List 11. spodarske y obrtniške Tečaj XXIX. narođn ■4 ■■ 4í-ÍiV £ ft' i; i o- ? - JfT v. ři" ' % ... * fK ■■ r * i v J v > rf ^mt .. v4. « Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr Vit« posilj po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr ? Ljubljani v sredo 15. marca 1871. O b s e g : Op omi n svil orej cem Sađjerejcem na ponudbo O gozdnem varstvu. (Dalje.) Kmetijska in obrtnijska stava v Trstu Spomlad se nam bliža Telovadno in boriteljsko imenoslovje. (Dalje.) Jugoslav, povjestnicu i starine. (Dalje.) Propást srca. (Dalje.) — Čemu v Kočevji gimnazija?— Dop Pitanja družtva za Novičar» Gospodarske stvari. Oporain svilorejcem. Sredstva za varovanje so raznovrstna in po različ nem namenu draga kakor «««awiM. vixc*6c, ^«cwx je, JC UCUrt 1JUUA, UU- mačo živino ali divjačino odvračati. Vsak tak slučaj bom posebno razjasnit, najboljša in pripravnejša sred če je treba ljudi do Svilorejci, kteri se hočejo oskrbeti z dobrim se- stva naštel, ki se bodo potem po okoliščinah najpri menom čelično napravljenim, japaneškim ali kitajskim, pravnejša izbrala. naj sepodvizajo z naročilom do družbe kmetijske kajti zadnji čas je za to. Cena je naznanjena v 7) Oglas- niku" 7. iista „Novic". Sađjerejcem na ponudbo. Približala se nam je sopet vesela demo drevesca sejali, presajal pili pomlad, da bo- i čas je Zadnj že napravljati cepiče, s kterimi bodemo divjake pre-menili v žlahna drevesa. Kdor nima domá dobrega sadja, treba mu je skrbeti, da žlahnih cepičev dobi, kakor sem tudi jez več let skrbel, da imam 600 lepih in imenitnih sort v svoji drevesnici, tako da jih imam okoli 3000 tudi meni na število na prodaj. Kdor želi cepičev dobi ali pa drevesec vsake sorte: jablan pri šek, češenj, več sort cepljenih češpelj 7 lahko hru 9 breskev, mar gola U , uiui v ^uiajuuin ili r viiaiuyt uauiauv/ iu ui uanv so posebno močne. Jablane prodajam po 30, hruške murv (majhnih in velikih). Jablane in hruške po 40 češnje po 30 9 češplj po 33 breskve po 33 margolane po 33 soldov; enoletne murve, ki so 18 palcev visoke po soldu, pol sežnja visoke po od po 30 soldov. Kdor rastle za presajanje po 20 soldov, jesihova drevesa so pa ima divjakov domá, da jih hoče požlahniti, dobi pri meni cepiče brez imena ali pa z imenom po 5 soldov, s kterim more 10 divjakov po- žlahniti. Kdor želi imenovanih dreves ali cepičev mu lahko po pošti ali železnici pošljejo. Andrej Net, po domače M ih o na Kokrici pri Kranji pošta Kranj se gozdnem varstvu. Spisuje Franjo Padar. (Dalje.) II varovanji sec 9 semenisc in sadeb K najbolj tehtnim točkam gotovo spada v gozdar-stvu varovanje seči, semenišč in sadeb, proti škodám, ki jim jih morejo živali ali ljudjé storiti. Gozdarju *) ne smejo biti le raznovrstne živali, s kterimi je varo- vanje mogoče, znana, ampak mora tudi po zahtevi naj bolj pripravna sredstva si voliti, da svoje delo najceneje opravi \ * Kar je tukaj gozdarju zapomniti, naj ondi, kjer imajo gospodaiji v svojih rokah gozde, gospodarji pomnijo Pis. Varovanje proti poškodovanji ljudi. Lahko se bode razvidelo, da pri gozdarstvu se ne morejo navesti sredstva, s kterimi bi se ljudém moglo nemogoče storiti, da bi ne poškodovali seči ali obde-lanih krajev. To bi bilo predrago in neizvršljivo. Mo- remo se poslužiti svarilnih znamenj kterimi je vsaki opominjan, vedano, vsakoršno škodljivo delkih doprinesti. uttjxiuuj , to je , iajt\iij , i da je pod kaznijo prepo početje v zavarovanih od takih Najbolj cena in povsod znana znamenja za zava-rovanje so slamnate metlice. Privežejo se ali na preklje in se ž njimi obsadi zavarovani kraj (oddelek). Tudi se ovežejo s temi mejna drevesa, ali se pripnó na drevesne veje treba metlice tako ki na mej i stojé. privezati, da tem slučaj i je deblo drevesa od slam nate metlice v zavarovanem oddelku stoji. Tudi je po trebno, da se s pomočjo kljuke veja pripogne, da more metlica tako visoko se privezati, da je nobeden, če da nima take kljuke, ne more odtrgati. Šo skušnje. pastirji metlice vzamejo z izgovorom, da jim ni meja v zavarovan kraj znana bila. Da se temu v okom pride To 7 se naj se brazda okoli obdelanega prostora vleče, naglo naredi, in pastirji nimajo potem izgovora; tak razor je veliko let viđen , če se zaraste, se z malimi stroški drugi napravi. Napravljajo se, razun tega tudi svarilne table, se vé da, po večih krajih visoko na okraj na drevesa obešajo. ; ki jih 10* Dobro je taka znamenja v bližnjih mestih ali vaséh košno škodo stori, imeti ne more. oklicati dati, da nobeden ; izgovora ; trgih ko ka- pripomočkih, kako domačo živino od obdelanih oddelkov odvračati. Da domaća živina ne hodi v obdelane oddelke, ze zadostuje, da se jej hoja težavna napravi. Vendar se jej mora včasih tudi vhod nemogoč storiti. Prvi slučaj pride takrat v ozir, kedar živina ne gré v gnječi če na pašo in je pod varstvom pastirja. Drugače je, w živina v gnječi memo obdelanega prostora na pašo gré Za prvo že zadostuje, ako se skoplje čevlje širok in 2 čevlja globok rov, česar izmeček naj se na obděláno stran meče, da se živini skakanje težavno naredi. drugem oziru je še treba na izmeček kakošno brambo narediti, 0 kteri naj par besedic spregovorim. 84 Da tak rov ni samo korišten, ampak ce hoćemo korakam tudi lepega napraviti, da memogredočim, vednost goz- } sem maševal, začujem žrjave (G ci tropo darjeva naznanuje, ga naredimo tako: Crto, po kteri faočemo narediti rov, nasadimo s palicami, in v to črto zabijmo vsakih 10 korakov kolicek. Je to končano, me- druzega nam gl rimo od vsakega količka 3 čevlje pravokotno in zabijmo v znamenje širokosti rova še en količek in napnimo na obéh stranéh na količke konopec (žnoro) in z lopato ) in kmalu zapazim v zračnih višinah jih veliko , ki so v podobi klina rezali zrak od juga proti izhodu prav hripovo grgraje. Vse to in mnogo oznanuje zaželeni konec letošnje hude zime, ki se že umika prijetni cvetoči spomladi Konečno še opomnim eryolog i to pečaj obe stranski črti rova po sredi nekoliko navpik odre- poiskat je, tište, ki se žimo. z nabiranjem mahov, naj se podvizajo nekterih zdaj in tako rekoč pod snežno odej ki šaro Je to doděláno, prerežimo v podobi Q čevlja plodé in kterih kasneje ni lahko dobiti s plodom; in ti j ven vzemimo in 6 palcev od stene rova, položimo narobe tako, da kakor navpični jez izgleda. Do tukaj so na priliko Aneura, Madotheca, plenoides, Chiloseyph Radula, Plagiochila polyanthus, Racomitrium ca morajo razumni ljudje delati. Po potrebi naj se cele nescens, Thuidium, Climatium dendroides in še mnogo soseske s tem pečajo, vsakemu naj se gotovi del od- druzih. Ako si kdo želi mah O UV/ULt I^VVWJV , luwaviuu uwj OV gvuuil UVI vrvi- UlUidlU« X JL CV w Ol fk.V4.VS luauu V , mu lailIVU Jitů pU" meri in ljudje podučé, da zemljo zadej za jezno šaro strežem ž njimi, prav okusno in lepo prepariranimi na lahko jaz po mečejo, in da rov tako skopljejo. da Je čevlja globok finem papirji ter določno in natančno determiniranimi in po izvzemku poševnosti spodaj poldrugi čevelj širok. Prodaj am pa centurjo, to je 100 vrst (species), po 6 gld Tako delo je edino rovi, ki jih cele soseske s kterim se dá doseči to, da delajo, so popolni in lepi. Oni so dosti dobri, da zadržujejo živino pod enim pastirjem Robic akoravno jih včasih tudi preskoči. (Dalje prihodnjič.) i Podučile stvari Kmetijske novice. * K met i j ska in obrtnijska razstava v Trstu. Kmetijska in obrtnijska družba v Trstu ste sklenili, napraviti kmetijsko in obrtnijsko razstavo me-seca septembra tega leta. — Dotični odbor vabi tedaj Telovadno in boriteljsko imenoslovje. Sestavil Ivan Z. Veselý, načelnik „Sokola" ljubljanskega (Dalje.) D. E. vse kmetovalce in obrtnike na Primorskem ) da nazna- nijo brž ko mogoče, ako se hočejo te razstave vdele-žiti, in ktere stvari da menijo v razstavo poslati. Dotični nacrt se bo v kratkem času objavil. Dauerlauf, trpotek. Decken, kriti. Deckung, kritje. Desarmiren, razorožiti. Eben, raven. Ebene, ravnina. EinfacheDeckung, kritje prosto Einer, prvi. Diebsprung ganzer, skok čez Einerreihe, vvrstitev. s poprimkom. Einreihen, vvrstiti. Diebsprung halber, nased s Einseitig, enostranski. Spomlad se nam bliza. Iz Viševka na Gorenskem 10. poprimkom. Eintheilen, razdeliti. sušca. Ceravno precej debela snežena odeja, ktera delà Doppel, dvojen, dvojnat, dvo. Eintheilen in Reihen Doppelfechten, borenje na sek } in na bod. velike skrbi našemu kmetu, še vedno pokriva ravnine Doppelgriff, dvoprijem. tukajšnje okolice, vendar so na kopnih sončnatih bre- Doppelhieb, dvosek. žinah in homcih mnogoštevilno prerile iz ogretega krila Doppelkreisdeckung , dvoj prebujene zemlje prve jarne cvetice oznanovaje nam okroglo kritj razvr- stiti. Ellbogen, laket. Ellbogenheben, laket vzdigniti. Ellbogenwippen, kolebati na lakteh. Ellengriff, prijem z mezincem bližajočo se ljubomilo spomlad. Da ne ponavljam imen Doppelreck, dvodrog. onih, ki so že o začetku letošnje zime nenadoma se Doppelrotte, dvotrop. prikazale in zdaj v čarobni krasoti mnogobrojno se raz- Doppelschraube, dvovit cvetajo, imenujem samo te, ki so vnovič se jim pri- Doppelsprung, dvoskok navzgor družile 9 9 m aujgui 0C4JLL1 \j tu j rvJ. ou YUUVIV; OV JAHJL ^^l^lr ť te so: jarne norice (Leucojum vernum) ; Doppelfinte i dvoj lest snežni zvončki (Galanthus nivalis) ; spomladne nunke Doppelter Abstand, dvoj (Crocus vernus) ; dišeče vijolice (Viola odorata) ; krasni jetrnik (Anemone Hepatica, vel Hepatica triloba); ze- Doppelwende dvoj stop, obrta Ellenlage, razlaga z mezincem navzgor. Ellenhieb, sek spodnji. Ellhieb, mah spodnji. En garde ! na obrambo ! Engagiren, križem sablje. Entgegen > proti. lene slepice ali kurice (Helleborus viridis) ; oskolistna Dorn, jeziček pljučnica (Pulmonaria angustifolia); leska (Corylus Avel- Double, dvokroglo kritj lana) tudi že praši ter se razcveta, in vrbe (Salices) že Drang, tisk, pritisk, naval nastavljaj o nježne mačiće po šibkem protji. — Že nekaj Drângen, pritiskati dni šumljaio pridne bučelice (apis mellifica) po belih Drehen, vrteti, obraćati slepicah (Helleborus niger) in po škrlatasti vresi (Erica Drehgrâtscbe, kreča z obrto carnea) iskaje ter nabíraje si sladčice v medenih po- Drehhocke, grba z obrto. sodicah. Veselo se ziblje metuljček rumenček (Colias Drehkehre, obrtni okret. Rhamni) v mirnem zraku od cvetice do cvetice poljubo- Drehung, obrat, vaje jih , posebno žolte ali pritlikaste brkončice ali tro- Drehsprung, skok z obrto. Entgehen, uiti, uteči. Entschlupfen, umakniti se. Entwaffnen, razorožiti. Erheben sich, vzdigniti se. Erster, sprednji. F. Fahne i prapor Fangball, žoga. Fallkamm, bod spodnji. Fangen, uhvatiti bentice (Primula acaulis v. veris). Brzonožni martinček Drehwende, vrtna obrta ali arsejca (Lacerta agilis) se tudi hodi ogrevat na do- Drehwendeaufsitzen, nasesti z Faust, pest. brodejne sončne žarke mirno pričakovaje muh j vjeti» in music vrtno obrto Polžem je Dreisprung, trojskok. Durchhinken, skolekati. po kterih urno šavsne ter jih ugonobi. tudi že odveč zimskega spanja v zemskih temnicah in hudodelnikom enako těsno zaprtim biti v svoji las tni Durchlaufen, protekati. hiši. Po vlažném dežji minule noči izbujeni so davi Durchschwung, prosuk. začeli plaziti se na beli dan s svojim težkim tovorom, Durchziehen, protegniti. s celim pohištvom. In ko zjutraj rano proti Visokim Durchzug, protek. Fechtboden, borišče. Fechten, boriti se. Fechter, borivec. Fechthandschuh, borivska ro kavica. Fechthut, borivski klobuk. Fechtkunst, borstvo. 85 Fechtmeister, borivski učitelj. Freiriesensprung , velikanov knjige? Mogu Fechtsaal, borivska dvorana. Fechtsprung, borivski skok. Feehtstange, borivski drog. Felge, kolobar. Felgeabschwung, kolobar na- Freiubungsreigen, raj v pro jab prosti skok Freispringen, prosto skakati Freisprung, prosti skok. Freiubungen, proste vaje. vlastnik prodati takove stvari? se rukopisi dobiti na prepis, ili hoće 16 Da ima kod vas u narodu ustmenih uspo menah iz bajoslovnih (mitologičkih) vremenah? Što pri povijeda ili pjeva narod o Bjelbogu (Bjelunu. Be inu) P vzdol. Felgeaufschwung, kolobar na- vzgor. Felgeaufzug, vzteza, vzdiga. Frontmarsch stih pohod štritnih T vrstah. Froschsprung, čezkolemblej. (svetom Vidu), Lelj (Perinu), Triglavu, S veto vitu. Svarogu, Ladu i Ladi, Turu i i ÍMuri) i M 7 Lelj J i IVI 1 7 1 ivani, M J eži bab Felgeiiberschwung , preobrta Fiihlen, čutiti. spredaj. Fersenhang, .vesa na petah. Zlatoj i Jagodi babi, o črnom bogu (čartu),vo Biesu iyHeli, Malinu (Maličcu) y o i Črtu Fuss noga let 1 ) Sk rap w, uax «icij u^ uuuiuilj IV U IC U l U Rodjenicah (Rojenicah), Sudicah (Sudenicah) • • 1 • T^ 1 J • 1 f • • -i / S kratelj > o Hudiéu, Kurent Fussbewegen noge krčiti. y Fintě, lest. Flanke, stran. Flankeabsitzen, odsesti po strani Fusshang, vesa na nogi Fussdrehen, noge obraćati. Fiis8eln, z nogami mahljati. Letnicah i Polednicah sudu UtVí y desu) o kug (čumi) i sreći i mrt i blast O Vilah, Dívih, du (vu avetu Stuačih 9 Flankenschwung, stranski ko- leblej. Fusskreisen, z nogo Fussristen, nart. krožiti. (Sduhacih), Orijaših, Patuljcih (pedanj-čovjek i lakat-brada), Pal ček y o brnom Flankensprung, stranski skofc. Fusstrecken, noge stezati. (Dundi), Did i Dodol caru, di Fusswippen, kolebati z no- m Flankenreihe, stranska vrsta. Fliegesprung, skok v letu. Fliegewippen, kolebati v letu. Fusswurzel, zanartje. i denih h ? o 7 den o m (morskom) morskih djevojakah gami (pucah), dunavkah, povodkinjah, ajdovskih deklicah mrak ; Fortbewegung, pomikanje. (Dal. prih.) past d t kodlaku (vampiru ; pač , upi-čj em i di vj em o Starinske in povestnlške stvari kah, vjedogonjah ščacih, vračari vis kah len jačih, čaratanih, madj krstnicih ; 7 dovinah, vi vješ ticah, bahornicah Pitanj družtva za jugoslav. povjestnicu i starine na sve prijatelje starinah i povjestnice naroda hrvatskoga slovenskoga, srbskoga i bugarskoga. prnicah ; i čaricah? itd 17 Ima u vas koje osobito mjesto 7 itd brdo p voda guvno, spilja, rudarska jama, jezero, zakleti grad itd., o kom pripovijeda narod (razkršce) da se tamo sastaj nemani 7 polje, križopuće vile 7 (Dalje.) gorah zmajevi (aždaje*, pozoji) itd.? vještice, zli dusi, sablasti Ima vodah i drvetah 7 koj drži narod za svete? t > Ima u vas starih gradinah ili sačuvanih samostanah, umjetnj) sagradjenih crkvah ili pripovjeda 11. gradovah druzih znamenitih zgradah? o njih. (Konec prihodnjic.) Sto se zna i 12. Ima li u vaših crkvah, gradovih ili gdje dru- gdje znamenitih starinah budi kakove vrsti 7 kao po- Mnogovrstne novice. Najsrecnejša obcina v Avstriji je občina Homo-tovska na Pemskem. Homo to v je majhno mestice z sudje, odece, kipovi, slike, ikone ; slikarije (živopisi) blizo 4000 prebivalci v Zadeškem okraji na Pemskem na liepu (zidu), krstovi, štapovi, svietionice, kadionice, iz svojih gozdov in še druzega premoženja dobiva vsako umno rezane klupi, leto čez 80.000 gold, dohodkov. S tem denarjem si case, krstionice, propovjedaonice, ormari itd.? Ili zar ima slikah domaćih mijestah 9 djelah, gradovah, samostanah, crkvah itd.? Ima pre- n- oskrbuje vse občinske stroške, vzdržuje si gimnazijo, realko in ljudsko šolo, vrh tega pa plačuje zemljiški sanih ili iz kamena izdjelanih slikah, likovah, obrazah, dávek in davek hišni, kteri spada na meščane Homo-kipovah, što prikazuju slavne ljude našega naroda? tovske. naslikanih narodnih nošnjah ili prizorah iz do- ima maćih dogodjajah? Na podlagi postave o varstvu poljá zoper škodo ki jo delajo gosenice in kebri (hrošči) ali drugi mrčesi f 13. Koje godine zidana je vaša glavna ili područna ]q c. k. moravska deželna vlada za leto 1871. določila «o i™;^«.« /«„i™«™ TT ___________/o x~~~~ crkva? Od kojega graditelja (najmara, zidara)? jem slogu (stilu) ? Da premije za Sirje ua uuiu ^ua uiiiauuiioivu , loitvuuv/ x ± vuihuoclu j , 111 šiljaste (na gotičko) ili četverokutne (po novom)? na oblo ima vrata i prozore uzke ili prinesó županiji, na (na bizantinsko, istočno i romansko) ili vagán (2 mernika) keberskih črvov, ki se , za vagán kebrov pa gold. gold. 50 kr. Da krst je svod (čemer, volta) ravan s daskama rebri) na mreže ili na oblo? Ima 7 ili Tako se bere v „Vaterl." Kako pa jasno* vlada do tega pride, tarifo določevati, nam ni na malen ili veliki zvonik? Da li taj stoji iz preda ili iz traga? da je okrugao, osmokutan ili četverokutan? Ima li kubu ili više kubeta? Ima li crkva triem ili su izkicena vra-tišta na čelu (pročelju)? koliko ima brodovah (ladjah)? svod počiva na stupovih ili pilovih? Ima iz se u Da vana ili iz nutra kakovih spomenikah? Nalazi bližini kakava starinska kapela sagradjena iz drva? u kojem slogu? da li oblom, šiljastom ili čestverokutnom. Lepoznansk! del. Propast srca. Svobodno po hrvaščini posnel Josip Levičnik. (Dalje.) ki se je zval grof —ski polk in je bii služil je mlad lajtenant. Oglejmo polku, en slogu? da li oblom, šiljastom ili čestverokutnom. v Z.— v garnizonu, siuzii je miaa lajtenanc. ^giejmc 14. Ima li u vašoj okolici tkogod starih rukopisah si ga malo bolj natančno. Bil je rumenkastih las, šibek urešenih sa slikama? ili knjigah izkicenih sa bakro- dobrovolj mjedo ili drvorezi? 7 na kratko rečeno, odličen mládenec Go podičine so se tako rekoč pulile za njegovo prijaznost } 77 15. Ima li u vas kakovih arkivah ili pismenih po- ker je bil res — da po gorensko rečemo fant kot cveť"'. Bil je poleg tega tudi natančen v spolnjevanji vsega častništva, priprav da celó srce, ako bi manjih zbirkah, ili pojedinih starih poveljah (diplomah), - — j- # —o rukopisah, znamenitih knjigah? Kada i od koga pisani svojih dolžnosti in ljublj ~ ~ z vsakim deliti vse svoje su rukopisi? Kada i od koga izdane i pecatene su 7 # 86 bilo treba. Ni skoraj mogoče popisati vseh blagih last- čisto nič ni marala. Kakor proti vsakemu hladna in nosti tega izvrstnega mladenča Na veliko nesrečo svojo zagledal se je ohola, v čarobni častilcu obraz ohole R Pozabivši bila je še v veči meri proti mlađemu svojemu Celó pošalila se dolgo časa ni nikdar z njim, vse, svet le za Rozino stva in misli v nJeJ , a to ga je popolnoma prerodilo. kar vendar mladi ženski spol tako rad delà. Vse mla samega sebe, živel je edino samo denčevo hrepenenje po njeni prijaznosti je ni prav nič bila so Ce kdo, gotovo zedinj njegova čuv- b rigalo. K nesreči njegovi manjkalo mu je onega ta revni siromak za- silnega duhá in moške kreposti, ki zmaga lepi ženski služil imé ubogega sanjača. Cele noci je prečul v mislih spol in čemur bi se bila morebiti tudi ona vklonila. na brhko Rozino; v društvih, kier sta skupaj zadéla, Njegova ljubezen in čezmerna vdanost presedala jej je stal Je M J.*U*tliU , V UiUOtVlU, XVJ^J. navadno naslonjen na stěno v kakem temnem celó kotu, odkodar so njegove oči, nepremaklj y zato ga je tudi odbijala od sebe njo vprte, s svojim mrzlim obnašanjem, kasnej y da tudi še več s s vo j i mi sledile vsakemu njenemu koraku. Opeval je Rozinino ostrimi šalami in zbodljivimi besedami ga je poslednjič krasoto in milobo v ljubavnih pesmih polnih tuge " pošiljal jej najmileje cvetke vsaki dan ter Ves in v vsem se bií spremenil. Zbegan in raztresen ogibal se je pesmice nemilo preganjati jela. Kakor smo že omenili, pošiljal je laj tenant Rozini njej v čast skovane in posvećene Jaz sam dodal jih mi je prijatel bral sem y ker so bile priložene ostalim pismom sodnijske v vsakega društva, ter je bil naj raji sam. Obleko svojo je ravno tako zanemarjal kakor službo svojo. Popřej , * ni bilo marljivejšega oficirja od njega; zdaj pa seje iskrenejša nedolžna ljubezen/ pO lia c* lici/iuic zbegan plazil okoli. Dolgo se je govorilo po mestu penenja, pa tudi pregrenke duševne muke preiskave in obravnave ijih se je očitovala naj neizmernega hre samo o njegovi ljubezni, ker bila je posebneg zna- ter se slabo Ako- je bil mladi laj tenant v svojem vojniškem pokliču čaja, ter se je slabo vjemala z veternastimi zavezami hraber in za vsako junaštvo sposoben, bil je nasprotno našega spačenega časa; marveč spominjala je s svojo v svoji ljubavi plah in boječ ko mlado neskušeno dete. romantiko na srčne zaveze vitezov srednjega véka. Eni Poslednjič se pa vendar tudi v tem ohrabri. Po besedah so ga zastran tega zasmehovali ter rugali se mu y večina ga ljubezn Slep milovala, videvši konec take brezupne njegovo nagnjenje bilo je res prava ne- pregovora » korai keg dne oholo R veliá sreča za mlađega častnika in : rodbino. Ni se namreč moglo toliko različna značaja zedinila. On čutlj sobi, in in čuj mo čudo poprosi mladi častnik ne-za kratek razgovor v njeni ona v to dovoli njegovo občespoštovano da bi pač tega ne bila storila upati da bi se kedaj dva y odkritosrčen, dobrodušen ; pa ohola, hladna, skri nježen, maknj Mládenec priđe. Rozino najde šedé na zófi ter za v branj pricetka je mládenců zapirala divj sapa besedo ; vendar kmalu se ohrabri, ter prične s joča v sebi nekaj tajnega, temnega, groznega, kakor preiskrenimi izrazi in s solznimi očmí rotiti ter prositi neki x Ogenj. jv jv vw. Wi.^v 1U «^V'J uutuuvuv ju , xxoj DC go. UDUXUJ. l^VCUCl J CJ ZíčtpUIti zgrozil se je nad njo, kakor da bi bil videi mu srce pára, ter razlil v svoje besede vse Kdor jo je ód bliže in bolj natančno poznal, pred seboj živo brezno in propást.. Taki duhovi naj se ga usmili. Navédel jej je zaporedoma y kaj sicer bezen IQ obup y kar more dihuiti duši čioveški ob najod vstvarjeni za velike cilje; al oni so toliko nevarniši, ločnišem času življenja. Ona ga posluša tiho in mirno kedar zabredejo s pravega pota, ker tedaj sami sebe od konca do kraja; ko preneha govoriti, caka še malo, Tihota ta bila je strašna in vse propást To kar je z njimi v zvezi, potegnejo za seboj v ne bi jej li šekaj povedal za mladenča So nesrečnega mladenča, in celó njegov pol- deno skorjo Rozinineg otajale iskrene besede njegove srca 9 ko vnik sam, videvši, kako reci stojijo nasledke strastne lajtenantove ljubez y y in predvidevši priČeli so ga Slušaj mo (Dalje prihodnjič.) opominjevati, naj bi se zdramil iz svojega osodepolnega zanašanja. Zlasti pa se je za njega pečal neki kapitan, ki je nedavno prestavljen bil iz nekega druzega voj bolske stvari. nega krdela v polk grof skeg njem se sikaj govorilo, čemur je on sam dajal povod, ker marse je nalašč ogibal jih tovaršev ter nikdar ni govoril o Cemu Koeevji gimnazija? svojih prejšnjih okolnostih; s tem pak je ravno toliko Obljubili smo unidan, ko je hranilnica kranjska bolj probudil vedoželjnost ter obračal na svoje potaj- Kočevarjem za njihovo gimnazijo podarila 1000 gold. stvo in svojo zanimivo osebo tem veco pozornost. Go vorilo se je o njem, da je pri neki vstaji pod drugim gral znamenito rolo; za gotovo pa je bilo da kaj več rečemo o tej zadevi. > Pred vsem naj omenimo y imenom gimnazija" je, kakor se nam iz Dunaj a znano Algiri da se je pozneje boje val v francoski vojski v dr. Klunovo; on je najel agenta kakor tudi v ruski proti Crkesom, ter se po- čevarji napravijo da nemška „kočevska poroča, maslo vsod junaško odlikoval raznih bitkah je dobil več vrgla. poslopje, vse drugo jim naj delà na to, da Ko ran y bo vlada pri- In dělali so ter prišli celó z deputacijo v Ljub-eno ravno na obraz; vendar je vkljub temu bil ljano do hranilnice,. in hranilnica je vzela pod svoje najlepši vojak v vsem polku ženskim polom se ni i nikdar družil „čuden člověk", in je preštudiral že vse šole eno besedo: bil je po občnem mnenji bilo jih je mnogo y ki so trdili, da peruti nemške Kočevarje s 1000 gold. Mi ne zavidamo Kočevarjem šol, tedaj tudi gimnazije ne in tudi universitete ne, kajti čem več šol y Ta kapitan je bil tedaj leg britkeg ljenja, temveč je poduka in véd na svetu. To iz ozira omike oni, ki je v nekem častniškem in človecanstva sploh. se tudi iz ožega ozira jim zboru predlagal, naj mlađega nesrečnega lajtnanta pre- nismo zavidljivi, kajti ako se Kočevarjem napravi gim stavijo vkak drug polk ter v kako živahno vece mesto, nazija in cela gimnazija ali realna gimnazija, potem bi se mu v sredi veselega življenja v mestnem vsi, kterim šundru ljubavne njegove rane najlaglje zacelile drugače je bilo odsojeno nesrečnemu mladenču tanova pomoč prišla je preka ) Al kapi- soba Ozrimo se zdaj, predno povest nadaljujemo, še ne- koliko na R A.U11A.U 11 <4 XI» U ià 1 li, U. Povedati moramo pred vsem, vi« jv,, w^w«. uvív^jv,., ona za vso to presrčno ljubezen mlađega lajtenanta za učne pripomočke itd. ? Ako ga dadó dr. Klun in drugi da je slovenska gimnazija v Ljubljani gnju lahko gredó v KoČevje in mladi Recherji, Schreyi, Schafferji, Lasehani, Kalteneggerji in vsa druga taka množica se ondi napiva nemške kulture. Vprašanje je potem le: odkod denár za vzdržanje kočevske gimnazije, to je, odkod plača učiteljev, stroški meceni Kočevarjev, dobro! Vsak ugovor bil bi krivi- razvidi iz tega, da vsako zimo prodadó na tisoče centov očividno tedaj, da bi lahko se čen i. iiV/VW I M1J W 1 , ♦ ' — ki bi nasprotoval taki napravi Ako H y IV ; u i ju u 1 v w v f JL v m^f u a v^j^ « v^ ? ^ stroski se plačevali iz državnega denarja pa vsi bi potem mrve Kranjcem ---. ~ „^----j-----------, uu muau i enkrat toliko goved redili, a tudi bolje gnojili polj 11 SUUOB.1 ÛC ^ iducvau L£a uiů«» u ^ ^ ucuaija(Juicm cuivirtl luiiíw guvcu icuui ; ; v 104 šolah se je učila sadje- 89 rej a svi lorej a v 24, cbeloreja v 11 šolah. Uči- koliko semena in gozdnih dreves Za vrt družb teljev je bilo skupaj 528, učiteljic 52 (med njimi nun kmetijske se kupi nekoliko divjakov, ki se bodo 35), • " " " " ........""..... tedaj unih memo predlanskega 22 vec, teh pa čepili in pozneje vzlasti šolskim^drevesnicam podělili Otrók, ki bi po postavi imeli v vsakdanjo Prošnja učitelja in občine v St. Petru na Notranj- .................." ' skem za podeljenje sadnih dreves je bila po predlogu manj ljudsko šolo hoditi, wuv j« ^^aw klic 23.687), v šolo hodilo jih je pa le 26.950 bilo Je 48.259 (dečkov 24.572, de- 926 vec JJI oui«uon.iui , * ugu^ijoaw ov/iv mi jiu uvauaj ut fc a x\ u lapcijauv; , ivaivui pxcupiS Zičl JJJL'CJLÏ bilo imelo hoditi 22.014, hodilo jih je 14.285, tedaj 162 veleva, se ne more nobenemu onih dveh gospodarj kakor predlanskim; v nedeljsko šolo , tedaj bi jih odbornika Debevca dozdaj ni tak Pelj Ker b kakor predp gnoj ísce za premije več kakor predlanskim. Sol skih hiš lastnih je bilo ki so se za-nje oglasili, podeliti premija 196 Po pred > j ) najetih za placilo ali brezplačno 28, skupaj tedaj logu odbornika Seuniga se je sklenilo, naj se razgl<*0 tedaj 9 več kakor predlanskim; med temi jih je da do meseca junija naj se oglasé gospodarji, ki želij Iz tega se vidi, bikov za pleme dobiti t bilo 156 v dobrem stanji, 68 pa ne. da ljudsko šolstvo napreduje, a da vendar nam je še — (Volitve mestnega odbora) so končane. Nobeden mnogo več ljudskih šol potreba; žalibog, da so nektere narodnih mož se ni brigal za-nje. Da bi nemškutarska občine tako revne, da jih naprava šole zeló teži. Poro- koterija vendar preocividno na cedilu ne ostala, so tudi čilo nadzornikovo tudi imenuje duhovne in učitelje 7 ki betežne in kruljeve v vozéh peljali na „rotovž". „Brencelj u so se posebno hvalevredno obnašali pri šolstvu, in želja popisuje te volitve pod naslovom „Ljubljana je nemško se je soglasno razodevala v zboru ; naj bi noben mesto" tako-le: „Da je to 77 7 pokazalo se je jasno duhoven se ne odtegoval sodelovanja pri ljudskih šolah, pri minulih volitvah za mestni odbor. Volilo je v ker postava o šolskem nadzorstvu za kranjsko de- želo je taka cerkve. razredu 86 volilcev da ni res , da je ljudska šola ločena od lilcev Poročila nadzornikov o gimnaziji ljub- škut Vsak 7 V 230 v 89 »iv pa, auvi j v^ vuni, JCŽ c xu c u aii uc dasiravno je ogromna veČina volilcev bila kdor je volil 7 Nem skupaj 405 vo- ali 9 ljanski, novomeški in kranjski so bila izročena odseku, v kterega so bili [zvoljeni prošt dr. Pogačar, prof, dr. Bleiweis, prof. Solar, da v prihodnji seji poročajo m nemčurskega zaroda. Toraj v Ljubljani Nemcev in nem škutarj 7 lilno kteri so kaj vredni in imajo zarad tega vo- pravico 7 ni več kakor 405 Mesto Predlog prof. Linharta, naj ministerstvo do- 25000 prebivalce v, med njimi čez 1300 volilcev pa ima cez o njih. voli 2000 gld. za napravo natoroznanstvene in fizikalne je ko maj tretj zbirke za ljublj. preparandijo, je bil odobren. ? tedaj volilcev nemčurska: in od 30 od Soli bornikov ima k po 13 y3 volilca za sabo v Blagovici je bila še za dve leti dovoljena podpora tako število, da sme člověk zares ponosen biti z 40 gold, iz šolskega zaklada, tudi nekterim revnišim Je v učiteljem se je dalo nekoliko pomoči. — Nova šola naj nemšk Ljubljani 405 nemškutarj 7 To je ker m to tako se naredi v V o kl j ah jasno, zato, ker je v sredi med dotič- kdo pride in kvasi, da je Ljublj kakor „šmir" Nemcev, je mesto Naj mi še slovenska ! bel nimi vasmi. (Iz deželnega odbora.) Bazen mnozih druzih zadev je prišla v zadnji seji 10. dne t. m. tudi ugodnost že- S tej 405 emčurj in blizo 25.000 Slovence v (Beseda v Čitalnici) v nedeljo se sme v vrsto jboljših šteti, ki smo jih dozdaj doživeli. Riharj lezne ceste iz Škofje Loke skoz Poljansko dolino, „Žalostni glasi zvonov" in Jenkova „Sablja", dva zbora samospev „Mla Trato, Žiri itd. do Gorice na razgovor, ter je deželni odbor sklenil, da se pošlje novemu ministru kupčijstva ona spomenica zarad naprave omenjene železnice , ka-koršno je deželni odbor že lánsko leto poslal popřejš- gla ki ju je izvrstno pel moški zbor čegar pevec je z lepim baritonom prijeten vtisek MHÉÉM MM ■■ dost" včinil na poslušalce zanimivi 77 ogerski ples a igrani od gospé in gospodičine v živo po-njemu skupnemu ministerstvu. Ker je v najnovejšem hvalo, — izvrstno komična gledališka igra „Ne kliči ča3U govorica o napravi železnice iz Koroškega čez vraga, da ti ne pride", mojstersko igrana v glavnih jako prijetno Predil na Goriško mocno na površje stopila, toraj je dveh rolah: vse to je naredilo „besedo" jako prijetno. ponovljenje spomenice zarad loško-goriške železnice tem Gez vse pa je bil veliki zbor z recitativom in arijo iz besedo bolj na pravém městu. Na ogled in posvetovanje 7 opere „Undine", ki ga je pel zbor 18 gospá in gospo kod bi se dala nova cesta iz Litij e čez Bogenšperk dičin in 30 gospodov pod vodstvom gosp najzložneje in krajnim potřebám najugodneje izpeljati, Tak voma m ^ upili 77 _ i^i # ■ je deželni odbor sklenil konec meseca aprila ali v za- voma, da, ko je bil ponavljan dvakrat, so še doneli četku maja sklicati posebno komisijo na městu iz za- glasovi: „še enkrat!" Izrekovajegospém, gospodičinam stopnikov cestnega odbora litijskega, trebanskega in gospodom in vrlemu pevovodju gosp. Valenti prisrčno Valente furore" je naredil ta zbor z odličnima samospe 7 zatiškega, in iz zastopnikov dotičnih okrajnih glavarstev. hvalo, rečemo le to še : naj filharmonično društvo po (Odbor družbe kmetijske) pomnožen po zastop- kaže s svojimi močmi: ali zmore tako produkcijo? niku vladinem in deželnega odbora, je v nedeljski seji pod predsedstvom dr. pl. Wurzbach-a dolocil sledeče da pri gosp. A v gust (Castiteljem rajncega dr. Tomana) naznanjamo, Gôtzel řečí: O vác jezerskega in trbiškega plemena je prosilo zlatarj v 36 gospodarjev iz Gorenskega, 12 iz Notranjskega, 10 Ljublj 7 7 (podobščine) dr. Tom se dobivajo lično mal podobarji in lik iz Dolenskega, skupaj tedaj 58. Ker pa se iz 500 gld., 30 gold. Obraz je ves Tomanov ki jih je družba kmetijska dobila iz državne podpore, liko vrednost manjše ali veče od do 7 m to daj slikam ve- V more kupiti le kakih 25, k većemu 27 parov, je odbor (Prijatlom cerkvenega jpetja), kterim smo že (kteremu je bil poročevalec dr. Jan. Bleiweis) iz gori zadnjič naznanili nove dve kompoziciji g. Ant. For- povedanega števila izbral ravno toliko gospodarjev, in sterja, poročamo danes, da so melodija in besede sicer po temvodilu, da se ovce dadó tje, kjer se ljudje „Lamentacij" iz najboljšega vira vzete, in da vsak z ovčjerejo zdaj že veliko pečajo in je kraj za-njo odstavek je drugače harmoniziran, kar daje kompoziciji posebno ugoden, in da so gospodarji taki, da so pie- prav posebno zanimivost. Ako se glas z napisom ,,can- menne ovce v dobrih rokah. — Odbornik L. Dimic je tus firmus" (melodija), močno poje, drugi glasovi pa v imenu gozdarskega odseka predlagal, kako naj se za „piano" (bolj tihotno) pojó, delà to velik efekt. Pa go z dne namene razdeli državna podpora z 500 gold, tudi enoglasno se more predavati ta kompozicija, ako Te premije se bodo kmalu očitno razpisale, v poduk se poje vsecega odstavka „cantus firmus" in ga orgle X V vuilj V wv MVV4V UUlUlilA U Vl^llV 1 J Y J/VVilAIA MV V V MWV^MI VUUWMIT »Ml jj VMILIVUW XJ.I AUVi^ AU O VI kmetom pa se bode izdala majhna knjižica. — Občini spremljajo. „Očitanje" je izvirna kompozicija, skozi Koš ani se bode na prošnjo njenega župana dalo ne- in skozi cerkvena, pa ne težka; v sredi zavolj veče 90 nimljivosti poje mali zbor ali čveterospev Te v ličnem natisu dobivaj o se po 40 kr. pri skladatelj pesmi crne ga m or ja je končana. Obveljalo je to kar uv6« jv, v/^^ijuiv jv. Lvy, je zahtevala ruska vlada. „Ruska je na vrhu, vsa druga Evropa na tleh!" kriči zato nova „Presse". v semenišču ( 17. predstava dramaticnega društva) v deželnem 19 marca Igrala se bode gledališču bode v nedelj prvikrat jako zanimiva nova vesela igra v 2 dejanjih m od pisatelja igre „Telegram". Zraven opereta v 2 delih „Mladi kan- muziko. Predstavljala se je ta opereta meseca novembra lan-skega leta s prav dobrim vspehom nad 30krat v „Vau-devilleteatru" na Dunaj ljub te pride na oder did at", ktera ima prav lepo in melodij Telegram „Novicam" iz Dunaja 14. marca. Danes je ministerstvo odgovorilo vsem interpelacijam levićn jakov, posebno zarad nemških svečanosti in iz Gradca zapodenega liberalca Zimermanna energično in podnčno. Trobljenje, da ogerskega ministerstva predsednik Andrasy podpira ustavoverce, je laž. Bati seje danes pri bakladi na čast slavnemn prof. Škodi, ki gré v pokoj, demon-straeij in ravsa; zato so vojaki konsignirani. 99 Vrt Tomsičev je spet v 3. listu lep kazal, da hoče res to biti, kar je obljubil po podučno Listnica vredništva. Mnogim gospođom dopisnikom: Toliko in kratkosno berilo naši Šolski mladini. Zato pa se mu se nam je sopet nabralo gradiva, da prosimo potrpljenja do dražega je že tudi nabralo obilo število naročnikov. Naj tedaj ta hvalevredni listek podpira vsak, kdor more kakega lista. — Gosp. M. Z. v BI : Kjer ostanejo županije prav take, kakor so bile, ni treba novih volitev5 vsaj nova vredba županij ne bega otročiča ž njim razveseliti, da ga naroči nJ Lične podob (Kaj mično berilo ga kinća » Tagblatt a jjove 9 kaj pa zamolci) y kaže nam dogodb v S na Stajarskem 17 dne Je umri ondi nek star liberalúb, ki se je že davno pred smrtjo odpovedal ki veri in v oporoki zahte val y da pak kam ga ne pokopljejo na pokopališče ondotno, am v ho sto. In to se je tudi zgodilo Do berletova mrtvaška ekvipaža je mrliča peljala v hosto ---------— vesel — so ga zakopali. To je „Tagblatt y bralcem naznanil in še m mirno gledali ta pogreb metno" je že štajarsko ljudstva kmetje „slavili dostavil, da ljudjé glejte svojim » spodob , ces, kako » m pa pa povedal, kako toto mrhovino v hosti so pustni torek naredili so „pusta" in ga vstrič brezvercazakopali Čemu da je Doberlet sè zlatim svojim vozom šel v Sevnico, ni noben kristjan razumel; reKei je rekel vsak, da bi bil pogana tudi konjederec lahko zakopal. Slišati take dogodbe nove ere kličemo po pravici z nemškim pevcem : ,,Ich mag fiirwahr die al ten Heiden Noch besser als die neuen leiden: doch Die alten Heiden glaubten An Gotter noch; Die neuen Heiden glauben nur An die eig'ne schlechte Creatur' < Novicar domaćih in ptujih dežei. po Zbornica poslancev državnega dunajskega zbora č »jih nemških v ustavovercev" napenja strune tako, da morajo počiti tako ali tako. Giskra in njegovi pajdaži, ki so po delegaciji v Peštu že mislili, da dobijo sopet vladno krmilo v roke, kljubujejo zdaj ministerstvu po vseh potih in zadržujejo zlasti rekrutno postavo (vlada zahteva za letošnje leto 56.401, ,,usta voverci nameravajo dovoliti le 54.660 rekrutov) nalašč zato, da bi vlado primorali, da z obljubljenimi svojimi predlogi „ústavovercem" pok ne. , ali je njih vere ali Njim pa prikladajo vsi judovski časniki, ki so obogateli pod „purgarskim" ministerstvom, zdaj pa dijo, VI- r--771-7-0----------«"«J p« VA da s sedanjim ministerstvom ni kupčije. Najbolj jim preseda minister Schâffle. Skraj - V/MWXAAW« K^lVl uijlii Cei S J iguaj^ U( ministerstvo domů pošlje državni zbor, sicer bi kazalo tedaj da da se boji kričačev, ki nimajo 9 Čudna sapa je res č ikJ sapa naroda za ! — V P eboj ogovilijo razuzdanci, ki bi radi red svetá prekucnili m ^ m «m « « « A iraneozka republi v Rimu se tudi napenja drhal kanska vlada se iz Bordo-a y Pariz se boj Velj k preseli v Ver saji v /O^u V T Cl 13 a j 1 J v časniki razglašaj o, da ruska vlada ne bo dopustila, da bi kier koli Nemci za- • 1 • i^u « A / 1/ tirali Slovane. — Konferencija velikih vlad zarad občinske postave od leta 1866. „Zmaja" v Beču. Gosp. J. V. v B: Na vredniátvo Denarni zapisnik Matice slovenske. Pri XX. odboroví skupščini so bili v Matico sprej eti naslednji udje. Z doneskom za 1870. leto: „ Črny Jan Ladislav, prvi tajnik banke „Slavije" 2 „ „ Mum O. Teodorih, frančiskan v Gorici ... 2 „ „ JanežiČ Anton, trgovec v Kamniku ..... 2 „ „ Kokalj O. Rajner, frančiskan v Kamniku ... 2 „ „ Murnik Janez, trgovec v Kamniku.....2 „ „ Goltez Tomaž ( . . ... . 2 „ „ Mekinec France 1 b°g°slo^a v Ljubljani . 2 ,, Tavčar Janez Î 2 „ „ Pazler Matija ) semeni«ki duhovni v Ljubljani 2 „ „ PetrovČic France } 2 „ „ Fišer Anton, bogoslovec v Mariboru .... 2 „ „ Lenaršič Jožef, realni učenec v Ljubljani ... 2 „ „ Lukan Fil., zdravnik v Šent-Vidu ..... 2 „ Slavna knjižnica c. k. učit. preparandije v Ljubljani . 2 „ Gospod Zajec Ljudevit v Ljubljani........2 „ Slavna Čitalnica v Postoj ni ..........2 ,, Gospod Grosman Edv., učitelj v Šmarjah (Istr.) ... 2 „ „ Tekavčič Dragotin, c. k. okr. tajnik v Novomestu 2 „ „ Šašelj Feliks, c. k. okr. komisar v Novomestu . 2 „ Gospá Tratnik Antonija v Novomestu.......2 „ Slavna Čitalnica v Ribnici...............2 „ „ Sola farna v Starem trgu (plačuje gosp. dr. Jurij Strbenec)..............2 „ Gospod Gerkman France, učitelj glavne sole v Ljubljani 2 „ „ Epich Janez, „ „ „ „ 2 „ „ Sušnik Jakob, gimnazijski dijak v Ljubljani . . 2 „ „ Perušek Rajko, „ „ „ 2 „ ,, Dernovšek Josip, kaplan na Igu......2 ,, „ Koaenini Gustav, c. k. visi telegrafist v Ljubljani 2 ,, ,, Drenik Franjo, opravnik zavarovalnice v Ljubljani 2 „ ,, Pristav o. Teodozij, franČisk. učitelj v Kamniku 2 „ ,, Vrančič Franjo, kaplan v Moravčah.....2 „ „ Suhi, trgovec v Kamniku ........ 2 „ „ Brus Andrej, kmet. družbe uradnik v Ljubljani . 2 „ Z doneskoma za 1870. in 1871. leto: ,, Zmrzlikar France, realn. učenec v Ljubljani . . 4 „ „ Markič Matěj, duh. pomočnik v Truškah ... 4 „ „ Stres Ivan Nep., kaplan v Kanalu ..... 4 „ „ Tusek Gregor, posestnik v Martinivrhu .... 4 „ Kursi na Dunaji 14. marca. 5% metaliki 58 fl. 25 kr. Ažijo srebra 122 fl. 65 kr Narodno posojilo 67 fl. 90 kr. Napoleondori 9 fl. 94 kr Loterijne srećke: v Gradcu na Dunaji 11. marca 1871: 32. 5. 58. 71. 51. 24. 57. 64 86 30 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 24. marca. Odgovorni vrednik: Jožef Golé. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.