Poljskem. Mož je okrog 9. ure delal na ladji «Huta Snovviee«, ki je privezana v novem pristanišču, ko ga je nenadoma silovito udarila po obrazu debela vrv, ki se je odvezala, ko se je ladja premaknila. Uradnik Agencije Cosulich je ponesrečenca pospremil v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugo-
dje KPI prof. Šema predaval v dvorani Ljudskega doma o temi »Veliki Trst in sedanje dejansko stanje*. Ob začetku je prof. Šema izrazil solidarnost tržaških komunistov z univerzitetnimi študenti, ki so zasedli filozofsko fakulteto in se borijo skupno z ostalimi univerzitetnimi študenti v Italiji za pravilno rešitev vprašanj italijanske univerze.
Prof. Šema je najprej govoril o resnem gospodarskem vprašanju Trsta, ki ga je treba z resnostjo proučiti ter analizirati zlasti v pogledu nekaterih stališč ki so jih zavzeli odgovorni krogi v preteklosti. Glede tržaških vprašanj je govornik poudaril, da te ne smejo služiti kot volilna gesia. Omenil je tudi dokumente treh sindikalnih organizacij v zvezi z deželnim načrtom ter nato prešel na obrazložitev nekaterih nuj-:ih gospodarskih vprašanj.
Federalni tajnik je poudaril, da tudi proslava ob 50-letnici prihoda Italije v Trst morajo dati priložnost za resno zgodovinsKo in politično analizo o 50 letih zgrešene politike do Trsta. Ugotovil je, da Krščanska demokracija ne more tega narediti zaradi svojih dosedanjih zgrešenih stabsč do Trsta, socialisti pa bi to lahko naredili, če bi to hoteii in če bi imeli voljo, da ločijo svoje odgovornosti od odgovornosti vlade.
Potem ko je govoril o gospodarski zgodovini Trsta, je prešel na vprašanje javnih industrijskih u-stanov (IRI), ki jih doslej niso u-porabili za razsoj mesta. Prof. Šema je poudaril, da je vlada, potem ko je uničila tržaško ladjedelnico Sv. Marka ustanovila na osnovi načrta CIPE družbo IRI-Fiat, ki bo gradila »Grandi Motori* in je s tem dala monopolom v roke ta industrijski sektor v Trstu, s čimer je hkrati ošibila javni industrijski in mehanični sektor na Tržaškem.
Prof. Šema je nadalje polemiziral s Krščansko demokracijo in z njenimi predstavniki, ki že toliko let samo obljubljajo, da bodo okrepili tržaško gospodarstvo, hkrati pa ga uničujejo. Potem ko je ome nil, da so sami demokristjani pred sprejemom načrtov CIPE izjavlja li, da ho treba ohraniti v ladjedelnici Sv. Marka vsaj eno splavišče ter zagotavljali, da se delovna mesta ne bodo zmanjšala je ugotovil, da se je vse to danes izkazalo za neresnično. Komunisti in tržaški delavci niso nikoli sprejemali stališča, da je treba samo »ohraniti delovna mesta* marveč so vedno zahtevali, da je treba povišati število delovnih mest, če se hoče ohraniti tržaško gospodarstvo.
Ob zaključku je poudaril, da se
zmanjšalo število zaposlenih za več kot 9000, in da je tu število z zaporo Felszegija naraslo na 10.000 delavcev. Samo v lanskem letu se je število zaposlenih zmanjšalo za 3635, v lanskih zadnjih dveh mesecih pa za 1.280 delovnih mest.
Tudi senat odobril načrt o razširitvi EPIT
stanju, čeprav precej stara, in kakšne korake namerava župan sprejeti, da se prepreči množični izgon družin, ter kakšne ukrepe bo sprejela občinska uprava, da zagotovi tem družinam stanovanje, če jih bodo izgnali.
Jutri razstava avstrijske arhitekture
Jutri ob 18.30 bodo v občinski umetnostni galeriji v palači Co-stanzi v Trstu odprli razstavo avstrijske arhitekture, ki jo prirejata mestni muzej Revoltella in Ita-lijansko-avstrijski kulturni krožek. Ta važna razstava se uokvirja v seznanjanje z moderno arhitekturo, kar je že prišlo do izraza v isti dvorani z razstavama Adolfa Loosa in Maksa Fabianija ter z druge plati tudi z razstavo avstrijske grafike in razstavo jugoslovanskih umetnikov.
Razstava je razdeljena v tri sekcije. Ena je posvečena Jožetu Plečniku (1872-1957), slavnemu arhitektu dunajske secesije, k čemur pa moramo dodati, da je bil Plečnik Slovenec in pač Avstrijec le toliko, kolikor smo bili vsi, ki smo se rodili pred letom 1918.
Otvoritve razstave se bosta udeležila arhitekta Domenig in Huth z graške univerze. Za časa razstave bodo predavanja, razprave, o-krogle mize in sestanki avstrijskih in tukajšnjih arhitektov.
Zahteva po posredovanju za jedrski pospeševalec
Včeraj popoldne ob 17. uri je minister za proračun Pieraccim sprejel deželno odposlanstvo, v katerem so bili predsednik deželnega odbora Berzanti, podpredsednik Giacometti in odbornik Cumbat. Na sestanku so govorili o načrtih za graditev jedrskega pospeševalca CERN v Doberdobu in o načrtih za gradnjo avto ceste Videm-Trbiž. Ministru, ki je predsednik CIPE so poudarili, kako je važna pozitivna rešitev teh dveh vprašanj za razvoj deželnega gospodarstva in za blaginjo tukajšnjega prebi-vaRfvii,	so ministra, naj se
tudi on- zavzame, da se ti dve vprašanji rešita v korist naši deželi. Prosili so ga predvsem, naj bi CI PE pozval vlado, naj predlaga Doberdob za gradnjo pospeševalca. Izčrpno so obravnavali tudi vprašanje avto ceste Videm-Trbiž. Predstavniki naše dežele so dejali, da bi morala imeti prednost pred vsemi drugimi deli, saj bi bila zelo važna tudi za povezavo med Trstom in Podonavjem.
štirinajst dni potem, ko ga je sprejel odbor za industrijo pri poslanski zbornici, je sinoči sprejel zakonski načrt o raztegnitvi industrijskega pristanišča v žavljah tudi senat. S tem je načrt " postal praktično izvedljiva konkretnost.
Minister Andreotti, ki je svoj čas predložil načrt, je sinoči komentiral dogodek z ugotovitvijo, da bosta imeli mesto Trst in sploh tukajšnje gospodarstvo od tega velike koristi. V našem mestu so izrazili zadovoljstvo v zvezi z odobritvijo načrta novi predsednik pristaniške ustanove dr. Sacerdoti in politični tajništvi krščanskodemo-
kratske in socialistične stranke.____________________________________________________________________________
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii,,
Vabimo
naše naročnike
ali njih zastopnike, ki so poravnali letošnjo naročnino do 10. februarja, da prisostvujejo podeljevanju nagrad, ki bo v soboto, 2. marca ob 16. uri v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6.
Podeljene bodo naslednje nagrade:
1.	Ivo Andric — zbrana dela (10 knjig) in kovani knjižni opirači,
2.	S. Kosovel — Integrali,
L. Spacal — Monografije. F. Prešeren — Poezije na ploščah (4 plošče), Slovenske narodne pesmi dve plošči),
3.	Foerster — Gorenjski slavček (opera na ploščah), Narodne in umetne pesmi pet plošč),
4.	Gotovac — Ero z onega sveta (opera na ploščah),
5.	Najlepše antične pripovedke (knjiga).
6.	Vaza iz Krope in prtiček,
7.	Skrinjica in prtiček,
8.	Par steklenic v narodni noši,
9.	Slovenske popevke 1967 (plošča),
10.	Slovenske ljudske pesmi (zbor Slovenskih madrigalistov, plošče).
Sloveasko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM Danes, 1. marca oh 17. uri
MARIJA HOLKOVA
PEPELKA
(pravljična igra v štirih dejanjih)
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265.
PROSVETNO DRUŠTVO «1. CANKAR*
Danes, 1. marca ob 20.30 gostovanje
STUDIA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
RUSI MOST
Recital veselih In žalostnih Vabljeni 1
Prosvetno društvo »France Prešeren* v Boljuncu priredi v nedeljo, 3. marca, ob 20.30 v bivši kino dvorani
KULTURNI VEČER
Nastopajo: zbor p. d. »Slavec« iz Ricmanj, gojenci baletne šole Slovenskega dijaškega doma v Trstu, člani Slovenskega gledališča in mešani zbor p. d. «F. Prešeren«.
Vljudno vabljeni!
Pogrebno podporno društvo v Bazovici vabi na redni letni občni zbor vse člane. Občni zbor bo v nedeljo 3. marca 1968 ob 17. uri v Preslovi dvorani.
Vljudno vabljeni vsi člani.
Odbor
Prosvetno društvo SLAVEC Ricmanje
sklicuje za jutri, v soboto, 2. marca ob 20. uri
občni zbor
Na dnevnem redu: 1. Izvolitev volilne komisije. 2. Poročila. 3. Razprava. 4. Volitve. 5. Razno.
Vabljeni vaščani Ricmanj in Loga.
Veleposlanik CSSR Ludvik v Trstu
V Trstu se od včeraj mudi češkoslovaški ambasador v Rimu Vladimir Ludvik, ki je sinoči kot gost tržaškega župana Spaccinija prisostvoval premieri baleta Državne o-pere »Janaček« iz Brna na sporedu v Verdijevem gledališču. Pred tem se je ambasador v spremstvu s češkoslovaškim trgovinskim atašejem v Rimu in predstavniki tukajšnjega trgovinskega urada CSSR, sestal z generalnim vladnim komisarjem dr. Cappellinijem. Med razgovori so se dotaknili zlasti trgovin skega sodelovanja med našim mestom in Prago. Z obeh strani je bila izražena želja, da bi se ti medsebojni poslovni stiki v prihodnje še znatno poglobili. Danes dopoldne se bo ambasador Ludvik sešel z županom Spaccinijem, pozneje pa na trgovinski zbornici z njenim predsednikom dr. Caidassijem.
IZPRED SODIŠČA
Obravnava proti trem moškim obtoženim oškodovanja železnic
Državni pravdnik zahteval za obtožence 17 let zapora
Na včerajšnji obravnavi pred kazenskim sodiščem (predsednik Li-gabue, tožilec Ballarini, zapisnikar Chiarelli) proti trem obtožencem (Lino Tessari, Mano Bacchetti in Antonio Tucci), ki so obtoženi, da so zagrešili razne prekrške na ško-do tržaške železniške uprave) je javni tožilec dr. Ballarini zahteval, naj sodniki spoznajo vse tri obtožence za krive ter naj obsodijo Tessarija in Bacchettija vsakega na 4 leta in 5 mesecev zapora, ter
680.000	lir globe, Tuccija pa na 8 let in 3 mesece zapora ter 820.000 lir globe. Skupna kanez znaša torej 17 let in en mesec zapora ter
2.180.000	lir globe.
V svojem govoru je javni tožilec trdil, da so vsi obtoženci krivi prekrškov, ki so jim bili pripisani. Tessari se sicer obnaša, kot da ne bi vedel za nič, toda to je le videz. Tudi v tem primeru se je zgodilo, kar se dogaja med gangsterji v Ameriki: dokler je vse v redu delajo skupaj, ko pa jih odkrijejo, so pa pripravljeni, da obračunavajo med seboj. Tako sta se sprla tudi Tessari in Bacchetti ter začela tožiti drug drugega.
Včerajšnja obravnava se Je začela s kratkim poročilom o predvče rajšnjem zaslišanju v Vidmu priče Giovannija Rizzija. Nato pa je spre govoril državni odvetnik dr. De Car lo, ki zagovarja koristi državnih železnic. Odv. Scalfari je zahteval, naj sodniki spoznajo vse tri obtožence za krive ter naj jih pravično kaznujejo. Nadalje je poudaril, da so vsi trije krivi, ker so vsi vedeli, da zakon ne dopušča predaje drugim del, ki Jih je nekdo dobil v zakup. Najhujši prekršek pa je storil Tucci, ki Je zahteval od Bacchettija, naj mu da 12 nakazil za okoli 2 milijona lir (Bacchetti mu jih je dal, ker je Tucci razpo lagal z načrti, ki so jih pripravili za dela na grljanski postaji).
Kot zastopnik zasebne stranke (in sicer v korist Bacchettija proti Tuc ciju) je govoril odv. Terzd iz Vitima, ki je zahteval med drugim naj Tucci vrne Bacchettiju 2 milijo, na lir. Z govorom javnega tožilca se je zaključilo dopoldansko zase danje. Popoldne sta govorila še od vetnika Scalfari in Amlgoni. Razsodbo bo sodišče objavilo danes.
Neokusna šala o bombi v SG Triestina
Žrtev neokusne in neodgovorne šale so bili včeraj agenti Javne varnosti in karabinjerjev, katerim je neznanec telefoniral, da je v poslopju društva »Societa Ginnastica Triestina* skrita bomba. Po natančni preiskavi r.i bilo o bombi ne duha ne sluha. Zaradi varnosti so bile odložene nekatere prireditve, ki so bile sinoči na sporedu v omenjenem društvu.
Padec pri izstopu iz tramvaja
Žrtev padca je bila včeraj 67-letna Maria Violin vd. Meli, ki stanuje v Ul. Gallileo 24. Ko je okrog 9. ure hotela stopiti iz tramvaja proge št. 9 na postaji v Ul. Scussa, se je spotaknila in padla na cesto. Pri padcu se je hudo potolkla po desni nogi, zaradi česar so Jo s privatnim avtomobilom pospremili v bolnico. Tam se bo morala ženica zdraviti od 8 do 30 dni na ortopedskem oddelku zaradi verjetnega zloma desnega kolena ter u-darcev po nogi.
Deželnemu svetovalcu inž. Antoniu Cuffaru in ieni Fran-ceschi se je rodila četrta hčerka Ariella. Novorojenki želijo prijatelji in znanci vso srečo v njenem življenju; zakoncema in trem sestricam pa iskreno čestitajo.
Voščilom in čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika.
Fotografije, ki jih Je posnel Mario Magajna na novinarskem plesu v soboto, 24. februarja in na otroškem rajanju v Kulturnem domu 25. februarja, so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20.
Darovi in prispevki
Ob šesti obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Zdenka Colje darujejo žena In hčerki 1000 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar.
GLASBENA MATICA V TRSTU
V nedeljo, 3. marca ob 17. uri v Kulturnem domu
NASTOP BALETNEGA ANSAMBLA ZGBI IZ LJUBLJANE S PRAVLJIČNIM BALETOM
HRESTAČ
glasba P.l. ČAJKOVSKI
Koreografija:	Lidija VVisiak,
Anton Dolin, Henrik Neubauer, Gorazd Vospernik Priredba in režija:	Henrik
Neubauer
Kostumi: Alenka Bartl
Rezervacija in prodaja vstopnic od petka, 1. marca dalje pri Glasbeni matici, Ul. »■ Manna 29 — tel. 29779.
PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN
priredi v nedeljo, 3. marca t.l-ob 15. uri v prosvetni dvorani v Nabrežini
Prešernov praznik
Na sporedu so odlomki i* Slodnjakovega romana o Prešernu; recitacije igralcev Slovenskega gledališča; nastop otroškega pevskega zbora Kraški slavček in koncert pevskega zbora Jakobus Gallus.
Vse vljudno vabimo in prosimo točnosti, ker bo začetek točno ob 15. uri.
Gledališča
Verdi
Danes ob 20.30: Balet državne Opere »Janaček« iz Brna. Igor Stravinski: Petruška. Maurice Ravel: D*’ nis in Hloe. — Baletni večer se D ponovil jutri ob 20.30 ter v nedelj ob 16. uri. — Balet iz Brna je » baletom praške Opere drugi najbmj pomembni ansambel v CSSR.
Stalno gledališče
Danes ob 20.30: La signora t d* to®*] tare. Dario F6 in Franca Rame. liven abonmaja, vendar veljajo ** abonente popusti.
Razstave
V	soboto, 2. marca, bo otvoritev osebne razstave newyorške slikarice Sirene v Ameriškem kulturnem krožku v Ul. Galatti 1.
V	galeriji Rossoni bo od danes razstavljal slikar Domenico Hea Neaplja. Umetnik je imel že štev1*' ne razstave in na mnogih je pf*l* nagrade. Na tukajšnji razstavi ® imel kakih 25 zanimivih slik. Otvoritev bo danes ob 18. uri.
Nazionale 16.00 »Tre pištole per massacro«. T. Hunter, Nadia Moretti. Technicolor.
Ezcelsior 16.00 «Ita-lia:i Secret Servk ce», Nino Manfredi, F. Prevost. ‘e’ chnlcolor.
Fenice 15.30 «L’ora delia civetta*-rP‘ Cardinale, F. New, L. J. Cobb. cnicolor.
Eden 15.30 «GU occhl delia notte*-Senzacionalnol Audrey Hepburn -Alan Arkin 1 echmcolor. Prepove^ dano mladini pod (4 letom. V»“ opozorilo: zadnjih osem minut ■*' ma bo vstop v dvorano najstroz prepovedan!
Grattacielo 16.00 «11 proteta«. V.GašS-man, Ami Margret. Technicolor.
Hltz (Ulica San Francesco štev.
16.00 «1 7 fratelli Cervl«. G. M. lonte. Lisa Gastoni, Don Backi. —' Eastmancolor.
Alabarda 16.00 «Nick mano fre<*ja*j P. Nevvman. Prepovedano mlad111 pad 14. letom. Technicolor.
Filodrammatico 16,00 «My Faire Lj' dy». A. Hepburn, Rex Harrison. 1 chnlcolor z najlepšimi melodijami-
Moderno lb.uo «La Cina e vidna*-Kandidat za nagrado Oscar. Prep‘>' vedan mladini pod 18. letom. .
Cristallo 16.00 «Blow up». Režija Antonioni. Prepovedan mladini P°° 14. letom	.
Garibaldi — Zaprto. Jutri #5000 6° lan suirasso«. R. Wood. Technic0" l°r •
Capitol 16 00 »II clarlatario«. J Levvi ■ Technicolor.
Aurora 15.30 »Dalle Ardenne all’in' ferno«. Technicolor.
Impero 16.30 »Piano, piano non t * gitare«. T Curtis. Technicolor.
Astra 16.30 «Un milione dl annl (»*■ Technicolor.
Vlttorio Veneto 16.00 «Rlflessl m u" occhio d’oro» M. Brando, E. Tayl°r-Prepovedano mladim pod 18. letom-
Ideale 16.00 »Šansone contro tl Corsa-ro Nero«. Technicolor. A. Steel.
Abbazia 16.00 «Desperados». G. For»> R. Scott. Technicolor.
Včeraj- danes
ROJSTVA SMRTI. POHORK
Dne 29. februarja 1968 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 11 oseD' UMRLI SO: 83-letna Elvira Franco-vich vd. Atzel, 82-letna Maria A" guissola da Travo por. Fabi, 637le Riccardo Pogorelž, 86-letna Gisd Fantoma por. Urlzlo, 56-letna M»r' Aloislo por. De Palma, 47-letm Fran cesco Colagrande. 60-letni GiuscpP Iurklc, 72-letna Glusepplna Goveffl* por. Clrami, 82-letnl Dame Pascolutt*-85-letna Margherita Crassa vd. ’e chlet, 81-letni Enrlco Tagliaferro.
DNEVNA SLUŽBA LEKAHN tod 1.34 do 1939)
Busolim, Ul Revoltella 41	(tf‘'
41-447). Pizzul Clgnola. Korzo 11»"* 14 (tol. 37-524). Prendlnl, Ul. T. »e’ celilo 24 (tel 90-180) Serravallo. lr* Cavana l (tel. 24-805)
NOČNA SLUŽBA LEKAHN (od 19.30 do 1.30)
AHEsculapio, Ul, Kuma 1* 23-581). [NAM A. CamrncUo, Ortv-20. septembra (tel, 96-363). Alla Magdalena, Ul. Istria 43 (tel. 90-274). '[• Codermatz. Ul. Tor S. Piero 3 l,e' 38-068),
1. marca 196®
BELA HIŠA IN PENTAGON STA »UGOTOVILA*, DA »HANOJ NOČE MIRU..,*
«Z napalmom dosežemo isto kar z atomskimi bombami»
Napalm so izdelali in ga «učinkovito preizkusili» že leta 1942 - Sedaj so ga tudi izpopolnili - Kakšne so njegove posledice v Vietnamu?
WASHINGTON, 29.	—	Kljub
jasnim besedam generalnega tajnika ZN U Tanta je Bela hiša ponovno — «ugotovila<>, da Hanoj noče miru. Se več, obilnega pol milijona ameriških vojakov v Južnem Vietnamu ni zadostna sila, ki bi mogla južnovietnamskemu ljudstvu «zagotoviti demokracijo in Wr» in zato bo Johnson ponovno mobiliziral in poslal v Vietnam nadaljnjih 50, morda celo 100 tisoč vojakov. Ce bo le hotni prisluhnita Westmorelandu, pa bo poslal v Vietnam celo 200 tisoč svojih vojakov. To se pravi, da se bo umazana vojna nadaljevala, da se bo genocid nadaljeval, da bo napalm v Južnem Vietnamu še nadalje uničeval in moril. Kakor poročajo tuje agencije, je ameriški imperializem povzročil v Južnem Vietnamu že okoli milijon žrtev med otroci in sicer o-koli 240.000 mrtvih, ostalo pa odpade na hudo poškodovane za vedno pohabljene in iznakažene ljudi. Glavno krivdo za tolikšno število žrtev pa nosi — napalm.
In kaj je napalm?
Napalm so kot vnetljivo snov odkrili že 1942. leta in «z njim dosegli največje učinke pri uničevanju sovražnikove žive sile«. O-snovna sestavina te želatinaste mase so neki naftni derivati ter sokovi palme, po kateri je napalm dobil tudi svoje ime.
Proizvodnja napalma je zelo cenena in enostavna, surovin zanj Pa je na pretek. Izdelujejo ga iz nekih kokosovih kislin ter naftnih derivatov v razmerju 5:12, odvisno pač od zaželene debelosti plasti tn namena uporabe. Za izdelovanje napalma ni potrebna kaka po-•ebna tehnika in visoka strokovnost in se more pripravljati tudi v tako imenovanih «vojnih pogojih«, tako rekoč na samem bojišču.
Nedavno so napalm celo izboljšali v tako imenovani napalm B, ki ga sestavljajo holesterin, bencin in neke bencinske spojine.
Napalm traja neomejeno dobo, ima zelo veliko lepljivo moč in kadar gori, se prilepi na jeklo, na steno, seveda še najraje na kožo. Kjer se prilepi in gori, u-stvarja izredno visoko temperaturo — do 2060 stopinj C. To se Pravi, da more pod vplivom gorečega napalma odpovedati ne le koža, to je človek, pač pa tudi marsikatero orožje.
Napalm je v obliki želatine zelo odporna snov in se zaradi tega v trenutku eksplozije ne uniči v trenutku, pač pa se razprši na nešteto kapljic ali drobcev, ki tudi v tej obliki ne izgubijo svojih osnovnih značilnosti. Uporab 'jajo ga za polnjenje min, uporabljajo ga za polnjenje bomb, pa tudi za polnjenje metalcev ognja. pri starih, klasičnih metalcih plamena, ki so jih polnili z drugimi močno vnetljivimi snovmi, so jeziki plamena segli do 30 metrov daleč. Moderni metalci plamena, Polnjeni z napalmom, pa sežejo s svojimi jeziki plamena tudi 135 metrov daleč...
Napalm se vname zelo enostavno, ko se želatina spoji z belim fosforjem v posebnem zažigalniku. Beli fosfor se vname ob prvem stiku s kisikom, nato zagori napalm. Ob tem nastane tudi zelo gost bel dim, ki preprečuje vsak Poseg na kraju samem, to se pravi da v trenutku, ko eksplodira Napalmska bomba, ne more v Mišino reševalec, ker vso okolico Prekriva gosta bela megla.
Najhujše posledice napalma so opekline. To pa ni edina zla posledica, kajti eksplozija napalma Prinaša s seboj tudi zastrupitev z ogljikovim monoksidom. Rane, h! jih povzroči napalm, so po navadi zelo globoke in široke in jih kategorizirajo kot opekline tretje stopnje. Opeklina tretje stopnje Pa je po navadi smrtna tudi v normalnih razmerah, v bolnišnici ž vso nego ln skrbjo. Napalm povzroči tako obsežne opekline zato, ker se lahko prilepi, kot smo še rekli, ker naglo gori in dose-za visoko temperaturo. In tudi zato, ker njegova žrtev ne more tako zlahka odstraniti. In to iz enostavnega razloga, ker je močno lepljiv in ker po navadi napad z napalmom tako prevzame človeka, de se ga polasti neverjetna panika.
Opeklina od napalma torej ni le Površinska, pač pa zajame tudi globlje v mišice in mastno tkivo. Tudi v primeru, če je bila opeklina površinsko omejena, ostane po njej globoka brazgotina. V Južnem Vietnamu se srečujejo mnogi ljudje, ki so imeli srečo, da Jih je napalm le malo ožgal, zato pa jim pustil globoke sledove Ni redko srečati deklico ali dečka, ki mu je napalm za vedno Iznakazil obraz.
Toda le kolikor toliko večje o-Pekline se ne končajo le s tem, z Iznakaženo zunanjostjo. Kolikor ni na razpolago zdravniška služba z možnostjo transfuzije krvi, je posledica — smrtna. Kot tesna posledica le nekoliko večjih opeklin je tudi zastrupitev ledvic, ki zna tudi biti smrtna. Dovolj je le, da napalm ožge deset odstotkov površine telesa in še so posledice skrajno resne in nevarne
Zastrupitev z belim fosforjem, ki služi kot zažigalno sredstvo, ima še svojo drugo posledico: rn n® postanejo veliko globlje in tudi vsako čiščenje rane ne zaleže, kolikor ni na razpolago neposredna
medicinska pomoč, o kateri v Južnem Vietnamu trenutno ne moremo niti govoriti. Zaradi tega imajo ameriški napadi z napalmskimi bombami v Vietnamu toliko človeških žrtev. Glede tega je vredno dodati, da prihaja v Južnem Vietnamu sedaj do izredno visokega odstotka zastrupitev in okužb in da tudi del ljudi, ki bi jih sicer mogli rešiti, umre, ker ni na razpolago niti najosnovnejših sanitarnih možnosti, kajti s prizadetim organizmom bi bilo treba ravnati ustrezno, ker zaradi opeklin z visoko temperaturo organizem izgubi mnogo vode, ki jo organizem potrebuje.
Se huje pa je tam, kjer so otroci preboleli ali še bolehajo za kako infektivno boleznijo v črevesju. In tega je v Vietnamu veliko ,saj traja vojna že toliko let in so splošne razmere na podeželju in v mestih slabe. V teh pri-
merih je tudi manjša ožgana površina usodna.
Kot bi vse to ne bilo dovolj, je tudi samo zdravljenje opeklin zelo zapleteno zaradi že omenjene zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ki se razvija ob eksploziji napalm bombe. Ogljikov monoksid je posebno koncentriran, kadar napalm bomba pade v zaprt prostor. Toda tudi na odprtem pride do zastrupitve, ker se u-stvarja, kot smo že rekli, gost bel dim. Značilno za to strahotno orožje je tudi to, da prizadete zajame prava panika in veliko je bilo tudi primerov, da je panika zajela tudi same za uporabljanje tega orožja izvežbane vojake. Strah pred napalmom dobesedno paralizira človeka. Človek ne more kontrolirati samega sebe, svojega odnašanja in se prepusti plamenu kot bi bil omotičen.
Nekdo je zapisal, da se z bom-
bami napalm dosežejo isti rezultati kot z atomsko bombo. S tem je veliko povedano.
Zemljišče, na katerem je eksplodirala napalm bomba, ostane še dolgo nevarno in zastrupljeno. Temperatura, ki se razvije v središču eksplozije, se širi in more zajeti tudi ljudi, ki so se u-maknili v zaklonišče. Poleg tega pa dim in zastrupljen zrak zajame vso okolico. Izredna vročina izsrka iz zraka kisik in zgodilo se je že, da se je veliko zaklonišče spremenilo v veliko grobnico. Ljudem, ki so se umaknili pred napalmsko bombo, je zmanjkalo zraka...
Napalm so že zdavnaj proglasili za množično uničevalno sredstvo, ki bi ga kot takšnega nihče ne smel uporabljati. Toda v borbi za «demokracijo in mir» so vsa sredstva dovoljena — meni Johnson.
| ZDRAVNIKOVO MNENJE |
Pomen malokrvnosti pri starih ljudeh
Starostna anemija ni samostojna bolezen
Studio Slovenskega gledališča nastopi nocoj v prostorih p.d. «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu s svojim «Rusim mostom«
luiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini>iiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiii
KAKO SI SOVJETSKI URBANISTI ZAMIŠLJAJO BODOČO MOSKVO
Človeka ne sme dušiti vzdušje velemesta
zato naj bo Moskva mesto majhnih mest
Središče mesta, kakršno je danes, bo izginilo Ostali bodo le objekti, ki jih je vredno ohraniti - Samostojna mesteca že nastajajo
Park kulture in oddiha nedaleč od središča Moskve
(Poseben dopis)
MOSKVA, konec februarja. — Kdor je le v filmu ali po slikah spoznal Moskvo, ve, da je to lepo mesto, da pa se po svojih oblikah, zgradbah in urbanističnih elementih križa v njem veliko stilov in sistemov gradnje. Če potuješ po cesti, ki pelje od letališča Šerjemjetjevo proti Moskvi, boš opazil v predmestnih predelih, koder se ob cesti še bohoti gozd, lesene udrte hišice brez temeljev, ki se pod pritiskom let upogibajo in sesedajo. Pot te vodi naprej in lesene hišice odstopajo mesto vrst. grdih kasarnam podobnih zgradb. To so prava mravljišča. To so «komunalnije doma*,
t.j. skupna stanovanja za tiste, ki še čakajo na svoje dokončno bivališče. Zgrajene so kar se da racionalno in ekonomično, pa trdno grajene in v obliki kock. Nedaleč od teh občinskih stanovanjskih zgradb pa se belijo sodobne zgradbe iz železobetona ali predelane montažne hiše s petimi, desetimi in tudi petnajstimi nadstropji.
Med temi belimi hišami pustijo sovjetski arhitekti in urbanisti zelo veliko prostora Tod se urejajo vrtovi, igrišča za otroke, garaže itd. To ie zamišljeno tako, da predstavlja vsaka skupina hiš že nekakšen otoček, stran od ulice, ki je tudi tu, kot povsod po
..................
V
Švicarka na poti k enakopravnosti
ŽENEVA, konec februarja. — Pojem «napreden» je zares zelo širok. Kdo bi si pomišljal reči, da Švica ni napredna država. In vendar prav v tej tako napredni državi se mora ženska še boriti za volilno pravico, ki so jo uvedli že v številnih državah, ki so šele od včeraj neodvisne. Pred dnevi smo mogli v nekem tukajšnjem časopisu brati naslednji stavek: ♦Švicarske zenske so dosegle še eno zmago v borbi za svoje pravice.*
In kakšna je ta zmaga?
V bernskem kantonu se je pri glasovanju o žensk’ volilni pravici nekaj nad 61001) moških volilnih upravičenčev opredelilo za to, da se tudi ženski da volilna pravica. Proti temu pa se je opredelilo skoraj 58.000 volilnih upravičencev. Kakor vidimo, je odnos malo manj kot 50:5>- Pri tem pa je zanimivo tudi to da je bilo stanje zelo negotovo vse do zadnjega, dokler niso prešteli glasov kantonskega glavnega mesta in glasov dveh občin, v katerih živi pretežno francosko govoreče ljudstvo.
Pri tem pa ne smemo pretiravati... Švicarska državljanka ni povsem izločena iz javnega ali če hočemo političnega življenja. Nima še pravice voliti kandidatov za zvezni svet, to se pravi za nekakšno našo poslansko zbornico, more pa volit člane tako imenovanega gornjega doma. Vendar imajo to pravic« ženske le v nekaterih Kantonih
Komentatorji menijo, da rezultati volitev v bernskem kantonu nakazujejo nekakšno odjugo pri moških, kot kaže, začenjajo uvi-devati, da ie tudi ženska vsaj kolikor toliko enakovredna držav 'janka in oi ji zato bilo vredno dodeliti pravico do aktivnega so delovanja pri volitvah v upravne in politične organe
Doslej so švicarske državljanke imele delno volilno pravico v enem kantonu nemškega jezikovnega področja ter v treh kantonih francoskega jezikovnega področja.
Toda tudi v bernskem kantonu, kjer so se moški volivci vendarle sprijaznili s tem, da so njihove žene enakovreden in zato enakopraven element v javnem življenju, so bili rezultati različni. V neki večii občini le 32 km od Berna, se je kar 20.000 volivcev izreklo, da naj ženska še vedno ostane pri kozici in ponvi, in le 12.000 volivcev je bilo tako velikodušnih, da so svojim ženam priznali enakopravnost
Kakor vidimo, je pojem naprednosti zelo zelo širok. In kdo bi rekel, da Švica ni napredna država!?
svetu, nevarna za otročad. Vsak tak otoček, vsaka tako naselje ima svoje svojstvene oblike, saj je v smislu sovjetskih urbanistov vsako tako naselje — «mesto v malem*. Tu je namreč tudi restavracija, tu je tudi kinematografska dvorana, pa biblioteka, šola, glenališče, ponekod postaja podzemeljske železnice, otroški vrtec itd.
V središču mesta se oblike menjajo. Mesto postane kaotično, evropsko: stili se križajo, gre za stavbe izpred revolucije, dve ali trinadstropne hiše. bolje palače, ki so bile nekoč dvorci posameznih bogatašev aii dvorjanov in so danes sedeži uradov ali kulturnih ustanov. Nato si sledijo stavbe v neoklasičnih oblikah prve porevolucijske dobe Prevladujeta rnmena in umazanorjava barva, v katero se zliva poleti zelena barva drevja in grmovja. Ki krasi tudi še tako centralno ulico Moskve.
Če izvzamemo središče, je Moskva res podobna milijonski vasi. Prostor, ki ga res ne primanjkuje, ust\arja občutek, da si na odprtem, da te metropola ne duši.
In vendar sovjetski urbanisti z Moskvo niso zadovoljni. Že Stalin je mislil na novo Moskvo. Naročil je velikemu francoskemu arhitektu in urbanistu Le Corbus-sieru, naj bi napravil načrt za preureditev ožjega središča Moskve, kjer je ob pritoku neke podzemeljske reke v reko Moskvo zgrajen tudi sam Kremelj. Tam nekje naj bi postavili tudi Palačo sovjetov, ki si jo je samodržec omislil kot velikanski nebotičnik, ki naj bi po svoji mogočnosti prekašal newyorški Empire State Building. Francoski arhitekt je uskladli svoj načrt splošnemu značaju Moskve, ki je, podobno kot London, mesto brez visokih zgradb, enakomerno posejano z vrtovi in parki, širokimi ulicami, neštetimi trgi. Tako je začrtal tudi Palačo sovjetov v racionalnem
							
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Poverili vam bodo nalogo, ki vam bo prijala. Dobili boste pismo ali sporočilo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Delo si organizirajte tako, da bo ostalo kaj časa tudi za vas. V družini razčiščevanje problemov.
DVOJČKA (od 21.5 do 216.) Kljub temu, da boste pesimistično razpoloženi, st bo vse prav izteklo. Bolj odločni bodite pri rušenju mostov z osebo, ki se vam vsiljuje.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Kar lepo se vam vse obeta in vendar ne boste zadovoljni. Neki problem boste rešili drugače Kot ste računali.
LEV (od 23.7. d«) 22.8.) Posvetite vso skrb delu, da ne občepite. Prijetno presenečenje, kjer ga niste pričakovali
DEVICA (od 23.8 do 229.) Pre več se zaganjate in to bi vam znalo
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vsi vaši načrti so dobri, toda ne boste jih izpeljali, ker se nekdo temu upira. Ljubosumni boste.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Perspektive so dobre celo odlične. Zavihajte rokave. Novi prijatelji, nova družba.
STRELEC (od 23.11 do 20.12.) Čeprav se vam predstojniki upirajo, vztrajajte pri svojem načrtu. Zado ščenje v cružini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Po voljne razmere za utrditev gmot nega položaja. Prijetno presenečenje s strani sosedov
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Nekoliko povišni boste in to vam bo škodovalo Vest, pismo ali obisk.
RIBI (o,i 20.2. do 20.3.) Če vam bo uspelo zamisel uveljaviti, boste
. stilu, mogočno a nizko, da se je I uskladila v okolje, ki jo obdaja: j Kremelj, mostove, nizke plastične zgradbe GUM in grobe oblike hotela »Ukrajina*,
Takratno zamisel Moskve lepo ponazarja vinjeta nekega humorista, kjer mati kaže otroku nizko zgradbo ustanove Gbsplan, za katerp.se dvigajo drzne sence ne botičnikov, ki zelo spominjajo na newyorški Manhattan: «Glej, Ton-ček, kotiček stare Moskve.*
Danes mislijo urbanisti drue:«-če. Razvoj moskovske podzemeljske železnice omogoča hitro zvezo s središčem ti di iz bol' odoa-ljenih predelov mesta:	rastoči
promet pa že ustvarja prve težave po ožjih ulicah starega dela Moskve. Zastarele hiše je že tako in tako treba podreti na njihovo mesto pa pr sta viti nove, vendar pa vse to po določenem načrtu. Proučili so zato razvojni načrt za preureditev mesta.
Kako si sovjetski urban1 st zamišlja mesto?
Naj omenim le glavne poteze: za sovjetskega urbi nista je mesto antiteza metropoli, dušečemu skupku betona in cementa, ker sovjetski urbanist pravi, da mora biti mesto za ljudi. Zato ga drobi v desetine rajonov, oziroma mestnih predelov, ki so že sami sebi dovolj, po možnosti daleč od upravnega dela Moskve, torej na današnji periferiji. Te rajone, ki jih je danes že deset, povezujejo s središčem mesta podzemeljska železnica in vrsta posebnih avtobusnih prog po širokih arterijah, ki v obliki pajče-vinaste mreže povezujejo vse glavne točke Moskve. Ob teh arterijah, ki radialno vežejo predmestja s središčem, bodo zgradili vrste mogočnih nebotičnikov kvadrataste oblike, ki bodo podobni odprtim knjigam. Ena teh je že Kaleninski prospekt, druga je Ar-bat, ostale pa so v gradnji.
Tod bodo razporejene zgradbe upravnega značaja, komunalnih služb, anagrafskih uradov itd. Rajoni s stanovanjskimi hišami bodo razporejeni ob straneh na prostoru med eno in drugo arterijo, med njimi pa bo veliko zelenja. Strogo pa se ohranjajo zgodovinske zgradbe ir, cerkve, ki predstavljajo umetniško vrednost, pa muzeji, biblioteke, šole.
Najboij zanimiv pa bo brez dvoma mestni center. Tega namreč mislijo Sovjeti čimprej porušiti z izjemo zgradb, ki predstavljajo kako zgodovinsko vrednost, bodo vse stavbe stare Moskve nedoločenega stila, ozke in stare, enostavno — porušili. V vsaki prejšnji ulici bo ohranjena morda stavba ali dve, kolikor je arhitektonsko zanimiva. Ohranil se bo torej samo center v najožjem pomenu besede, t.j. Rdeči trg s Kremljem, Nabrežna ulica in stari Arbat. Vse ostalo bo preurejeno v ogromen, deset kvadratnih kilometrov obsežen park, kjer bo med zelenjem tu in tam pomolela zgradba, nr.izej, biblioteka. Toda ob reki, v Kremlju, ki ima to vlogo že danes, bo torej najbližje zeleno področje za Moskovčane, tod bo sprehajališče za študente in zaljubljence, prijeten otok tišine sredi vrveža mesta dvajsetega stoletja.
Ministrstva, ki so bila prej strnjena v Kremlju, bodo razselili po okolici, v bližini dveh krožnih
idilični čemer bo mogel končno tudi t uriti, kateremu je namenjen mogočni, sodobni hotel »Rossija* >. 10 000 posteljami in ves kompleks služnosti ob koncu Ka-lininovega prospekta, ki je tudi nedaleč stran
To so seveda načrti. B<i iz tega kaj?	- ' ^ " tnl/ ' :
Smemo verjeti, dabpdb Vše to izpeljali, saj so z delom že resno začeli. V samem središču se dviga Kalenir.ski prospekt s svojimi redkimi toda mogočnimi belimi nebotičniki Na drugi strani mestu pa je stekleni nebotičnik vzhodnoevropske SEV. H’še se že rušijo, obvarujejo se le cerkve z umetniško vrednostjo, na periferiji pa rastejo nova, sodobna mesteca za po 20, 30 tisoč ljudi. Teh bo v južnem delu Moskve, ki je v ta namen najprikladnejši, kar nekaj desetin. V nekaj mesecih zrastejo, kot gobe po dežju, hiše, nebotičniki, gledališča, postaje metroja, prej, nekaj mesecev pred tem, je bila tod še zelena gmajna čez mesec, dva nastane tod — morje blata in vrvež tovornjakov z montažnimi deli his... danes pa je tu že mestna četrt. In čez mesec se bodo začela slavja cnovoselitve*. Do pozne noči se bo slišala harmonika, ob pločnikih bodo odprli cel zaboj steklenic vodke, v «ko-munalnije doma*, ki smo jih omenili v začetku, pa bo nekaj tisoč družin manj.
STOJAN SPETIČ
Četudi toži marsikateri star človek, da je utrujen, nerazpoložen, slab in da ga pogosto muči vrtoglavica, kar bi utegnilo kazati na anemijo, statistične analize vendarle kažejo, da ima normalno hranjen star človek enako sestavo krvi, kot ga imajo mladi ljudje. To pomeni, da se kri v starosti ne spreminja in da ne moremo govoriti o starostni anemiji kot samostojni bolezni. Ce ne najdemo v krvni sliki starega človeka dovolj eritrocitov, se pravi rdečih krvničk, ali pa če je hemoglobin znižan, gre za anemijo, torej za bolezen, zaradi katere obolijo tudi mladi ljudje.
Vemo, da znaša celotna količina krvi v človeškem telesu eno trinajstino njegove teže, torej okoli pet litrov pri človeku, ki tehta 65 kilogramov. Kri sestoji iz seruma, rdečih krvničk (eritrocitov), belih krvničk (levkocitov) in krvnih ploščic.
Pri staarih ljudeh na primer maligno obolenje belih krvničk, tako imenovana levkemija, ne povzroča ve«ino smrti. Tudi levkemija pri starih ljudeh ni pogostna, pač pa je precej pogostna per-niciozna anemija. Veliko nevšečnosti, ki jih prinaša starost, lahko objasni krvna slika, kjer bo zdravnik odkril zmanjšanje hemoglobina in znižano količino eritrocitov.
Bolnik • perniciozno anemijo ima kožo slamnato rumene barve, vnet jezik, želodčne težave, jetra so vneta m povečana, močno vneta je tudi želodčna sluznica. V primerih pemiciozne anemije manjka tako imenovani iiinstrinsic fac-tor», ki ga sicer proizvaja normalna in zdrava želodčna sluznica. Je to ferment, ki omogoča resorpcijo (vpijanje) vitamina B 12, ki je potreben za ustvarjanje eritrocitov. Prava pemiciozna a-nemija nastane zaradi konstitucio-nalnega pomantkanja tega želodčnega faktorja in zaradi ginevanja želodčnih celic. Bolezen je pri starejših ljudeh precej pogostna.
Ime pemiciozna anemija (pogubna malokrvnost) izhaja iz časov, ko obolenja še niso mogli zdraviti, ker je bil vzrok bolezni neznan. Danes je pa moč to vrsto anemije z odgovarjajočimi zdravili kaj kmalu zaustaviti in ozdraviti.
’'1''Neredkb"&bblii6: 'štart rjUtflS tu-,,di za .druge vrste, anemije..ki ima svoj vzrok v pomanjkanju železa. Hrana starih ljudi v velikem šte vilu primerov ni pravilno sestavljena. To ne pomeni, da se ne smejo stari ljudje do sitega najesti in da morajo stradati. Nekateri stari ljudje ne marajo za meso, ki se jim včasih studi in imajo rajši slaščice, medtem ko drugi ne jedo niti peciva in ne sočivja, ker zaradi pomanjkanja zob ne morejo gristi. Zato ni čudno, če pride zaradi enostranskega načina prehrane do želodčnih težav in bo. lezni. Nekoč so mislili, da je to posledica slabega izkoriščanja hrane v starosti. Vendar so pa tudi tu ugotovili, da zmanjšanje sposobnosti resorpcije in pa slabo delovanje iizg. v želodcu in čreves-
za hujše oblike, bomo morali dovajati železo organizmu z injekcijami.	Dr. S. B.
NEW YORK, 29. — Predvčerajšnjim so na newyorškem letališču, ki nosi ime po pokojnem predsedniku Kennedy.ju, ukradli 318 kg paladija v vrednosti pol milijona dolarjev, kar je v naši valuti nekaj nad 300 milijonov. Kakor vidimo, je ta kovina zelo draga, nekako tako kot platina. Uporabljajo pa jo v urarski in draguljarski industriji, deloma pa tudi v zobo-zdravništvu. Paladium, ki so ga ukradli v New Ycrku, je prišel najprej iz Sovjetske zveze, vendar je bil že last amsterdamske družbe «Ayrton Metals*, ki ga je poslala ameriškemu podjetju »Engelhard*, ki ima svoj sedež v Ne-vvarku.
IIIHIIllillllllllllllllllllHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllillllllVl
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
L. Rosignano vTorbandena
V katalogu razstave Livna Rosi-gnana, ki je v galeriji Torbande-na, nam ga predstavlja znani Ga-ribaldo Marussi, za kar je la. sicer v Milanu živeči, a s Trstom ozko povezani umetnostni ocenjevalec res najbolje poklican.
Rosignano se je brez hrupnega uveljavljanja, mirno in le s kakovostjo vztrajnega dela, trdno zasidral v pristanu do upoštevanja dospelih tržaških umetnikov. V teku vse te dobe pa je ostal enako trdno zasidran tudi v predmetnem podajanju svojega okolja. Sprva z bolj ali manj impresionistično občutenim realizmom kraških pokrajin, ribiških hiš in vseh vrst notranjosti domačih sob kot tržaških predmestnih krčem in kavarn s preprostimi meščani iz katerih za-dimljenosti se je izcimil Rosigna-nov poslednji način slikanja, kakor sredi sivih megel tavajočih ljudi.
S to razstavo pa se slikar spet vrača v barvni iluzionizem nekdanjih mladostnih del Vendar pa to pot. ustvarja na višje izpopolnjeni umetniški ravni Sočne barve prikazanih kraških in okoliških pokrajin s hišami in vrtovi, so nanesene zelo ''špčdŠčeno, brez zavirajočih pomislekov na nekdanjo točnost prenosa v sliko gledane resničnosti sveta Enako sta tudi samotna čitatelja tokrat le krepka soigra rdeče modri.' kontrastov.
Podobno sta zasnovani sliki z družinama. Čustver.o nastrojenje rahlo odmeva le še v sliki starca z dežnikom v goli čakalnici. Prevladujejo pa med slikami, kt so nekoč iskale čustveno povezavo z gledalcem, dela. ki se ne skušajo nikomur laskati, ker so v bistvu dokončni obračun slikarjeve dozorelosti, gledane iz sodobnih vidikov umetnosti To so predvsem tiste, ki ponazarjalo notranji videz slikarjeve delavnice, predmetni nemir njegove delovne mize in podobno. Sei edc pa kjer to le more, Rosignano vstavlja vanje tudi
Vzrok pomanjkanju železa v krvi so lahko tudi kronične krvavitve, ki jih na primer opažamo pri malignih (zločestih) tumorjih želodca in črevesja. Pri zdravljenju moramo najprej odkriti in izločiti vzroke krvavitve. Lažje oblike malokrvnosti zaradi pomanjkanja železa zdravimo z dajanjem železa v obliki tablet, če gre pa
ju nikakor ni v zvezi s starostjo, lile človeka, <daj modelko, zdaj priložnostnega obiskovalca. Občutimo pa povsod, da to ni vrinjenec, temveč nujnostni sestavni del zasnove, ki je vedno moško krepkih potez, kakor izsekane s sabljo. Od takih se Ulemoma loči samo olje s poduhovljenim likom slikarjevega obraza, ki ga odsevajo spektralne ploskve nekakih ogledal.
MILKO BAMBIČ
hudo škod. vati. Ne podcenjujte tek na konju. Neprijetna zadeva v obl i arterij tako imeno mečev v ljubezni.	| čajni d-užbi.	J skega m Sadovega
arterij tako imenovanega Bulvar-
♦kolesa*. V ta
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 in 17.40 Radio za šole - 12.00 Pianist Errol Gar-ner - 12.10 Gospodinja nakupuje -12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanji - 17.00 Ansambel Pacchiori 17.20 Ne vse, toda o vsem - 17.30 Nekaj ritma -
18.00	Duo Morghen-Mellier - 18.15 Umetnost in prireditve 18.30 Otroški zbor iz Lesc - 19.00 L. Santucci: «Pred velikim postom* - 19.20 Billy May - 19.30 Postni govori - 19.45 Glasbila in barve -
20.00	Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Operna glasba - 21.40 Veseli utrinki - 22.15 V svetu jazza - 22.30 Z. Vukelich: Godalni kvintet - 22.50 Nežno in tiho.
12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 14.10 Simfonična glasba - 14.20 Nekaj poezije - 14.30 Trio Aru Antiqua.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Ansambel Petrič - 10.45 Plošče -
11.00	Turistične beležke - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.15 Operna panorama - 15.30 Od Soče do Drave - 16.30 Simfonični koncert: Brahms in Grieg - 17.40 Ritmi -
18.00	in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester - 22.10 Pisana glasba.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila 8.30 Jutranje pesmi - 9.06 Zvočni trak - 10.05 Sola • 10.35
PETEK, 1. MARCA 1968
Ura glasbe - 11.30 Baritonist Šesto Bruscantini - 12.05 Kontrapunkt • 13.20 Radijske kronike -14.40 Italijanske popevke - 15.30 Nove pesmi - 16.00 Program za mladino - 16.30 Jazz - 17.11 Beethovnova deveta simfonija - 17.40 Tribuna mladih - 18.20 Glasba za mladino - 19.12 Roman - 20.15 Orlando Furioso - 21.00 Simfonični koncert
//. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Radijska priredba 10.15 Jazz 11.41 Pesmi desetletja - 13.35 Brez naslova -14.00 Juke box - 14.45 Za prijatelje plošč - 15.15 Pianist Dino Lipatti - 16.15 Popoldanski spored - 17.35 Enotni razred - 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Vam ugaja klasika? - 20.00 Gledališče in kino 21.10 Francoske plošče.
III. program
10.00 Lisztova simfonija <Faust»
-	11.05 Ravel in Prokofjev - 12.20 Boccherinijev kvintet - 12.55 Simfonični koncert - 14.30 Basist Boris Hristov - 15.15 Mendelssohn, štiri romance - 15.30 Dvofakova serenada opus 22 - 17.20 Angleščina - 17.45 Bach, koral in variacije - 18.15 Gospodarska rubrika
-	18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert 20.30 Geologija in civilizacija - 22.50 Literarna oddaja.
Slovenija
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6 30 in 7.25 Infor mativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja - 8.''S Pionirski tednik • 9.25 Slov. narodn’ 9.40 Iz glasbenih šol - 10.15 Pri vas doma -
11.00 Turistični napotki - 11.15 Igramo za \ as - 12.00 Na današnji dan - 12 10 Nekaj za pihala -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domači aosambl’ - 13.30 Priporočajo vam... -	‘4.05 Lahka glasba •
15.20 Turistični napotki 15.45 Kulturni globus 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Človek in zdravje -17.15 Glasbene uganke - 18.00 Aktualnosti 18.15 Zvočni razgledi -
18.45	Na križpotji!’ - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Poje Elda Viler - 20.00 Zbor »Branko Krstna-novič* 20.30 Dobimo se ob isti uri - 21.15 Oddaja o morju - 22.10 Iz sovjetske koncertantne literature - 23.05 Literarni nokturno.
Ital. televizija
10.30 So.a 12.3d Srečanje z glasbo 13.00 Roditeljski krožek - 13.30 Dnevnik 15.00 Kol. dirke po Sardiniji 17 00 Program za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladim - 18.45 Koncert 19.15 Poljudna znanost -
19.45	Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik 21.00 Aktualnosti - 22.00 Skupno življenje - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
18.00 Nikoli n. prepozno - 18.30 Angleščina Sl.00 Dnevnik - 21.15 Stevenson: Otok zakladov - 22.15 Znanost m tehnika 23.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem dr sanju.
Jug. televizija
17.25, 20.00, » 00 Poročila - 9.40 in 14.50 TV v šoli 17.30 Moj pri jatelj Flicka — film 18 00 Ob zornik 18 20 Alpskr smučanje 19.05 Brez parole 19.35 Kulturni film 20.35 Ženeva Svetovno pr venstvo v umetnostnem drsanju
SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Zaključek načelne diskusije o pripombah k regulacijskemu načrtu
Jutri bodo prišle na vrsto posamezne pripombe
Z odgovorom odbornika Lupieri-ja na posamezne posege občinskih svetovalcev, ki so podali načelne izjave na pripombe občanov k splošnemu regulacijskemu načrtu, katerega je občinski svet že odobril, se je v sredo zvečer zaključil prvi del obravnave tega vprašanja. Drevi se bo seja nadaljevala, da bi se občinski svetovalci poglobili v posamezne pripombe ter jih odobrili odnosno zavrnili
Na občinski sej, v sredo so spregovorili vsi načelniki političnih skupin, najbolj zgovorni pa so bili liberalci, pri katerih so spregovorili prav vsi štirje svetovalci. Liberalci se hočejo postaviti v najbolj odločno opozicijo preti stališču občinskega odbora glede pripomb ter mu očitajo vrsto odločitev, v katerih se ne docela kaže skrb odbora za javne koristi, ampak naj bi — po sodbi liberalce — odbor pri svojih odločitvah izhajal iz zaščite zasebnih koristi. Odvetnik Sfiligoj je v svoji izjavi kritiziral regulacijski načrt, tako da so imeli svetovalci vtis, kot da mu nasprotuje, dasiravno ga je kot bivši odbornik sam odobril. Sfiligojeva kritična izjava je povzročila v strankah levega centra odločitev, da na političnem nivoju razčistijo sodelovanje SDZ v večini levega centra, ki naj bo korektno, ali pa naj SDZ preide v opozicijo. V bližnji prihodnosti se bodo s tem v zvezi sestala politična tajništva levega centra ter ve pogovorila o stališču do takšnih pojavov.
Liberalec Majo je v uvodu izrekel pridržek pravnega značaja o
•iii iiiiiii iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiMiiiiiiiiiiiiinii mm
Gorica
VERDI. 17.15: «Django killer per onoreo, G. Montgomery in E. Montes. Ameriški barvni film.
CORSO. 17—22: «Le grandi vacan-ze», L. De Funes. Francoski ki-nemaskop v barvah.
MODERNISSIMO. 16.15—22:	«Cul
de sac», F. Dorleac in D. Ple-veance. Angleški film; mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE. 17—21.40: «11 passo di satana«, R. Sark in S. Parker. Ameriški kinemaskop; mladini pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA. 17.15—21.30:	«Bandi-
dos», E. M. Salerno in M. Martin. Italijanski barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
triif
AZZURRO. 17.30: «Edipo Re» — Film P.P. Pasolinija — S. Man-gano m F. Citti — Barvni film.
EXCELSIOR. 16.00:	«Facce per
rinferno«, G. Peppard in R. Burr. Kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 17.30:	«Sinfonia di
guerra«, C. Heston in M. Schell. Kinemaskope v barvah.
Honke
EXCELSIOR. 19—22: «11 commis-sario non perdona-i, G. Barry. Kinemaskope v barvah.
RIO. Zaprto.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna TAVAŠ ANI, Korzo Italija 10, tel. 25-76.
TR2IC
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna «RISMONDO« dr. Ri-
smondo, Ul. Toti 52, tel. 72701. RONKE
Ves dan in ponoči )e odprta lekarna «AU’Angelo» dr. S. Olivetti, Ul. Roma 22, tel. 77019.
določilih, ki uresničujejo regulacijski načrt, ki naj bi bila nasprotna podrobnim načrtom; napovedal je številne popravke k posameznim pripombam. Liberalec Fomasir je izrazil zaskrbljenost, da bo sprememba zelenih površin v «cone H» (izgradnja cerkev, omogočila izgradnjo dodatnih objektov, ki bi spremenili namen te cone. Po njegovem mnenju je občinska uprava enostavno vključila v regulacijski načrt predloge goriške kurije, ne da bi raje poiskala kompromisno rešitev.
Komunist odv. Battello je pojasnil pravno stališče, ki ga je iznesel liberalec Fornasir, glede finančnih načrtov za razlaščanje, medtem ko je odv. Sfiligoj z več strani kritiziral splošni regulacijski načrt, zlasti na tistem odseku, ki govori o ukinitvi štandreškega poko-
pališča, v prid katerega je govoril. S tem v zvezi so tudi ostale stranke levega centra že poprej sprejele politično obveznost, da bodo pokopališče ohranile, vendar bodo morale najprej poiskati primerne pravne korake za dosego tega cilja.
Načelnik politične skupine PSU odv. Sancin je v svoji kritiki Sfili-gojevega nasprotovanja splošnemu regulacijskemu načrtu, ki ga je svetovalec odobril v svojstvu občinskega odbornika, dejal, da gre v sedanji fazi diskusije za ugoditev ali zavrnitev pripomb k že odobrenemu regulacijskemu načrtu. Načelnik skupine KD dr. Cian je potrdil pravilnost stališča odv. Sancina. Odbornik Lupieri je obžaloval, da je odv. Sfiligoj zavzel tako negativno stališče do načrta ter ga sedaj zavrača v bistvenih stvareh.
OB PRVEM MESECU SMRTI
Župnik Ciril Sedej
«Vsi smo ga imeli radi, on pa nas, vedno je bil na strani naše pravične slovenske stvari. Zato je bilo tudi docela prav, da sta mu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiMiiiiiiiii
OKRAJNO SODISCE V GORICI
Podjetnik iz Trsta izdajal čeke brez kritja v banki
Mestni stražnik je prekinil vožnjo z avtom brez šoferske izkaznice
Za ljudi, ki imajo odprt tekoči račun pri kakšni banki in povrh še določen «fido» se zelo rado primeri, da včasih pozabijo koliko imajo na tem računu denarja in izdajo čeke, ki presegajo dovoljeno vsoto.
To se je primerilo lani tudi 34-letnemu Silviu Spettiju, podjetniku iz Trsta, Ul. Vecchia Itria 2, ki je imel tekoči račun pri Banca di Credito v Trstu in po lastnem zatrdilu tudi fido za pet milijonov, ki pa so mu ga pozneje odrekli. Dne 7. novembra lani je mož izdal v Gorici ček za 350 tisoč lir, teden kasneje še drugega za 900 tisoč lir in 31. decembra lani še tretjega za 2,2 milijona lir. V vseh treh primerih ni bilo dovolj kritja na njegovem tekočem računu pri omenjeni banki.
Nujno je torej prišlo do sodno razprave včeraj dopoldne v Gorici. Obtoženec je ponovno poudaril, da je računal na že omenjeni fido pri banki, ki da je bil takrat, ko je izdal omenjene čeke, še v veljavi. Njegov branilec odv. Terrano iz Trsta je še dodal, da je Spetti pro-testirane čeke potem plačal ter predlagal naj se mu prisodi samo denarna kazen.
Sodnik je le deloma upošteval omenjene olajševalne okolnosti cer ga je obsodil na mesec dni zapora, 300 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Obenem je preklical pogojnost prejšnje obsodbe z dne 11. decembra lani pri okraj ni sodniji v Gradiški. Obtoženec je vložil priziv.
Prometna nesreča na križišču ulic Manzano in Italija je bila kriva, da bi moral včeraj pred sodnika 29-letni Roberto Stabon iz Gorice, Ul. Maroncelli 7, pod obtožbo, da je vozil avto svojega očeta ford-cor-tina brez voznega dovoljenja.
Dne 7. januarja letos ob 18.30 uri se je Stabon peljal iz Ul. Manzano proti Ul. Aquileia. V nasprotnem pravcu je privozil fiat 124 Do-nata Lacapra iz Gorice, Ul. For-mica 112 in obe vozili sta na križišču trčili. Stabon se ni ustavil in je vozil naprej, policija pa ga je ustavila malo dalje v Ul. Aquileia. Na njeno vprašanje je izjavil, da se ni ustavil, ker se je bal posledic Uril se je v šofiranju brez rosa
dovoljenja. Posledice pa so vseeno prišle, ker ga je sodnik včeraj v njegovi odsotnosti obsodil na 2 meseca aresta in 6.666 lir denarne odškodnine. Kazen pa je pogojna in brez vpisa v kazenski list. Branil ga je odv. Sorrentino.
Podoben je bil primer 20-letnega Pietra Mersine iz Gorice, Ul. Car-ducci 17, ki je bil prisoten na razpravi Mestni stražnik ga je presenetil dne 8. oktobra lani ob 10. uri na Korzu Italia, ko se je peljal z avtom alfa romeo ne da bi imel šoferske izkaznice, ter ga prijavil sodišču. Mersina je izjavil sodniku, da mu je oče naročil, naj očisti in umije avtomobil; pri tem pa ga je premagala izkušnjava, da se je odpeljal po mestu na kratko vožnjo, ki se je zaključila pri mestnem stražniku na Korzu.
Mersina je dobil enako kazen kot Stabon in tudi on pogojno. Branil ga je odv, Sorrentino.
Sodnik dr. Simone; zap. Nodetti.
nameravane zapore tovarne, ki naj bi prenehala delati do 1970, ko bo prevzela njeno delo tovarna v Ro-signanu. Stavkajoči delavci se bodo ob 10.30 zbrali na Trgu republike, kjer jim bodo govorili predstavniki treh sindikalnih organizacij: CGIL, CISL in UIL.
Delavci v SoIvayu danes stavkajo
Danes z začetkom ob 6. uri zjutraj so stopili v stavko delavci kemične tovarne Soivay v Tržiču. Stavko so pripravile vse tri sindikalne organizacije, ter so iz nje izvzeli pet izmeničnih delavcev pri pečeh, čuvaje in bolničarje. To je že tretja protestna stavka zaradi
Danes, 1. marca ob 20.30 bo v klubu »Simon Gregorčič« na Verdijevem korzu 13/1
OKROGLA MIZA o temi
VLOGA
IN POMEN SLOVENSKEGA ČASOPISJA V ZAMEJSTVU
Sodelujejo:
DRAGO LEGISA - urednik tednika «Novi list« dr. ALEŠ LOKAR - sodela-vec revije «Most»
BOGO SAMSA — novinar »Primorskega dnevnika«
Dv« sindikalni zborovanji danes v Tržiču
Danes ob 12.20 bo pred tovarno vijakov v Tržiču sindikalno zborovanje, na katerem bosta predstavnika CGH, in CISL govorila o problemih delavcev te tovarne.
Ob 13.30 pa bo pred ladjedelnico zborovanje KPI za mlade delavce, katerim bo govoroli študent Angelo De Piero o njihovin problemih.
Robert Faganel razstavlja v Gorici
Danes, 1. marca, ob 18. uri bo v razstavni dvorani goriške Pro io-co otvoril razstavo svojih del tržaški slikar in goriški rojak Robert Faganel, ki je že večkrat in z uspehom razstavljal v našem mestu. Prikazal bo kakih 30 povečini novejših del, ki prikazujejo njegov napredek v zadnjih mesecih. Razstava bo odprta do 14. marca, ter je med zadnjimi pred njegovim odhodom na študijsko potovanje v Afriko in Južno Ameriko.
Trčenje poltovornjaka in mopedista
Prejšnji večer ob 21.30 se je vračal šolski sluga Giovanni Grion, 37 let, doma iz Morara, z mopedom iz Golice proti domu. Na križišču Ulic Aquileia in Fatebene-fratelli pa mu je prišel nasproti poltovornjak, ki je tik pred njim zavil v Ul. Fatebenefratelli. Obe vozili sta trčili; mopedist je pri tem padel in se poškodoval na kolenu, desni roki in na čelu. V bolnici so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju
ob poslednjem slovesu pela oba vaška pevska zbora.« S temi bese-dabi nas je o pokojnem zlatomaš-niku, števerjanskemu gospodu župniku Cirilu Sedeju podučil priletni vaščan; zato se ob današnjem prvem mesecu smrti spoštovanega pokojnika naše misli obračajo k njemu, da se mu poklonimo ter tudi z naše strani osvetlimo njegov svetal človeški lik.
Rodil se je 1888. leta. njegov stric, goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej, pa ga je 1914. leta posvetil za mašnika. Stričeva go-Igota pod fašizmom je nujno oblikovala narodni obraz Cirila Sedeja, kakršen se je vedno pokazal svojim vaščanom v časih hudih preizkušenj pod fašizmom ter v narodno osvobodilni borbi. Služboval je v Tolminu, Rihembergu, Cerknem in Kojskem, od koder je prišel 1920. leta v števerjan, od katerega se ni nikoli več ločil.
V ta kraj je prišel v hudih časih, ko je bila vas do temeljev porušena ter se je v njej že občutila tujčeva peta. V tistem času je kot drugje po slovenskih vaseh tudi v Steverjanu delovala cela vrsta društev kot so bile zavarovalnica goveje živine, društvo vojnih oškodovancev, konzumna zadruga, stavbna zadruga in kmečka posojilnica. Pobudnik vseh teh ustanov je bil nadučitelj Likar. Sedej pa je bil knjigovodja pri stavbeni zadrugi, kjer je bil za predsednika Karel Klanjšček, ter tajnik Kmečke posojilnice, ki ji je predsedoval župan (c. kr.) Jožef Klanjšček.
Ob prvih državnozborskih volitvah je prišel navzkriž s fašisti; še isti dan zvečer so ga arditi skušali odpeljati, vendar so vaščani, ki so bili v velikem številu na trgu pred voliščem, preprečili, da bi ga odpeljali v zapor, kar je bil njihov očiten namen, saj so ga arditi že prijeli. Pozneje so ga še enkrat iskali ter se je pravočasno skril v brajde. 1940. leta — kmalu po mašniškem posvečenju Mariana Komjanca — so ga poklicali v Idrijo in Tolmin, da bi ga sodili zaradi neresničnih ovadb fašističnih ogleduhov. Med vojno je večkrat z znanjem nemščine in za ceno svojega lastnega življenja rešil domačine in partizane, ki so jih Nemci zajeli ter nameravali ubiti. Prav tako je rešil premoženje ljudi, ki ga je okupator rekviriral.
Vse njegovo delo, njegovo mišljenje in prepričanje ga je najtesneje povezovalo s svojimi vaščani v dobrem in slabem, veselju in žalosti; bil je zares pravi ljudski duhovnik.
Poleg tega da je skrbel za prosvetno delo je ljudi neprestano podžigal k pridnosti, vlival jim je poguma ter jih navajal k vztrame-mu obdelovanju briške zemlje, zakaj v tej zemlji je zlato, jih je po-gostoma opominjal.
Ciril Sedej je omahnil pod svojimi leti, kmalu za njim je šel meznar Ciril Hlede; (tudi vaška lipa sredi vasi je usahnila, tako je bila že stara, ter bi bila zares prava škoda, če ji ne bodo našli nasledstva). Izmed trojice sovrstnikov je še krepko na sedlu edinole Karel Klanjšček, cerkveni ključar, ki ga njegovih 84 let prav nič ne motijo pri delu in ludi ne pri obujanju spominov na pokojnega žup nika, s katerim sta bila iskrena prijatelja.
Prošnje za premestitev
Šolsko skrbništvo za Goriško sporoča, da je na njegovi oglasni deski objavljen odlok o prošnjah za premestitev učiteljev v šolskem letu 1968-69. Isti odlok je na vpogled tudi pri šolskem nadzorniku tor na posameznih šolskih ravnateljstvih. Rok za vložitev prošenj velja do 27. marca 1968.
DIRKA PO SARDINIJI
Zmaga Bassa na predzadnji etapi
Skupna lestvica brez sprememb
Današnja etapa je bila dokaj monotona. 48 kolesarjev, ki so vzdržali do danes vse napore te dirke je vozilo večinoma s turistično hitrostjo in nekaj manj pomembnih pobegov je glavnina takoj zatrla. Dvakrat je skušal uiti tudi Merckx, vendar pri tem — kot vse kaže — ni imel resnih namenov in je obakrat kmalu odne-
hal. Glavnina je tako privozila v Olbio v enotni skupini. 300 metrov pred ciljem je prevzel vodstvo poslednjega naleta Basso. 150 metrov pred belo črto so padli Ador-ni, Durante, Karstens in Zilioli. Basso je nadaljeval s svojim sprintom in njegova prednost na ciljni črti je bila neoporečna.
Na današnji 6. etapi Nuoro - Ol-bia (139 km) je bil vrstni red tekmovalcev na cilju tak:
1.	Marino Basso (It.)	4.02’48” s
povprečno hitrostjo 34,348 km na uro
2.	Guido Reybroeck (Belg.)
3.	Valere Van Sweevelt (Belg.)
4.	Adorni (It.)
5.	Vanderberg (Belg.)
6.	Taccone (It.)
7.	Franchini (It.) in nato praktično vsa glavnina v času zmagovalca. Jutri bo na vrsti zadnja etapa
te dirke, ki bo po 133 km dolgi poti privedla vozače v Sassari.
Odmevi na spor med CIO in afriškimi državami
NEW YORK, 29. — Ameriški črnski športniki, ne bodo bojkotirali olimpijskih iger v Meksiku. Tak je bil izid ankete, ki jo je izvedel časopis «Ebony» katerega izdajajo ameriški črnci in ga prodajajo v veliki nakladi. 71 odstotkov črnih športnikov iz ZDA se je izjavilo za nastop na igrah, 28 je bilo neodločenih, komaj en odstotek pa je bil za bojkot.
PARIZ, 29. — Predsednik Francoskega olimpijskega odbora grof Jean de Beaumont je predlagal, naj bi ob določenih priložnostih nastopali na igrah tudi posamezni tekmovalci, ki bi ne bili člani nobene reprezentance. Sedanji pravilnik za udeležbo na igrah take
možnosti ne predvideva. Vsi tekmovalci morajo biti člani določene reprezentance
* * *
TOKIO, 29. — Predsednik Japonskega olimpijskega odbora Cune-joši Takeda je napovedal, da se Japonska ne bo pridružila bojkotu afriških držav, ter je izrazil upanje, da bodo te spremenile svoje stališče.
• * •
NAIROBI, 29. — Kenija namerava predlagati organizacijo posebnih mednarodnih športnih iger za časa mehiških olimpijskih iger, če Južni Afriki ne bodo prepovedali nastopiti v Meksiku. Na to prireditev naj bi povabili tudi izven-afriške športnike. Ker v Keniji ni odgovarjajočih športnih naprav, naj bi to veliko tekmovanje organizirali v Brazzavillu v Kongu.
ODBOJKA
Drevi povratno kolo prvenstva za mladinke
V dvorani stadiona «Prvi maj« v Trstu se bodo drevi ob 19.30 začela srečanja povratnega dela ženskega mladinskega odbojkarskega prvenstva. V umiku je prišlo do manjše spremembe. Namesto v nedeljo bodo namreč odigrali štiri srečanja danes in v nedeljo le tri.
Drevišnji spored bo namreč naslednji:
ZARJA — BOR
GAJA — BOR
BREG — FARI
BREG — ZARJA
Najzanimivejša tekma večera h° gotovo srečanje med Zarjo in Borom, ki bo odločala o prvem mestu lestvice. Ti dve ekipi sta namreč pokazali na dosedanjem delu prvenstva najbolj zrelo igro in sta trenutno zasluženo na prvem in drugem mestu. Kolikor pa zarjan-kam ne bi uspelo ukloniti ekipe z Vrdele, potem bo zanje odločilno zadnje srečanje večera. V tem primeru bi namreč ta tekma odločala o drugem mestu lestvice in s tem seveda o napredovanju v deželni finale.
Ostali dve koli tega prvenstva bosta jutri zvečer in v nedeljo zjutraj.
KOŠARKA
MILAN, 29. — V četrtfinalni tekmi za pokal evropskih košarkarskih prvakov je milanski Simmen-thal premagal nocoj Zadar 75:60 (34:30).
SMUČANJE
ITALIJANSKO PRVENSTVO * 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Giustina Demetzova naj hitrejša v smuku
Ivo Mahlknecht zmagovalec tudi v veleslalomu
S. CATERINA VALFUA, 29. — Ivo Mahlknecht je danes osvojil že drugi naslov italijanskega prvaka: tokrat je zmagal tudi v veleslalomu. Borba je bila zelo ostra in lahko rečemo, da je Ivo prišel do naslova s prisebno in pametno vožnjo, številni tekmovalci, ki so v prvi manche zabeležili boljši čas,
kot n. pr. Bruno Piazzalunga, so padli ali pa so preskočili 32. vrata, ki so predstavljala pravcato past. Najbolj nevaren tekmec je bil
IHIIIIIIII MIHI llllllll Hilli llllll IIIIII 111111111*1111 MII IIIIIIIII1IIIIIIIHIIII llllillllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Bodo čast rešili res častno?
Svetlolasa Poljakinja Eva Klobukovska, odlična atletinja, ki trenutno brani svetovni rekord v teku na 100 metrov je morda na treningih zaman zbirala kilometre, zaman dneve in mesece preživela na atletski stezi in s svojim gazeljim korakom navduševala desettisočglave množice na stadionih. Mednarodna atletska zveza, ki
se je sestala v preteklem tednu v --------------	,, ,	___
Frankfurtu ji je sklenila odvzeti « vse udeleženke olimpijskih Iger, vse medalje, ki jih je zbrala kri- tak9 masovnega določanja
žem po svetu na atletskih progah, črtali jo bodo iz uradnih seznamov, kjer so zabeleženi vsi evropski in svetovni rekordi in morda bo morala Eva vrniti tudi tokijske olimpijske kolajne.
V Tokiu je KlobukovsKa zmagala v teku na 100 metrov in v štafeti 4x100 metrov. Prvi je uspelo po treh letih številnih neuspelih naskokov drugih tekmovalk, zrušiti svetovni rekord v teku na 100 metrov, ki ga je pred njo postavila Američanka Wilma Rudolph. Pripravljala se je na nove podvige in rekorde. Nastopiti je nameravala lani na evropskem pokalnem prvenstvu v Kijevu. Toda pred nastopom je bilo treba opraviti formalnost, ki dotlej ni bila v navadi: zdravniški pregled. Mednarodna atletska zveza je odločila, da mora vsaka tekmovalka imeti uradno zdravniško potrdilo, da je res — ženska. Za Klobukovsko je bil to konec. Hromozomski test ni potrdil v celoti njene ženskosti. Odtlej se na atletskih stezah ni več pojavila. Sijajne kariere odlične športnice je bilo konec.
Ni pa konec polemik okrog teh zdravniških pregledov. Teh bo namreč vedno več. Ker se mu bodo morale letos v Mehiki podvre-
spola
doslej še ni bilo. In nihče se temu načelno ne upira. Marsikomu pa se upira oblika, način, kako so pristopili k reševanju tega vprašanja. S takim postopkom bo rešen tekmovalni pravilnik. Toda kaj pa tekmovalka, kateri bodo našteli nekaj več moških hromozomov, kot jih dovoljuje pravilnik? Kako bo ona sprejela to dejstvo? In njena okolica?
Vsekakor bo to za vsako tekmovalko šok. Kot je bil za Evo Klobukovsko. Morda se Mednarodna atletska zveza le premalo zaveda, da bi sicer morala reševati tudi atleta, toda predvsem človeka. In tudi taka tekmovalka je predvsem človek. Reševanje njene osebne problematike pa je vendarle ob takih prilikah toliko intimnosti vredno, da bi morali poiskati drugačno pot, manj javno, manj vpad. ljivo, bolj osebno in manj administrativno, predvsem pa pravočasno in ne šele tedaj, ko še tako skrbna in hotena obzirnost ne more več vzdržati tekme s slavnim imenom rekorderke, prvakinje in zmagovalke. Gospodje v Frankfurtu so s takim načinom postopka ugotavljanja spola sklenili reševati čast iger. Toda dovolj upravičeno se pri tem vprašamo: bodo to čast rešili res častno?
zato presenetljivi Claudio De Tas-sis, ki je osvojil drugo mesto, med-tem ko je Carlo Senoner, ki ni bil v dobri formi, pristal na četrtem. Eden od favoritov — Mus-sner — pa je v začetku druge vcfr nje padel in se tako odpovedal borbi za najboljša mesta.
Izid tekmovanja moških v veleslalomu, ki je bil na progi s 420 ni višinske razlike in s 53 vratci, J® naslednji;
1.	IVO MAHLKNECHT (FF 00) 2’26”51 (1’13”63 — 1T2”88)
2.	Claudio De Tassls (FF GG) 2’26”98 (1’14”88 — 1’12”10)
3.	Marcello Varallo (FF GG) 2’28”89 (1’14”93 — 1T3”96)
4.	Carlo Senoner (SC Gardena) 2’29”46 (1’15”76 — 1’13”70)
5.	Felice De Nicolb (SC Gardena) 2’29”57 (1T5”60 J— 1’13’’97)
6.	Eberardo Schmalz 2’30"01 2’29”57 (1’15”60 — 1’13”97)
7.	Renato Valentini 2’31”12 (1’16”55 — 1’14”57)
8.	Auscheller 2’34”87 (1T7'’28 — 1’17”59)
9.	Sperotti 2’35”72 (1’17”68 — 1T8”04)
10.	Negrini 2’35”98 (1’17”82 — 1'18”16)
Med dekleti je prvi naslov na najhitrejši progi alpskih panog pripadel Giustini Demetz, ki je zmagala, pa čeprav z ne preveč dobritn časom, v smuku pred Gloriandc Cipollo in Marisello Chevallard. Izreden uspeh je zabeležila tudi ju-niorka Giovanna Tiezza, ki se Je med članicami uvrstila na odlično peto mesto. Tekmovanje je potekalo na 2160 m dolgi progi s 500 m višinske raglike in 20 vrati.
Izid je naslednji:
1.	GIUSTINA DEMETZ (SC Piro-vano) 1’29"22
2.	Glorianda Cipolla (SC Courma-yeur) 1’31”35
3.	Marisella Chevallard (SC Gres-soney) 1’31"99
4.	Lotte Nogler (SC Gardena) 1’32”60
5.	Giovanna Tiezza (SC Cortin*) 1’32”66
6.	Marisa Mion 1’33”22
7.	Clotilde Fasolis 1’33”31
8.	Paola Strauss 1’33"54
9.	Anahid Tasgian 1’34"25
10.	Maria Roberta Schranz l’34”42
v**m**mmm*m4mtm*mm****m*
fi
%
$
I
i
man«* «*«***-a*
GRAHAM GREENE:	I
Tihi Američan
Poslovenil Miroslav Ravbar
*« 21.
I
»
%
m
******
Kako bi mogel laže razložiti bedo vsega tega početja: sebna vojska petindvajset tisoč mož, oboroženih z možnarji, narejenimi iz izpušnih cevi starih avtomobilov; ti francoski zavezniki so v trenutku nevarnosti postali nevtralni. Na te slavnosti, ki so pripomogle k temu, da so bili kmetje mirni, je papež povabil člane vlade (ki so se odzvali, če so kaodaisti obvladovali položaje), diplomatski zbor (ki je poslal nekaj drugih sekretarjev poslaništva z njihovimi ženami ali prijateljicami) in francoskega vrhovnega poveljnika, ki Je določil kakega pisarniškega generala z dvema zvezdicama, da ga zastopa.
Po cesti, ki vodi v Tanyin, je tekla hitra reka štabnih in diplomatskih avtomobilov, na bolj izpostavljenih mestih so cesto ščitili tujski legionarji, skriti v riževih poljih. Ta dan ie zmerom pripravil francoski vrhovni komandi precej skrbi in zbudil v kaodaistih nekaj upanja, kajti kaj naj bi manj boleče poudarilo njihovo lojalnost, kakor če bi nekaj pomembnih gostov postrelili izven njihovega ozemlja.
Na vsakem kilometru je kakor klicaj stal na ravnih poljih majhen, iz blata zgrajen opazovalni stolp in na vsakih deset kilometrov je bila večja utrdba s posadko legionarjev, Maro-
kancev in Senegalcev. Kakor pri vožnji v New York so tudi tu vozili vsi avtomobili z isto hitrostjo in kakor pri vožnji v New York si imel tudi tu občutek zadržane nepotrpežljivosti, ko si opazoval avtomobil pred seboj in videl v zrcalu drugega za seboj. Vsakdo je želel dospeti v Tanyin, si ogledati predstavo in se čimprej vrniti; policijska ura je bila ob sedmih.
S francoskih riževih polj se je prišlo na riževa polja Hoa-Haovcev, od tam pa na riževa polja kaodaistov, ki so bili navadno v vojni s Hoa-Haovci; samo zastave na opazovalnih stolpih so se zamenjale. Majhni goli dečki so sedeli na bivolih, ki so do trebuha brodili po namakanih poljih; kjer je bila žetev že opravljena, so kmetje s klobuki, podobnimi školjkami, vejali riž in ga metali proti majhnim, upognjenim zaklonom, spletenim iz bambusa. Avtomobili so brzeli mimo njih, pripadali so drugemu svetu.
V vsaki vasi je kaodaistična cerkev zbujala pozornost tujcev; okrašene so bile z bledomodrimi in rožastimi vzorci iz mavca, nad vrati pa so imele veliko božje oko. Zastave so se množile, po cestah so se valile množice kmetov, bližali smo se Sveti stolici. V daljavi je stala nad Tanyinom sveta gora, podobna zelenemu polcilindru — tu se Je zadrževal general Thč, odpadniški poveljnik štaba, ki je nedavno izjavil, da se bo boril proti Francozom in Vietmincem. Kaodaisti niso poskušali, da bi ga ujeli, čeprav Je ugrabil nekega njihovega kardinala, toda šušljalo se je, da je to storil s papeževim tihim pristankom.
Zdelo se je, da Je bilo v Tayinu zmerom topleje kot drugod v južni deželi, najbrž zaradi pomanjkanja vode ali zaradi misli na neskončne ceremonije, pri katerih smo se znojili za druge, za vojaštvo, ki Je moralo stati mimo in poslušati dol ge govore v njemu nerazumljivem jeziku, za papeža v njegovih težkih oblačilih s kitajskimi vzorci. Samo kardinalke v belih svilenih hlačah so zbujale videz hladu, ko so v žarečem soncu kramljale s svečeniki v tropskih čeladah. Tedaj si ne bi mogel zamisliti, da bo še kdaj sedem ura, ko piješ coctail na strehi Majestica in ko piha veter od sajgonske reke.
Po paradi sem imel interview s papeževim namestnikom. Nikakor nisem pričakoval, da bom iz njega kaj izvlekel, in prav sem imel. Na obeh straneh je šlo le za vljudnost. Vprašal sem ga o generalu Thčju.
«Vihrav človek,« je rekel in nehal govoriti o njem. Začel Je s svojim običajnim govorom, o katerem je pozabil, da sem ga slišal že pred dvema letoma. Spominjal me je na moje gramofonske plošče za novince: Kaodaizem je verska sinteza... najboljša med vsemi verami... misijonarje smo poslali v Los Angeles... skrivnosti Velike piramide. Nosil je dolgo belo sutano in kar naprej kadil. V njem je bilo nekaj zvijačnega in pokvarjenega; besedo »ljubezen« je često uporabljal. Prepričan sem bil, da je vedel, da se vsi smejemo njegovim kretnjam. Naši spoštljivi obrazi so bili prav tako pokvarjeni kot njegovo ponarejeno dostojanstvo, toda mi smo bili manj prekanjeni. Naše pretvarjanje nam ni nič neslo — imeli nismo niti enega zanesljivega zaveznika, medtem ko je kaodaistom prinašalo orožje, material in celo gotovino.
«Hvala, eminenca!« Odpravil sem se. Spremljal me je do vrat in strese] pepel s cigarete.
«Božji blagoslov z vami,« je rekel maziljeno. «Vedite, da bog ljubi resnico!«
«Katero resnico?« sem vprašal.
«V kaodaistični veri so usklajene vse resnice in resnica Je ljubezen.«
Na roki je imel velik prstan in ko mi jo je ponudil v slovo ,se mi je zdelo, da zares pričakuje, da ga bom poljubil; toda jaz nisem diplomat
Pod mrkimi, poševnimi sončnimi žarki sem zagledal Pyla, brezuspešno je poskušal vžgati svoj Buick. V zadnjih dveh tednih sem neprestano srečeval Pyla v baru hotela Continental, v edini dobri knjigami v mestu ali v Rue Catinat. Prijateljstvo, ki mi ga je vsiljeval od prvega dne, je sedaj še bolj poudarjal kot prej. Njegove žalostne oči so nemo poizvedovale po Phuong, medtem ko so njegove ustnice izražale s še večjo vnemo moč njegovega nagnjenja in — oprostite — nje-
govega občudovanja do mene.
Neki kaodaistični major je stal zraven njegovega avtomobila in mu nekaj hitro dopovedoval. Prenehal je, ko sem pri* stopil. Spoznal sem ga, bil je eden od Thejevih pomočnikov, preden je The krenil v planine.
«Pozdravljeni, major,« sem rekel. «Kako pa general?«
»Kateri general?« je vprašal in se boječe nasmehnil.
«Po kaodaistični veri so gotovo vsi generali prijatelji,* sem rekel.
«Ne morem pognati avtomobila,« je rekel Pyle.
«Poiskal bom mehanika,« je rekel major in odšel.
«Prekinil sem vaju.«
«0, to ni važno,« je rekel Pyle. «Hotel je vedeti, koliko stane Buick. Ti ljudje so tako prijazni, če z njimi prav ravnaš. Zdi se, da Francozi ne vedo, kako bi ravnali z njimi.«
«Francozi jim ne zaupajo.«
Nato je Pyle rekel slovesno: «Clovek postane zaupljiv, če mu zaupaš.« To se je slišalo kot kak kaodaistični izrek. Začenjal sem čutiti, da je bil tanyinski zrak zame preveč etičen-
«Popijva kaj,« me Je povabil Pyle.
«To bi mi bilo zelo všeč.«
nimam termosko z limoninim sokom.« Sklonil se je in začel odpirati košaro v zadnjem delu avtomobila.
«Imate tudi gin?«
«Ne. Zelo mi je žal. Veste,« Je rekel ohrabrujoče, ((limonin sok je v tem podnebju zelo dober. Vsebuje — ne vem žfl katere vitamine.« Ponudil mi je kozarec m spil sem.
«Vsaj moker Je.»
«2elite sendvič? Res so zelo dobri. Nov namaz za sendviče, ki se imenujejo vit-zdravje. Poslala mi ga je mama od doma.«
«Ne, hvala, nisem lačen.«
«Diši skoraj kot ruska solata, samo malo bolj suh je *
«Res ne, hvala.«
«Jaz pa bi enega.«
«Le dajte.«	(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTEOCH1 b, II., TELEFON 93-808 In 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Mag^o l/l Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej, četrtletna 2 250 Ur polletna 1400 Ur celoletna 8.100 Ur - SFRJ posamezna števUka v tednu ln nedeljo 60 para <50 starih dinarjev), mesečno 10 din U 000 starih dinarjev), letno 100 dih <10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tlaka Trst 11 5374 - 7-» SFRJ- ADJT D2S Ljubljana Stari trg 3/L, telefon 22-207 teko« -aCun prt NarnHn) nanto v Llunltanl - 901 3-2-u i OGLASI. Cena »lasov: Za vsak mm v širini enega stolpca trgovski 150, flnanCno-upravnl 250, oamrtnloe 160 Ur. - Mali urina) 40 Ur beseda - Oglasi za tržaško te
goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh dregih y ki-ultn Italtle pri »Soro-oa f*iihhllr)tli Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja Ir tiska Založništvo n-*««kaga tlaka, Trat