elje in pričakovanja vodstva v letu, ki se začenja jutri Kažin ali Karabinjerjeva Katra: nocojšnja silvestrska produkcijska pustolovščina v SSG /6 ^BMIvm \Wf Vsak Sočar ima svojo Sočo fjár , Primorski dnevnik PETEK, 31. DECEMBRA 2010 Št. 308 (20.015) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Po čem so hruške? Dušan Udovič Te dni sem v slovarju zaman iskal primerno slovensko besedo za italijanski izraz »la stangata«, ki ob tem koncu leta z mastnimi naslovi kraljuje na prvih straneh skoraj vseh italijanskih časopisov. »Udarec z drogom« ali s kolom po glavi ni ravno najpriklad-nejši izraz, a morda še največ pove o tem, da nas v prihajajočem le-tune čaka nič prijetnega. Alarm združenj potrošnikov je utemeljen: zvišanje osnovnih življenjskih stroškov, tako kot ga že dolgo ni pomniti, nadaljnji porast brezposelnosti, zamrznitev fizioloških po viškov plač za nekaj let, v javnem sektorju nobenih nadomestil za tiste, ki odhajajo v pokoj in tako dalje v tem slogu. Postal je že skoraj običaj, da nas čaka to svojevrstno novoletno darilo. In pravijo, da bi morali biti v Italiji še zadovoljni, saj naj bi šlo drugim bistveno slabše. Ko smo že pri tem, je tudi naš dnevnik pred dnevi obiskal božiček, pa ne zato, da bi kaj dal, nasprotno. Iz vsedržavnega sklada za založništvo je izmaknil nič manj kot petdeset milijonov evrov. Kaj to pomeni za našo bližnjo prihodnost? Najmanj to, da smo se skupaj z drugimi mediji v državi, po dveh mesecih relativnega miru znova znašli na hudem finančnem prepihu. Ker ni prvič, da se ta finančna postavka preklada kot mačka mlade z enega kupčka na drugega, si bo treba ponovno zavihati rokave in stopiti v akcijo, drugače v tej državi pač ne gre. Sicer je težko biti veliki optimisti, glede na obdobje, ki ga že nekaj časa preživlja Italija. Nadaljevanje na 4. strani italija - Predsednik republike podpisal sporni zakon Napolitano razglasil reformo univerze, vendar s pripombami Protest se nadaljuje - Primer Battisti: brazilski predsednik bo odločil danes Primorski dneVn/k že// vsem VSe najboljše V /etu 2QII RIM - Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je včeraj podpisal zakon o reformi univerze, čeprav je v spremnem pismu premiera Silvia Berlusconija opozoril na pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti. Nasprotniki reforme pri tem opozarjajo, da očitno tudi za predsednika republike nekaj ni v redu, vsekakor pa so že napovedali nadaljevanje protesta in pozvali rektorje univerz k nepokorščini. Medtem je v središču politične pozornosti primer Cesare Battisti. Brazilski predsednik Lula da Silva je odložil odločitev o izročitvi terorista na današnji dan. Na 5. strani »Afera Pahor« odmeva v italijanskem tisku Na 2. strani Tržaške značilnosti na fotografijah Na 6. strani Plastičnim vrečkam so šteti dnevi? Na 8. strani V Gorici na vrsti obnova korzov Na 12. strani Ob koncu leta Klop svetuje in napoveduje Na 30. strani OBVESTILO BRALCEM Primorski dnevnik tako kot ostali dnevniki v Italiji jutri zaradi praznika ne bo izšel. Naslednja številka PD bo spet med bralci v nedeljo, 2. januarja 2011. MAXI ★★★★★★★★★★ Discount OB ^liPlU^J VEDNO ODPRTO mSESSM Äk EEfl v, , 2 Petek, 31. decembra 2010 ALPE-JADRAN / MANJŠINA - Novoletno voščilo predsednika SKGZ Rudija Pavšiča »Sporočilnost treh predsednikov bi morala prevladati tudi med Slovenci v Italiji« Vodja krovne zveze je že naveličan pozivov k reformam v manjšini - Leva sredina premalo pozorna do Slovenije TRST - »Leto, ki se danes končuje, je bilo leto predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške, zato slovenski manjšini v novem letu voščim, da bi v njej prevladal duh tega srečanja,« je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril predsednik Slovenske kultur-no-gospodarske zveze Rudi Pavšič. Drugi pomemben dogodek, ki je zaznamoval leto 2010, je bila uprizoritev Pahorjeve Nekropole v tržaškem Verdiju. To je bila velika stvar, škoda le, da je bila slovenska narodna skupnost kot taka pri tem praktično odsotna. To priča o dejstvu, da uradni Trst priznava prej Slovence v Sloveniji kot svoje slovensko govoreče someščane, je menil Pavšič. SKGZ ni naklonjena zamisli predsednika Furlanije-Julijske krajine Renza Tonda, da bi Dežela prevzela od države vse pristojnosti za narodne manjšine. Če Dežela ravna do nas tako kot ravna zdaj, potem je boljše, da ostanejo pristojnosti v Rimu. Tam ima Slovenija (glej dogajanja z državnimi prispevki!) pomembno besedo, medtem ko bi bila dogajanja na deželni ravni najbrž pod vplivom dnevne politike. Pavšič si v novem letu želi več Slovenije v politiki slovenske manjšine, v Sloveniji pa več manjšine. Vsi pravimo, da državne meje ni več, v resnici pa se tako ali drugače še vedno pojavlja v naših glavah. Pri tem je voditelj krovne zveze obžaloval, da tukajšnja leva sredina tako na ravni javnih uprav kot strank močno zanemarja stike s sosednjo državo, kar gotovo ni dobro. Srečanje z novinarji ni moglo mimo napovedanih reform v slovenski manjšini in vprašanja javnega financiranja manjšinskih ustanov. Pav-šič, ki ni niti enkrat izrecno omenil Sveta slovenskih organizacij, je priznal, da ga vprašanje reform postavlja v zadrego in da je dejansko naveličan stalnega opozarjanja, da bodo namesto nas za spremembe poskrbeli drugi. Omenil je deželnega odbornika Elia De Anno in slovenskega ministra Boštjana Žekša. SKGZ predlaga sorodni krovni organizaciji skupno delovno skupino, ki bi v roku šestih mesecev preverila, kaj se da narediti z namenom, da se začne tam, kjer se da začeti. Po možnosti skupaj. SKGZ misli, da je trenutno manjšinsko predstavništvo (dve krovni, senatorka in deželna svetnika) realistična rešitev, dokler se politične stranke ne bodo dogovorile za druge predloge. Za Pavšiča so Radio Trst A in slovenske televizija RAI ter Primorski dnevnik stebri našega medijskega vsakdana, katerim velja nameniti maksimalno pozornost. Glede RAI je izrazil željo, da bo programski oddelek pridobil nekdanjo avtonomijo, glede našega časnika pa zavrača podtikanja in blatenja, ki se od časa do časa pojavljajo v javnosti. Pavšič in njegova organizacija si veliko obetata od večnamenskega centra v Špetru v Benečiji, ki bo nared morda že sredi prihodnjega leta, saj dela zelo hitro napredujejo. To bo velika dodana vrednost za Slovence v vi-demski pokrajini, za katere predstavlja veliko pridobitev tudi nov digitalni TV sistem. Špetrski center je v marsičem sad čezmejnega projekta Jezik-Lingua, ki je okrepil sodelovanje z Italijani v Istri, s katerimi bi lahko Slovenci v FJK načrtovali neko skupno organizacijsko enoto, je dejal Pavšič. S.T. Marino Marsič, Rudi Pavšič in Dorica Kreševič (od leve) na novinarski konferenci SKGZ kroma manjšina - Stališče Rudija Pavšiča »Važen ni predsednik, bistvena je usoda SSG« TRST - »Za Slovensko kul-turno-gospodarsko zvezo ni važno, kdo bo predsednik ali predsednica SSG, bistveno je, da teater zaživi na trdnih finančnih in razvojnih temeljnih,« je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Vse dosedanje rešitve so bile po njegovem začasne, vključno s komisarsko upravo. Pravkar odobreni statut pomeni nedvomno korak naprej, to pa še ni dovolj, da bo gledališče lahko ponovno zaživelo. Krovno organizacijo, je še povedal Pavšič, ne zanimajo predsedniški stolčki, bistveno je po njegovem, da si razjasnimo, kakšen teater želimo in kakšnega tudi premoremo. Pri tem je omenil zamisel slovenskega evroposlanca Jelka Kacina o vseevropski razsežnosti SSG. SKGZ bo Svetu slovenskih organizacij tudi za gledališče predlagala »model« Narodne in študijske knjižnice, kjer je prišlo do sporazuma o prihodnosti in vodenju naše osrednje knjižničarske ustanove. Dežela je doslej edina imenovala svojega predstavnika v novi upravni svet gledališča, preostalih pet članov bodo imenovali Občina in Pokrajina Trst, SSO, SKGZ in društvo Slovensko gledališče. Tržaški krajevni upravi se menda nagibata k imenovanju sedanjih izrednih upraviteljev Andreja Berdona in Paola Marchesija. Pavšič je novinarjem izrazil veliko zaskrbljenost nad usodo slovenske manjšinske koordinacije SLOMAK, ki je v bistvu že dalj časa brez vodstva in posledično brez delovanja. SKGZ bo po novoletnih praznikih zbrala vse tiste, ki mislijo, da je SLOMAK potreben (Pavšič meni, da je še kako potreben), ter skupaj z njimi preverila možnosti za premostitev hude krize te organizacije. predsednikovo novoletno voščilo Türk: Potrebna streznitev, da bomo premagali krizo LJUBLJANA - Iztekajoče se leto nam bo ostalo v spominu kot eno najtežjih, odkar imamo lastno državo, je v novoletni poslanici povedal predsednik republike Danilo Türk. Kljub temu pa nas ne sme premagati malodušje, meni predsednik. Kot ocenjuje, krizni časi prinesejo marsikatero streznitev. "To potrebujemo, da bomo krizno obdobje premagali," je dodal. Türk je najprej spomnil, da svetovna gospodarska kriza Sloveniji ni prizanašala, sama pa ni vselej uspevala najti najboljših in najhitrejših rešitev: "Mnoga upanja, ki smo jih imeli ob začetku leta, se niso uresničila. Socialna stiska je prizadela vse prevelik del naše družbe. Zaupanje v pravno državo in njene institucije se je zmanjšalo." Predsednik pa je kljub temu optimist, saj meni, da je slovenska družba zrela in strpna. "Znamo stopiti skupaj, četudi v politiki tega ni videti. Izkazali smo solidarnost in sposobnost priskočiti na pomoč soljudem v stiski. Povezujejo nas vrednote, v katere resnično verjamemo," je poudaril. Po njegovem mnenju se je pokazalo tudi, da so v Sloveniji sposobni dobrih OBČILA - Corriere della Sera in Repubblica o njegovih spornih izjavah Boris Pahor je pričakoval takšne javne odzive, a ne tako ostre in zlonamerne TRST - »Pričakoval sem kritične odzive na moje stališče o piranskem županu Petru Bossma-nu, gotovo pa ne tako ostre. Menim, da so nekatere kritike na moj račun zlonamerne. Jaz rasist? Dajte no!« Tako je Boris Pahor v Corriere della Sera spregovoril o svoji sporni izjavi na račun piranskega temnopoltega župana Petra Bossmana, ki je v Sloveniji doživela zelo dosti kritik in grajanj. O tej aferi poleg največjega italijanskega časnika piše tudi Repubblica. Medtem ko se slednja v glavnem naslanja na članek v tržaškem italijanskem dnevniku, objavlja Corriere della Sera tudi pisateljevo stališče. V njem Pahor ponavlja to, kar je povedal Petru Verču za Primorske novice. Ponavlja, da nima nič proti piranskemu županu, ki ga spoštuje, njegove kritične pripombe so se nanašale na Slovenijo in na njeno politiko, ki ni sposobna »avtohtonega vodilnega političnega razreda«. To naj bi bilo odraz premajhne narodne zavesti v Sloveniji, medtem ko ima Italija po Pahorjevem prepričanju drugačno politiko do Istre. Članek v milanskem dnevniku je napisala Marisa Fumagalli, ki zelo dobro pozna Pahorjevo življenjsko in pisateljsko pot. »Priletni pisatelj se mi je zdel tudi tokrat, kot vedno, zelo borben, a nekoliko prizadet zaradi tako ostrih kritik,« je zapisala. »Že dolgo prijateljujem s Claudiom Magrisom, s katerim se zelo spoštujeva. Če bi bil rasist, kot mi nekateri očitajo, bi najino prijateljstvo gotovo ne obstajalo,« pravi 97-letni književnik. Oba italijanska časopisa objavljata izjavo nekdanjega koprskega župana in pripadnika italijanske manjšine Aurelija Jurija, ki je zelo kritičen do Pahorja. Ne samo zaradi piranskega župana, temveč tu- di zaradi njegovih stališč o italijanski in slovenski Istri. Corriere sicer piše, da marsikdo v Sloveniji razmišlja kot Pahor, a si tega ne upa povedati na glas. Pisateljevo stališče v Primorskih novicah je na včerajšnji novinarski konferenci kritično ocenil tudi predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Označil ga je za veliko nerodnost in zdrs, za katerega bi se moral Pahor opravičiti. potez v skrbi za človeka, v gospodarstvu, v kulturi in v zunanji politiki. "Naša najboljša podjetja že vstopajo v novo razvojno obdobje. Naša kulturna ustvarjalnost se krepi. Uspešno urejamo odnose s sosednjimi državami in dobro se povezujemo z državami v Evropi in v svetu," ocenjuje Türk. V prihodnje moramo krepiti konkurenčnost, je izpostavil, "toda ne z zniževanjem cene in vrednotenja dela, temveč z večjo ustvarjalnostjo, večjo dodano vrednostjo vsega, kar ustvarimo, in z večjo tržno prodornostjo". Za takšen dosežek pa so, kot meni, potrebne vse razpoložljive sile: "Okrepiti moramo družbeni dialog, poiskati skupne cilje, razviti medge-neracijsko sodelovanje ter narediti naše politične razprave bolj kulturne in bolj obrnjene v prihodnost." Ob vstopu v novo leto je predsednik vsem slovenskim državljanom ter rojakom po svetu kot tudi tistim, ki bodo zadnjo noč v letu preživeli na delovnem mestu, zlasti tistim na mirovnih misijah v tujini, zaželel veiko sreče in zadovoljstva. (STA) Koalicija za ustavno presojo referenduma o pokojninski reformi LJUBLJANA - Potem ko bo predsednik DZ Pavel Gantar danes določil 35-dnevni rok za zbiranje podpisov za referendum o pokojninski reformi, ki so jo poslanci z absolutno večino v drugo potrdili minuli četrtek, bodo koalicijski poslanci predvidoma prihodnji teden vložili pobudo za ustavno presojo referenduma, o kateri naj bi odločali na izredni seji DZ, ki naj bi bila okoli 10. januarja. Pobudo za začetek postopka za razpis referenduma je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije v DZ vložila že po prvi potrditvi zakona v DZ, 15. decembra. Sindikatom je za preprečitev uveljavitve reforme po vseh uporabljenih sredstvih v parlamentarnem postopku ostala le še možnost referenduma, ki pa ga lahko zahtevajo s podporo 40.000 podpisov. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa je že večkrat napovedal, da bodo pobudo za referendum vložili v ustavno presojo. Meni namreč, da bi z referendumom oz. z odložitvijo uveljavitve pokojninske reforme lahko nastale nepopravljive posledice. Agraria Agrososic BAR Slodœl&dari na BazovEakl cesti at. 2 -OPCfflE toL/fax 040.213760 h SARABANDA trafika • časopisi • papirnica PROSEK - Ul. S. Nazario 44 -Tel. / Fax 040.225961 lwww.obiettivoluce.com 0BIETTIV0 di Roberto p.i. Antoni LUCE srečno Ktü ' NUDIMO VAM Industrijske in zasebne električne inštalacije Avtomatizacija dvoriščnih vrat Telefonija in domofbni Varnostni sistemi Informatične mreže Klimatske naprave fotovoltaične naprave + asistenca NAŠE ZNAMKE MFA/C logIstv E LA ČASA TI SORRIDE n * IQL 1129 ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE Proseška ul. 59 (Brdina), TS | tel. 040-2176897 | mob. 335-6024673 pizzeria - bar - gostilna »VETO» DEBENJAK NADA sne TIPIČNE DOMAČE JEDI DIVJAČINA Residence Praprot, 14 teL 040/200151 Pizzeria - pivnica "Kariš" Pizze iz krušne peči Bogata izbira najboljših piv Obsežna zunanja pokrita terasa ob lepo urejenem zelenem parku peč na drva OPCINE Proseška ulica 35 Tel. 040.211629 ob torkih zaprto ZGONIK 3/A Tel. 040.229123 domača kuhinja - pizza iz krušne peči nun GOSTILNA GÜSTIN š i VITAL Servisi za podjetja in privatnike | za tržaško in goriško pokrajino PESEK 42, 34012 Občina Dolina Tel. 040 226868 - Fax 040 226791 e-mail: vitalcoop@tin.it - www.vitaicoop.net Kanarin na Opčinah Voščimo srečno 2011 ! Pesek, 69 - Tel.: 040/226434 - 040/22688 Hotel in resta vracija }iitfi z iiir/rrf itdiir/ivstnu m t1 ríitavmtiji vetiki Abtruni zj iwkcrvnlne priioinoifi /fcft/ - ñWa 'M. fhfO 22ñ3»4 Rj-iinvraciJa - Prui rt V fim Ü40J2ASS9 IMMOBILIAR JihiéoC yy^Mira Bole Vedno sviži sendviči, from^iinj i/» ... Na razpotaço velika dvorana! lit. delflstria 8/E - Svetr Jafcob, TRST SREČNO 2011 i FA5À.DNI IZOLACIJ S f im NANOS- 'ÍYUCÍJO VINE DÉKORACHÉ idrotherm^ F 0 R N I T U R E Gorilci Radiatorji Dimniške tuljave Vodovodni sistemi Namakalni sistemi Bazeni 2A REEßELN!: iTt iMijjn Gruden û f igli im, Habfírna K ABMu LÎMMOOÎ5Î IDROTHERMO FORNITURE di Robert Čuk & c. S.a.S. Dunajska cesta, 64/A 34016 Opčine - Trst tel/fax +39040213850 mail: itforniture@gmail.com cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodaja TRST Ul. Cicerone 8, Tel. 040 662111 Fax. 040 634301 www.immobiliarepuntocasa.it • ZELEZNINA • BARVE • GOSPODINJSKE POTREBŠČINE t ORODJE SAFER Sardo Stefano PROSEK 195 Tel. in faks 040 225396 BAR - SLADOLEDI «M I * C PEKARNA - SLAŠČIČARNA Túflft pû rtârû črifu Bazovica - U(r Ioo Gruden, Ë4 -Toi. 040.2261 tectum mwib teto 4 Petek, 31. decembra 2010 MNENJA, RUBRIKE / ŽARIŠČE Dobrih praks ni prepovedano posnemati . . v Julijan Čavdek_PtSSS"_^Šm Vedno zanimiva tema, ki bi ji šlo posvečati več pozornosti, je nedvomno odnos narodne skupnosti, kakršna smo Slovenci v Italiji, do državnih inštitucij. Spodbudo za to sem dobil na spletni strani časopisa »Alto Adige«, ki je v prejšnji tednih objavil več člankov v zvezi z dogodki povezanimi z decembrsko skorajšnjo vladno krizo. Med temi je tudi krajši intervju s predsednikom Pokrajine Bocen Luisom Durnwalderjem. Kot omenjeno, ima zgodba svoje korenine v nedavni vladni krizi, ki je spravila pod vprašaj vlado Silvia Berlus-conija. Zaradi predloga nezaupnice vladi, ki so jo predstavili sedaj že bivši Berlusconijevi zavezniki, je bil v poslanski zbornici izid zelo tesen. Na koncu je Berlusconi zmagal s tremi glasovi razlike. Pomembna pomoč, tega ni mogoče zanikati, pa je prišla tudi s strani dveh poslancev SVP, ki sta se pri glasovanju vzdržala. Po tem političnem razpletu je prišla v javnost vest, da je bocenska pokrajina dobila od italijanske vlade upravljanje naravnega parka Stelvio, kar naj bi bila nekakšna oddolžitev za politično držo predstavnikov SVP v italijanskem parlamentu. Dogovor, ki je bil že preimenovan kot »patto dello risotto« naj bi dosegel ravno Durnwalder z ministrom Frattinijem. Poslanca SVP Brugger in Zeller pa sta napisala zakonski osnutek, ki ga je nato ministrski svet odobril. Pri tem je potrebno dodati, da je vprašanje upravljanja parka Stelvio dolgoletna zahteva bocen-ske pokrajine in seveda parlamentarnih predstavnikov SVP. Prenos državnih kompetenc v zvezi s tem naravnim biserom na avtonomni pokrajini Bocen in Trento ter na deželo Lombardijo predstavlja pomembno pridobitev za južnotirolsko narodno skupnost, ki ima v bocen-skem pokrajinskem svetu, preko stranke SVP, široko večino. Zaradi široke avtonomije pokrajine, ki dejansko uživa status kakršnega ima pri nas dežela, to predstavlja dodaten napredek pri upravljanju teritorija. Poleg zgoraj omenjenih dogodkov gre dodati, da sta se v prejšnjih dneh spet srečala predsednik Durn-walder in italijanski zunanji minister Frattini, kar kaže na določeno otoplitev v odnosih med SVP in Ljudstvom svobode. Čeprav je predsednik Durn-walder podčrtal dejstvo, da gre za odnose med institucijami, kot tudi da je bilo vprašanje uprave narodnega parka Stelvio že dalj časa na dnevnem redu ministrskega sveta. Dodal je tudi, da to ni edina zahteva, na kateri vztraja Pokrajina Bocen in prav boljši politični odnosi bodo lahko botrovali h pozitivnemu razpletu še drugih odprtih vprašanj. Pri tem je podčrtal, da bi verjetno z levo-sredinsko vlado tak rezultat dosegli v krajšem času, vendar je prav, da SVP ohranja svojo avtonomijo. Karl Zeller, predstavnik SVP v poslanski zbornici, pa je dejal: »... Naša vloga v Rimu je braniti koristi nemške in ladinske jezikovne skupine Zgornjega Poadižja in zaradi tega se moramo pogovarjati z vsako vlado. Cvet za cvetom smo prinesli domov lep šopek.« Naj mi bo dovoljeno, da opisani dogodek primerjam namišljenemu dejstvu, ko bi za podobno stališče slovenskih predstavnikov, sedanje italijanske oblasti, državne ali krajevne, obnovile kraško gorsko skupnost in jo dale v upravljanje občinam Dolina, Repentabor, Zgonik, Devin-Nabreži-na in Doberdob. Ali bi tako ponudbo zavrgli? Kako bi ravnali v raznih skupščinah? Podobne primere bi lahko navedli tudi glede uprave SSG, televizijskih programov na državni RAI, šolstva in še marsikaj. Seveda je vprašanje zelo zapleteno in ni prav, da se daje površinske odgovore. Je pa le res, da tudi ravnanja južnotirolske zbirne stranke ne gre kar tako obsojati in jim očitati, da so se prodali. Njihova politika je dokaj jasna: so gibanje, ki stremi po avtonomnem upravljanju lastnega teritorija, ker to predstavlja temelj za uspešen vsestranski družbeni razvoj njihove narodne skupnosti. Pri tem se ne ozirajo na barvo vladajoče koalicije, temveč se pragmatično obnašajo na podlagi uresničevanja pravic in koristi njihove skupnosti in teritorija. V tem smislu jim ni mogoče oporekati, saj je na podlagi zadnjih gospodarskih pokazateljev, je ravno bocenska pokrajina med tistimi področji, kjer se je sedanja gospodarska kriza najmanj poznala. Seveda je primerjava med našo narodno in južnotirolsko skupnostjo nekoliko zahtevna, ker oni, kljub nazorskim in ideološkim razlikam, trdno ohranjajo politično enotnost, ki jim na volitvah navrže dobrih 50.000 glasov. Da o upravljanju glavnih ustanov v bo-censki pokrajini in odnosa do državnih inštitucij niti ne govorimo. Kljub temu pa je lahko njihova zgoraj omenjena poteza vsem nam v velik razmislek na pragu novega leta. Kljub vsem odprtim vprašanjem, s katerimi se bomo morali še naprej ubadati, nas vsekakor novo obdobje, ki se odpira, navdaja z upanjem na boljše čase, boljše odnose, boljše dosege. Pri iskanju teh si lahko pomagamo tudi s tem, da vedo-željno pogledamo kako enake težave rešujejo v nam podobnih skupnostih. Konec koncev nimamo za odkrivati tople vode. Dobrih praks pa ni prepovedano posnemati. PISMA UREDNIŠTVU Slovenija Občasno sledim poročilom na RTV Slovenija. Skoraj vsakokrat poročajo o raznih industrijskih obratih in podjetij, ki zapirajo s posledičnim odpustom zaposlenih, ki tako ostanejo na cesti brez zaslužka in brez možnosti za preživetje sebe in njihovih družin. Solidarnost in razumevanje do teh ljudi je seveda neizbežno. Z druge strani pa mi spomin seže za dvajset let nazaj, ko se se Slovenci na referendumu skoraj plebistitarno izrekli za zrušenje socialističnega sistema, ki jim je med drugim po zakonu zagotavljal stalno delovno mesto, jim omogočil nakup stanovanja ali hiše s smešno nizkimi obrestmi na posojila, jim dal možnost skoraj zastonj prebiti letni oddih v počitniških domovih in še bi lahko nadaljeval. Kljub temu pa so Slovenci takrat izbrali kapitalistični sistem, verjetno v prepričevanju, da bo- do vsi kar čez noč obogateli. Vse to se seveda ni zgodilo. Res je, da so nekateri posamezniki res obogateli, vsi ostali pa živijo danes slabše kot in to od delavcev do upokojencev itd. Ko vse gornje ugotavljam se sprašujem ali je bila takratna izbira res pametna ali ne. Morebiti pa imajo iste pomisleke tudi vsi tisti - in teh je večina - ki danes »uživajo« velike prednosti kapitalističnega ustroja, ki jim sicer zagotavlja večstrankarski sistem, istočasno pa jih meče na cesto in jim jemlje pravico do dostojnega ekonomskega preživetja. Aleksander Kokoravec ljubljana - Tradicionalna izmenjava voščil Minister za kmetijstvo sprejel predsednika in tajnika Kmečke zveze Tajnik KZ Edi Bukavec, državna sekretarka Tanja Strniša, predsednik KZ Franc Fabec in minister Dejan Židan (od leve) na srečanju v Ljubljani Slovenski minister za kmetijstvo mag. Dejan Zidan se je s svojima sodelavcama, državno sekretarko mag. Tanjo Strniša ter odgovornim iz službe za mednarodno medinštitu-cionalno sodelovanje Vladimirjem Čeligojem, srečal v Ljubljani s predsednikom Deželne kmečke zveze Francem Fabcem in tajnikom Edi-jem Bukavcem na tradicionalni izmenjavi božičnih in novoletnih voščil. Fabec je v imenu slovenske zamejske kmečke organizacije in v njo včlanjenih kmetov izrazil ministru zahvalo za pozornost in pomoč, ki jo republika Slovenija namenja zamejskem kmetijstvu v vseh treh pokrajinah Furlanije Julijske krajine. V prijaznem razgovoru je minister Zidan poudaril odlično sodelovanja s Kmečko zvezo in z zamejsko kmetijsko stvarnostjo, kot tudi z inšti-tucijami države, v kateri slovenski zamejski kmetje živijo, kar omogoča zagotavljanje čim boljših razvojnih možnosti v čezmejnem prostoru. Na Ptuju soočenje Picassa z nacizmom Mestno gledališče Ptuj bo 5. januarja ob 19.30 premierno uprizorilo biografsko dramo Picasso v režiji Mihe Alujeviča. V njej bo Rad-ko Polič - Rac upodobil kontroverznega španskega umetnika Pabla Picassa, ki ga bo Pia Zemljič v vlogi nemške kulturne atašejke poskušala prepričati, da podpiše svojo sliko, ki jo bodo nacisti nato zažgali. Drama ameriškega pisca Jeffreyja Hatcherja iz leta 2003 je postavljena v čas II. svetovne vojne, ko je bil nacistični režim na vrhuncu. Nemška kulturna atašejka v Parizu ima nalogo, da odkrije, katera od treh Picassovih slik, ki so jih zaplenili judovskim družinam, je original, kajti na nobeni od njih ni Picassovega njegovega podpisa. Tista, ki jo bo podpisal, bo potem sežgana skupaj z deli drugih za nemški rajh spornih avtorjev. Maja 2011 načrtujejo še premiero Hamleta v režiji Sebastijana Horvata, s katero bodo obeležili 50-letnico dela Radka Poliča - Raca. Sledila bo še predstava Aulularija ali Komedija o loncu režiserja Borisa Kobala. Marca pripravljajo igro Strežni jašek v režiji Jerneja Kobala. Posledicam že par let trajajoče splošne gospodarske krize se je namreč pridružilo še razsulo politike, ki je s svojim zgledom v največji meri odgovorna tudi za zaskrbljujoče nazadovanje moralnih vrednot. Dovolj se je spomniti dogajanja v zadnjem mesecu, kjer je še do nedavna ošabna in samozavestna vladna večina, od katere je ostala le še zainteresirana poroka med Berlusconijem in Bossijem, preživela s tremi kupljenimi parlamentarnimi glasovi. Do kod lahko seže takšna »zmaga« je sedaj vprašanje. Videti je treba, ali se bo preostanek vladne večine še nadalje krepil z novimi »nakupi« in pristopi morebitnih zaveznikov, ali se bo pičla večina dokončno sesula že ob prvem zahtevnejšem glasovanju. Bossijevo priznanje iz zadnjih dni, da se vlada vse bolj pogreza v močvirje, ne dopušča velikih pričakovanj, bolj verjetne so pomladanske volitve. Pa četudi do njih pride, trenutno ni velikih možnosti za kakšen bistven politični preobrat v državi. Vse kaže, da je Berlusconi z obstoječim sleparskim volilnim zakonom in s svojim odločilno premočnim, v sistematično rušenje nasprotnikov usmerjenim medijskim strojem še vedno dominantna figura na italijanski politični sceni. DAlema se ne bo nikoli dovolj opral krivde, da je vitezu pustil v rokah tako težko orožje, ko je bil čas, da mu ga s pravičnim zakonom odvzame in tako normalizira italijanski medijski prostor, ki velja za anomalijo v skorajda svetovnem merilu. Sicer pa so za Berlusconijevo trdoživost še drugi očitni razlogi. Predvsem notranje razcepljena in programsko zmedena levosredinska opozicija, ki še zdaleč ne zna izkoristiti njegovih napak, čeprav jih je zlasti v zadnjem letu delal kot po tekočem traku. Kar je pri vsem tem najbolj nedopustno, je dejstvo, da se je vladna večina v zadnjih mesecih večinoma ukvarjala sama s sabo in z odkloni v lastnih vrstah, problemi družbe in gospodarstva pa so ostali ob strani. Edini vladni recept, ki je vseskozi deloval, je slonel na Tremontijevem vsesplošnem finančnem klestenju, ne oziraje se na množične proteste, pri katerih so po vsej državi izstopali zlasti dijaki in študentje. Namesto dialoga so dočakali policijske pen-dreke, tako kot sardinski pastirji, ki jim ni bila dana niti možnost, da se vkrcajo na ladjo in gredo protestirat v Rim. Po glavi so jih dobili preventivno, tako, za vsak slučaj, da bodo vedeli, po čem so hruške. Popolno odsotnost vlade je občutiti tudi ob zadnjih pogajanjih za pogodbo kovinarjev turinskega Fiata, kjer se obnavlja že preizkušeni Marchionnejev obrazec pritiskov, ob katerih obstaja realno tveganje, da bodo pravice delavcev bistveno okrnjene. Nikomur ne more biti vseeno, če je pri tem najpomembnejši sindikat kovinarjev izrinjen iz pogajanj. Temu gre pripisati, da tudi sam nosi odgovornost, da se zara- Nadaljevanje s prve strani di nepripravljenosti na dialog o vsakršni temi sam ne spravi v izolacijo. Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da se je ob dogovoru za Fiat še enkrat počez razklala Demokratska stranka. Medtem ko se s pritiskom kapitala na delavce čedalje bolj oži tudi prostor demokratičnega soočanja nasploh, se pristojni minister Sacconi omejuje na televizijske komentarje, ki so jasno brez vsakršnih zadržkov na strani turinskega avtomobilskega koncerna. O kakšni posredniški vlogi vlade, ki naj bi v interesu ohranjanja zaposlitvene ravni pospeševala dogovarjanje med socialnimi partnerji, ni ne duha ne sluha. V takih razmerah ni iz trte izvita bojazen, da kovinarskim delavcem vedno bolj grozi, da postanejo brezpravna raja, ki je za ceno preživetja na milost in nemilost prepuščena pritiskom in izsiljevanju. Raven zaupanja v državo in njene institucije že dolgo ni bil na tako nizki ravni. Edini, ki je še sposoben pozorno prisluhniti ljudem v težavah, je predsednik republike Giorgio Napolitano. Sploh je postalo predsedstvo republike zadnji naslovnik vseh mogočih instanc in pričakovanj ljudi, edina institucija v državi, v katero še imajo zaupanje. Priletni predsednik je z dosledno državniško in moralno neoporečno držo pravo nasprotje italijanskega političnega scenarija ter ostaja edini formalni in dejanski garant, da demokratični sistem ne zabrede v slepo ulico. V tej nespodbudni sliki, katere bodoči razvoj ostaja neznanka, se je tudi v letošnjem letu prebila skozi svoje običajne težave naša skupnost. Splet okoliščin, med katerimi v prvi vrsti angažiranje dejavnikov slovenske države, je omogočil glede na položaj nepričakovano ugodno rešitev osnovne proračunske finančne postavke za financiranje manjšinskih dejavnosti. To še zdaleč ne pomeni, da je vse rešeno, a smo se vsaj izognili skorajda že ponižujočemu prosja-čenju, kot smo ga doživeli v zadnjih letih. Da se to v prihodnje ne bi ponavljalo, ostaja cilj manjšine sistemska rešitev tega osnovnega vprašanja, o kateri obstaja načelno soglasje. Znatno manj uspešni smo bili v dogovarjanju o tem, kako naj bo naša skupnost organizirana in kakšne naj bodo prednostne izbire financiranja dejavnosti, da bomo kos spremembam, ki jih doživljamo. Tu še vedno prevladujejo stare logike, novosti se otepamo, pogosto se dogaja, da o nas odločajo drugi, ker sami znotraj skupnosti nismo sposobni učinkovitega dogovora. Veliko je bilo o tem povedanega v javni razpravi, a se zdi, kot da se pogovarjamo v neki gluhi lozi, kjer sicer vsak pove svojo, a se se nazadnje drug za drugega ne zmenimo veliko. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da takšno stanje za prihodnost manjšine ni perspektivno. Velja razmisliti in ga v prihajajočem letu popraviti. Dušan Udovič / ITALIJA Petek, 31. decembra 2010 5 reforma univerze - Predsednikov podpis s spremnim pismom Napolitano podpisal zakon, a opozarja na pomanjkljivosti Gelminijeva: Ne gre za bistvene stvari - Nasprotniki: Majhen dosežek študentov - Di Pietro: Reforma je krivična in protiustavna RIM - Italijanski predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj podpisal zakon o reformi univerze, ki ga je senat dokončno odobril preteklega 23. decembra, čeprav je sočasno predsedniku vlade Silviu Berlusconiju poslal spremno pismo, v katerem opozarja na nekatere pomanjkljivosti v zakonskem besedilu, ki jih je treba premostiti s primernimi popravki, katere je treba doseči s konstruktivnim soočenjem med vsemi zainteresiranimi stranmi. Predsednikovi pomisleki se nanašajo predvsem na 4. člen zakona, kjer je govor o štipendijah za študente in kjer je predvidena tudi podelitev štipendij na podlagi pripadnosti določenemu ozemlju, kar pa po Napolita-novem mnenju ni popolnoma v skladu s kriterijem zaslužnosti. Pomisleki veljajo tudi za 23. člen, kjer je bila med pogoje za sklepanje pogodb za poučevanje vključena tudi omejitev na podlagi dohodka, kar se predsedniku ne zdi pametno. 26. člen, kjer je govor o lektorjih tujih jezikov, pa ne bi smel biti napisan dvoumno in bi se moral nanašati na že utečene smernice ustavnega sodišča. Zadovoljstvo nad podpisom zakona je izrazila ministrica za šolstvo, univerzo in ra- ziskovanje Mariastella Gelmini, ki je napovedala, da bo upoštevala Napolitanova opozorila, ki pa se po njenih besedah ne nanašajo na temeljne elemente zakona. Za Luco Cafagno, predstavnika študentov, ki nasprotujejo reformi, pa so Na-politanova opozorila majhen dosežek študentskega gibanja, saj je predsednik vzel na znanje, da nekaj manjka, nasprotniki reforme pa bodo nadaljevali s protestom, saj njihov cilj je, da se zakon umakne oz. ne izvaja. Podobno mislijo pri koordinaciji univerzitetnih študentov Link, kjer pozivajo rektorje k nepokorščini. Kaj pa opozicija? Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro je sicer vzel na znanje predsednikov podpis, vendar ostaja prepričan, da je reforma krivična in protiustavna in upa, da bodo poznejše razprave in razmišljanja omejile njen uničujoč domet. Po mnenju vodje skupine Demokratske stranke v komisiji za kulturo poslanske zbornice Manuele Ghizzoni pa Napolitanovo pismo potrjuje veliko pozornost in občutljivost Kviri-nala ter obvezuje vlado k soočenju z zainteresiranimi stranmi pri izvajanju reforme. Predsednik republike Napolitano in ministrica Gelminijeva ansa terorizem - Lula odločitev odložil na zadnji dan svojega mandata Napetost med Rimom in Brasilio zaradi izročitve Cesareja Battistija BRASILIA, RIM - Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva bo šele danes sprejel odločitev, ali izročiti Italiji nekdanjega terorista Cesareja Battistija. Odločitev bi bil moral sprejeti že včeraj, a zadnji hip jo je odložil na zadnji dan svojega pred-sednikovanja, saj ga bo 1. januarja nasledila Dilma Rousseff. Lula da Silva je najbrž to storil tudi zaradi ostrih signalov, ki jih dobiva iz Rima. Vlada Silvia Berlusconija je v uradni noti zapisala, da bi bila odklonitev izročitve povsem nesprejemljiva, zunanji minister Franco Frattini pa je pristavil, da Italija že pripravlja protipoteze. Tudi opozicijska Demokratska stranka je naslovila poziv na brazilskega predsednika, naj 56-letne-ga Battistija izroči italijanski pravici. Kljub vsemu temu prevladuje vtis, da bo Lula da Silva naposled podelil Battistiju status azilanta. Za to se je včeraj zavzelo brazilsko državno pravd-ništvo in brazilski predsednik je že večkrat napovedal, da se namerava držati njegovega mnenja. Battisti je že leta 1981 pobegnil iz italijanskega zapora, kjer je čakal na sojenje zaradi štirih umorov, ki naj bi jih zakrivil kot član skupine Oboroženih proletarcev za komunizem. Pobegnil je v Francijo, ki je tedaj tiho nudila zatočišče levičarskim skrajnežem, če so se odrekli prejšnjemu militantnemu življenju. Bat-tisti se je nato v Franciji preživljal kot pisatelj kriminalk, ko pa je Francija spremenila svojo politiko glede bivših levičarskih skrajnežev, je pobegnil v Brazilijo, po domnevah Italije okoli leta 2004. Italija je sicer Battistiju kasneje vseeno sodila v odsotnosti in ga obsodila na dosmrtno ječo. Cesare Battisti med brazilskimi varnostniki ansa vatikan - Ob razglasitvi zakona proti pranju denarja Benedikt XVI. podpisal odlok o ustanovitvi novih finančnih oblasti VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je včeraj podpisal odlok o ustanovitvi posebnih finančnih oblasti Svetega sedeža, obenem pa je razglasil nov zakon proti pranju denarja in financiranju terorizma, ki velja za Vatikan. Do podpisa odloka prihaja le tri mesece po tem, ko je bila uvedena preiskava proti vodilnim vatikanske banke zaradi pranja denarja. Papež je ob podpisu odloka o ustanovitvi novega finančnega organa Vatikana pozdravil prizadevanja mednarodne skupnosti v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. Ob tem je opozoril, da razglaša novi zakon v skladu z izpolnjevanjem monetarnega sporazuma med Vatikanom in Evropsko unijo s 17. decembra 2009. V njem se je Vatikan med drugim zavezal, da bo prevzel oziroma sam ustrezno uveljavljal evropsko zakonodajo za preprečevanje pranja denarja in denarnih goljufij. Novi zakon predvideva 12-letno zaporno kazen za pranje denarja in 15- letno zaporno kazen za dejanja, povezana s terorizmom. Za goljufijo v škodo Vatikana in zlorabo zaupnih podatkov je predvidena kazen do šest let zapora. Nadalje predvideva tudi kazni za izkrivljanje trga, trgovino z ljudmi, trgovino na črno, uničevanje okolja in nezakonito trgovino z odpadki. Zakon ne velja zgolj za Vatikan, ampak tudi za vse organe Svetega sedeža, če se ukvarjajo s finančnim poslovanjem. Papež se je z ustanovitvijo finančnih oblasti in z novim zakonom odzval na obtožbe na račun vatikanske banke Istituto delle Opere di Religione (IOR) zaradi pranja denarja. Italijanski organi so namreč konec septembra uvedli preiskavo proti predsedniku banke Ettoreju Gottiju Tedeschiju in še nekemu menedžerju IOR, ki sta osumljena, da sta kršila zakonodajo, ki od bank zahteva, da razkrijejo podatke o finančnih transakcijah. Italijanski organi pregona so tudi začasno zaplenili denar iz skladov IOR in banke Credito Artigiano. Papež Benedikt XVI. ansa Mladi Ljudstva svobode nadlegovali Nichija Vendolo BARI - V noči na četrtek je skupina mladih Ljudstva svobode nadlegovala predsednika dežele Apu-lije in voditelja stranke Levica, ekologija in svoboda Nichija Vendolo na njegovem domu v Terliz-ziju blizu Barija. Mladi so silovito trkali na vrata njegove hiše, vanja pljuvali ter naposled pred njimi pustili nekaj letakov z žaljivimi napisi na račun Vendole. Ta si je med drugim udaril v nogo, ko je med napadom hitel po stopnicah. Predsednik Apulije je dogodek ožigosal na tiskovni konferenci, ki jo je priredil včeraj, da bi govoril o problemih krajevnega zdravstva. Solidarnost z Vendolo so izrazili predstavniki leve, pa tudi desne sredine. Policija je medtem včeraj prijela štiri izmed napadalcev. Fiat razdvaja sindikate, a tudi levo sredino RIM - Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je včeraj zanikal trditve, češ da je njegova stranka razdeljena glede sporazuma o bodočnosti tovarne v turin-skem Mirafioriju, ki ga je Fiat sklenil z vsemi sindikati, razen s Fiom-Cgil, podobno kot se je sicer že zgodilo za tovarno v Pomiglianu d'Arco pri Neaplju. Bersani je dejal, da se bodo o sporazumu sicer izrekli delavci na referendumu. Demokrati vsekakor upajo, da bo Fiat »potrdil naložbo. Zanje pa je nesprejemljivo, da kdor se ne strinja, izgubi sindikalne pravice. Ber-sani meni, da bi morali posodobiti zadevno zakonodajo, kajpak s pomočjo vlade. Ostala leva sredina pa je na strani Fioma. To velja za Italijo vrednot, pa tudi za Levico, ekologijo in svobodo ter za Federacijo levice. Z novim letom bodo dražje cestnine na avtocestah RIM - S prvim januarjem bo dražje voziti se po italijanskih avtocestah. Povišale se bodo namreč cestnine na avtocestah, ki jih daje vlada v upravo zunanjim podjetjem. Tako je sporočilo državno podjetje za ceste ANAS. Zadevne odredbe je že podpisal pristojni minister. Poviški bodo povprečno 3,3-odstotni, v primeru avtocestnih odsekov, ki jih upravlja podjetje Autovie Venete, pa bodo kar 13,58-odstotni. ■ EVRO 1,3280 $ +1,1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 30. decembra 2010 evro (povprečni tečaj) valute 30.12. 29.12. ameriški dolar 1,3280 1,3136 japonski jen 108,24 8 7659 107,99 kitajski juan ruski rubel mniickn runiia 40,5432 59 6500 8,6976 39,9949 591550 II lUlJjKa 1 ULilJa danska krona rvritancKi ti ini" 7,4544 0 86020 7,4528 0,85390 L/1 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ «fnna 9,0133 78190 8,9885 7,8090 1 1UI VCjKa M Ul 1C1 češka krona 25,240 1 2475 25,263 1 2483 jVILoIjKI llallK estonska krona m^HTarcki trtrint 15,6466 279,00 15,6466 279,40 1 1 \O\Ji-0 1 jl\I IUI II 1 L poljski zlot 3,9650 1 3275 3,9667 13155 KC11 ICIUJM UUICII avstralski dolar nAlnarcKi / 1,2975 1,9558 1,3038 1 9558 UUlUal JM ICTV romunski lev litVn/CK I ifac 4,2986 3,4528 4,2890 3,4528 IILUVJM 11 LC13 latvijski lats nra7lMCKI fAal 0,7097 2 2127 0,7099 2,222 uio¿.njoIvi iccn islandska krona ti lira 290,00 2,0636 290,00 2,0545 LUI jIVcl lila hrvaška kuna 7,3855 7,3848 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 30. decembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,26063 0,30281 0,45719 0,14000 0,17083 0,23833 0,804 1,014 1,240 ZLATO (999,99 %%) za kg 33.945,33 € -188,56 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 30. decembra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,49 IMTTTDCI IDDDA 3 Oi1 +1,05 +0 00 KRKA 1 1 IKA KOPER 62,95 17 79 +0,72 -116 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 157,90 +4,65 +1 87 TELEKOM SLOVENIJE 272,00 86,00 -0,58 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 48,50 AERODROM LJUBLJANA 18,80 DELO PRODAJA 26,00 rrm 1 r»7 nn +3,30 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 20,00 +0,00 +0,00 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 6,50 10,275 -0,44 KOMPAS MTS NIKA 5,50 7,65 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI I IS III IRI IANA 15,40 8,00 24,50 +0,00 SALUS, L_IUDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 390,00 90,03 190 00 +1,15 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 93,10 17,60 -2,00 +1,76 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 30. decembra 2010 -1,45 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,029 88,92 15 27 -1,15 +0,67 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 3,39 0851 -0,33 -1,95 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 2,62 1 22 -0,76 -2,15 EDISON ENEL ENI 3,74 1634 -0,49 -1,77 -1 8 FIAT FINMECCANICA 14,99 -1,51 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,43 14,51 -0,24 +0,00 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,07 -0,12 +1 24 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 9,42 23,13 -0,17 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,52 6,79 -0,60 +0,97 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,07 6,18 12 8 -0,36 +1,90 +1 58 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 37,19 -0,13 -0 13 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,73 7,81 +0,64 TENARIS TERNA 0,96 18,56 318 -2,32 +0,98 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,08 -0,93 +1,51 UNICREDIT 6,55 1,54 -2,02 -3,13 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 89,48 $ -0,40 IZBRANI BORZNI INDEKSI 30. decembra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 850,35 +0,63 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.101,02 +0,55 +1 52 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 936,65 1.595,73 -2,26 -1 80 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 647,86 262,82 1.482,35 -2,31 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.278,92 +0,94 -0,59 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.615,92 2.235,32 +0,35 +0,35 S&P 500, New York 1.262,39 +0,31 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.275,53 6.995,47 5.996,36 +0,20 +0,34 -0,21 CAC 40, Pariz 3.890,65 +0,83 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.951,70 1.234,9 +1,51 +1,23 Nikkei, Tokio 10.344,54 +0,50 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.207,91 2.751,53 +0,50 +0,68 Sensex, Mubaj 20.256,03 +1,15 6 Petek, 31. decembra 2010 KULTURA / slovensko stalno gledališče - Drevi na velikem odru tržaškega Kulturnega doma Silvestrovo v znamenju Katrinega družinskega Kažina Premierno bo zaživela predstava Kažin ali Karabinjerjeva Katra - Sledila bo silvestrska fešta s plesom Drevišnji, silvestrski večer se v tržaškem Kulturnem domu obeta nadvse zanimiv. Slovensko stalno gledališče se je podobno kot številna druga po Sloveniji prvič odločilo za silvestr-sko produkcijsko pustolovščino. Na praznični večer bo domači ansambel občinstvu postregel s svojevrstnim, tragikomičnim Kažinom ali Karabi-njerjevo Katro. Na odru velike dvorane bodo ob 21.30 zaživele sredozemske zdrahe tra-gikomedije Vita Stullija, ki se jih je za tokratno kraško-tržaško različico lotil slovenski režiser Vito Taufer, s prevajalsko pomočjo Danijela Malalana. Gledalci se bodo lahko vživeli v zelo preprosto in običajno zgodbo družine, ki živi v strašni bedi ob robu družbe in se s poroko skuša rešiti vsaj ene od dveh hčera. Spoznali bodo pristno čutenje preprostih ljudi v mešanici tragedije in komedije, robatosti, surovosti in sentimentalnosti. S svežimi in življenjskimi liki bodo na odru postregli Nikla Pe-truška Panizon v vlogi protagonistke Katre, Vladimir Jurc kot njen mož, ka-rabinjer Luca, Lara Komar in Mairim Cheber v alternaciji v vlogi hčerke Mare, ki se mora poročiti, ter Primož Forte, Luka Cimprič in mlada članica Studia Art Vanja Korenc v stranskih vlogah. O pristnih in naturalističnih izrisih fragmentov iz vsakdanjega življenja je na torkovem srečanju spregovoril režiser Vito Taufer. »Tekst je brezčasen, kljub temu, da se je rodil leta 1800, saj je skrajno učinkovit v kateremkoli času.« V njem vidi Taufer usodo slehernikov - kar se dogaja v tistem družinskem kontekstu se dogaja malo vsem. »Vsi se borimo z realizacijo in s hrepenenjem, namreč.« Taufer, eden od najbolj ustvarjalnih in priznanih slovenskih režiserjev, ki je že večkrat sodeloval s SSG na različnih dramskih področjih (od tolmačenja Linhartovega Matička do koreo-grafsko-gledališke preobrazbe starogrške tragedije Bakhantke), je združil tradicijo filmske govorice s sodobno energijo. »Tako energičen kot tekst je tudi ansambel, čeprav majhen in dokaj mlad, je pa zelo zanimiv in izjemno zagrizen. V kratkem času nam je uspelo res veliko narediti.« O tem, kako bo naša publika predstavo sprejela, pa je bil kratek in jasen ... »Pustimo se presenetiti!« Pri prevajanju so po Tauferjevih besedah največji problem predstavljali poetični vulgarizmi oz. vprašanje, kako jih najprimernejše prevesti v jezik s tega območja; skušalo pa se je vsekakor ohraniti oblike vsakdanjega govora, pri tem pa je največjo vlogo imel igralec Danijel Malalan. Delo je predelal v splošno obliko kraško-tržaškega dialekta, ki ga razume tako rekoč celoten Kras ne le specifično prebivalci neke vasi. »Problem je nastal pri posodobitvi teksta iz leta 1800, saj ga je bilo treba postaviti v naš čas, vendar brez vsega tega, kar naš čas vleče s seboj. Odločili smo se torej, da ne bomo v tekst vpeljali uporabe kakih mobitelov oz. kakršnekoli novodobne tehnologije, ki predpostavlja še dodatno dimenzijo v komunikaciji.« Bleščice in glasba v foajeju Z odra se bo nato dogajanje pomaknilo v foaje parterja, kjer bodo ob pogrnjenih mizah vsi pričakali polnoč in nazdravili novemu letu 2011. Za prijetnejše »čakanje« bo poskrbel ansambel Roberta Vatovca, ki bo postregel s slovenskimi in italijanskimi »evergree-ni«, latinskoameriškimi melodijami oz. filmsko in kabaretno glasbo. Parter je razprodan! Najbolj črnogledi niso verjeli svojim ušesom: iz gledališča so namreč sporočili, da je parter že razprodan. Letošnja prijetna silvestrska novost je namreč osrečila marsikoga in mu ponudila priložnost za nekoliko različno, morda celo mondeno praznovanje najdaljše noči v letu. Igralec oz. v tem primeru prevajalec Danijel Malalan in režiser Vito Taufer, spodaj pa prizor iz predstave kroma trst - V poslopju na IV. pomolu Glasovi in barve tržaške pokrajine Za fotografsko razstavo je dala pobudo Pokrajina Trst - Med 17 sodelujočimi avtorji je tudi fotograf našega dnevnika Davorin Križmančič Da je tržaški teritorij edinstven in raznolik, dokazuje fotografska razstava, ki so jo predvčerajšnjim odprli v večnamenski stavbi IV. pomola. Razstava z naslovom Unica - Glasovi in barve pokrajine je kombinacija vtisov iz Trsta, s Krasa in drugih kotičkov tržaške pokrajine ter kolaž detajlov iz vsakodnevnega življenja. Na razstavi so na ogled fotografije sedemnajstih tržaških fotografov, ki so v svoj objektiv ujeli različne motive, povezane z življenjem na našem teritoriju. Še preden pa obiskovalec začne gledati serijo črno-belih fotografij in ciklus barvnih fotografij, je ob vstopu v razstavni prostor mogoče občudovati reprodukcijo fotografij, ki jih je organizatorki dogodka, tržaški pokrajini, posodila Narodna in študijska knjižnica Trst. Občani in občanke ter turisti lahko občudujejo kraška poslopja iz petdesetih let prejšnjega stoletja, skozi sliko je mogoče izvedeti, kako je nekoč potekalo stiskanje oljk v Boljuncu, na Proseku in v drugih tržaških krajih, pozornost so kura-torji razstave namenili tudi tržaškim mlekaricam, pa krajevnim vinogradnikom, poljedeljstvu itn. Informativnemu uvodu v razstavo, ki je opremljena z didaskali-jami v italijanskem, slovenskem in angleškem jeziku, sledi zanimiva postavitev fotografij v različnih manjših avlah. Fotografije selijo gledalca v niz različnih tržaških situacij. V prizorih so s premišlje-nostjo ujeti predmeti in ljudje iz realnosti, na ogled so tudi osrednje znamenitosti tržaškega teritorija in dejavnosti, s katerimi se ljudje tu preživljajo. Rekli bi lahko, da gre za dokumentarno razstavo, ki prikazuje celostno podobo našega ozemlja, s poudarkom na slovenskem ži-vlju, ki ima v teh krajih že od nekdaj vlogo protagonista. Razstavljene fotografije so bile posnete v različnih obdobjih; gledalec pa lahko opazuje tako tržaške trge in stavbe, kot tudi serijo fotografij, na katerih so prizori iz pristanišča, na ogled so tudi motivi naftnih rezervoarjev, velikih potniških ladij, pa padriški znanstveni park, visoka šola Sissa, Dolina Glinščice, openski tramvaj, Milje in druge znamenitosti. Av- Na razstavi so prisotne tudi nekdanje mlekarice kroma torji fotografij prinašajo svoje videnje tržaškega teritorija, nekateri pa so v objektiv ujeli tudi prelomne dogodke v tržaški zgodovini. Davorin Križmančič se tako predstavlja s fotografijo, ki predstavlja mejni prehod pri Pesku. Avtor je fotografijo naslovil Konec obdobja gremo v Jugo. Na nekaterih fotografijah je mogoče opazovati tudi obraze bosanskih beguncev, pa ko- palce na tržaških kopališčih ... Trsta in njegovega zaledja pa si nikakor ne moremo predstavljati brez burje. To tržaško znamenitost so v svoj objektiv ujeli Neva Gaspari, Ugo Borsatti in Nika Furlani. Poleg vsega naštetega pa je na razstavi moč brati tudi odlomke iz intervjujev Raffaeleja Orianija z različnimi tržaškimi osebnostmi. Te odlomke je mogoče brati na velikih panojih, ki jih krasijo tudi obrazi intervjujancev, obiskovalci pa lahko izvedo marsikaj zanimivega. Veit Heinichen hvali kraška vina, Nicoletta Costa govori o svoji navezanosti na Trst, Carlo Alessandro Turn in Taxis pripoveduje o svojem otroštvu v mestu pod kraško planoto, Mitja Rabar svojim kolegom v Parizu svetuje, da se v Trstu ustavijo največ štiri dni; to je namreč po njegovem mnenju ravno pravi čas, da se v mesto zaljubijo, ne da bi opazili njegovih pomanjkljivosti. Čeprav je lokacija razstave morda malce odročna, je ta vredna ogleda. Za zainteresirane naj povemo, da bo razstava odprta do konca januarja, in sicer od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 20. uro, ob sobotah in nedeljah ter prvih devet dni novega leta pa med 10. in 20. uro. Razstava, ki jo spremlja tudi bogat katalog v italijanskem, slovenskem in angleškem jeziku, je vstopnine prosta. (sč) B6 Petek, 31. decembra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik demokratska stranka - Prednovoletno srečanje poslanca Ettoreja Rosata »Potrebne bodo odločitve in ne čakanje na ukaz z vrha« Kritičen do Dipiazzovega upravljanja in Camberjeve neomajne sence - Zaupanje v Cosolinija in Basso Poropat mestne policije Tremonti sprostil Sklad za Trst Finančni minister Giulio Tremonti je dan pred zapadlostjo sprostil 3,8 milijona evrov iz Sklada za Trst. Ministrov odlok bo po novem letu formalno potrdilo računsko sodišče. Urad za taksije tržaške Našemu Trstu oziroma mestnemu preobratu ob prihodnjih upravnih volitvah je tržaški poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato posvetil včerajšnje tradicionalno srečanje s prijatelji in novinarji ob zaključku leta v kavarni Tommaseo. Ob novoletnih voščilih, se je želel »rešiti« nekaj nadležnih kamenčkov, ki so ga očitno precej žulili v preteklem letu. Prvi je bilo Dipiazzovo upravljanje tržaške občine, ki traja nepretrgoma že deset let. Že res, da je župan Di-piazza v tem času večkrat izkazal svojo predanost politiki za skupnost, vendar so rezultati njegovega upravljanja nični. »Nobene iniciative nismo doča- Ettore Rosato na včerajšnjem srečanju v kavarni Tommaseo kroma kali, ampak smo bili priča le izpolnjevanju idej in smernic, ki jih je nakazala že prejšnja, Illyjeva uprava. Kaj pa volilne obljube o ureditvi prometa in parkirišč? Naposled so se izjalovile in celo razvoj gospodarstva se je upočasnil.« Po Rosatovem mnenju bo morala nova občinska uprava ubrati povsem različno šempolaj - Prednovoletno srečanje deželnega svetnika SSk Gabrovca »Vsa manjšinska politika bi morala dosti več pozornosti nameniti mladim« pot, tako, ki jo bodo zaznamovale odločitve in ne čakanje na ukaz z vrha. Dipiazza je včasih mestu celo škodil, je menil Rosato. Trst je moral namreč v zadnjih letih žrtvovati svojo vlogo glavnega mesta dežele in se vse bolj zapiral vase. Nihče se namreč ni upal postaviti se proti predsedniku Dežele Tondu in zahtevati to, kar mestu pripada, posledica tega pa je ta, da smo danes ob zdravstvo in kulturo. Sicer kar zadeva odnose med Italijani in Slovenci velja Dipiazzi priznati, da jih je res edini v desnosredinski koaliciji negoval in vzdrževal. »Ko se bo on spomladi umaknil, pa se bo vse spet vrnilo v ustaljene Camberjeve sheme,« je bil realističen Rosato. Pri tem je pohvalil predsednico pokrajinske uprave Mario Tere-so Bassa Poropat, ki je Pokrajini Trst vlila novega elana in ji povrnila dostojanstveno vlogo. Tako ona kot županski kandidat Roberto Cosolini bosta po njegovem mnenju znala s širokimi razgledi ovrednotiti ta naš prostor. In ko je že omenil Cosolinija, ni mogel mimo volitev. Leva sredina je z njegovo izvolitvijo dokazala, da je združena, predvsem pa da je jasna in odkrita do svojih volivcev. Na nasprotni, desni strani pa se le pričkajo, nad vsemi pa vselej preti Camberjeva senca. Slednji je namreč mestu izredno škodil, saj je 20 let tu ohranjal in ščitil nepremi-čnost oziroma nerazvoj. Rosato je ravno zato pozval ostale desnosredinske stranke, naj že enkrat kaj ukrenejo in pokažejo, da ne obstaja tu le Camber. Nekaj besed je namenil tudi stanju Demokratske stranke na državni ravni. »Nehajmo že enkrat tarnati o tem, kar je bilo 14. decembra, saj smo bili takrat priča začetku postopnega Berlusconijevega propada.« Problem Demokratske stranke je po Rosatovem mnenju ta, da ni nikogaršnja stranka, medtem ko je Ljudstvo svobode Berlusconijevo, Bodočnost in svoboda pa Finijeva, UDC Casinijeva in podobno ... » Demokratska stranka pa je stranka več tisočih ljudi, ki glasujejo zanjo in za tako vodstvo, ki zagotavlja pluralnost in demokracijo. Je izraz več glasov, ki se združujejo v enega samega.« Zadnje voščilo je namenil Občanski listi in ji zaželel, da bi spet pridobila svoj ugled, da bi bila spet krepostna in izraz prebivalcev kot včasih. (sas) Ob koncu leta je obračun dela podal tudi urad za taksije tržaške občinske policije. Pripadniki slednjega so v letu 2010 pregledali 543 javnih prevoznih sredstev, predvsem taksijev ter šolskih in turističnih avtobusov, ter pri tem ugotovili 89 kršitev prometnega zakonika in občinskega pravilnika o javnih prevoznih službah, odvzeli pa so tudi štirinajst dovoljenj za najem vozila s šoferjem. V stolnici sv. Justa obred ob koncu leta Tržaški škof, nadškof msgr. Giam-paolo Crepaldi bo danes ob 18. uri v stolnici sv. Justa vodil besedno bogoslužje ob koncu starega leta, med katerim bodo zapeli tudi tradicionalno zahvalno pesem. Občina Trst: zaprtje matičnega urada Občina Trst obvešča, da bo jutri in v nedeljo matični urad zaprt. Za nujne primere, vezane na izjave o smrti in izdajanje dovoljenj za pokop, bo v nedeljo, 2. januarja, med 9. in 11. uro na voljo številka mobilnega telefona 348-4527737. Popravek: razstava o Pahorju in Spacalu do 31. januarja 2011 Razstava Krajine dvajsetega stoletja, ki je muzeju Cara in dvorani Negrisin v Miljah ter v galeriji Loggia v Kopru posvečena Borisu Pahorju in Lojzetu Spacalu, je na ogled do 31. januarja 2011 in ne do danes, kot smo napačno napovedali. Za informacije sta na voljo služba za kulturo in promocijo Občine Milje (telefon 0403360340/343/341) in spletna stran www.benvenutiamuggia.eu. Za napako se opravičujemo Splošno politično stanje na deželni in vsedržavni ravni, bližajoče se volilne preizkušnje, obračun minulega leta in novi načrti so bili v ospredju družabnosti, ki jo je v restavraciji Gruden v Šempolaju (na sliki) priredil deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Ob navzočnosti številnih predstavnikov družbeno-političnega življenja, izvoljenih javnih upraviteljev, pa tudi podjetnikov, kulturnikov, športnikov in predstavnikov stanovskih organizacij se je slovenski deželni svetnik simbolično zahvalil vsem za sodelovanje in podporo. V nagovoru je Gabrovec zlasti izpostavil potrebo po večji soudeležbi mlajših članov naše skupnosti, v katerih že tli pripravljenost, znanje in tudi dragocene izkušnje na številnih področjih. »Politika in politiki niso sami sebi namen in so pravzaprav potrebni in učinkoviti le takrat, ko znajo pravilno in pravočasno reagirati na izzive skupnosti in prostora, ki jih izraža,« je še dejal Gabrovec. V zaključku svojega posega je deželni svetnik napovedal nekatere nove pobude, ki bodo startale z novim letom. Omenil je večjo skrb za teritorij in potreba po povezovanju slovenskih izvoljenih zastopnikov, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. prvi dan leta Pohod za mir z Borisom Pahorjem Kot že dobri dve desetletij, bo jutri popoldne v Trstu tradicionalni Pohod za mir, ki ga prirejata Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci in Pokrajinsko omizje za mir pod pokroviteljstvom Občine in Pokrajine Trst (slednjo bo zastopal odbornik Dennis Visioli), na kateri je napovedana tudi prisotnost pisatelja Borisa Pahorja. Udeleženci bodo ob 15.45 krenili z griča sv. Justa v mestno središče do Trga Novega sv. Antona, kjer bo predvidoma ob 17. uri zaključek s podajanjem pričevanj: govorili bodo predsednica združenja Acli Erica Ma-strociani, p. Antonio Santini za Blažene graditelje miru, Daria Betocchi za SKGZ in slovensko narodno skupnost, predstavnica priseljencev in predsednik Odbora za mir, sožitje in solidarnost Luciano Ferluga. nezgoda - Včeraj popoldne na Oberdankovem trgu Zavore izdale openski tramvaj Ni se ustavil in je podrl ograjo Openski tramvaj se včeraj nekaj pred 16. uro ob prihodu na končno postajo na Oberdankovem trgu ni pravočasno ustavil in je podrl ograjo ob koncu tračnic. Nezgodi, pri kateri je bila laže poškodovana ena oseba, so najverjetneje botrovale težave pri zaviranju. Podjetje Trieste Trasporti je poskrbelo za nadomestno avtobusno progo št. 2, kdaj bo tramvaj ponovno lahko vozil, pa se še ne ve. kroma B6 Petek, 31. decembra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / trgovci - Dolgo napovedan ekološki ukrep Poslednje plastične vrečke bodo zamenjali biološki materiali Ukrep stopi v veljavo 1. januarja 2011 - Povprečni italijanski potrošnik porabi 300 plastičnih vrečk letno Obdobje polietilenskih vrečk se počasi izteka, saj se ekološka zavest vedno bolj vriva med naše vsakdanje navade, k temu pa se dodaja še politična volja. Lahko bi sestavili zelo dolg seznam uporabe, pri kateri plastične vrečke igrajo bistveno vlogo, vendar bi se morali v končni fazi vedno soočati z njihovo problematično reciklažo. Sedanje plastične vrečke so izdelane iz materialov naftnega izvora, pridelava katerih je zelo škodljiva. Glavni stranski učinki proizvajanja polietilenskih vrečk so toplogredni plini in kopičenje težko razgradljivih snovi, toliko da evropska normativa EN 13432, ki ureja razgradljive snovi, jih uvršča med okolju neprijazne snovi. Dolgoletno odlašanje Zgodba o ukinitvi plastičnih vrečk se začne leta 2007. Pred štirimi leti se je Prodijeva vlada odločila za drzno potezo in se je kot prva med državami Evropske unije predčasno odločila za postopno odpravo plastičnih vrečk in posledično prilagoditev evropski zakonodaji. V letu 2007 je vključila v finančni zakon prepoved uporabe nerazgradljivih materialov, ki bi morala stopiti v veljavo že v začetku leta 2010, vendar je bila slednja odložena na 1. januar 2011. Pri tem je vso dobro voljo do uresničitve ekološkega zakona izkazala ministrica za okolje Prestigiacomo in napovedala, da bo s 1. januarjem 2011 zakon res stopil v veljavo. Normi je sicer grozil dekret »milleproroghe«, saj je marsikateri skeptik napovedoval, da bodo prepoved ponovno odložili. Resnici na ljubo je trenutna situacija nekoliko zapletena. Izdan ni bil noben izvajalni dekret, prav tako ni bil izdelan še noben pravilnik, ki bi urejal odpravo plastičnih vrečk, tudi globe niso predvidene. Sprememba navad Trenutna situacija ne bo povzročila večjega preplaha, spremenila pa bi nam lahko nakupovalne in druge domače navade. Večji trgovci so na to spremembo pripravljeni že dalj časa, pri manjših pa vlada manjša negotovost. Stopili smo do trgovcev in preverili, kako se pripravljajo na dolgo napovedano spremembo. Normativa naj bi dopuščala tudi krajše obdobje, v katerem bi trgovci lahko odpravili skladiščene zaloge nerazgradljivih vrečk. Za to opcijo so se odločili v številnih trgovinah, Ob pomanjkanju izvajalnega dekreta bodo trgovci postopno odpravili plastične vrečke, potrošnikom pa svetujejo uporabo tekstilnih vrečk kroma ne le v prodajalnah jestvin, kjer pa se lahko že zaprosi za posebne vrečke iz biopla-stike. Te naj bi vsebovale visoko razgradljive snovi, v glavnem koruzni škrob in razgradljive polimere, ki pa niso ravno primerne za prenašanje težjih konfekcij ali predmetov. Nekateri so nam zaupali, da bi se raje odločili za papirnate vrečke, vendar je njihova cena zelo visoka. Mater-bi in biološke vrečke Ne gre za tiskarski škrat, mater-bi je material, ki naj bi olajšal težavo onesnaževanja. Če v morju ne bomo več priča plavajočim vrečkam, bomo mogoče prikrajšani ob deževnem vremenu, saj se omenjeni material v stiku z vodo takoj razgradi. Obiskali smo tako tudi ribarnico, v kateri si lastnik sploh ne predstavlja prodaje rib ter školjk brez plastičnih vrečk. Podobne težave bo imelo marsikatero gospodinjstvo, vendar ne gre obupati. V trgovini manjše prodajalke sadja, se je slučajno mudil tudi grosist, ki nam je zagotovil, da se v bistvu ne bo nič spremenilo. Trdil je, da v Italiji vladajo veliki interesi kemične industrije, ki nasprotuje ukinitvi polietilenskih vrečk. Mogoče bi se s tem lahko tudi strinjali, saj brez izvajalnega dekreta bo prepoved težko uresničena. Cena ekološke zavesti Zanimiv je podatek, ki smo ga izbrskali med obiskom trgovin. Navadna vrečka iz polietilena ali cartena stane na kilogram približno polovico manj v primerja- vi z vrečko iz biološkega materiala. Papirnate vrečke pa so poglavje zase, saj lahko v nekaterih primerih stanejo tudi petkrat več kot navadne plastične vrečke, ki pa se v okolju popolnoma degradirajo komaj po 200 letih. V državi, ki proizvede 200 tisoč ton plastičnih vrečk letno v vrednosti 800 milijonov evrov s 4.000 zaposleni v različnih podjetjih, je ekološka revolucija velika nevšečnost, saj bi morale tovarne bistveno prilagoditi stroje za proizvodnjo no- vih bioloških materialov, kar bi jim povzročilo velikanske stroške. Prvega januarja 2011 ne bo prišlo do velikih sprememb, plastičnih vrečk bo vse manj, vendar ne gre pričakovati drastične prekinitve njihove uporabe. Pri tem pa gre omeniti tudi vlogo potrošnikov, ki lahko s kančkom dobre volje in samoiniciative pripomorejo k čistoči okolja, tekstilne in druge večkrat uporabne vrečke pa so seveda dobrodošle. Andrej Marušič Škedenj v oddaji TV Koper Brez meje Škedenj je bila nekdaj slovenska vas v predmestju Trsta, znana predvsem po kruhu, ki so ga skrbno pekle in nato v mestu prodajale tamkajšnje žene. Z razvojem in širitvijo Trsta je vas postala njegov sestavni del, industrializacija in družbeno politične spremembe pa so korenito posegle tudi vsakdanje življenje v njej. Čeprav se je število Slovencev zaradi asimilacije z leti korenito znižalo, se tisti, ki ostajajo, trudijo ohranjati bogato izročilo svojega kraja. Z veliko dobre volje in vneme se pri tem povezujejo člani kulturnega društva Ivan Grbec, domači duhovnik, ki med drugim skrbi za Etnografski muzej, narečje in običaje pa obujajo tudi najmlajši. O tem bo govor v jutrišnji oddaji Brez meje, ob 18. uri na koprski televiziji. Briškovska jama jutri in v ponedeljek zaprta Briškovska jama oz. jama pri Briščikih bo jutri, 1. januarja in v ponedeljek, 3. januarja 2011, zaprta, medtem ko bo odprta ostale dni, vključno z današnjim in nedeljo ter četrtkom, 6. januarja, na praznik Svetih treh kraljev, ko bo ob 13.30 tudi praznik s prihodom befane. Pupkin Kabarett: v ponedeljek prva predstava V ponedeljek bo v gledališču Miela v Trstu ob 21.21 prva od treh januarskih predstav skupine Pupkin Kabarett. Igralec Alessio Colautti bo nastopil z besedili in pesmimi slavnega tržaškega komika Angela Cecchelina, pri klavirju pa ga bo spremljal Carlo Tom-masi. Ob tej priložnosti bo nastopil tudi ansambel Niente Band, ki bo izvajal resno in ljudsko glasbo, s katero bo spremljal nastope drugih igralcev: Laure Bussani, Stefana Dongettija, Alessandra Mizzija, Massima Sanger-mana in Ivana Zerbinatija. Predprodaja vstopnic bo potekala v nedeljo in ponedeljek od 17. do 20. ure pri blagajni gledališča Miela. Ludoteka v Naselju sv. Mavra Občine Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Delavnice, ki so predvidene v naslednjih tednih, so: 5. ,12. ,19. in 26. januarja Zimski vrtiči in Naravne skulp-ture; 14., 21. in 28. januarja pa Lepljenje papirja ...presenečenje bo zagotovljeno. Za informacije se je mogoče obrniti na Igralni kotiček Palček, telefonska številka 040-299099, od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. n v* v • v Božični čas Pred božičnimi prazniki smo učenci in učitelji Osnovne šole Alojza Gradnika s Cola obiskali goste doma za ostarele Villa del Sole v Repnu in center za gojence s posebnimi potrebami I Girasoli na Colu. Pripravili smo bogat program s prepletanjem recitacij, plesov, spremljave s flavticami in spletom božičnih pesmi, ki smo se jih naučili z zborovod-kinjo Martino Feri. Učitelj David Pupulin pa nas je spremljal s kitaro in tako popestril naš nastop. Poslušalci so nas z veseljem poslušali in nam toplo zaploskali. Voščili smo jim in jih obdarili z božično kroglico, zvončkom in voščilnico, ki smo jih pripravili z učiteljicami. Dan pred nastopom pa smo kole-dovali po Colu in na Poklonu. Vsem vaščanom, ki so nas gostoljubno pogostili in obdarili, se še enkrat prisrčno zahvaljujemo in jim želimo mnogo zdravja in radostnih dni v prihajajočem novem letu. Učenci osnovne šole Alojza Gradnika na Colu Prosek: koncert NSŠ Kosovel Zadnji dan pouka pred božičnimi počitnicami je šolski pevski zbor Nižje srednje šole Srečka Kosovela na Pro-seku imel v vaški cerkvi sv. Martina zelo pester božični koncert. Začetnim pozdravom je sledil program petnajstih pesmi, med katerimi so bile stare ljudske pesmi, ameriška, dve gregorijanski, škotska in na koncu še tradicionalna Stille naht. Zbor so spremljali mladi glasbeniki s harfo, violino, flavtami, klarinetom, saksofonom, kitaro in tolkali; petje mladega zbora je v nabito polni cerkvi pričaralo božično vzdušje, ki je prevzelo publiko staršev, profesorjev, osnovnošolcev in vaščanov, ki so prevzeto prisluhnili večglasnemu izvajanju in na koncu navdušeno zaploskali tako zboru in glasbenikom kot profesorici Edith Kocjan, ki je zbor dirigirala. P.Ž. B6 TRST Petek, 31. decembra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / štivan, bazovica - V nedeljo Na štefanovo obudili tradicijo blagoslavljanja konj Konji so dobili košček blagoslovljenega kruha, konjeniki pa podkev s slovenskim trakcem Konj je edina žival, ki ima svoj poseben praznik. Ob godu sv. Štefana, izročilnega zavetnika konj, se vsako leto namreč zvrsti več blagoslovov konj. Tradicija veleva, da lastniki na ta dan konja priporočajo zavetniku, da bi jih v prihodnje ohranjal čile in zdrave. Prvič so konje žegnali tudi pri nas, in sicer tako v Štivanu kot v Bazovici. Kljub ostri burji se je v nedeljo pri »ranchu« Moj mir Nadje in Valterja Le-giše blizu Medje vasi zbralo 35 konjenikov s Tržaškega in Goriškega. Po okrepčilu s toplim čajem, so se v dolgem sprevodu, ki mu je sledil tudi osliček, podali v Štivan k stari gotski cerkvi posvečeni svetemu Ivanu, kjer jih je pričakala množica ljubiteljev konj in starih slovenskih običajev. Predsednik Skuadre Uoo Ugo Simčič je opisal pomen starodavnega obreda žegnanja konj, ki ga zasledimo že v srednjeveških zapisih iz nemškega Triera in v Valvazorjevi Slavi vojvodine Kranjske, zgodbo svetega Štefana, prvega diakona v Jeruzalemu in prvega krščanskega mučenika, ki je ukrotil divjega konja z znamenjem križa, tako da je žival celo pokleknila pre-denj in je zato postal zaščitnik konj in živine nasploh. Govornik je omenil posebnost kraja, v katerem se prepletajo naravne skrivnosti Timave z njeno podzemno strugo, katere potek nam je še v glavnem neznan, legendo o Argonavtih in Virgilijevo Eneido, čar mozaikov sta rokrščanske cerkve iz 5. stoletja, kjer je na istem mestu plemiška družina Walsee dala zgraditi gotsko cerkev, ki jo še danes vidimo obnovljeno po škodi, ki jo je povzročilo divjanje prve svetovne vojne, pa tudi povezavo Štivana s konji, saj je bil v tem kraju v preteklosti vsako leto 24. junija, na dan svetega Ivana, najpomembnejši konjski trg tega območja. Svoj pozdrav je prinesel tudi devin sko-nabrežinski župan Giorgio Ret. Blagoslov konj in konjenikov sta opravila v slovenščini in italijanščini šti-vanski župnik Giorgio Giannini in na-brežinski župnik Ugo Bastiani, ki sta šla do vsakega konja. V skladu s tradicijo so konji dobili košček blagoslovljenega kruha, konjeniki pa podkev, okrašeno s trakcem s slovenskimi barvami, v spo min na dogodek. Po obredu so vsi segli po dobrodošlem čaju, kuhanem vinu in toplih ko njeniških obrokih - pasulju s klobaso in pečenim pršutom. Praznik se je zaključil, ko so se konjeniki ponovno zbrali in se odpravili nazaj v Medjo vas in na svoje domove, v vseh pa je pustil občutek miru in topline. Na zgornji fotografiji žegnanje konj pri Timavi, spodaj pa v Bazovici kroma bazovica - OŠ Kajuha - Trubarja Spoznavanje domačega kraja Učenke 2. razreda in učenci 3. razreda so obiskali najstarejšo vaščanko, Marijo Križmančič por. Pečar - Tončetovo Novoletno voščilo V Bazovici sem jaz doma, kjer tata je in mamica; ja-ja, ja-ja, tu bom ostal, bom v šolo hodil, se igral... Tako zapojemo našo šolsko himno. Učenke 2. razreda in učenci 3. razreda osnovne šole Kajuha - Trubarja iz Bazovice smo spoznavali domači kraj oziroma okolje, v katerem se nahaja naša šola. Pri tem nam je pomagal vaščan gospod Gigi Križmančič - Fč. Pripovedoval nam je mnogo zanimivih zgodovinskih podatkov o življenju Bazovcev v preteklosti. Z njim smo preživeli zanimive učne urice v prostorih kulturnega društva Lipa. Izvedeli smo, da je najstarejša vaščanka gospa Marija Križmančič poročena Pečar - Tončetova. Z gospodom Gigijem smo se domenili, da jo obiščemo v tem božičnem obdobju. Petindevetdesetletna gospa Marija nas je pričakala na svoji do- mačiji s sinovoma Joškom in Tomi-slavom ter nevesto. Kljub visoki starosti je gospa Marija zelo čvrsta in zgovorna. Pripovedovala nam je, da je bil njen ded Hrabroslav Ražem ustanovitelj vaškega pevskega društva Lipa leta 1899. Na steni smo videli njegovo fotografijo. Oče pa je bil pevovodja mešanega pevskega zbora Lipa, ki še danes uspešno deluje pod vodstvom pevovodkinje Tama-re Ražem. Gospa Marija nam je pokazala še mnogo fotografij o nastopih in prireditvah, na katerih je nastopala. Zelo rada je pela in se je z drugimi vašča-ni trudila, da se je tudi med težkimi vojnimi časi ohranjala narodna zavest. Najbolj všeč ji je fotografija, kjer so vse pevke v narodni noši. Ogledali smo si še fotografijo s sinovoma, ko sta bila še majhna. Ganjeno nas je poslušala, ko smo recitirali in zapeli božične pesmice. Podarili smo ji božični izdelek. Vsi smo še voščili gospe Mariji in njenim sorodnikom ter se fotografirali ob božičnem drevescu. RAI: na slovenskem tv programu jutri etnoglasba Jutri zvečer, 1. januarja 2011, ponuja slovenski TV program Rai ob 20.50 na ogled LYNX - etno koncert, ki je bil novembra posnet na večeru v sežanskem Kosovelovem domu. Deželni sedež Rai za Furlanijo Julijsko krajino in Regionalni TV Center Koper-Capodistria sta bila organizira-torja koncerta v okviru projekta Čezmejne televizije. Nastopile so tri znane "čezmejne" glasbene skupine, in sicer Etnoploč, Etno global partizani in pa skupina Dej še 'n litro. Kot prvi so na oder stopili člani skupine Etnoploč, Aleksander Ipavec, Piero Purini in Matej Špacapan, ki so dvorano napolnili s starejšimi in novimi avtorskimi melodijami in priredbami ljudskih motivov. Njihov "etno" glasbeni občutek črpa in predeluje balkanske melodije, klezmer pa vse do argentinskega tanga do bluesa in gospelov. Harmonika, saksofon in trobenta se ujamejo v popolni harmoniji improviziranega, profesionalnega "ploča". Odlična energija! Odlična zabava! Odlična borba! Tako se predstavljajo Etno Global Partizani, skupina, ki so bili presenečenje večera. Spet skupina odličnih "brezmejnih" glasbenikov: Tina Krmac, Tomaž Nedoh, Stefano Bembi, Štefan Švagelj, Denis Be-ganovič in Marko Čepak.Trije udarci na boben, veselo tarnanje in šviganje jezičnika, ki se združi s sijajno umetniško spretnostjo za harmonikarskim mehom, navdihnjenim s hitrimi notami čistih strun kitare, izrinjenim akordom, nam ponudi zvok, ki očara z brezmejnim ritmom. Preprosta glasba, ki izvira iz trdnih korenin preteklosti, nas z občutkom, razločnostjo in čisto izvedbo popelje v užitek zabave. Ponudi nam možnost povezave našega sveta z drugimi oddaljenimi svetovi, za katere menimo, da nimamo skupnih točk. Čista čarobna privlačnost harmonije! Pa še skupina Dej še 'n litro, ki deluje že dobrih deset let. Na njihovem repertoarju so se znašle predvsem balkanske viže, v stilu trubaških orkestrov iz Srbije ter predelave popularnih komadov v stilu ulične glasbe brass bandov iz New Orleansa. Tudi njihova avtorska glasba ohranja trubaški melos s pridihom drugih modernejših zvrsti, kot je jazz. Danes šteje orkester 13 stalnih članov. Organizatorji imajo ponavadi problem, kam sploh uvrstiti tako godbo, da bi poslušalci vedeli, kaj bodo prišli poslušat ... Obeta se torej prava glasbena poslastica za mlajša in starejša ušesa, ki jo televizijski hiši poklanjata vsem svojim zvestim gledalcem. V nedeljo, 2. januarja 2011, pa bo slovenski TV program RAI ob 20.50 ponudil posnetek prireditve Naš športnik 2010 , na kateri se je odvijala podelitev nagrad najboljšim primorskim športnikom. Letos je prireditev gostil Kulturni dom v Gorici. Srečanje so tako kot vsako leto skupno priredili novinarski in programski oddelek deželnega sedeža Rai v Trstu, Radio Trst A, Radio in televizija Koper - Ca-podistria, Primorske Novice, Primorski dnevnik, Novi Matajur in spletna stran slosport.org. ter seveda glavni pobudnik nagrade, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Večer je uvedla plesna skupina ŠZ Dom, ob športnikih in športnih delavcih pa sta na oder z glasbenimi točkami stopila tudi Martina Feri in Tomaž Nedoh ter skupina Vulture & the Guru. Prireditev sta vodila Majrim Cheber in Peter Verč. Posnetek bo v ponovitvi na sporedu tudi v četrtek, 6. januarja ob isti uri. B6 Petek, 31. decembra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / MEDJA VAS - Danes v cerkvi v Štivanu Slovo od priljubljenega učitelja Dominika Hvaliča V prejšnjih dneh je boleče odjeknila vest, da je 23. decembra v bolnišnici na Ka-tinari umrl dolgoletni priljubljeni medvej-ski učitelj in kulturni delavec Dominik (Ne-deljko) Hvalič, od katerega se bodo poslovili danes ob 11. uri v cerkvi v Štivanu. Pokojnik, ki je bil eden od pionirjev obnove slovenskega šolstva v Italiji po končanem fašističnem zatiranju in drugi svetovni vojni, je glavnino svoje življenjske in učiteljske poti prebil na Tržaškem, vendar njegove korenine segajo na Goriško, saj se je rodil 2. februarja 1926 v Gorici in odraščal na bližnji Ajševici, kjer je tudi opravil osnovno šolo, medtem ko je srednjo šolo in znanstveni licej obiskoval v Gorici. Leta 1943 so ga komaj sedemnajstletnega italijanske fašistične oblasti odpeljale v posebne bataljone v Cuneo, od koder se je vrnil po kapitulaciji Italije, julija leta 1944 pa je odšel v partizane in tam ostal do februarja 1945, ko so ga aretirali Nemci in ga odpeljali najprej v goriške zapore, nato pa v delovno organizacijo Todt. Na koncu je doživel še partizansko aretacijo, ki pa ji je kmalu sledila dokončna osvoboditev. Po drugi svetovni vojni se je začela Hvaličeva učiteljska pot, potem ko je leta 1946 kot privatist diplomiral na goriškem učiteljišču. Istega leta je dobil službo v Gornjem Cerovem v Brdih, naslednje leto pa je bil premeščen na Tržaško, v Medjo vas, kar je povezano z novo preizkušnjo, saj so mu italijanske oblasti po prihodu na Trža- Dijaški dom: Božični pozdrav v vrtcu Tudi letos so otroci in učiteljice v prostorih vrtca Dijaški dom pripravili prav prijeten Božični pozdrav za starše in sorodnike. Ob lepo okrašenem božičnem drevescu in skrbno pripravljenih jaslicah so otroci, ob spremljavi treh kitar (učitelj Luka, očka Jordan in očka Guido) zaplesali in zapeli božične pesmi. Sledile so zahvale in voščila učiteljic Darje in Daniele. Starši so za konec poskrbeli za božični sejem, ki je odlično uspel. Vsem učiteljicam, pomožnemu osebju, staršem, nonotom in družinam, želijo, da bi bilo leto 2011 srečno in uspešno! Včeraj danes Danes, PETEK, 31. decembra 2010 SILVESTER Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.30 -Dolžina dneva 8.44 - Luna vzide ob 3.53 in zatone ob 13.05. Jutri, SOBOTA, 1. januarja 2011 NOVO LETO VREME VČERAJ: temperatura zraka 7 stopinj C, zračni tlak 1024 mb raste, brezvetrje, vlaga 47-odstotna, nebo rahlo po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 9,7 stopinje C. [I] Lekarne AŠK KRAS vošči vsem članom in simpatizerjem SREČNO NOVO LETO Pripravljamo presenečenje. V kratkem na razpolagu tudi na iPadu. ško odvzele državljanstvo, ki ga je po enem letu spet pridobil s tožbo. Leta 1967 je po opravljenem prvem natečaju za slovenske osnovne šole stopil v stalež, leta 1977 pa v pokoj, potem ko je, poleg Medje vasi, poučeval še v Mavhinjah in Štivanu, poleg tega pa je sodeloval tudi pri sestavi učbenika Okno v svet za tretji razred osnovne šole ter bil predsednik šolskega patronata de-vinsko-nabrežinske občine. Dominik Hvalič pa ni bil dejaven samo v šolstvu, saj je v Medji vasi zbiral mladino za kulturno delovanje, več desetletij pa je sodeloval pri Slovenski Vincencijevi konferenci kot član vodstva ter ravnatelj oz. ekonom njenih počitniških kolonij. Bil je tudi član pastoralnega sveta v domači župniji, svoje življenjske preizkušnje pa je opisal v knjigi Življenje v vrtincu, ki je izšla v samozaložbi in je botrovala prisrčni lanski Prešernovi proslavi v Medji vasi, na kateri je pokojnik doživel topel sprejem vašča-nov in bivših učencev, s katerimi je vseskozi ohranjal stike v domači vasi. Ob težki izgubi naj gre hčerki Ireni iskreno sožalje tudi s strani našega časopisa. Dotakni se nas! Upravitelji in sodelavci Vzgojnozaposlitvenega središča Mitja ČukOnlus se iskreno zahvaljujemo občinskemu svetovalcu SSk IGORJU ŠVABIJ za ves trud, ki ga je vložil za podporo dejavnosti dnevnega središča na Kontovelu, In mu omogočil še dodatna _ finančna sredstva. Želimo mu veliko zadoščenja, zdravja in zadovoljstva v novem letu! VZS-CE0 Mitja ČukOnlus U Kino Do petka, 31. decembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 (040 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Mazzi-ni 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304). Sobota, 1. januarja 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 (040 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Mazzi-ni 1/A (040 271124). ' ■LjlBfc ^ttHH' , '" ^ SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE "c c Kam za novo leto? V Slovensko stalno gledališče! NOVO!!!SILVESTRSKA PREMIERA Vlaho Stulli Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne oprte od 16.00 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. (,slovenska praizvedba) c režiser Vito Täufer danes, 31. decembra ob 21.30 v Veliki dvorani SSG Abonente REDA A prosimo, . da potrdijo prisotnost na silvestrski večer . • na št. 040-362542 Predstava je opremljena z italijanskimi nadnapisi po predstavi AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00 »Tron: Legacy 3D«. ARISTON - 16.00, 17.45, 19.30, 21.15 »American Life«. CINECITY - 14.40, 17.15, 19.45 »Tron Legacy 3D«; 15.20, 17.30, 20.00 »Natale in Sudafrica«; 15.10, 17.40, 20.00 »La banda dei Babbi Natale«; 15.10, 17.35, 20.00 »The tourist«; 14.30, 16.20, 18.10 »Mega-mind 3D«; 15.20, 17.35, 20.00 »Le cro-nache di Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; 20.00 »Un altro mondo«; 15.00, 16.50, 18.40 »Le avventure di Sammy 3D«. FELLINI - 15.45, 17.15 »Le avventure di Sammy«; 18.45, 20.30 »Incontrerai l'uo-mo dei tuoi sogni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15 »The tourist«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.25, 20.20 »La bellezza del somaro«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00 »In un mondo migliore«. KOPER - KOLOSEJ - 20.00 »Turist«; 15.10, 19.10 »Tamara Drewe«; 13.30, 15.30, 17.30, 19.30 »Njuna družina«; 17.20 »Pa-ranormalno 2«; 17.20 »Tron: Zapuščina 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 12.30, 14.40, 16.50, 19.00 »Gremo mi po svoje«; 11.20, 16.00 »Megaum 3D - sinhro.«; 14.15, 16.25 »Megaum - sinhro.; 13.30, »Zgodbe iz Narnije 3D«; 11.35, 15.55 »Tron: zapuščina 3D«; 13.05, 16.05, »Življenje, kot ga poznaš«; 10.50, 13.00, 15.10 »Njuna družina«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15 »La banda dei Babbi Natale«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15 »Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15 »Natale in Sudafrica«; 20.30 »Un altro mondo«; Dvorana 4: 16.00, 17.30, 19.00 »Megamind«. SUPER - 15.30, 17.00 »Rapunzel, l'intreccio della torre«; 18.40, 20.30 »We want sex«. TRŽIČ - KI NEM AX - Dvorana 1: 15.20, 17.30, 20.00, 22.00 »Natale in Sud Afri-ca«; Dvorana 2: 15.00, 17.10, 19.50, Odprto parkirišče na tržaškem velesejmu - Fiera di Trieste 22.10 »Le cronache di Narnia - Il viag-gio del veliero 3D«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »La banda dei Babbi Natale«; Dvorana 4: 15.00, 16.45, 18.30, 20.30 »Megamind«; Dvorana 5: 15.50, 17.50, 20.00, 22.20 »The Tourist«. Naša punčka ni več mala, prava dama je postala. Mateja v Trebčah 20 let slavi, srečo ji želimo vsi. Mama, papi, Bojan in Borut Čestitke Jutri, 1. januarja, bo praznovala svoj 80. rojstni dan naša dolgoletna pevka, gospa SILVESTRA iz Boljunca. (Poje že 73 let). Še veliko petja v naši družbi ji želijo cerkvene pevke. Danes, na Silvestrovo, slavi svoj 29. rojstni dan PETER. Iz srca mu voščimo vsi Glavinovi! Rojstni dan slavi naš NIKO, ves živahen, nasmejan. Sreče, zdravja prav veliko, mu želimo celo leto, mama tata sestra Anja, stric in nonoti s prateto! S Izleti SPDT vabi člane in prijatelje na novoletni pohod na Medvedjak. Zbirališče v soboto, 1. januarja, ob 14. uri na Po-klonu pri restavraciji Furlan na Re-pentabru. Vabljeni! AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 9. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opči-nah. Informacije in rezervacije: 3488012454 (Sabina). B6 TRST Petek, 31. decembra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / JSJ Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da bodo uradi zaprti danes, 31. decembra. RAVNATELJSTVO DIZ J. STEFANA obvešča, da bo šola danes, 31. decembra, zaprta. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med prazniki zaprti danes, 31. decembra ter 7. in 8. januarja. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. Slomška obvešča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva zaprti danes, 31. decembra ter 7. in 8. januarja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo informativni sestanki za vpisovanje na nižjo srednjo šolo Sv. Cirila in Metoda potekali v sredo, 12. januarja, ob 17. uri na sedežu pri Sv. Ivanu - Ul. Caravaggio 4 in v petek, 14. januarja, ob 17. uri na podružnici na Katinari - Reška cesta 511. EKSTRA! Delavnice v Narodnem domu v Trstu: Kako se učimo, da se naučimo?; Spraševanja, matura, izpiti: kako uspešno nastopamo v javnosti?; Bon ton za mlade. Delavnice so namenjene dijakom 3., 4. in 5. letnika višjih srednjih šol od 4. februarja do 11. marca, vsak petek od 14.30 do 16.00. Kotizacija 20,00 evrov. Informacije in prijave: info@slovik.org, www.slovik.org, tel. 0481-530412. □ Obvestila DIDAKTIČNE METODOLOGIJE: tečaj, ki nudi udeležencem znanja in orodja, spretnosti in tehnike, primerne za upravljanje razreda in vodenje dijakov in študentov. Name- H Kam po bencin Jutri, 1. januarja 2011, bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: njen je zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo, z bivališčem na območju FJK in dopolnjenim 18. letom. Trajanje: 70 ur. Brezplačen tečaj, financira ga Evropski socialni sklad. Informacije in vpisovanja na sedežu Ad formanduma v Trstu, Ul. Ginnastica, 72; tel. 040-566360, ts@adforman-dum.eu. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. SK Brdina 3475292058, Valentina Suber 3474421131, www.skbrdina.org, in-fo@skbrdina.org. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: 5., 12., 19. in 26. januarja: Zimski vrti-či, Naravne skulpture; 14., 21. in 28. januarja: Lepljenje papirja...prese-nečenje bo zagotovljeno. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD VIGRED sporoča, da so na razpolago koledarji: pri društvenih odbornikih, v Tržaški knjigarni na Op-činah, v Gostilni Gruden v Šempo-laju, v Knjigarni Terčon in v Kavarni Igo Gruden v Nabrežini. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi zaprti do 7. januarja. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča pevce in orkestraše, da je odhod avtobusa za snemanje na RTV Slovenija v soboto, 8. januarja, ob 11. uri samo iz Pa-drič. Prijave na tel. št.: 349-2577630. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo zaprta do 9. januarja. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta za dopust do nedelje, 9. januarja. Svoje duri bo ponovno odprla v ponedeljek, 10. januarja, po običajnem urniku. V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽI-NI bo do 9. januarja na ogled tradicionalna razstava jaslic. Obenem si lahko ogledate tudi jaslice v vaški cerkvi. Urnik: ob četrtkih, sobotah in praznikih od 16.00 do 19.00. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 10. januarja, na srečanje s predsednikom Slovenske škofovske konference, ljubljanskim nadškofom Antonom Stresom. V Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. TEČAJ KUHANJA IN STREŽBE za tret-ješolce: Ad formandum vabi tretje-šolce, da spoznajo poklic kuharja in natakarja. Brezplačna tečaja Z rokami v... bosta v sredo, 12. in 19. januarja, od 9.00 do 13.30. Prijave zbiramo do 10. januarja. Info na tel. št. +39040-566360, +39334-2825853, promo@adformandum.eu. Loterija 30. decembra 2010 AGIP: Istrska ulica, Sesljan - drž. c. Bari 35 26 48 52 6 202 (km 27) Cagliari 21 44 63 90 81 SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Firence 50 67 15 86 4 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Genova 2 16 90 44 72 Ul. DAlviano 14 Milan 14 2 9 33 48 TOTAL: Ul. Brigata Casale Neapelj 87 85 40 1 65 ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 Palermo 90 18 54 86 56 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 Rim 41 26 5 34 22 Turin 52 4 42 49 28 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 Benetke 62 81 27 52 51 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE- Nazionale 19 85 2 12 71 TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin drž c. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Super Enalotto Št. 156 5 29 35 39 41 45 jolly 46 Nagradni sklad 3.850.890,64 € Brez dobitnikov s 6 točkami Jackpot 11.700.000,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 6 dobitnikov s 5 točkami 96.272,27 € 1.972 dobitnikov s 4 točkami 292,91 € 68.070 dobitnikov s 3 točkami 16,97 € Superstar 44 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitniki s 4 točkami 29.291,00 € 411 dobitnikov s 3 točkami 1.697,00 € 5.535 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 36.975 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 78.962 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € DAN ODPRTIH VRAT na Ad forman-dumu: 12. in 19. januarja bo med 14. in 17. uro osebje zavoda na razpolago v Gostinskem učnem centru na Fernetičih za informacije o izobraževanju na poklicni šoli, programu in poteku šolanja. Vabljeni dijaki tretjih razredov, njihovi starši in družine, profesorji, odgovorni za usmerjanje. Informacije na tel. št. +39040566360, +39334-2825853, pro-mo@adformandum.eu. SPLOŠNO KMETIJSTVO: Ad forman-dum vabi k vpisu na tečaj, ki omogoči pridobitev ustreznega strokovnega znanja za vodenje kmetijskega podjetja. Namenjen je polnoletnim osebam, ki se s kmetijstvom že ukvarjajo in tistim, ki jih sektor zanima. Trajanje: 150 ur (januar - maj 2011). Datum začetka: 13. januar. Urnik: ponedeljek, torek, četrtek od 18. do 21. ure na sedežu Ad formanduma v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Informacije in vpisovanja: tel. 040-566360, in-fo@adformandum.eu. TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo naslednji tečaj začel v četrtek, 13. januarja. Vpisovanja sprejemamo na začetku vsakega meseca. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@melanieklein.org, tel. 328 4559414. AŠD MLADINA organizira tečaj tai chi chuana z inštruktorico Miro Guštin. Poskusna vaja v petek, 14. januarja, ob 20. uri v bivšem rekreatoriju v Križu. Info: 349-3136949 (Mira). TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE ŠC Melanie Klein obvešča, da se bodo naslednji tečaji v bazenu začeli 14. oziroma 15. januarja. Za dojenčke od 1. do 12. meseca bodo ob petkih in sobotah zjutraj. Za otroke od 1. do 3. leta pa ob sobotah popoldne. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@melanieklein.org, tel. 328 4559414. KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju z zavodom Ad Formandum tečaj splošnega kmetijstva in tečaj upravljanja kmečkega turizma, ki se bosta začela januarja. Informacije v uradu ali po telefonu na 040-362941. AŠD MLADINA organizira v januarju, v jutranjih urah, začetne tečaje trebušnih plesov in bykram yoge z učiteljico Jasmin Anuby. Info: 3335663612 (Jasmin). TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? V ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Seslajnu (v stavbi C.E.O.) - Naselje sv. Maura od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. UPRAVLJANJE KMEČKEGA TURIZMA: Ad formandum vabi k vpisu na tečaj, ki je namenjen kmečkim podjetnikom in tistim, ki jih ta sektor zanima. Vsebine: ekonomika in vodenje kmečkega in agriturističnega podjetja; HACCP v živilskem sektorju (18 ur), prehrambena tehnologija, priprava tipičnih jedi (24 ur praktičnih vaj); marketing in psihologija prodaje. Trajanje: 100 ur (januar - maj). Datum začetka: 16. januar. Urnik: torek in četrtek od 18. do 21, Ul. Ginnastica 72. Informacije in vpisovanja na tel. 040-566360, info@adformandum.eu. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad zaprt do 7. januarja. Dosegljivi smo po telefonu ali mailu na 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. 13 Prireditve MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KON-TOVEL vabi vse nekdanje navdušence proseških »fešt« v Kulturnem domu na koncert ansambla Giulia Pelizzari Bal-laben(d), ki bo v sredo, 5. januarja, od 20.30 dalje v prenovljenih prostorih Kulturnega doma na Proseku. V BOLJUNSKI ŽUPNI CERKVI bo v soboto, 8. januarja, ob 20. uri Božični koncert. Sodelujejo: MeCPZ Vrabče Tabor, MlPZ Tončka Čok iz Lonjer-ja, Ženska pevska skupina Dekleta s Škofij. Božično misel nam bo podala načelnica SZSO Jasna Košuta. Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v nedeljo, 9. januarja, na »Novoletni koncert« Godbenega društva Prosek. Dirigent prof. Ivo Ba-šič. Začetek ob 17. uri. SKD TABOR - OPENSKA GLASBENA SREČANJA, v nedeljo, 9. januarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah »Novoletni koncert«. Nastopila bo Mladinska filharmonija »Nova«, dirigent Simon Perčič. Vabljeni! NEIGE D'OR ET D'AZUR - Vinoteka v Zgoniku vabi do 13. januarja na razstavo Diane Mitri Gnesda. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v nedeljo, 16. januarja, na magični kabaret Rum'n koca cola. Vikj bo spet z vami s svojim novim in zabavnim programom. Z njim sodelujeta Eva in Tanja. Začetek ob 17.00. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na Koncert božičnih pesmi, ki ga bosta oblikovala MePZ Sv. Nikolaj iz Litije pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič in Nikolajev otroški pevski zbor pod vodstvom Klavdije Zupančič, v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Trstu v soboto, 8. januarja, ob 20. uri. 0 Mali oglasi IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče delo kot negovalka starejših oseb za polovico dneva. Tel. št.: 0038651852892. IŠČEM DELO kot varuška. Tel. št. 3402762765. KOMBI iveco daily, letnik 2002, 170.000 prevoženih km, prodam za 8.500 evrov. Tel. 335-5387249. LJUBITELJEM ŽIVALI podarim ptičke zvrsti zebrice (diamante mandarino). Tel. št.: 040-226788. NA SILVESTROV VEČER brezplačno pomagam v agriturizmu kot natakarica. Tel. št.: 328-5424437. PODARIM umetno božično drevesce visoko 180 cm, vključeno stojalo. Tel. št. 040-208989. PRODAM mladiče 70 dni stare nemškega ovčarja z valhunskim rodovnikom Sieger in Auslese iz Nemčije in Italije. Tel. št.: 339-1024723 (Valter). PRODAM belo in črno vino, letnik 2010. Telefonirati ob večernih urah na tel. 040-226325. PRODAM fiat punto, letnik 1996, pla-ve barve, v zelo dobrem stanju, nikoli poškodovan, zmeraj v garaži. Cena 500,00 evrov. Tel. 348-4462664. V NAJEM dajem štirisobno stanovanje v Divači, 92 kv.m., z dvema balkonoma in podstrešjem, v samostojni stanovanjski hiši z vrtom za krajše obdobje od 1. februarja dalje. Tel. 320-0716648. Prispevki V spomin na Frankota Kralja daruje Marija Grgič 15,00 evrov za Godbo Viktor Parma iz Trebč. V spomin na drago Marijo Nibrant por. Slatich daruje družina Nibrant-Turk 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 50,00 evrov za SKD Barkovlje. Ob 2. obletnici smrti nepozabnega Edija darujeta Ivana in Lidija 50,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-D'Angelo-Hrovatin. V počastitev spomina drage Ličke Kapun darujejo Karla, Gigko in Magda 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Proseku. V spomin na dragega Fabia Pečarja, ob njegovem 74. rojstnem dnevu, daruje družina 50,00 evrov za združenje A.e.A. V spomin na Rudija Štranja darujejo Josip Lovriha 20,00 evrov, Danilo Lo-vriha 15,00 evrov, Sergij Kocjan 10,00 evrov, Oskar Vodopivec 10,00 evrov, Drago Slavec 20,00 evrov, Ivan Slavec 20,00 evrov in Jušt Zer-jal 20,00 evrov za sekcijo VZPI - AN-PI Dolina, Mačkolje in Prebeneg. V spomin na našega dragega Rudija darujejo žena Draga, Dušan, Roža in Di-no 50,00 evrov za MoPZ Valentin Vodnik, 50,00 evrov za MoPZ upokojencev iz Brega in 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v Dolini. V spomin na drago sosedo Celestino Petaros darujeta Dora in Nadja Ra-potec 25,00 evrov za SKD Slovenec. V spomin na Bruna Bertolina darujeta Silva in Stelio 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. 27.11.1924 17.12.2010 Tatjana Močivnik roj. Ples Moja draga mama se je vrnila domov, v rojstni Devin. Pospremili smo jo v družinskem in prijateljskem krogu. Mitja Radko, Tiziana, Sergio, Milan Nada, Zofka, Branko, Pavla, Raša, Jelka, Vesna družine Močivnik, Merku, Ferluga, Alič Devin, 31. decembra 2010 t Za vedno je odšla h Gospodu moja draga mama Marija Pečar vd. Grgič Žalostno vest sporoča sin Boris Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 3. januarja, od 13. ure dalje v bazoviški cerkvi. Bazovica, 31. decembra 2010 Kraško pogrebno podjetje Lipa Za drago svakinjo in teto Marijo žalujejo Marija in Amalija ter nečaki Jožko, Tomislav, Darinka, Savica in Igor z družinami Ob smrti drage mame Marije Grgič izrekajo Borisu iskreno sožalje sestrični Ema in Saška ter bratranci Vojko, Maks in Raimondo Ob izgubi drage mame izrekajo iskreno sožalje Borisu Vojka, Dušan, Nives, Sandro, Natuška, Andrea, Silvana in Donato Ob izgubi predrage mame Marije Pečar vd. Grgič izrekamo Borisu iskreno sožalje. Moška vokalna skupina Lipa ter mešani pevski zbor Lipa in SKD Lipa Ob izgubi drage LIČI izražamo iskreno sožalje svojcem Nadja, Alenka, Ivo, Tanja, Damir in Mirjana z družinami 1 2 Petek, 31. decembra 2010 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Obračun javnih del in županovi načrti Na vrsti je obnova Korza, Od maja do novembra gradbišče na Verdijevem korzu - O odnosih s sosedi:»Čas je, da si zavihamo rokave« Iztekajoče se leto je v Gorici minilo v znamenju slovesnih odprtij ulic in trgov zgodovinskega mestnega jedra, leto 2011 pa bo »leto korzov«. Tako je povedal goriški župan Ettore Romoli, ki je včeraj potegnil črto pod dosedanjim delom uprave na področju javnih del, sociale in čezmejnega sodelovanja ter predstavil načrte za naprej. Med glavnimi projekti, ki jih namerava občinska uprava uresničiti v novem letu, je obnova Verdijevega korza, ob tem pa naj bi opravili tudi prve korake za ovrednotenje Korza Italia. »Leto 2011 bo iz vidika javnih del ključno, saj bo zadnje, ki ga bo imela naša uprava v celoti na razpolago za uresničitev napovedanih projektov. Z obnovo zgodovinskega mestnega središča zaključujemo, v prihodnjem letu pa bodo na vrsti posodobitev podobe Drevoreda DAnnunzio - 10. januarja bomo uvedli izvajalca v posel -, izgradnja proge vzpenjače na grad in obnova predora Bombi, ki bo sicer dokončana leta 2012, obnova številnih cest in pločnikov, prekvalifikacija grajskega naselja ter odprtje gradbišča na Verdijevem korzu,« je povedal Romoli. Prvi sklop del na Verdijevem korzu, v okviru katerega bodo obnovili odsek od lekarne Orso Bianco do Ulice Petrarca, naj bi se začel maja, zaključen pa bi moral biti konec novembra. V teku prihodnjega leta bi moralo priti tudi do odobritve izvršnih načrtov za obnovo ostalih dveh delov Verdijevega kor-za, in sicer oširka pred ljudskim vrtom ter odseka med Ulico Petrarca in pokrito tržnico. »Načrtovanje bo zaključeno v prihodnjem letu, težko pa je napovedati, kdaj se bodo začela dela,« je povedal Romoli. Po županovih besedah občina trenutno nima na razpolago denarja, s katerim bi lahko začela obnavljati tudi Kor-zo Italia (delček sredstev zanj bi sicer lahko izluščili iz denarja, ki ga bodo prejeli s prodajo družbe Iris), nekaj korakov v tej smeri pa namerava vseeno narediti. Januarja bodo ustanovili komisijo, v katero bodo vključili arhitekte, urbaniste in gostince, ki bo odločala o novi podobi »gazebov« lokalov na glavni mestni ulici. »Nikjer ne piše, da bodo morale biti vse strukture enake, imeti pa bodo morale skupen stil. Gostinci bodo imeli nekaj mesecev na razpolago, da se prilagodijo,« je napovedal župan, po katerem bodo v prihodnjem letu izdelali idejni načrt za obnovo Korza Italia, na podlagi katerega bodo prihodnje občinske uprave lahko postopno izpeljale obnovitvena dela. V letu 2011, je še dodal župan, bodo na Korzu Italia tudi ojačili razsvetljavo in začrtali kolesarsko stezo, kar bi morali si- cer že narediti pred nekaj meseci. Župan je prepričan, da je doslej njegova uprava opravila dobro delo na področju javnih del - omenil je obnovo južnega vhoda v mesto, nekatera parkirišča, začasno rešitev problema smradu, ki se je širil iz Korna, slovenske jasli in druge projekte -, priznal pa je, da je včasih »preveč optimistično« ocenil trajanje nekaterih posegov. Izpostavil je prizadevanja in vsote, ki jih je občina vložila v so-cialo (6.750.000 evrov letno), pa tudi okrepitev univerzitetne prisotnosti v mestu in izboljšanje odnosov s študenti. Izrazil je zadovoljstvo nad ustanovitvijo združenja trgovcev obnovljenih mestnih ulic, ki so se zavzeli za komercialni center na odprtem »Lenuovevie«, izrazil pa je tudi prepričanje v to, da so odnosi z Novo Gorico dobri in predvsem »stvarnejši kot v preteklosti«. »Prijateljski odnosi so pomembni, morajo pa postati nekaj samoumevnega. Sedaj je čas, da si privihamo rokave,« pravi župan in ocenjuje, da goriška mednarodna politika ne sme vključevati le sosednjega mesta, pač pa širše območje, v katerem je treba vzbuditi tudi turistično zanimanje za Gorico. (Ale) Prenove krvavo potrebni goriški Korzo bumbaca gorica - DS Prihodnje leto županski kandidat Goriška Demokratska stranka (DS) napoveduje, da bo ob koncu leta 2011 znan levosredinski kandidat, ki se bo potegoval za mesto goriškega župana na volitvah leta 2012. »Naš cilj v pričakovanju na prihodnje občinske volitve je aktiviranje kampanje, s katero bomo vzbudili zanimanje civilne družbe in krajevnih združenj ter jih vključili v sestavo upravnega programa. Iz tega mora iziti alternativna vizija Gorice, ki se trenutno spopada z negibno desnosre-dinsko občinsko upravo,« pravi občinski tajnik DS Giuseppe Cingolani in svoje razmišljanje tako nadaljuje: »Pred koncem leta 2011 nameravamo določiti županskega kandidata leve sredine na upravnih volitvah, ki bodo potekale leta 2012.« Cingolani komentira tudi bližajoče se pokrajinske volitve in okoliščino, da DS še vedno ni izbrala predsedniškega kandidata in se ni izrekla o primarnih volitvah. Goriški tajnik meni, da je današnji predsednik Enrico Gherghetta »dobro delal«, kar pomeni, da je njegova ponovna kandidatura sprejemljiva; 7. januarja bo zapadel rok za predložitev alternativnih kandidatur. »DS bo od Gherghette - tako Cingolani - v prihodnje vsekakor zahtevala večjo pozornost do mesta Gorice in čezmej-nih odnosov.« gorica - Pokrajina pripravljena prevzeti poslopji pri Šempetru in na Rafutu Mejna objekta za en evro Marinčič: »Vsodelovanju z Goriškim muzejem bi uredili muzejski postojanki« - Romoli: »Nesprejemljivo, za vsak objekt naj pokrajina odšteje 70.000 evrov« Mejni objekt pri Šempetru bumbaca Na Rafutu bumbaca »Zaradi svojega zgodovinskega in kulturnega pomena predstavlja meja enega od simbolov goriške kulturne identitete. To zgodovinsko dediščino gre zaščititi skozi ovrednotenje nekdanjih mejnih prehodov.« Tako je predsednik pokrajine Enrico Gherghetta zapisal v pismu, naslovljenem na župana Et-toreja Romolija, in mu predlagal prevzem italijanskih objektov na mejnih prehodih v Šempetru in na Rafutu za simbolično ceno enega evra. Pokrajina je pripravljena prevzeti nase breme nujnih obnovitvenih del, predvsem pa ima zanju vsebino. Gherghetta je pismo sestavil na podlagi sklepa, ki ga je pokrajinski odbor sprejel sredi decembra. Romoli nanj še ni odgovoril, vnaprej pa je napovedal, da je predlog nesprejemljiv: »Ne razumem takšne obsedenosti z mejo, potem ko smo se je z veseljem rešili. Če pa pokrajina hoče mejna objekta v občinski lasti, naj odšteje 70.000 evrov za vsakega.« Pričakovati je, da bo takšen odgovor zanetil polemiko in zaostritev odnosov med občino in pokrajino, ki sicer niso nikoli blesteli. »V opuščenih poslopjih na dveh mejnih prehodih bi opravili nujna vzdrževalna dela, nato pa bi tam uredili muzejski postojanki,« namen pokrajine pojasnjuje odbornik Marko Marinčič: »Naša ideja je, da bi to uresničili v sodelovanju z Goriškim muzejem iz Nove Gorice, ki upravlja mali muzej o goriški meji v stavbi železniške postaje na Transalpini, muzej je uredil v stražarskem stolpu pri Vrtojbi, na Rafutu pa načrtuje še muzej tihotapstva. Vzdolž kolesarske steze, ki teče ob meji, bi se tako prepletale poti spomina. V poslopji, ki bi bili dostopni obiskovalcem, bi namestili preproste inštalacije in panoje s fotografijami in drugim gradivom.« Marinčič je dodal, da na tem že delajo nekatera krajevna društva, zlasti kulturno društvo Quarantasettezeroquattro, ki pod mentorstvom mladega Alessandra Cattu-nara zbira pričevanja in dokumentarno gradivo iz druge svetovne vojne. »Tako bi zapolnili vrzel, saj ima Gorica muzej prve svetovne vojne, posledice druge vojne in vpliv meje pa nista muzejsko dokumentirana. Meja lahko predstavlja največjo turistično atrakcijo našega prostora. Ko pa jo bomo dali v muzej, bo za vedno predana zgodovini,« zaključuje Marinčič. (ide) gorica - Stranka komunistične prenove »Župan z glavno vlogo pri propadanju mesta« Zgražajo se nad pozitivno oceno, ki mu jo prisojajo opozicijski politiki »Na področju dela in zaposlovanja je prava katastrofa, redka preživela podjetja s težavo shajajo, trgovina hira, brezposelni se množijo. V poraznem stanju je tudi zdravstvo, o čemer je govor že vrsto let. Kljub temu goriški politiki trdijo, da župan Ettore Romoli zasluži zadostno oceno. Samoumevno je seveda, če takšno oceno izrečejo desnosredinski politiki, preseneča pa, da se o njem pozitivno izrekajo tudi nekateri iz opozicijskih vrst, češ da mu uspeva upravljati z lastnimi odborniki. Morda jim ni jasno, da je odbornike imenoval sam Ro-moli in da bi jih lahko po želji odslovil.« Tako se zgražajo v goriški sekciji Stran- ke komunistične prenove (SKP) in opozarjajo, da »župan igra medijsko vlogo, ko se predstavlja kot očetovski zaščitnik Gorice, v resnici pa že vrsto let odigrava glavno vlogo pri propadanju mesta, ki se vleče vsaj od 90. let minulega stoletja in ki se je, kljub nerodnim napakam in protislovjem, začasno prekinilo le v obdobju levosredinskega upravljanja«. Županu očitajo sporno vlogo v boju za ohranitev porodnišnice in zagovarjanje grajske vzpenjače, ki bo občino privedla do kolapsa: »Zavedanje takšnega stanja naj bo podlaga za pripravo politične alternative, ki edina lahko vzame v roke prihodnost Gorice.« gorica - Poziv gibanja Verdi del Giorno in radikalcev Za izvedbo štirih referendumov potrebujejo večjo podporo ljudi Gibanje Verdi del Giorno in združenje radikalcev Trasparenza e partecipazione pozivajo občane, naj s podpisom podprejo pobudo štirih občinskih posvetovalnih referendumov, ki bi po njihovem mnenju zagotovili večjo možnost participacije in demokracije. Za referendumsko vprašanje o ukinitvi kvoruma za občinske referendume so v zadnjih tednih zbrali 493 podpisov, za zagotavljanje možnosti občanom, da sprožijo postopek za odobritev občinskih odlokov, pa so zbrali 477 podpisov. Referendumsko vprašanje o spremembi odbora garantov, ki bi ga po novem sestavljali en predstavnik občine, en član referendumskega odbora in pravobranilec, je doslej podprlo 522 občanov, referendum o biološki oporoki pa 519. »Za prvi dve referendumski vprašanji potrebujemo še približno 600 podpisov, saj smo jih po petsto zbrali že pred časom, za spremembo odbora garantov in bio- loško oporoko pa približno 1000. Za vsako vprašanje je namreč nujno potrebnih 1.500 podpisov,« je povedal koordinator referendumskega odbora Renato Fiorelli in poudaril, da bodo podpise zbirali do 23. januarja. Če bodo do takrat zbrali dovolj podpisov, bo referendum lahko potekal že junija. Podpise bodo v prihodnjih tednih zbirali v goriškem mestnem središču in v pritličju goriškega županstva, kjer bodo prisotni vsak dan med 8.45 in 12. uro, ob ponedeljkih in sredah pa tudi med 16. in 17. uro. Referendumsko pobudo so podprle tudi Demokratska stranka, Italija vrednot in Forum za Gorico. »Upamo, da nam bodo stranke tudi prinesle nekaj novih podpisnikov,« je povedal tajnik združenja radikalcev Lorenzo Cenni, ki se je zahvalil goriškim občinskim svetnikom opozicije, ki so doslej podprli referendumski odbor z overovljanjem podpisov. (Ale) B6 P etek, 31. decembra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / goriška - Avtorico Nadjo Velušček danes še pogosteje zanese k reki Ne živimo več s Sočo, ker jo vse manj potrebujemo Vsak Sočar ima svojo Sočo« - Datum Dneva Soče naj bo nadnacionalen » »Rodila sem se 20 metrov od Soče, tako da je bila že takoj na začetku del mojega prostora. Tega se sicer niti ne zavedaš. Kako pomemben je njen šum, sem se zavedela šele, ko smo se preselili v Novo Gorico in mi je zmanjkal in nisem mogla spati, ker je bilo preveč tiho,« je o svojih prvih stikih s Sočo oziroma povezanosti z reko povedala Nadja Velušček, ki je skupaj z Anjo Medved v okviru Kinoateljeja posnela dokumentarni film »Trenutke gorica S projekti nadgradnja kulture Deželni odbornik za kulturo in šport Elio De Anna se je v torek, ko se je mudil v Gorici, srečal z ravnateljem Kulturnega doma Igorjem Komelom. V daljšem in sproščenem razgovoru sta se dotaknila različnih vprašanj, ki bremenijo kulturno stvarnost na Goriškem. Komel je uvodoma povedal, da Kulturni dom vstopa v jubilejno, 30-letno sezono, posebej pa je poudaril, da v času splošne gospodarske krize in povečane socialne stiske kultura ljudi privlačuje in jih povezuje, »zato odigrava nenadomestljivo družbeno vlogo«. Komel je nato izpostavil »paradne konje« Kulturnega doma, tako na primer trijezični gledališki festival »Komigo« (pobudnik je Kulturni dom), glasbeni festival »Across the Border« (pobudnica kulturna zadruga Maja), vzgojna pobuda »Odpri oči: mamilom reci ne!« (pobudnika ŠZ Dom in ZSKD). Beseda je tekla tudi o sodelovanju kulturnih ustanov v mestu ter med Gorico in Novo Gorico. Odbornik De Anna je izpostavil novo usmeritev v deželni politiki na področju kulture. Slonela bo na projektih, ki naj bi predstavljali nadgradnjo raznolike kulturne ponudbe v FJK. Kulturnemu domu je izrekel pohvalo za opravljeno delo v korist celotne mestne skupnosti. Komel je izkoristil priložnost, da je odbornika povabil na slavja ob tridesetletnici, ki bodo na programu novembra prihodnjega leta v osrednji dvorani Kulturnega doma. reke«, posvečen Soči in ljudem ob njej. »Ukvarjali smo se z mejo, z ljudmi ob meji, njihovimi zgodbami, izkušnjami, življenjem, potem pa smo naenkrat izgubili objekt našega opazovanja in je postal zanimiv prostor kot tak oziroma to, kako zdaj funkcionira brez meje,« je o zametkih ideje za snemanje povedala Veluščkova. Film, ki je nastajal v letih 2008 in 2009 vzdolž reke na slovenski in italijanski strani, je bil premierno prikazan 22. marca letos, na svetovni dan voda. Na ogled je bil tudi na nekaj predstavitvah in festivalih in že dobil prvo nagrado v Rovigu. Projekcije filma so bile dobro sprejete tudi v okviru okoljske karavane »Soča sooča«, ki jo je Kinoatelje z zanimivimi sogovorniki organiziral v krajih ob Soči od izvira v Trenti do izliva, pri čemer sklepno dejanje še čaka. »Odzivi so dobri, pomembno pa se mi zdi predvsem to, da so film dobro sprejeli ljudje, ki so omogočili, da je nastal. Ko ti Sočar reče, da mu je bil film zanimiv, da mu je bil všeč, potem je to kompliment. Pomeni, da si prišel blizu ljudem, ki s Sočo živijo,« je še povedala Veluščkova, ki jo po filmu še pogosteje zanese k Soči. Če ima malo časa, ji je dovolj že, če se zapelje čez katerega od mostov, ali pa gre v Solkanu do kajak centra, jo malo pogledat, izrazit srečo in hvaležnost za to, da je. »Ljudje vse manj živijo s Sočo, ker je ne potrebujejo več. Prejšnjim rodovom je bila voda življenjska žila. Danes se to pozna. Pri reki je malo ljudi,« je še pojasnila sogovornica in dodala, da se razmere na reki iz naravovarstvenega vidika po mnenju stroke v zadnjem času izboljšujejo, da je bilo v preteklosti narejenih nekaj večjih napak, ki se danes verjetno ne bi ponovile, vseeno pa Soča pri Solkanu in Nadja Velušček: »Rodila sem se 20 metrov od Soče, tako da je bila že takoj na začetku del mojega prostora. Tega se sicer niti ne zavedaš. Kako pomemben je njen šum, sem se zavedela šele, ko smo se preselili v Novo Gorico in mi je zmanjkal in nisem mogla spati, ker je bilo preveč tiho« naj bi bile še žive ideje o postavitvi raznih jezov. »Naravovarstveniki se zavzemajo proti temu oziroma za to, da se Soče kot živega organizma ne zajezuje, da je reka pretočna, da ne umira,« je navedla. V zvezi z zaključkom karavane »Soča sooča«, ki je predviden za začetek marca v naravnem rezervatu Isola della Cona pri izlivu Soče, saj je jesenski termin zaradi obilnega deževja odpadel, je naša sogovornica povedala, da se bodo na dogodku srečali vsi akterji filma in soočanj. »Tega dne se nameravamo odpeljati iz Trente z avtobusom, pobrati po poti So-čarje in jih pripeljati na izliv, omogočiti to srečanje, kajti pri snemanju filma smo ugotovili, da ima vsak svojo Sočo. Zelja je torej, da bi se vse te različne Soče združile od izvira do izliva, da ne bi bilo samo povezovanje čez Sočo, čez mejo, ampak tudi vzdolž. Vzdolž Soče pa živijo različni ljudje, različni jeziki, kulture...,« je napovedala Veluščkova in razkrila tudi, da so prejeli vabilo z veleposlaništva v Bruslju, da bi 22. marca, na svetovni dan voda, film predstavili v Bruslju. Pogosta soočanja s Sočo so Anjo Medved in Nadjo Velušček privedla tudi do ideje o Dnevu Soče, ki bi bil posvečen reki, skrbi zanjo, temu, da bi se zavedeli, da reko imamo. Ideja o tem, kako naj bi se Dan Soče obeleževalo, še ni povsem razvita, Nadja Velušček pa to vidi kot neke vrste praznovanje v smislu vračanja k reki. »Ni treba, da so to neke velike stvari, ker če bomo delali na velikih stvareh, potem se ne bo zgodilo nič,« je prepričana. Glede samega datuma, primernega za to praznovanje, pa je poudarila, da je treba imeti pri tem v mislih Sočo kot celoto, saj je reka živ organizem le cela, od izvira do izliva, zato mora biti to dan cele Soče in vseh ljudi, ki živijo ob njej, kar pomeni, da datum ne bi smel biti izbran iz kulturno zgodovinske zakladnice katerega od narodov, ampak bi moral biti nadnacionalen. V zvezi z javno razpravo na to temo, ki naj bi 27. januarja potekala v Tolminu, je Nadja Velušček izrazila prepričanje, da bi bilo zelo prav, če bi na razpravo povabili tudi »italijanski del Soče«, da bi bil projekt že od samega začetka skupno zastavljen. Nace Novak gorica - Društvo Upokojenci v novo leto ■ • v • • z običajnim zagonom Društvo slovenskih upokojencev za Goriško je eno najbolj množičnih kultur-no-družbenih sredin v Posočju - šteje okrog 500 članov - in je aktivno na številnih področjih. V programu društva je veliko pobud, med katerimi izstopajo kulturne, športno-rekreacijske in družabne prireditve, ki jim gre dodati še izlete. Društveni odbor je za novo leto oblikoval okviren program prireditev, ki jih bo društvo organiziralo ali se jih bo udeležilo. V januarju bodo počastili člane, ki so dosegli 80 oziroma 90 let starosti, priredili pa bodo tudi nekaj predavanj o zdravstvu. V februarju bosta na vrsti Valentinovo in Dan slovenske kulture. Ob dnevu žena bodo marca priredili enodnevni izlet in predavanje o aktualnih vprašanjih. V rekreacijske namene bodo aprila pripravili krajšo ekskurzijo v naravo. V začetku maja bo občni zbor društva, od 18. do 22. maja pa bodo priredili izlet na Hrvaško in v Srbijo z obiskom Beograda in groba Edvarda Rusjana, pionirja slovenskega letalstva ob 100-letnici njegove smrti. Junija bo sledil tridnevni izlet v Orlovo gnezdo v bavarskih Alpah, konec meseca pa bo na vrsti letovanje na Lošinju. Tudi v juliju in avgustu goriški upokojenci ne bodo počivali. Pripravili bodo ekskurzijo, srečanja s sorodnimi društvi in izlet na Tržaško z ogledom Ri-žarne in etnografskega muzeja v Škednju. Konec avgusta bodo v Sovodnjah priredili še tradicionalni turnir v balinanju. Otok Lošinj jih bo ponovno pričakal septembra, ko so napovedani še srečanje z upokojenci iz Nove Gorice, udeležba na Festivalu v Ljubljani in pevska revija Zlata jesen; društvo se namreč lahko pohvali z aktivnim ženskim pevskim zborom. Oktobra se bodo upokojenci odpravili na dvodnevni izlet v Zagreb, ženski pevski zbor pa bo nastopil na raznih prireditvah. Ne bodo pozabili na tradicionalno martinovanje, ki bo novembra, ko bodo organizirali tudi predavanja o zdravstvu in socialni stiski. Leto se bo zaključilo s silvestrovanjem in še z nekaterimi drugimi prireditvami. Bogati in raznoliki program pobud je nedvomno izraz zelo delovnega in prizadevnega društva, ki svojim članom želi posredovati prepričanje, da je tudi jesen življenja lahko lepa in zanimiva. (vip) gorica - »Zoisovci« na nadškofiji V matičnih knjigah tudi rak in šumniki števerjan - Pravljice v otroškem vrtcu »Nona Majda« pripoveduje Pravljice se danes večinoma berejo, premalo pa je pripovedovanja - Pravljico »v živo« otrok globlje doživi in jo ohrani v spominu dalj časa V otroškem vrtcu v Števerjanu so učne dejavnosti v letošnjem letu zaključili z božično pravljico. V okviru projekta »Babica pripoveduje« obiskuje vrtec približno enkrat mesečno amaterska igralka Majda Zavadlav, ki zna otroke popeljati v svet domišljije in jim na preprost in učinkovit način približati stvari, ki bi lahko bile zanje prehude. Skupaj pogledajo strahu v oči, z roko v roki govorijo o osamljenosti in drugačnosti, sprejeto sporočilo pa prenesejo v igro, v ročno delo, v risbo. Pravljice se danes večinoma berejo, premalo pa je pripovedovanja. Bralec je zatopljen v knjigo, poslušalec pa dojema drugače, saj se pri pripovedovanju vzpostavi neposreden stik med pripovedovalcem in poslušalcem. Povezana sta, ker si gledata v oči. Glede na poslušalcev odziv pripovedovalec sproti stopnjuje ali upočasnjuje pripoved, poslušalec pa s svojo mimiko pokaže, kaj si želi in česa si ne želi. Takšno pravljico otrok doživi globlje in jo ohrani v spominu dalj časa. Ker se vzgojiteljice v Števerjanu zavedajo pomena pripovedi za globlje doživljanje pravljic, so v projekt, ki traja že nekaj let, vključile Majdo Zavadlav, ki jo otroci imenujejo kar »nona Majda«. Njeno živo in sproščeno pripovedovanje zelo pozitivno vpliva na otrokovo razpoloženje. Od septembra do danes jim je pripovedovala že dve pravljici, in sicer pravljico o »Hišici, ki bi rada imela sonce« in božično pravljico »Nosko«. Otroci se že veselijo prihodnjega srečanja z »nono Majdo«. (ds, sf) Približno enkrat mesečno obiskuje vrtec amaterska gledališka igralka Majda Zavadlav foto s.g. Tik pred prekinitvijo pouka in začetkom božičnih počitnic so se dijaki 3., 4. in 5. razreda državnega trgovskega tehničnega zavoda Ziga Zoisa iz Gorice odpravili na goriški nadškofijski urad. Namen obiska je bil ogled matičnih knjig, ki jih je Cerkev vodila do leta 1923, ko jih je dokončno prevzela država. Poročilo z obiska so nam za objavo poslali dijaki Michele, Sašo, Simone, Tamara, Nicola, Tadej, Selma, Peter, Dragan, Gabriel, Alessio in Greta: »Nekateri smo preko letnice rojstva izvedeli za zanimive podatke, ki zadevajo naše prednike: da so bili krščeni nekaj dni po rojstvu, če ne že na dan rojstva, kaj so bili po poklicu, kateri je bil vzrok njihove smrti. Natančnost teh podatkov nam omogoča, da izvemo, koliko ljudi je vzela jetika, kolikšna je bila umrljivost otrok. Spremljevalec, g. Alessio Stasi, nam je v svoji strokovni razlagi omenil, da rak ni le sodobna bolezen, ker se beseda "tumor" pojavlja tudi v minulih dveh stoletjih. Slovenska umrljivost ni edina zanimivost teh knjig. Slišali smo tudi, da vsi Slovenci niso bili revni kot "cerkvene miši", ampak so bili med njimi tudi posestniki, ali bolje "domini". Poleg socialnih zanimivosti nam matične knjige razkrivajo še nekaj drugega: preverili smo na lastne oči, do so duhovniki od leta 1848 zapisovali slovenske priimke s šumniki. S kakšno urejeno pisavo pa so zapisovali nekoč, to je prav zares stvar zgodovine.« 14 Četrtek, 30. decembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / silvestrska noč - V Gorici, Novi Gorici, Tržiču in Gradežu Na prostem z glasbo, plesom in ognjemeti Po štirih letih ponovno na Travniku - Za praznovalce tudi brezplačni avtobusi V Gorici, Novi Gorici, Tržiču in Gradežu bodo drevi potekala silvestrovanja pod milim nebom. Prehod v novo leto bodo povsod praznovali z glasbo in plesom, čarobno noč pa bodo v Goricah in pri morju vžgali tudi z ognjemetom. Vremenoslovci napovedujejo, da bo praznični večer dokaj hladen, dežja pa naj ne bi bilo. Temperature bodo v najdaljši noči v letu povečini okrog ledišča ali malo pod lediščem. Na prizoriščih dogajanja bodo povsod veljale prometne omejitve in prepoved parkiranja. Silvestrski večer v Gorici bo letos, po štirih letih, spet na Travniku; prirejajo ga občinska uprava, diskografska hiša Twin Star Music in združenje All Inclusive. Začel se bo ob 22.30, ko bodo na oder stopili najboljši pevci glasbene šole Roland. Pevski nastop se bo zaključili malo pred polnočjo, prehod v novo leto pa bosta zaznamovala ognjemet in glasba DJ-ja Karmineja Emmeja. Le-ta bo poskrbel za praznično vzdušje s pesmimi, ki bodo zadovoljile vse okuse. Ob polnoči in pol bo za konzolo stopil glavni gost večera, DJ Toky, ki je znan predvsem po sodelovanju z Radiem 105 in Radiem Virgin. DJ Toky, ki bo na silvestrovanju v Gorici letos prisoten že tretjič, bo skupaj z voditeljico Karolino Černic razveselil publiko tudi z darilci, ki jih bo ponudil Radio Virgin. Od 2.30 dalje bo mladina spet plesala z dj-jem Karminejem, ki bo vrtel glasbo vse do 5. ure. Na Travniku bodo delovali kioski s hrano in pijačo, za katere je poskrbelo združenje All Inclusive; v okviru projekta Overnight bo poskrbljeno tudi za brezplačen avtobusni prevoz iz Tržiča v Gorico in v obratno smer. Zivahno bo tudi v Novi Gorici, kjer se bo ob 20. uri v velikem ogrevanem šotoru na delu Kidričeve ulice od krožišča pri nebotičniku do občinske stavbe začel silvestrski program. Kot je povedal Ivan Mlečnik iz podjetja FTI, ki je izvajalec in koordinator prireditev v šotoru, bo za ogrevanje poskrbela skupina Javor, do polnoči pa bo zbrane zabaval Slavko Ivan-čič z bendom. Da bo silvestrovanje res silvestrovanje na prostem, bodo odstranili krilo šotora v smeri proti občinski stavbi in poskrbeli za dodatno zunanje ozvočenje, ki bo na najdaljšo noč vibriralo tudi pod zvoki DJ-ja Adriana. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno s toplimi in drugimi napitki, pico in klasičnimi zimskimi jedmi. Na bližnjem Bevkovem trgu bosta mlajšo populacijo od 22. ure dalje ogrevala Rok'n'Band in Dj Lovro. Tam bodo obiskovalcem na stojnici na voljo srbske specialitete, po mnenju izvajalca in koordinatorja tamkajšnjega dogajanja, Gorana Nemca iz družbe MA Go MA, pa bo šlo, po izkušnjah iz preteklih dni, najbolj v promet kuhano vino. Ob polnoči se bo dogajanje poenotilo, saj bo zbranim v središču mesta voščil novogoriški župan Matej Arčon, sledil pa bo šest minut dolg ognjemet, za katerega so na občini odšteli 4.500 evrov. Silvestrski program bo trajal do 4. ure zjutraj, tudi letos pa bodo na silvestrovo od 21. ure do 5. ure zjutraj na vsake pol ure vozili brezplačni avtobusi iz Vrtojbe, Šempetra, Rožne doline in Solkana. V Tržiču bo praznovanje potekalo na Trgu Republike. Program, ki ga prireja združenje Musica libera s podporo občine, goriške Trgovinske zbornice in družbe A2A, se bo začel ob 22.30 s koncertom skupine UndervanFlames, ki bodo poskrbeli za veselo vzdušje z najbolj znanimi hiti iz 70. in 80. let minulega stoletja, ob 23.55 pa se bo začelo odštevanje. Po zdravici in voščilih bo na vrsti ples z DJ-jem Gerom. Prijeten bo tudi nocojšnji večer v Gradežu, kamor že ves praznični čas privabljajo jaslice, s katerimi so posejali obmorsko mestece. V pokritem šotoru v Parku vrtnic bo od 22.30 dalje praznovanje ob zvokih skupine Refuse Rock Cover Band, opolnoči pa bodo nad morjem sprožili ognjemet. Po pirotehničnem spektaklu bo na vrsti ples z DJ-jem; silvestrovanje prireja občina Gradež, vstop bo prost. (Ale, nn) varno silvestrovanje Previdno! Na praznovanjih v Gorici in Tržiču petarde prepovedane Tako kot ob vsakem izteku letu policisti pozivajo k skrajno previdni in razumni uporabi pirotehničnih sredstev, ki na silvestrovo vsako leto povzročajo poškodbe na ljudeh in še predvsem med mladino in otroki. Petarde je potrebno kupiti le v avtoriziranih trgovinah in nikakor ne segati po prepovedanih izdelkih. Neeksplodiranih petard, ki jih najdemo na tleh, se ne smemo v nobenem primeru dotikati in jih nikakor ne skušati ponovno sprožiti. Največ nesreč se namreč pripeti ravno 1. in 2. januarja, ko se otroci in odrasli lotevajo neprevidnega pobiranja neeksplodiranih petard in jih nato spet prižigajo. Eksplozivna telesa je treba uporabljati le na odprtem, nikakor ne v stanovanjih, kjer se lahko v trenutku vnamejo požari. Na prizoriščih javnih praznovanj bodo temu namenili zavarovana mesta. Poleg tega je treba petarde prižigati daleč od avtomobilov, stekla in seveda ljudi in domačih živali, nikakor pa jih ne smemo manipulirati, rezati ali na kateri koli način spreminjati njihovo obliko. Pri prižiganju petard policisti svetujejo uporabo rokavic, ki obvarujejo roke pred opeklinami, pozorni pa moramo tudi biti, da nimamo na sebi oblačil, ki se z lahkoto vnamejo. Otrokom naj bo uporaba petard dovoljena le pod neposrednim nadzorom odraslih, preprečiti pa jim je treba vsako manipuliranje z njimi. Kršitve bodo kaznovane z globo, zoper tiste, ki bodo povzročili škodo, pa bodo vpisali sodno ovadbo. Veliko nevarnost predstavljajo predelana pirotehnična sredstva, njihova uporaba v drugih predmetih in petarde lastne izdelave. Največ poškodb je ravno pri neprimerni uporabi petard in pri uporabi pirotehničnih izdelkov, ki niso bili kupljeni v prodajalnah z dovoljenjem pristojnega organa. Da bi preprečili kakršno koli škodo in poškodbe, bo uporaba petard prepovedana na praznovanjih, ki bodo drevi potekala pod milim dnevom tako v Gorici kot v Tržiču. Na mestu pa je tudi poziv k pazljivosti pri uživanju alkoholnih pijač. Ognjemet nad Travnikom leta 2006 Utrjujejo International desk Letna mednarodna konferenca, ki se je bodo udeležili vsi institucionalni, ekonomski in kulturni subjekti teritorija, ter permanentni tehnični sekretariat, ki bo imel sedež na goriškem Informestu. To sta po prepričanju deželnega odbornika Elia De Anne nova temelja foruma International desk, ki se je marca 2010 prvič sestal v konferenčnem centru v Gorici. De Anna je predlagal, naj bo Informest sedež dokumentacijskega centra, ki bo preučeval in razvijal nove gospodarske odnose med Italijo ter Srednjo in Vzhodno Evropo. Nagrada Mariu Candottu Tajnik ronške sekcije zveze VZPI-ANPI Mario Candotto je letošnji dobitnik nagrade Sv. Štefana, ki jo vsako leto podeljujejo v istoimenski cerkvi v Ronkah. Občina Ronke, združenje Pro loco in ronška župnija so priznanje dodelili Candottu, ker se je kljub izkušnji internacije v nemških taboriščih znal uveljaviti v delovnem in vaškem življenju, ideale demokratične družbe pa vneto posreduje tudi mladim. Več storitev za mamice Kjer bo prišlo do zaprtja porodnišnice, bo treba prihranjeni denar vložiti v predporodne in poporodne tečaje za mamice. To predvideva resolucija, ki jo je na pobudo deželnega svetnika DS Franca Brusse sprejel deželni odbor. Brussa meni, da je resolucija premik v pravo smer po polemikah zaradi načrtovanega zaprtja porodnišnice v Gorici in Latisani predvidoma leta 2012. Arturo Ghergo na ogled Jutri, v nedeljo in 6. januarja bo v Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju na ogled fotografska razstava »Arturo Ghergo. Il glamour autartico«. Ob 16. uri bodo obiskovalcem na voljo brezplačni vodeni ogledi. gorica - Neprijetno presenečenje v varnostnem načrtu za silvestrovanje Zaprtje kioska s polemiko Upravitelji travniškega kioska pravijo, da so jim kljub izdanemu dovoljenju danes prepovedali obratovanje Upravitelji kioska s toplimi napitki, ki od 16. decembra deluje na Travniku, so zaskrbljeni in vznemirjeni. »V sredo smo izvedeli, da kljub dovoljenju, ki nam ga je izdala goriška občina, na silvestrovo zaradi varnostnih razlogov ne bomo mogli obratovati,« so povedali upravitelji, ki sicer včeraj popoldne še niso prejeli nikakršnega uradnega obvestila o tem, da morajo danes ob 15. uri prenehati z delovanjem. »Novica je padla kot strela z jasnega. Pred dnevi nam je občina podaljšala pogodbo za delovanje do 9. januarja, zdaj pa kaže, da moramo ravno na silve-strovo zapreti vrata kioska. Pri vsem tem nas moti, da nas ni pri pripravi varnostnega načrta za praznično noč nihče upošteval. Pri tem so bili namreč soudeleženi samo člani združenja All Inclusive, ki sodeluje pri organizaciji silvestrovanja. Le-ti so med drugim Travnik opremili z lastnimi kioski, ki naj bi ustrezali varnostnim pogojem. Očitno so na našo prisotnost pozabili,« je povedal eden od treh upraviteljev kioska. Pojasnil je, da so za pridobitev podaljšanja dovoljenja pomagali občini pri upravljanju travniškega drsališča. Ko pa so se za podaljšanje dogovorili, so med drugim naznanili, da nameravajo na silvestrovo obratovati: »Kazalo je, da to ne bo predstavljalo nikakršnega problema.« Upravitelj kioska je včeraj pristavil, da niso še prejeli nobenega uradnega dokumenta o pre- povedi obratovanja po 15. uri, pričakuje pa, da bo sporočilo prišlo danes zjutraj. Z omenjenim problemom se ukvarja tudi opozicijski občinski svetnik Federico Portelli. »Danes (včeraj op.a.) zjutraj sem se pogovoril z županom Ettorem Romolijem, ki mi je zaupal, da računa na pozitiven razplet, tako da bodo lahko upravitelji kioska mirno opravljali svoje delo,« je povedal načelnik Demokratske stranke v občinskem svetu. Portelli je dodal nekaj kritičnih opazk v zvezi z varnostnim načrtom, ki so ga izdelali za nocojšnjo prireditev: »Zdi se mi nekoliko nenavadno, da kiosk lahko ogroža varnost, saj je precej oddaljen od odra, ki bo osrednje prizorišče silve-strskega dogajanja. Božična jelka, ki jo je občina postavila, je bližja in nevarnejša. Ta pa bo lahko mirno ostala na svojem mestu,« pravi Portelli in nadaljuje: »Ob tem se čudim, da je v varnostni načrt vključeno celotno območje, ki gre od Travnika do Semeniške ulice, ki pa je precej oddaljena od dogajanja. Zaščiteno območje s tem zaobjema tudi kiosk, ki stoji za Pa-cassijevim vodometom. Zanimivo je tudi to, da bo kiosk lahko fizično ostal tam, kjer je, kar pomeni, da ni tako nevaren. Moral pa bo ostati zaprt. Upam, da se bo ta zadeva pozitivno razpletla in da bodo lahko trije upravitelji kioska mirno opravljali svoje delo tako kot vsi ostali organizatorji silvestrovanja.« (av) Travniški kiosk, kamen spotike bumbaca sveta gora - Tradicionalna razstava Jaslice, paša za oči Med organizatorji tudi štmavrsko društvo Sabotin, letošnji govornik Lovrenc Persoglia Jaslice pevmskih otrok foto vip V prostorih frančiškanskega samostana na Sveti Gori je na ogled, kot že vrsto let, mednarodna razstava jaslic. Udeleženih je okrog 70 izdelovalcev, večinoma seveda iz Slovenije, ki so v marsikaterem primeru že pravi umetniki. Razstava jaslic na Sveti Gori je že tradicionalna, saj jo letos prirejajo devetič. Dobro so zastopani »zamejci«, ki sodelujejo tudi pri organizaciji. Frančiškanskemu samostanu, krajevni skupnosti in Turističnemu društvu Solkan je pri uresničitvi pobude namreč pomagalo kulturno društvo Sabotin iz Štmavra, ki je že bilo zraven pri vseh dosedanjih izvedbah. Iz »zamejstva« je letos prišel tudi letošnji govornik na odprtju razstave. To čast so zaupali Lovrencu Persogli, predsedniku Krajevnega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje ter članu štmavrskega društva. V svojem nagovoru je Persoglia poudaril vezi, ki so od nekdaj združevale vasi na obeh straneh reke Soče, izpostavil pa je tudi stare navade in običaje, v katerih najdejo svoje mesto tudi jaslice in z njimi povezano kulturno izročilo. Po pozdravu sve-togorskega gvardijana, patra Bogdana Knavsa, in podžupana novogoriške mestne občine Tomaža Slo-karja je k prazničnemu razpoloženju prispeval še nastop gojencev centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. Posebno omembo zasluži udeležba malih izdelovalcev jaslic iz slovenskega otroškega vrtca v Pevmi, ki so ob nasvetih in pomoči svojih učiteljic postavili zanimiv in svojevrsten izdelek. Razstava bo odprta do 16. januarja; do 10. januarja so jaslice na ogled vsak dan med 10. in 17. uro, od 10. do 16. januarja pa med 14. in 17. uro. (vip) B6 P etek, 31. decembra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / podgora S spominom človekoljubje Večer za Mirka Spacapana Novembra letos je minilo tretje leto od smrti Mirka Špacapana, otroškega zdravnika, političnega delavca in vodilne osebnosti iz vrst stranke Slovenska skupnost, zborovskega dirigenta, glasbenika, športnika in odbornika Olympie ter nekdanjega načelnika in voditelja slovenskih goriških skavtov. Ob njegovi smrti se je v marsikom porodila misel, da je nenadomestljiv, njegova vsestranska dediščina pa je tako zakoreninjena, da tudi danes daje sadove in je za marsikoga spodbuda za nadaljnje in vztrajno delo v korist slovenske narodne skupnosti. To velja predvsem za tiste, ki so na katerikoli način z njim sodelovali ali bili priče njegovega nesebičnega razda-janja. Tako se je v lanskem januarju prvič udejanjila pobuda o dobrodelnem božičnem koncertu za ovrednotenje spomina na Mirka Špacapana, nabirali pa so tudi prostovoljne prispevke za pomoč rakastim bolnikom, ki potrebujejo posebno nego za lajšanje bolečin. Zveza slovenske katoliške pro-svete, Združenje cerkvenih pevskih zborov, prosvetno društvo Podgora, športno združenje Olympia, Slovenska zamejska skavtska organizacija, krožek Anton Gregorčič in stranka Slovenska skupnost bodo ponovno počastili spomin na Mirka Špacapana z dobrodelnim kulturnim večerom, ki bo v petek, 14. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi Sv. Justa v Podgori. Priložnostni govor bo imel Bernard Špacapan, nato bodo nastopili otroški cerkveni pevski zbor iz Štandreža pod vodstvom Lu-crezie Bogaro, harfistka Tadeja Kralj, solist bariton Nikolaj Pintar, ki ga bo na orglah spremljal Jurij IKanjšček, in dekliška vokalna skupina Bodeča neža pod taktirko Mateje Černic. Z recitalom bo nastopila Jasmin Kovic, članica dramske skupine kulturnega društva F.B. Sedej iz Števerjana. Izkupiček dobrodelnega koncerta bo, tako kot lani, namenjen društvu »Paliativna oskrba - Mirko Špacapan ljubezen za vedno« iz Vidma, ki nudi pomoč pri negi rakastih bolnikov; človekoljubno ustanovo vodi Špacapanova vdova, Manuela Quaranta Špacapan. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. □ Kam po bencin Jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v soboto, 5. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Vlaho Stulli »Kate Ka-puralica«; informacije in predproda-ja pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288) od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v nedeljo, 9. januarja 2011, ob 20.45 »Aladin«, muzikal z Manuelom Frat-tinijem; informacije po tel. 0481383327 in na spletni strani www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: 14. januarja, 2011 ob 21. uri »Il club delle vedove«; informacije blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU: 20. januarja ob 21. uri »Chat a due piazze«; informacije po tel. 0481532317 in 0481-630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 10. januarja 2011 koncert pianista Rudolfa Buchbinderja; informacije po tel. 0481-790470. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 15. januarja 2011 »Storia di un uomo e della sua ombra«, Principio Attivo Teatro (od 5. leta starosti); informacije v uradih CTA, Ul. Cap-puccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it/blog). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.40 - 17.40 -20.10 »La banda dei Babbi Natale«. Jutri tudi ob 22.00 Dvorana 2: 14.45 - 17.15 - 19.50 »Tron: Legacy (digital 3D)«. Jutri tudi ob 22.15. Dvorana 3: 16.00 »Natale in Sud Africa«. Jutri tudi ob 22.00; 18.00 -20.00 »Un altro mondo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -20.00 »Natale in Sud Africa«. Jutri tudi ob 22.00. Dvorana 2: 15.00 - 17.10 - 19.50 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del ve-liero« (digital 3D). Jutri tudi ob 22.10. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.10 »La banda dei Babbi Natale. Jutri tudi ob 22.10. Dvorana 4: 15.00 - 16.30 »Le avven-ture di Sammy«; 18.10 - 20.10 »Un altro mondo«. Jutri tudi ob 22.10. Dvorana 5: 15.50 - 16.45 - 18.30 »Me-gamind«. Jutri ob 14.45 - 16.30; 20.20 »The Tourist«. Jutri ob 18.15 - 20.20 - 22.15. Zimska idila Zimski dnevi so nam že prinesli zasnežene vrtove in ceste, ki so naše kraje spremenili v pravo zimsko idilo. Zdaj so pred nami božični in novoletni prazniki, v katerih lahko vsakdo najde nekaj čarobnega. Spletna stran www.primor-ski.eu vas vabi, da nam posredujete svoj pogled na zimsko idilo, utrinek z družinskega ali prijateljskega praznovanja. Pošljite nam svoje fotografije, najlepše bomo objavili! Vaše posnetke nam lahko pošljete direktno s spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu. fl Razstave GORIŠKI FOTOGRAF MARKO VOGRIČ, član Slupine 75, bo od 8. januarja razstavljal v kavarni Carducci v Ulici Duca DAosta 83 v Tržiču. Odprtje razstave z naslovom »Miška po Krasu« bo ob 18.30. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled likovna razstava »Umetniki za Karitas«. Razstavljena so dela, ki so nastala na letošnji koloniji Sinji vrh 2010 in dela, ki so bila podarjena na dan odprtih vrat. Izkupiček prodanih del gre v dobrodelne namene; na ogled bo do 10. januarja 2011. V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v Solkanu (www.mostovna.com) je na ogled razstava »Iztirjeni«; do sobote, 22. januarja 2011, ob ponedeljkih in torkih med 10. in 12. uro, ob sredah in četrtih med 10. in 12. uro ter med 17. in 20. uro, ob petkih med 10. in 12. uro ter med 21. in 23. uro, ob sobotah med 21. in 23. uro; vstop prost. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Car-ducci 2 v Gorici je ob stoletnici smrti Carla Michelstaedterja na ogled razstava »Far di se stesso fiamma«; v petek, 31. decembra med 10. in 13. uro, 1. januarja 2011, med 16. in 19. uro in 6. januarja 2011 med 10. in 19. uro. V NEKDANJI KONJUŠNICI palače Co-ronini Cromberg na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Dipingere in piccolo«; do 27. februarja 2011 od torka do nedelje med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro, 6. januarja 2011 odprto, zaprto 1. januarja 2011. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled razstava 8. mednarodnega fotografskega srečanja Castrumfoto 2010 »Avtoportret« (Dragomil Bole, Primož Brecelj, Sergio Culot, Polona Demšar, Andrej Furlan, Nika Furlani, Franc Golob, Iris Anam Cara, Andrej Perko,Tihomir Pinter) in razstava fotografij Milana Klemenčiča »Portret in avtoportret«. Razstavi, ki ju spremlja katalog z besediloma Mirka Kambiča in Nataše Kovšca, bosta na ogled do 7. januarja 2011. RAZSTAVA SLIK ARHITEKTA DIEGA KUZMINA bo do 8. januarja 2011 na ogled v lokalu Wine café na goriškem Travniku. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU NA SVETI GORI je na ogled 9. slovenska razstava jaslic z mednarodno udeležbo; od 10. do 16. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 17. uro; do 10. januarja vsak dan od 10. do 17. ure. V GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici bo do 12. januarja razstavljala Alessandra Ber-nardis; od ponedeljka do sobote med 10. in 12. ter med 16. in 19. uro, informacije po tel. 0481-383287-383297, www.comune.gorizia.it, urp@comu-ne.gorizia.it. V GALERIJI SPAZZAPAN v Ul. Battisti 1 v Gradišču (tel. 0481-960816) je na ogled razstava »Spazzapan a Torino. Le collezioni Accati e Villa«; do 15. januarja 2011 od torka do nedelje med 10. in 18. uro. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled razstava slikarke Laure Gruso-vin iz Gorice; do 15. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Stefano d'Ungheria, fon-datore dello Stato e Apostolo della na-zione«; do 28. januarja 2011 z brezplačnim vstopom od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. ~M Koncerti TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT v priredbi občine Sovodnje bo v občinski telovadnici v nedeljo, 16. januarja, ob 18. uri. Nastopa Big Band Nova iz Nove Gorice s pevko Aniko Horvat; sledi skupna zdravica. www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Podpirate predlog o skupni kandidaturi Gorice in Nove Gorice za organizacijo kvalifikacijske skupine košarkarskega EP 2013? O DA O NE Ü3 Obvestila M Izleti SPDG prireja od 25. junija do 3. julija 2011 izlet v Bolgarijo. Poleg ogleda kulturnih spomenikov in drugih za- LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSKE, ki ga razpisuje goriška pokrajina v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica, bo v letu 2010-2011 potekal na temo »Moja ljubezenska zgodba«; namenjen je srednješolkam in ženskam, starejšim od 30 let; rok za oddajo del bo zapadel 16. februarja 2011. GORIŠKI GRAD bo zaprt zaradi obnovitvenih del v januarju in februarju 2011. 31. decembra bo grad odprt samo v jutranjih urah med 10. in 13. uro. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS2 obvešča, da bodo še danes, 31. decembra, okenca CUP poslovala s skrajšanim urnikom in sicer samo do 15. ure. KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici bo v prazničnem času zaprta danes, 31. decembra, ter od 3. do 7. januarja. SKGZ obvešča, da bo goriški urad zaprt od 2. do vključno 7. januarja 2011. ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do 2. januarja 2011. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE OB SOČI (Prvomajska 81) vabi v sredo, 5. januarja, ob 10.30 »Lavoisier in laboratorijski poskusi«, nekaj informacij o francoskem kemiku in potem »Poskusi«. Znanstveno delavnico vodi Katja Mignozzi. SPDG prireja od 30. januarja 2011 do 20. februarja 2011 nedeljske tečaje smučanja v Forni di Sopra z avtobusnim prevozom; društvena tekma bo v nedeljo, 27. februarja 2011 v Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali v pe- PODJETJE V GORICI, ki posluje na področju izkošče-vanja govejega mesa, išče 6 izkušenih oseb za izkoščevanje. Pogoji: 1) izkušnje na področju iz-koščevanja govedine in teletine; 2) starost med 25. in 45. letom. Nudimo razporeditev po italijanskih predpisih in nagrade za produktivnost. Iz Slovenije klicati 348-4636688, iz Italije klicati 335-7870614 SVETOVALCI ZA DELO bi izobrazili delovno in vestno osebo za upravljanje osebja in spojenih obvez. Potrebno znanje slovenščine in rabe računalnika. Curricula na mail: studio@consulenzelavoro.it nimivosti, (tudi krajšega ogleda Beograda in Zaječarja) se bodo goriški planinci povzpeli na Vitošo (2290 m) nad Sofijo, na Musalo, ki je z 2925 m najvišji vrh na Balkanskem polotoku (hoje od 6 do 7 ur) ter na Vihren v Pi-rinskem pogorju. Potovanje bodo opravili z avtobusom, namestitve pa bodo v hotelih. Za udeležence, ki bi se ne mogli udeležiti planinskih tur bodo poskrbeli alternativni program. Podrobnejši program bodo predstavili na srečanju, ki bo prve dni januarja, kjer bodo sprejemali tudi prijave in akontacijo. PD RUPA-PEČ vabi na potovanje po Jordaniji in Sveti deželi od 22. februarja do 1. marca. Rok prijave zapade 15. januarja. Informacije na tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). tek, 7. januarja, v petek, 14. januarja, in v torek, 18. januarja 2011, od 18. do 20. ure samo na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int. v Gorici; informacije po tel. 0481-536104 (Danja), tel. 338-5068432 (Loredana) in tel. 0481-22164 (Marta). ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici zaprti do vključno 7. januarja. PD VRH SV. MIHAELA v sodelovanju z župnijo Gabrje-Vrh prireja 2. tekmovanje »Jaslice pri nas doma«. Vabljeni k sodelovanju otroci in odrasli, družine in posamezniki; za informacije tel. 333-1706760 (Nerina) in 3202129284 (Katia). Pogrebi DANES IZ TRŽIČA: 10.15, Mafalda Donat vd. Gon iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Marije Magdalene (ob 10.30) in na glavno pokopališče v Be-glianu; 13.30, Maria Piazza iz splošne bolnišnice v cerkev (ob 11.00) in na pokopališče v kraju San Pier d'Isonzo. DANES V DOBERDOBU: 14.00, Amalia Marusic vd. Vizintin (ob 13.30 iz splošne bolnišnice v Tržiču) v cerkvi in na glavno pokopališče. DANES V GORICI: 9.00, Giovanna Gio- vi vd. Bramuzzo iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče; 10.30, Mario Zoff iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 10.55, Rosario Zappavigna iz mrtvašnice na glavnem pokopališču v cerkev Sv. Duha in spet na glavno pokopališče. DANES V KRMINU: 14.00, Anna Mo-retti vd. Russian (iz splošne bolnišnice v Tržiču ob 13.20) v stolnici Sv. Adalberta in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.50, Ezio Pellegrin iz splošne bolnišnice v cerkev Device Marije Marcelliane in na glavno pokopališče; 13.00, Remo Codromaz (ob 12.15 iz splošne bolnišnice v Gorici) na glavnem pokopališču DANES V ŠLOVRENCU: 10.30, Fran-cesca Corecig vd. Marini v cerkvi in nato v Trst za upepelitev. Soletniki izrekamo Mariji in družini občuteno sožalje ob izgubi drage mame MALKE B6 Petek, 31. decembra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / rusija - Sodišče ju je včeraj obsodilo na dodatnih šet let zapora Hodorkovski in Lebedev bosta v zaporu ostala do 2017 Obramba se je ostro odzvala - Zaskrbljenost in razočaranje v mednarodni skupnosti MOSKVA - Moskovsko sodišče je nekdanjega direktorja ruske naftne družbe Jukos Mihaila Hodorkovskega in njegovega poslovnega partnerja Platona Le-bedeva obsodilo na skupno 14 let kazni. Ker sta od leta 2003 v zaporu preživela že skoraj osem let, je sodišče že prestalo kazen upoštevalo, tako da bosta za rešetkami ostala do leta 2017. Že ob ponedeljkovem začetku branja 800 strani dolge sodbe je bilo jasno, da je sodnik Viktor Danilkin Hodorkovske-ga in Lebedeva spoznal za kriva. Branje sodbe se je zaključilo včeraj, obtoženca pa so spoznali kot kriva za kaznivo dejanje kraje več kot 218 milijonov ton nafte in pranja denarja v višini 23,5 milijarde dolarjev (17,7 milijarde evrov). Hodorkovski, ki je konec branja sodbe dočakal v stekleni kletki v sodni dvorani, je izrek kazni pospremil z nasmehom, prav tako mirno pa je dodatnih šest let v zaporu sprejel Lebedev. Kasneje je njegova obramba prek posebne spletne strani objavila izjavo Hodorkovskega. "Platon Le-bedev in jaz sva s tem primerom dokazala, da v Rusiji ni moč polagati upanja v sodni sistem za zaščito pred vladnimi uradniki. A nisva izgubila upanja, prav tako pa ga ne bi smeli izgubiti najini prijatelji. Ob tem je nekdanji prvi mož Jukosa in za krajši čas najbogatejši Rus sarkastično pripomnil, da je "Čurovo pravilo" še vedno zelo živo. S tem je namignil na izjave predsednika ruske volilne komisije Vladimir-ja Čurova, ki je pred leti dejal, da ima (takrat še predsednik) Putin "vedno prav". Ob koncu branja v sodni dvorani je bilo slišati vzklik: "Prekleti bodite vi in vaši otroci!". Tega naj bi izrekla Hodorkov-skijeva mati. Ta je kasneje dejala, da je sodnik Danilkin s tem dejanjem osramotil poklic sodnika. Obramba obeh obtožencev se je na sodbo ostro odzvala. "To ni kazen, to je primer brezpravja," je novinarjem po koncu branja sodbe dejal njun odvetnik Jurij Shmidt. "Sodstvo je bilo pod pritiskom izvršne veje oblasti, ki jo sedaj vodi (Vladimir) Putin," je dodal. Ostro se je odzvala tudi ena najbolj glasnih ruskih bork za človekove pravice Ljudmila Aleksejeva. "Gre za kruto in sramotno kazen, ki kaže na popolno odsotnost neodvisnosti sodstva v Rusiji. Neodvisno sodišče ne bi v tem absurdnem primeru nikoli izreklo takšne kazni," je povedala. V znamenju zaskrbljenosti in razočaranja so tudi prvi odzivi na irečeno kazen iz tujine. Nemška vlada je tako zatrdila, da je nad sodbo "zelo zaskrbljena". "Ves proces in sama kazen sprožata resna vprašanja glede spoštovanja do pravne države in predstavljata korak nazaj na poti modernizacije Rusije, ki jo je napovedal predsednik Dmitrij Medvedjev," so sporočili iz Berlina. Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek je medtem izrazil "globoko razočaranje" nad sodbo. "Sodba je v bistvu postala emble-matski simbol vseh sistemskih težav v ruskem pravosodju," je dejal in dodal, da gre za dokaz neuspeha Rusije pri sprejemanju vrednot 21. stoletja. Kot omenjeno, nekdanji ruski naftni mogotec Hodorkovski in njegov poslovni partner Lebedev že prestajata osemletno zaporno kazen, na katero sta bila zaradi goljufije in utaje davkov obsojena leta2005, ko je Rusiji predsedoval Vladimir Putin. Kritiki tedanjega predsednika menijo, da je bil Hodorkovski obsojen iz političnih razlogov. Putin, ki je sedaj na položaju premierja, sicer ni omilil svojega odnosa do obsojenega. Še na začetku tega meseca je dejal, da je Ho-dorkovski "kriminalec, ki sodi v ječo", s čimer si je prislužil več kritik, da se vmešava v postopek sojenja. Mnogi so namreč prepričani, da se bo Putin leta 2012 znova potegoval za predsedniški stolček in da si zato želi, da bi Hodorkovski za rešetkami ostal vsaj do izteka volitev ter tako ne bi podpiral opozicijo trenutni oblasti. V tokratnem sojenju Hodorkovskemu, ki traja že 20 mesecev, so tako številne priče menile, da so obtožbe zoper Hodorkov-skega in Lebedeva nenavadne, če ne celo absurdne. Hodorkovski je bil aretiran oktobra 2003, država pa je pozneje prevzela njegovo družbo Jukos. Na ta način je znova vzpo- stavila oblast nad energetskim sektorjem in disciplinirala bogate poslovneže. Prav tako je država utišala tudi politične stranke, ki jih je ustanovil Hodorkovski - bodisi je zanje zaprla vrata ruskega parlamenta bodisi jih je potisnila popolnoma na rob. Hodorkovski je naftno družbo Jukos, ki je načrpala tudi po 20 odstotkov vse surove ruske nafte, ustanovil leta 1993. Družba je v težave zašla hkrati s svojim izvršnim direktorjem, torej po letu 2003, in sicer zaradi več deset milijard dolarjev visokih dolgov z naslova neplačanih davkov do države. Ta je leta 2004 med drugim za 9,5 milijarde dolarjev državni družbi Rosneft prodala največjo in najpomembnejšo Jukosovo proizvodno enoto Juganskneftegaz. Analitiki so tedaj opozarjali, da je država s prodajo iztržila zgolj pol realne vrednosti omenjene proizvodne enote, Hodorkovski pa je rusko vlado obtožil, da mu je z manipulacijo zakona ukradla naftni imperij. S tem je Rusija zapečatila usodo Jukosa. Leta 2006je moskovsko sodišče odločilo, da mora družba v stečaj, s čimer je odprlo pot likvidaciji družbe. (STA) Mihail Hodorkovski na sodišču ansa izrael - Grozi mu do 16 let zapora Nekdanji predsednik države Kacav obsojen zaradi posilstva Bivši predsednik Moše Kacav ob branju obsodbe ansa TEL AVIV - Nekdanjemu izraelskemu predsedniku Mošeju Kacavu grozi najmanj osem let zaporne kazni, saj so ga včeraj spoznali za krivega dvakratnega posilstva, je sporočilo sodišče v Tel Avivu. Kacav je bil obsojen tudi zaradi spolnega nadlegovanja ene od svojih uslužbenk, poročajo tuje tiskovne agencije. Po besedah glavnega sodnika je bilo pričanje tožnice, ki je Kacava obtožila posilstva, podprto z dokazi. Kacav je bil poleg dvakratnega posilstva obtožen tudi spolnega nadlegovanja, nespodobnih dejanj, nadlegovanja prič in oviranja pravnega postopka, sodba za omenjena kazniva dejanja pa bo znana v prihodnosti. Z obsodbo se sicer zaključuje štiri leta trajajoč sodni proces, zaradi katerega je nekdanji izraelski predsednik Kacav zaradi suma spolnega nadlegovanja leta 2007 odstopil s položaja, nasledil pa ga je Šimon Peres. Kot rečeno, mu grozi najmanj osem let zapora, lahko pa jih bo moral odsedeti do šestnajst. Assange grozi z objavo vseh dokumentov KAIRO - Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je zagrozil z objavo vseh dokumentov, ki so v posesti njegove medijske organizacije v primeru, če bi ga umorili ali za dlje časa zaprli. «Obnašamo se odgovorno. Vendar če bomo prisiljeni, lahko gremo do konca in objavimo vsak posamični dokument, ki ga imamo,» je za arabsko televizijo Al Džazira dejal As-sange. Kot je v intervjuju za Al Džaziro, ki jo povzemajo mediji zalivskih držav, dejal As-sange, bi bilo v primeru njegovega umora ali zaprtja 2000 spletnih strani pripravljenih, da objavijo gradivo, katerega dostop je sedaj zaščiten z geslom. Assange je v intervjuju, ki ga je televizija predvajala v sredo zvečer, še povedal, da so imeli številni ljudje na visokih položajih v arabskem svetu tesne stike z ameriško obveščevalno agencijo Cia, ki so jih gojili v okviru obiskov na ameriških veleposlaništvih v njihovih državah. Pred grško ambasado v Argentini počila bomba BUENOS AIRES - Pred grškim veleposlaništvom v Buenos Airesu je včeraj zjutraj eksplodirala bomba. Eksplozija je povzročila gmotno škodo, poškodovanih pa ni, je sporočila policija. Do eksplozije je prišlo le nekaj ur po eksploziji bombe pred sodiščem v Atenah. Tiskovni predstavnik policije je povedal, da je eksplozija povzročila manjšo gmotno škodo, preiskava pa že poteka. Včerajšnji napad sledi eksploziji bombe pred sodiščem v četrtek v grških Atenah, ki je povzročila gmotno škodo na poslopju. Tovrstni napadi na veleposlaništva v zadnjem času sicer niso redki. Pred tednom dni sta eksplodirala paketa bombi na čilskem in švicarskem veleposlaništvu v Rimu. Pri tem sta bili poškodovani dve osebi. Bombo so v ponedeljek našli tudi pred grškim veleposlaništvom v Rimu, vendar pa so jo strokovnjaki razstavili. Britanska kraljica Elizabeta II. prvič postala prababica LONDON - Iz Buckinghamske palače so včeraj sporočili, da je britanska kraljica Elizabeta II. postala prababica. Autumn Phillips, žena kraljičinega vnuka Petra Phil-lipsa, je namreč rodila deklico, ki je tako postala prva kraljičina pravnukinja. Autumn Phillips je v Kraljevi bolnišnici v Gloucestershireu rodila 3,8 kilogramov težko deklico, ob porodu pa je bil prisoten tudi njen mož Peter Phillips. Iz Buc-kinghamske palače so še sporočili, da sta novopečena starša presrečna, ime novo-rojenke pa bodo sporočili v prihodnjih dneh. Peter Phillips je sin Elizabetine edine hčerke, princese Anne, in je kraljičin najstarejši vnuk. Maja 2008 se je na gradu Windsor poročil s svojo sedanjo ženo Autumn, ki sicer prihaja iz Montreala. (STA) novinarji brez meja - Letni obračun V 2010 zaradi svojega dela ubitih 57 novinarjev BERLIN - V letu 2010 je bilo zaradi opravljanja svojega dela ubitih 57 novinarjev, je včeraj v Berlinu sporočila organizacija Novinarji brez meja. Število ubitih novinarjev je v primerjavi s prejšnjimi leti sicer nižje, vendar pa organizacija opozarja, da narašča število ugrabljenih novinarjev. "Število novinarjev, ubitih na vojnih žariščih, je letos upadlo," je sporočila organizacija. Leto 2010 je v primerjavi z lanskim letom, ko je bilo ubitih 76 novinarjev, zahtevalo četrtino življenj manj. Organizacija je obenem opozorila, da postaja vse težje identificirati odgovorne za napade, saj so med njimi kriminalne tolpe, oborožene skupine, verske organizacije in vladni agenti. Jean-Francois Julliard, ki vodi organizacijo Novinarji brez meja, je poudaril, da imajo "oblasti posameznih držav dolžnost, da se bojujejo proti nekaznovanosti, ki je značilna za tovrstne zločine. Če vlade ne naredijo vsega, kar je v njihovi moči, da bi kaznovali morilce novinarjev, so prav tako sokrive zločinov". Novinarji brez meja so opozorili na zaskrbljujoč porast števila ugrabljenih novinarjev. Leta 2008 je bilo takšnih primerov 29, leta 2009 33, v letošnjem letu pa 51. "Novinarji postajajo orodja za pogajanja," je opozorila organizacija in dodala, da so tovrstni incidenti najpogostejši v Afganistanu in Nigeriji. "Ugrabitelji vzamejo novinarje za talce in tako financirajo svoje kriminalne dejavnosti, prisilijo vlade, da ravnajo v skladu z njihovo voljo in javnosti pošljejo sporočilo. Ugrabitve uporabljajo kot nekakšno reklamo," so še dodali. Organizacije Novinarji brez meja, ki je bila ustanovljena leta 1985 in zagovarja pravico do svobode medijev. Nevladna novinarska organizacija Press Emblem Campaign (PEC) pa je v začetku tedna sporočila, da v letošnjem letu beleži kar 105 žrtev med novinarji. PEC je žrtve beležil med novinarji v 33 državah po celem svetu, med najnevarnejšimi pa sta po njihovih podatkih Pakistan in Mehika. poljska - Šved in dva Poljaka Tatovi napisa iz Auschwitza obsojeni na zaporno kazen VARŠAVA - Šved in dva Poljaka, obtoženi kraje napisa Delo osvobaja (Arbeit macht frei) iz nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz na Poljskem, so bili včeraj obsojeni na zaporno kazen. Vsi obtoženi so se sicer želeli izogniti sojenju in so pristali, da bodo odslužili predlagane zaporne kazni, sodišče pa je kazni včeraj potrdilo. Šved Anders Högström je obsojen na dve leti in osem mesecev zaporne kazni. V skladu z dogovorom med Poljsko in Švedsko bo kazen prestajal v švedskem zaporu, kamor ga bodo premestili v naslednjih nekaj tednih, je povedal tiskovni predstavnik regionalnega sodišča v Krakovu Rafal Lisak. Dva Poljaka, Marcin A. in Andrzej S. sta bila obsojena na zaporni kazni v višini dveh let in pol. Tožilstvo je sicer za vse tri predlagalo po dve leti in več mesecev zapora. Vsi obtoženi so se želeli izogniti sojenju in so prostovoljno pristali, da bodo odslužili predlagane zaporne kazni. Sodnik Ja-roslaw Gaberle pa je višino predlaganih zapornih kazni potrdil. Högström in Marcin A., ki sta bila obtožena nagovarjanja h kraji, sta krivdo sicer priznala, drugi Poljak, Andrzej S., ki je obtožen sodelovanja pri kraji, pa ne. Prav zaradi sodelovanja slednjega so sicer napis, ki ima veliko zgodovinsko vrednost, hitro našli, še preden so ga tatovi predali naprej bogatemu zbiratelju. Oba Poljaka naj bi pri kraji motiviral denar, nekdanji vodja neonacistične skupine Högstrom pa je povedal, da je deloval po navodilih znanega švedskega zbiratelja nacističnih predmetov, ki naj bi pokril vse stroške operacije in izplačal nagrado Poljakoma. Poleg omenjene trojice so bili sicer zaradi kraje slovitega napisa obtoženi in že tudi obsojeni na zaporne kazni od 18 do 30 mesecev še trije Poljaki. Kraja simbola nacističnih grozot -pet metrov dolgega kovinskega napisa, obešenega nad vhodom v taborišče Auschwitz - je decembra lani sprožila ogorčenje v svetu. Poljska policija je napis našla po dveh dneh. Ker je bil razrezan na tri dele, so ga morali najprej popraviti, nato pa so ga januarja vrnili nekdanjemu taborišču, kjer je zdaj muzej. (STA) / PRAZN IČNE TEME_Petek, 31.decembra 2010 1 7 Kje smo? O gospodarski krizi govorimo že tri leta in nič ne kaže, da ne bomo tudi četrto. Skozi ta čas smo preživljali različne faze, lahko bi jih razmejili kar v četrtletja, ki so imela za skupni imenovalec velika nihanja oziroma izrazito nestabilnost ekonomskih trendov. Vzporedno z gospodarskimi kazalniki je v tem obdobju nihalo zaupanje, pozitivni signali so se izmenjavali z negativnimi, optimizem s pesimizmom. Kakšno krizo doživljamo, s katerimi zgodovinskimi cikli jo lahko primerjamo? Ko smo vstopali v leto 2010, so bila gospodarska predvidevanja v pretežni meri uglašena na optimizem. Začenja se leto izvijanja, čeprav zelo počasnega, iz negativne spirale, je bila prevladujoča napoved. Žal leto, ki odhaja, ni bilo tako, kot smo si želeli. Kriza je še tukaj, v drugačni fazi kot pred letom, a v socialnem pogledu bolj boleča in težje premagljiva. Kriza je prišla do ljudi Na finančnih trgih so se prvi znaki globalne krize pokazali že v letu 2007. Nepremičninski balon se je razpočil na koži varčevalcev, zadolženih družin in najbolj izpostavljenih bank. Države so z ogromnimi finančnimi injekcijami preprečile hujšo bančno katastrofo ali celo propad svojih finančnih sistemov, kriza pa se je začela postopoma širiti na tako imenovano realno gospodarstvo, v proizvodnjo dobrin in storitev. Zaškripalo je v avtomobilski industriji, propadlo je nešteto podjetij, ki so jim banke zaprle kreditne pipe. Majhna podjetja so bila prisiljena v stečaj, velike sisteme pa so reševale države z denarjem davčnih zavezancev. Strah pred socialno bombo, kakršna je preteklo poletje eksplodirala v Grčiji, je prestrašil vse evropske vlade. Konec leta 2009 se je tako iztekel v znamenju tega strahu, zato je bilo 2010 leto socialnih blažilcev. Zajezitve naraščanja brezposelnosti pa s to metodo ni mogoče doseči. V sili so vlade za dodatno socialno zaščito močno povečale proračunsko porabo, tako da so postali strogi maastrichtski kriteriji za javne finance le še teorija. Za primer lahko navedemo, da se je italijanski javni dolg v dveh letih zvišal od 108 odstotkov na 118 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), slovenski pa je od približno 25 odstotkov zlezel na 45 odstotkov BDP. Delež tekočega proračunskega primanjkljaja na BDP (Maastrichtski sporazum ga določa do meje največ treh odstotkov) je v Italiji presegel pet, v Sloveniji pa sedem odstotkov BDP. Državne blagajne so se torej v zadnjih dveh letih hitro praznile, denarja za naložbe je bilo vse manj ali sploh nič, rep te dolge in nenavadne krize pa je začel udrihati po socialni državi. Ker so šle milijarde evrov za blažilce in za reševanje bank in podjetij, je zmanjkalo denarja za plače, za pokojnine, zdravstveno oskrbo, za šolo, znanost in kulturo. Kriza je zajela vso družbo, v treh etapah se je iz finance razširila na proizvodnjo in na socialo. Leto 2010 med upanjem in omahovanjem Po negativnem prvem četrtletju so spomladanski meseci leto 2010 obarvali z upanjem. Najhitreje rastoča gospodarstva sveta - Kitajska, Indija, Brazlija itn. -so pokazala okrepljeno živahnost, nemški izvoz in z njim proizvodnja sta oživela. Države, ki jih po tradiciji vleče nemška lokomotiva - med njimi Italija in Slovenija - so beležile prve znake krepitve izvoznega povpraševanja. Do tretjega četrtletja, ko so se proizvodni in izvozni kazalniki spet ustavili. Kaj se dogaja? Iluzija, da se kriza poslavlja, se je hitro razblinila. Jesen je prinesla nove probleme. Grčija, Irska in posredno tudi Islandija so že plačale visok krizni davek, na tehtnici je trenutno Portugalska, v težavah je Španija, takoj za njo pa lahko v kremplje mednarodne špekulacije pade tudi Italija s svojim grozljivim javnim dolgom (nevarnost se seli v leto 2011, ko bo moral Rim obnoviti velik del svojih državnih obveznic). Slovenija je premajhna, da bi se mednarodna statistika ukvarjala z njo. Vzhodni del EU, ki je po razširitvi unije z vstopom novih članic leta 2004 začel s hitrimi koraki dohajati razviti del kontinenta, se je ne samo razvojno ustavil, ampak je nazadoval tudi v primerjavi z zad- njim letom pred krizo. Razviti, bogati del unije je zatrepetal za svoje banke, trgovske verige in industrijske koncerne, ki so v zadnjih desetih letih masovno vlagali v države z velikimi razvojnimi perspektiva- Grška kriza in evro Grška kriza, ki je izbruhnila na koncu zadnjega poletja, je končno predramila dremajočo Evropo, ki je dotlej reševanje krize prepustila posameznim državam članicam unije in svetovnemu forumu skupine G20. Reševanje Grčije pred stečajem je zastavilo vprašanje vzdržnosti sistema skupne evropske valute in tako se je prvič po njegovi uvedbi v obliki bankovcev in kovancev leta 2002, zastavil dramatičen problem preživetja evra. Rojstvo skupne valute je bilo za Evropo, kljub nekaterim pomanjkljivostim in napakam, ki so spremljale ta proces, najpomembnejši dogodek po drugi svetovni vojni. Toda nobena valuta ne more obstajati brez lastne ekonomske politike, brez obvladovanja ne samo monetarnih, ampak tudi družbenih, političnih in socialnih procesov v okolju, v katerem kroži. Ubogi evro pa se je rodil s tolikimi, preštevil-nimi starši, ki ga vzgajajo in razvajajo vsak na svoj način, po svojih potrebah, ne da bi mu zagotovili strog, trden, predvsem pa enoten ekonomsko-politični okvir. Evropska centralna banka (ECB) ima deficitarna pooblastila, na področju ekonomske politike lahko vladam bolj svetuje kot ukazuje. Evropska komisija je izvršno telo celotne unije, evroskupina pa je ad hoc forum, na katerem finančni ministri sprejemajo odločitve s kompromisi med težnjami in interesi, velikokrat navzkrižnimi, posameznih držav članic evro-območja. Logično je, da so ti kompromisi v veliki meri rezultat prevlade močnih članic območja evra, in primis Nemčije. Ni naključje, da nekateri analitiki ECB preprosto enačijo z nemško centralno banko. Močan evro je bila do izbruha krize stalnica evrske monetarne politike. Res je, da je to zagotovilo stabilizacijo inflacijskih gibanj in nizko ceno denarja, a je po drugi strani dražilo in torej dušilo evropski izvoz, ki ga je kriza na globalnih trgih že sicer prizadela. Lov na nove izvozne trge Tudi italijanskim in slovenskim podjetjem je zmanjkala izvozna sapa. Obe gospodarstvi je prizadel padec nemškega povpraševanja in obe sta začeli iskati nove trge. Ni naključje, da sta se tako Slovenija kot severovzhodna Italija močneje usmerili na Balkan, proti vzhodnoevropskim trgom in Rusiji, nenazadnje tudi proti severni Afriki in še posebej z naftnimi dolarji bogati Libiji. Poleg novih trgov, proizvodne kooperacije in razpisov za velika javna dela, nudijo te razmeroma bližnje regije tudi bogate surovinske in energetske vire. Vendar kriza ni prizanesla niti tem regijam. Kupna moč vzhodnoevropskega in severnoafriškega prebivalstva je še zelo omejena in slabo dovzetna za drage proizvode Made in Italy. Italijanska izvozna industrija trpi zaradi neugodnega razmerja med ceno in kvaliteto, kar je posledica visokih stroškov na enoto proizvoda. Dokaz, da je produktivnost še vedno prenizka in da je cena dela zaradi hudega davčnega pritiska (tretjega najvišjega v Evropi) pretirano visoka, čeprav so plače razmeroma skromne. Z več kot 43-odstotnim davčnim pritiskom je Italija ena fiskalno najbolj obremenjenih držav na svetu, ki jo v Evropi prekaša le Skandinavija, ki pa ima neprimerno bogatejšo socialno državo. Slovenija se je skušala iz krize reševati tudi s preusmerjanjem na manj zahtevne balkanske trge, a je medtem zaradi zloma nekaterih velikih podjetniških skupin tudi sama postala teren za prevzeme z Balkana. Kompas npr. že dolgo ni več slovenski, v letu 2010 je slovensko osebno izkaznico izgubila Droga Kolinska, na muhi tujih prevzemov je Mercator in še marsikatero drugo tradicionalno podjetje. Podkapitaliziranost svojčas slabo privati-ziranih državnih podjetij, ki so se razvijala s pomočjo bančnih kreditov, utegne tudi v letu 2011 postreči še z marsikaterim grenkim razočaranjem. Bo evrski ščit vzdržal? Če ne bi bilo evra, bi Grčija že zdavnaj bankrotirala in potegnila za seboj lep del evrolandije. Zapisali smo, da so »go- reče« Atene zdramile evropske gasilce in jih prisilile k sprejetju mehanizma za zaščito skupne valute. Po dobrem letu je Evropa torej odreagirala na krizo. Irska se je dolgo upirala pomoči Evrope in mednarodnih finančnih institucij, a je bila na koncu prisiljena sprejeti finančno injekcijo skupaj z (nazaželjenim) receptom za skrbnejše upravljanje svoje finančne infrastrukture in za strožjo finančno zakonodajo in nadzor. Med ekonomisti se je medtem razplamtela razprava o usodi oziroma prihodnosti evra. Čeprav vlade zgroženo zanikajo možnost propada skupne evropske valute, ta tema med teoretiki ni tabu. Če evra ne bo mogoče ubraniti, bo treba uveljaviti »načrt B«, opozarjajo. V skrajni sili bi se tako Evropa vrnila k nacionalnim valutam, kar sicer ne pomeni vrnitve lire ali tolarja, ampak ohranitev evra v nacionalnih dimenzijah. Med italijanskim in slovenskim evrom bi morali tako npr. znova uvesti menjalni tečaj. Možnost razpustitve evroobmočja je sicer za sedaj le teoretična. Bila bi namreč preveč boleča, neke vrste potres z ogromnimi stroški. Zato nas mora bolj kot ekonomska teorija skrbeti vsakdanja praksa. Ekonomija se namreč giblje na srednji in dolgi rok, politika pa je vse bolj kratkoročna. To nesorazmerje onemogoča vzpostavljanje strategij in sili v emergenčno ukrepanje, pri katerem pogosto prihaja do usodnih napak. Evropa se trudi ohraniti status izvoznega gospodarstva, napadati hoče izvozne trge, hkrati pa se ne želi odpovedati visoki ravni socialne zaščite svojega prebivalstva. Toda z nacionalnimi politikami, kakršne so v praksi sedaj, teh dveh ciljev ne bo mogla združiti. Potrebno bo spremeniti prvila igre. Spremenjena ravnovesja Šolski primer konflikta med dolgoročnejšimi gospodarskimi gibanji in kratkoročno politično aktivnostjo je izbruhnil v Italiji. Na začetku krize jo je vlada gladko zanikala, češ da gre le za psihološki učinek, v drugi fazi je trdila, da jo obvladuje, sedaj pa za vse gospodarske neuspehe, za drastično krčenje javne porabe in za brezposlenost krivi - hudo gospodarsko krizo. V sedanji fazi gospodarskega ciklu- sa so največja skrb evropskih vlad socialni konflikti in pritisk javnega mnenja. Vsaka sprememba ustaljenih ravnovesij kot po pravilu sproža socialne konflikte, tega se morajo vlade zavedati in se ustrezno ravnati oziroma ukrepati. Trenutki krize so predvsem čas za spremembo pravil, za korenite strukturne reforme. Če si vladajoči razred ne upa poseči na to področje, bo socialni konflikt le časovno zamaknil, ne bo pa ga preprečil. In ko bo v reforme prisiljen, ker ne bo druge možnosti, bo konflikt še ostrejši. Leto 2011 bo v tem smislu odločilno. Na dnevnem redu bo sanacija javnih financ in aktivno pospeševanje gospodarske rasti. Brezposelnost bo mogoče zniževati samo z ustvarjanjem novih delovnih mest. Ne glede na volilne roke bodo vlade prisiljene ukrepati z reformami tako socialne države kot ekonomskega sistema. Javne proračune bo treba zastaviti razvojno, s spodbujanjem vlaganj v panoge z visoko dodano vrednostjo, s pogumnim zapiranjem ali preusmerjanjem delovno intenzivnih in nizko produktivnih industrijskih sistemov. Več pozornosti bo treba posvetiti človeškim resurzom, izobraževanju in usposabljanju, na široko bo treba odpreti vrata sodobni gospodarski iniciativi, kajti ekonomska svoboda je - mimogrede - tudi osnova politične svobode. Kakšno bo leto 2011? Globalna kriza ni nič drugega kot eksplozija napak in dolgov, ki jih nismo sposobni odplačati. Čas okrevanja ne more biti kratek, kajti pojav je resen in zapleten, lahko bi rekli, da gre za prvo veliko krizo sodobnega sveta. Pravo okrevanje lahko pričakujemo na srednji rok, po stabilizaciji dejavnikov, ki so krizo povzročili. Če držijo ocene, da je bilo leto 2010 leto stabilizacije na znatno nižji ravni od tiste pred krizo, bi moralo biti leto 2011 leto odskoka rasti. V območju evra bo ta še naprej neenakomerna, ker razvojne politike ostajajo v nacionalnih okvirjih. Ta problem se bo moral čim prej in z velikimi črkami pojaviti v evropski agendi. Če bo imela Evropa oziroma območje evra prihodnost, to ne bo prihodnost posameznih držav, ampak unije. Taka kot je danes, ima namreč premajhno specifično težo v globaliziranem svetu, svojo nemoč pa plačuje s precenjenim evrom in prenizko stopnjo konkurenčnosti. Staviti bo treba na inovativnost in na rast produktivnosti. Lahko pričakujemo zasuk? Mednarodno okolje je glede na leto nazaj neprimerno bolj ugodno. Svetovna trgovina je leta 2010 glede na leto prej zrasla za več kot 16 odstotkov, globalna gospodarska rast pa je bila 4,8-odstotna in je dosegla ritem, ki ga je imela pred izbruhom krize (leta 2008 je padla na 2,8%). Lahko bi trdili, da nas iz globalne krize rešuje - globalizacija. Če se vrnemo k Italiji in Sloveniji, so napovedi manj optimistične. Obe gospodarstvi sta učinke krize doživeli s časovnim zamikom, zato je tudi za okrevanje potrebno več časa. Italija se je v tem času osredotočila na javne finance, Slovenija pa se je lotila reform in začela pri pokojninskem sistemu. Na področju fiskalne politike sta obe državi bojazljivi, brez potrebnega poguma, zato je njuna gospodarska rast medla, trg dela tog, brezposelnost pa nevarno raste. Državama je skupna tudi nevarnost, da jima globalno gospodarsko okrevanje ponudi alibi za neukrepanje. To pa bi bilo usodno ne le ob prvi novi krizi, ampak predvsem za prihodnost mladih generacij. Za Italijo bo tudi v letu 2011 največja nevarnost rast javnega dolga, ki ga bo morala država servisirati (plačevati obresti) po višji ceni kot druga velika evropska gospodarstva. Drugi problem pa je politična nestabilnost, stara italijanska hiba, ki ima vedno visoko ekonomsko ceno. Za Slovenijo bo v letu 2011 pomembno zavirati javno zadolževanje in krepiti gospodarsko rast z ustvarjanjem novih delovnih mest. Sto tisoč brezposelnih na dva milijona prebivalcev je namreč nesprejemljivo veliko, tako kot je nesprejemljiv podatek, da živi pod pragom revščine kar 220 tisoč prebivalcev. Kriza je torej tudi v Sloveniji pospešila razslojevanje in ljudi, ki so ostali brez dela, avtomatično potisnila pod eksistenčni minimum. Z optimizmom torej tudi za leto, v katerega vstopamo, ne moremo razsipa-vati. Iz krize se bomo sicer prej ali slej izvili, pri tem tem pa bo bolj kot »kdaj« pomembno »kako« se bo to zgodilo in kaj nas je ta zgodba naučila. ?U?HMEL REGISTRATOR! DI CASSA I PRODAJA IN SERVIS EUII wm ul geom. Giancarlo FORAUS OBRTNA CONA DOLINA 547/1 (TS) info@termoideale.it www.termoideale.it VISOKA TEHNOLOGIJA ZA DOLGOROČNI PRIHRANEK / PRAZN IČNE TEME_Petek, 31.decembra 2010 1 7 Bassa Poropat ali Baša Poropat? To vprašanje se je zastavilo pred skoraj poldrugim desetletjem, ko je Ric-cardo Illy povabil v svojo drugo tržaško občinsko upravo dotlej politično povsem nepoznano univerzitetno docentko psihologije in ji poveril odborništvo za vzgojo, mladinske dejavnosti in enake možnosti. Veder obraz s potezami slovanskega dekleta je - ob dekliškem priimku - opravičeval vprašanje o morebitnem slovenskem poreklu nove politi-čarke. Odgovora nanj pa ni bilo, ker je bila tržaška odbornica, nato deželna svetnica in nazadnje še predsednica tržaške pokrajinske uprave vedno zelo rezervirana o vsem, kar je zadevalo zasebnost. Tudi ko ji je tragična usoda pred leti na cesti proti domu odtrgala življenjskega sopotnika, je kričečo žalost vklenila v srce in jo tiho pestovala, dokler ni bolečina s časom začela počasi, počasi utišati. Novoletni intervju je bil priložnost za neposredno, odl servis © OBRTNO PODIETNIŠKI SERVIS KOPER servis, koperemail.si ahila 1 -T1.C S.A.S. GRUDEN MATEJ & C, v pekarni ©avorin Starec, na poseku ...to so pravi prazniki! faks 0431/11barbjrd4tt.ibjj.191.it —.- ----- HELI0S rAM Ulica Vftorio Veneto 87 34170GOR1CA LA MAGLIA ŽENSKA OBLAČILA TRŽIČ ulica Roma 5S - Te L 0481.790071 KOLEKCIJE ŽENSKE MODE ZA fESEN iN ZiM O PRODAJA BARVNIH iN NE BARVNIH KOVIN Vesele praznike! UL G^ado, M - TRŽIČ (GO) zr*aven KinemaKa Tri. 043 [-40*69-43423 * Fa* 0431-40570 ■ www.piho-.il * e-rnaf. ntiiiipihor.il MGLTENI 4 C. DADA VITRA CASSINA MOROSO FL0U FLEXF0RM VALCUCINE WMF M1LLEFI0R1 RODA GERVASONt ZA VAS IŠČEMO VEDNO NAJBOLJŠE. ELMAR ario TftflČ, ul. C.A. Colombo 14, Tel. MB 1.40540 * Faks04BI.4Wi9 * e-mail:aHointemi@[wlmail.it Srečno 11 B6 Petek, 31. decembra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Iztok Mirošič je že od otroških let pravzaprav doma v diplomaciji. Njegov oče Drago je bil generalni konzul SFRJ v Trstu in nato ambasador, Iztok pa je po službovanju na zunanjem ministrstvu in veleposla-niški funkciji v Londonu danes ambasador republike Slovenije v Italiji. Takoj po prihodu v Rim se je moral spopasti s problemom finančnih prispevkov slovenski manjšini. Njegova prizadevanja so bila kronana z uspehom. In to je bila prijetna uvertura tega intervjuja. s podsekretarjem in senatorjem Mantico ter z vodji poslanskih skupin in predsedniki italijanskih političnih strank. Seveda je to tudi rezultat skupnih naporov Veleposlaništva v Rimu in dejavnosti našega Generalnega konzulata v Trstu ter manjšine, predsednikov krovih organizacij Rudija Pavšiča in Draga Štoke, deželnih svetnikov Igorja Gabrovca in Igorja Kocijančiča in seveda senatorke Blažina. Večkrat ste izjavili, da je bil julijski tržaški koncert ob navzo- IZTOK MIROŠIČ, SLOVENSKI VELEPOSLANIK V ITALIJI V Rimu drugače kot v Londonu želim si več kitare in klavirja Sandor Tence Italijanski parlament je v celoti potrdil oziroma še rahlo zvišal državne prispevke slovenski manjšini. Velik dosežek za manjšino, a tudi za Slovenijo. Kako ocenjujete ta sklep? Italijanski parlament in vlada sta storila tisto, kar se v sodobni Evropi glede manjšinskega varstva pričakuje, to se pravi, da se ne znižuje že dosežene ravni zaščite. Sem seveda najprej sodijo finančna sredstva, ki omogočajo dejavnosti manjšine in ohranjanje njene identitete. Tega se držimo tudi v Sloveniji. Predsednik slovenske vlade je večkrat zagotovil, da Slovenija, kljub težki ekonomsko-finančni situaciji, ne bo zmanjševala sredstev za italijansko narodno skupnost in da to pričakujemo tudi od Italije za slovensko manjšino. Za lanske prispevke (dodatni milijon evrov) se je moral direktno angažirati premier Borut Pahor, letos pa je bila vsa zadeva rešena presenetljivo hitro. Kako si to razlagate? Mislim, da je bilo odločilno spoznanje v obeh državah, da je možno sodelovanje in uresničevanje interesov, zlasti gospodarskih, ki se v obmejnem prostoru tudi prekrivajo, v pogojih evropske in globalne konkurenčnosti nujno postaviti na nove osnove spoštovanja, gradnje zaupanja in dobrega sosedstva. Vemo, da ste v zvezi s tem vprašanjem osebno naredili ogromno in potrkali na vsa možna vrata. Kakšen odziv ste doživeli pri rimskih sogovornikih? Takoj ob prihodu v Rim sem ureditev proračunskih sredstev za našo manjšino postavil med prioritete. Operativno delo je namreč ključno. In kako je potekalo to delo? V preteklih mesecih sem tako opravil številne aktivnosti s ciljem koordinirati aktivnosti z manjšino in našim Generalnim konzulatom na deželni ravni in našim delovanjem v Rimu. Naj povem, da so vsi opravili zelo dobro delo. Kot veste sem bil pogosto v Trstu. Vse te aktivnosti so bile nujne za ustrezno delo v Rimu. Opravil sem številne sestanke na vseh nivojih, na vseh pristojnih ministrstvih v Rimu, v poslanski zbornici in senatu, kjer je odlično delovala tudi senatorka Tamara Blažina. Napisal sem tudi nekaj pisem ključnim italijanskim akterjem. Komu vse ste pisali? Predsedniku republike Napoli-tanu, nato še Berlusconiju, Finiju in Schifaniju, podsekretarju Lettu, ministrom v italijanski vladi, posebej Tremontiju, Fittu, Maroniju, Fratti-niju in Gelminijevi. Vse sem opozoril na finančno stanje in položaj slovenske manjšine v Italiji ter uresničevanje zaščitnega zakona, kot sta to v spomenici opisali obe krovni manjšinski organizaciji. Ste s kom od teh vzpostavili poseben dialog? Posebej intenzivni dialog sem imel z uradom predsedstva vlade in čnosti treh predsednikov neke vrste prelomnica. Da, julijski koncert miru ter srečanje treh predsednikov simbolno pomeni neko prelomnico. Zavedanje, da imamo predvsem Slovenci in Italijani, poleg zelo težke zgodovine, ki jo je potrebno premagati, tudi izjemne priložnosti za sodelovanje. Da moramo premagati odnose podrejanja in nadvladovanja in iskati prihodnost v sinergiji moči. Moram reči, da je bil občutek novega duha prisoten že ob koncertu, zaznal pa sem ga tudi v svojih številnih pogovorih po koncertu. Nenazadnje je bilo tudi delo Borisa Pahorja Nekropola predstavljeno v tržaškem Verdiju kot prvo slovensko delo po mnogih letih. Kakšne vtise vam je pustila Nekropola v Verdiju? Občutek v tržaškem teatru je bil fantastičen. Občutek ne zanikanja težke zgodovine med Slovenci in Italijani, ne pozabljanja povzročenega trpljenja, a hkrati iskanja sožitja. Zgodila se je tudi postavitev dvojezične table v Ri-žarni.Italija in Slovenija skušata odpreti nova vrata v prihodnost ter obrniti nov list v zgodovini odnosov. Predsednik Danilo Türk bo sredi januarja obiskal Rim. Kaj si Slovenija obeta od tega obiska? Obetamo si novo priložnost za utrditev procesa in novega duha sodelovanja, ki je preveval srečanje treh predsednikov v Trstu ter opredelitev tesnejšega sodelovanja tudi preko nove vloge manjšin v obeh državah. Gre za prvi, zgodovinski, državniški obisk slovenskega predsednika v sosednji Italiji. Obisk bo, ne le simbolno, zelo pomemben dogodek za pregled novih vidikov sodelovanja med Slovenijo in Italijo v bilateralnem, regionalnem, evropskem in morda tudi globalnem okviru. Kako iz rimskega zornega kota gledate na položaj slovenske manjšine in na odnose med njenimi komponentami? Naj povem, da imam z vsemi dejavniki v manjšini izredno dobre in konstruktivne delovne odnose. To velja za odnose s senatorko Blažina, predsednikoma krovnih organizacij Pavšičem in Štoko, obema deželnima svetnikoma Kocijančičem in Ga-brovcem. Tudi z Damjanom Terpi-nom iz stranke Slovenska skupnost. Vsem se zahvaljujem za zares dobro sodelovanje. Konstruktivni so tudi razmisleki predsednika paritetnega odbora Bojana Brezigarja, ki je sicer predstavnik vladne inštitucije. Kakšna se vam zdi organiziranost manjšine? Manjšina je samostojni subjekt, kot veleposlanik in predstavnik države Slovenije v Italiji, se v njeno organiziranost in zastopstvo ne morem in ne nameravam vtikati. Sprejmem tisto, kar se manjšina dogovori, kar sama meni da je dobro zanjo, vključno s predstavništvom. Znani so mi nekateri razmisleki o potrebi po združitvi manjšine oziroma oblikovanju enotnega zastopstva. In kaj pravite k temu? To je stvar razprave in odločitve v manjšini. Jasno je, da si ljudje po prepričanjih in razmišljanju nismo enaki, tudi v manjšini ne. To je legitimno in v skladu z demokratičnim in političnim pluralizmom. Sam bom sprejel tisto, kar manjšinske komponente odločijo.Da bi nekdo ukazoval od zunaj, menim, da smo to preživeli. Imate pa vseeno neke želje ... Tisto kar bi želel je, da bi manjšina, po demokratični razpravi, v zunanjih aktivnostih stališča in zahteve izražala enotno, kot na primer s pripravo skupne spomenice o uresničevanju zaščitnega zakona. Da bi vse njene komponente delovale konstruktivno. Kaj pa slovenska manjšina na sploh? Zavedam se, da manjšinskih pravic ni enostavno uveljavljati v vsakodnevnem življenju, na terenu v okolju večine, še posebej v nenaklonjenih časih. To zahteva odločnost in klenega človeka. Tu moram izreči priznanje, spoštovanje in občudovanje vsem zamejskim Slovenkam in Slovencem, ki skrbijo, da slovenska identiteta na Tržaškem, Goriškem in Videmskem ne izgine. Letos ob dnevu poklona bazoviškim junakom je bilo še posebej slovesno in množično. S ponosom sem opazoval zavednost naših ljudi, še posebej ker sam prihajam z obmejnega območja Pred Rimom ste bili veleposlanik v Veliki Britaniji. Kako ste se počutili v Londonu? Odlično. Bil sem veleposlanik v Združenem kraljestvu, ko smo pomembno premaknili odnose med državama in razvili sodelovanje, ki je bilo prej nekako odrinjeno na rob. V veliko čast mi je bilo, da sem ta pozitivni razvoj odnosov med Slovenijo in Britanijo ter svoj zelo intenziven mandat zaključil s prvim državniškim obiskom britanske kraljice Elizabete II v Sloveniji. To je bila krona v razvoju britansko-slovenskih odnosov in krona mojega štiriletnega delovanja na zelo zahtevnem profesionalnem delovnem področju kot je London. Kako pa se sedaj počutite v Rimu? V Rimu sem dobre štiri mesece. Italijo seveda poznam že od prej. Združeno kraljestvo, način delovanja, organizacija, točnost. Vse je precej drugačno od Italije, London od Rima. V čem je Rim drugačen od Londona? V Rimu je včasih potrebno več pogovorov za neko stvar. Rimsko življenje pa v bistvu z ženo še- le odkrivava, čeprav se sam s slo-vensko-italijanskimi odnosi v taki ali drugačni vlogi ukvarjam že preko dvajset let. Življenje v Rimu je drugačno od življenja v Londonu ali celo v severnih italijanskih mestih. Milanu in tudi Trstu. Glede na London je veliko bolj kaotično, organizirani kaos bi rekli. Kaj si kot slovenski veleposlanik v Rimu obetate od novega leta? V novem letu bo Italija praznovala 150. obletnico združitve, Slovenija pa 20. rojstni dan. To bo zanimivo leto, polno dogodkov, tudi čustev. Obetam si konkretizacijo programa vedno tesnejšega sodelovanja, tudi prijateljstva med Slovenijo in Italijo, ki sem si ga zastavil z letošnjim prihodom v Rim. To je pot, ki ji bom sledil. To pomeni, ob odločnem zastopanju naših interesov, neutrudno tkanje političnih, ekonomskih in kulturnih vezi med našima narodoma, tudi manjšinama. Meddržavni odnosi pa niso samo odnosi, ki zadevajo obe manjšini. So nekaj širšega in bolj zapletenega. Prepričan sem, da lahko le na način celovitega političnega, gospodarskega in kulturnega tesnejšega sodelovanja med Slovenijo in Italijo - in tu nam je Evropska unija zelo pomagala - podamo neko novo osnovo skupne prihodnosti za Slovence in Italijane in naši manjšini. Mislim, da bi s tem ustvarili dobro osnovo za lažji dialog in reševanje problemov, tako starih, ki so še na mizi, kot nekaterih novih. Odnose med Italijo in Slovenijo tako ali drugače še vedno bremeni zgodovina. Kaj pravite o tem? Skupna evropska prihodnost in sodelovanje seveda ne izključujeta spomina na težko preteklost med našima narodoma, ki jo je sicer že popisala tudi mešana medvladna zgodovinska komisija. Zgodovinski spomin torej o vzrokih za gorje, ki nam je bilo povzročeno, a tudi zavedanja, da so mogoče težke trenutke doživeli tudi Italijani na naših tleh. Sam pripadam novi, mlajši generaciji, ki osnovo novih odnosov, ki ne pozablja zgodovine, vidi, kljub različni velikosti, v odnosih enakopravnega sodelovanja, tako bilateralno kot v evropskem okviru, in ne več v konfrontaciji. Do pred kratkimi ni bilo tako... Razumem, da je bila, mogoče je še danes, na osnovi zgodovinske izkušnje Slovenija precej nezaupljiva do Italije, velja pa tudi, da je bila Italija precej ignorantska do nove manjše sosede. Čas je za preseganje na- vedenega, z okrepljenim sodelovanjem bomo lažje reševali probleme, ki so nam še ostali ali tiste, ki se pojavljajo v odnosih sosedstva. Kakšne so vaše skrite želje, ki po tem pogovoru očitno ne bodo več skrite? Skritih želja pravzaprav nimam. Želje ostajajo napovedane, a žal neuresničene že več let, predvsem zaradi intenzivnega dela na vseh funkcijah, ki sem jih do sedaj opravljal. Zadnja leta so bila zame res precej intenzivna. Razkrijte nam vsaj eno osebno željo. To je želja po več zasebnosti, več časa zase, soprogo Tino, s katero se praktično srečava šele v poznih večernih urah, družino, in tudi živali, ki se k naši družini pritepejo zavržene ali iz divjine in jih vzamemo za svoje, prave družinske člane. Pomeni željo, da bi imel več časa za prijatelje v Lokvi, Sežani, Ljubljani, Radomljah, Londonu, Trstu in Rimu. Bojim se, da sem druženje z njimi preveč zanemaril. Naj mi ne zamerijo. Kakor tudi šport. Želim si vsaj nekaj časa za zatajevane hobije. In kakšni so vaši hobiji? Knjige, nogomet, smučanje, potovanja z motorjem, ribolov in prosto potapljanje. Rad bi obnovil zanemarjene glasbene aktivnosti s kitaro in klavirjem ter mogoče intenzivnejše kitarske vaje v duetu s prijateljem stomatologom Ivom, ki me sicer muči, ko čas dopušča, tudi s tenisom, za kar sem mu hvaležen. Imam celo vrsto hobijev, kot vidite. Za vse to je bilo v preteklih letih res premalo ali nič časa. Včasih pa je najbolj sproš-čujoč umik v svet »navadnih« ljudi, v pogovoru s katerimi uživam. Torej ne samo »visoka politika« in diplomatski sprejemi. Nekaj zdravega razuma v tem zapletenem svetu ne škodi in v pogovoru najdem marsikdaj tudi kaj koristnega. Predvsem pa želim ohranjati stik z realnostjo, saj te strogi delavnik kaj lahko odnese v sfere brez posluha za dnevne težave ljudi, v sfere tako osovražene birokracije. Žal v zadnjem času prevladujejo bolj temačne teme in želim si, čeprav sem po naravi realist, več optimizma. V tem času je pri nas in okrog nas res veliko malodušja. Žal ni veliko razlogov za optimizem ... Malodušje nad stanjem, ki je sicer vseevropsko in globalno, nam ne bo v pomoč. Uporabiti bomo morali trezno glavo in verjetno še bolj trdo delati ob slabših pogojih. A to ceno je vredno vzeti. Naj bo to tudi novoletno voščilo bralkam in bralcem Primorskega dnevnika. PRAZNIČNE TEME B6 Petek, 31. decembra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / uzej o državni meji na Goriškem, ki se nahaja v stavbi novogoriške železniške postaje tik ob slovensko-itali-janski meji, je očitno nekaj posebnega. Obiskovalcem, predvsem starejšim, razstavljeni predmeti ali številne fotografije na stenah namreč nemalokrat vzbudijo spomine na dogodke, ki so jih sami doživeli. Nekateri na fotografijah ugledajo sorodnike, celo sebe, pa tudi kraje in dele mesta, ki so se od takrat spremenili že do nerazpoznav-nosti. Na dan tako prihajajo zgodbe, Rdeča zvezda postane rumena »Največ obiskovalcev zanima ta zvezda, ki je ob prihodu v muzej ni takoj opaziti,« pripoveduje vodička Marinka Ve-likonja in pokaže na veliko rdečo pločevinasto zvezdo. »V začetku, ko so prihajali obiskovalci iz Gorice, so spraševali: 'Gospa, kje pa je naša zvezda?' in jo, potem ko so jo zagledali v muzeju, skoraj objemali: 'To je naša zvezda!' Najprej nisem razumela, zakaj je 'njihova'. Potem pa so mi razložili: ta zvezda je bila postavljena na strehi železniške postaje, na tisti strani, ki gle- meno, evropsko barvo. Zato smo tudi to zvezdo sneli, jo pobarvali rumeno in postavili spet na streho. To se je dogajalo v tednu referenduma o odhodu iz Jugoslavije, Ker je bilo to narejeno zadnji teden 1990, v času božiča, smo ji dodali še rep in je postala repatica. Ponoči pa smo jo še razsvetlili. 7. januarja 1991 smo jo nato sneli in jo dali v muzej, ki ji je vrnil rdečo barvo, danes pa se nahaja na tem mestu. Vsem obiskovalcem se zdi zgodba te zvezde enkratna. Tudi češki režiser Miroslav Janek, ki je nedavno v Novi Gorici prejel nagrado Darka Bratine, je po ogledu muzeja dejal: 'Zgodba o zvezdi je prečudovita', o celotni pripovedi o meji, ki jo je sli- izvirna muzejska zbirka na goriški severni postaji »Ta muzej je kot spovednica« Katja Munih T Tli rl 1 lil "« M' m i n t M \ ki jih še nihče ni zapisal, predstavljajo pa pomemben del zgodovine tega prostora. V vsega 50 kvadratnih metrov velikem muzeju se nahaja domala vse, kar je povezano z desetimi kilometri meje na Goriškem med letoma 1945 in 2004. Med 250 eksponati so nekdanje cestne table z napisi Jugoslavija, carina ... v vitrinah so raznovrstne uniforme vojakov, ki so varovali to mejo, od ameriških, italijanskih, jugoslovanskih do slovenskih, že njihovo število veliko pove. Med predmeti je košček bodeče žice s sabotinske ceste, rdeča zvezda, ograja z meje in celo metla, s katero je ponazorjen slavni pohod metel s 13. avgusta 1950. Neprecenljive so tudi fotografije, kar 220 jih je na stenah, prav vsaka je vredna pozornosti. Majhen muzej z veliko zgodovino, povedo obiskoval- llfeL da proti Italiji. Sprva je šest mesecev imela tudi srp in kladivo. Te Jugoslovani nismo nikdar videli, kajti pred železniško postajo se takrat do meje ni smelo hoditi, vse do leta 1954. No, in tako so takrat prebivalci Gorice, ko so zjutraj vstali in odprli okno na vzhod, najprej zagledali to zvezdo na vrhu strehe. Vsako jutro znova. In ker so bili takrat mladi, in ko si mlad je najlepše, so jo vzeli za svojo.« Tudi njena kasnejša usoda je zanimiva. Zvezda je sedaj sicer rdeča. Med letoma 1947 do 1991 je menjala barvo, napise in znake. »Leta 1947 je imela srp in kladivo, a le šest mesecev. Ko pa je pa je Tito Stalinu rekel: 'Ne, midva pa ne hodiva po isti poti,' smo jo vzeli iz strehe, odrezali proč srp in kladivo in jo na streho vrnili z napisom pod njo: Mi gradimo socializem. Leta 1990 pa smo začeli v Sloveniji sanjati, da bi odšli iz Jugoslavije. Takrat so rdeče zvezde začele dobivati ru- šal v muzeju, pa je dejal: 'Saj to je pravi scenarij!'« pripoveduje Marinka Velikonja, ki že pet let, od nastanka muzeja, vodi obiskovalce po stalni razstavi Državna meja na Goriškem, za katero je avtor Drago Sedmak leta 2006 prejel tudi častno Valvasorjevo priznanje. V tem času jo je obiskalo 30.000 ljudi, pogled v muzejsko knjigo obiskovalcev razkrije vpise iz vse Slovenije, Evrope, Koreje, Združenih držav... Med njimi so tudi ugledni gostje: Romano Prodi, Danilo Türk, Pat Cox ... Veli-konjeva, ki sicer dela v družinski turistični agenciji Lastovka na železniški postaji, pove, da je v zadnjih petih letih tam doživela toliko lepega, da bi lahko o tem napisala knjigo. Namesto tega, se je v eni znašla sama: Paul Kaye, ki je prekolesaril celotno traso nekdanje železne zavese, je v svoji knjigi Fragments opisal tudi muzej na novogoriški železniški postaji in poleg objavil fotografijo gospe Marinke na Trgu Evrope. Zaradi metel so morali od doma Četudi obiskovalci ne razumejo katerega od tujih jezikov, v katerem vodi-čka predstavi zgodbe, ki so se dogajale na desetih kilometrih meje na Goriškem, že iz njenega načina pripovedovanja in ob fotografijah razumejo za kaj gre. Zgodbe vedno prilagodi občinstvu. Ko pridejo otroci, jim jih pove na njim razumljiv način, pripoveduje jim, da so se ameriški vojaki poimenovali Modri vragi in jim pokaže uniformo, ki so jo nosili, nato pa se z njimi sprehodi po muzeju na čisto drugačen način. »Za te otroke, ki so rojeni v Sloveniji, je Jugoslavija tako daleč v preteklosti, kot prva svetovna vojna. V muzej prihajajo tudi domačini, ki so mejo doživeli. V tem primeru jih spremljam, ker bi radi sami razložili stvari, nato pa jih dopolnim in so zadovoljni, saj mnoge stvari na novo razumejo.« »V tem muzeju je očitno nekaj, saj iz ljudi kar vrejo zgodbe na dan. Morda so to fotografije iz tistega časa, ki jim je skupen. Vsak želi povedati, kaj je sam doživel. Nekega dne je prišel gospod iz okolice Nove Gorice. Ob mojem pripovedovanju o znanem dnevu metel 13. avgusta 1950, je nekam onemel. Ko sem končala pripoved, je rekel: 'Nekaj v zvezi s tem bi vam pa rad povedal. Tega niti ženi nisem zaupal.' Povedal je, da sta osem dni po 'dnevu metel' na njegov dom prišla dva miličnika in ga odvedla v Solkan, v stavbo nasproti sedanje bencinske črpalke, kjer so bili zbrani že drugi mladi fantje. Okrog 30 jih je bilo. Nihče pa ni vedel, zakaj so tam. Zvečer so jih naložili na kamion, pokrit s platnom. Odpeljali so jih na neko kmetijo blizu Pred-meje. Tam so nato mesec dni delali drva v gozdu, spali so na seniku. Vsi pa so bili na 'dan metel' v Italiji. To pomeni, da stvar ni šla kar tako mimo pri oblasteh.« Skozi okno muzeja se vidi skupni trg obeh Goric - polovica sega v Italijo, polovica v Slovenijo, točno na sredini pa teče mejna črta. Trg, ki ga je vsaka stran sicer poimenovala s svojim imenom, je zadnja leta moč prosto prehajati, meja bledi. Predvsem za mlade rodove, ki se je skorajda ne spomnijo. Zato je predvsem njim kar težko razumeti, kako je bilo v prvih povojnih letih, vse do 1954, ko Jugoslovani pred novogoriško železniško postajo sploh niso smeli. Deklico je rešil vojak Osuplost obiskovalcev muzeja vzbudi predvsem fotografija vojakov, ki zarisujejo mejo kar čez dvorišča, celo čez pokopališče. »To je bilo po podpisu na mirovni konferenci v Parizu, ko smo podpisali francosko linijo. Tisto poletje leta 1947 so ameriški vojaki polivali kar apno in delili hiše od dvorišč, da, celo pokopališče v Mirnu. V noči iz 15. na 16. september pa so po tej beli črti položili bodečo žico. In kdor je bil v Italiji, je bil v Italiji in kdor je bil v Jugoslaviji, je bil v Jugoslaviji. Takrat je bodeča žica razdelila družine. Nekega dne je ta muzej obiskala gospa, ki je na eni od slik našla svojo teto in sestričini, kjer je nekaj časa živela. In na dan je prišla nova zgodba: 15. septembra 1947 je imela 10 let. Morala je na operacijo slepiča v bolnišnico v Gorico. Toda tiste noči je bila postavljena meja in deklica se ni mogla vrniti domov k mami. Mama je prvi dan, 16. septembra še uspela k njej na obisk. Počakala je do teme in nato po stezicah stekla v Gorico, samo toliko, da je hčerki povedala, da je ni zapustila. Za desetletno deklico je bilo namreč nekaj neobičajnega, da ji tujci povedo, da ne more več domov. Prvega dne je mama še uspela do nje, ker vojaki, ki so stražili mejo, niso bili domačini in niso poznali vseh stezic. Potem pa sta se mama in hči na Pristavi vsak dan gledali čez mejo in vsaka na svoji strani jokali.« Tako so tekli meseci, jesen je prešla v zimo. »Za te KNOJ-eve vojake, ki so stražili mejo, je veljalo, da so najprej ustrelili, nato pa rekli 'stoj'. Ta gospa je imela drugačno izkušnjo. Prvi vojaki so živeli na Strelišču, karavel še niso imeli in so vsak dan na stražo odhajali mimo njihove hiše. Mama je, ker je bil mraz, vsak dan pogrela mleko in jim ga ponujala. Nekega dne je eden izmed vojakov mleko sprejel in ga popil. Lahko je bil prehlajen ali pa ga je gesta spomnila na dom, kdo ve. Vojak je vedel, kam hodi mama jokati, povedala mu je, zakaj je hči ostala na drugi strani meje. Ker so minili že dolgi trije meseci, se je v obupu zlomila in v joku sklenila roke ter vojaka prosila za pomoč. Fant je odvrnil samo to: »V ponedeljek ob 4. uri zjutraj.« Mama je nato ob naslednjem sre- čanju čez mejo zavpila: »V ponedeljek ob 4. uri zjutraj.« Teta je razumela, kaj se bo zgodilo. Tistega jutra sta se deklica in teta skrili v grmovje na italijanski strani meje, mama je čakala skrita na jugoslovanski strani. Prišla sta stražarja, vedno so bili v paru. Vojak, ki je obljubil pomoč, je kolega poslal nekoliko naprej, sam pa je korakal na mestu. V nekem trenutku je puško porinil pod bodečo žico, jo dvignil in zavpil: »Sad! (Zdaj!)« Teta je deklico porinila pod bodečo žico in otrok se je po treh mesecih lahko znova privil k mami. Ko je vojak odslužil vojaški rok, je družino celo obiskal. Mama pa je kmalu zbolela in že čez leto dni umrla. Prav gotovo so ji tisti trije meseci načeli zdravje,« pripoveduje vodička zgodbo obiskovalke tako občuteno, kot bi jo sama doživela. »Brutto sciavo« Nekega dne je v muzeju naletela na italijanski par. Ze med obhodom je začutila, da bi moški rad nekaj povedal. Na koncu je privrelo iz njega: »Veste, pet let že hodim v Slovenijo, slikam mojo rojstno hišo.« Izkazalo se je, da je bil rojen leta 1943 na eni izmed vaških šol ob meji. Povedal je, da sta bila oče in mama učitelja, fašista. V Italiji sta bila starša brezposelna. »Odločila sta se, da se vpišeta v 'fascio', tako bosta gotovo dobila službo. In res sta jo, a ne v Italiji. Morala sta se dokazovati na jugoslovanski strani, med Slovenci. Zato so bili verjetno ti učitelji toliko bolj kruti, kot bi sicer bili v Italiji. Moški mi je zaupal, da čuti, da je bil oče res hudoben, zato si v tisti vasi nikomur ne upa povedati, kdo je, kadar pride tja. Nekega dne je k staršema prišel partizan in ju posvaril, naj zbežijo, saj s Trnovskega gozda prihajajo partizani. Oče je ženo in otroka pustil v šoli in se skril v župnišče. Drugega jutra je z družino zbežal do Milana. Mama je kmalu umrla, zato je sin odraščal sam z očetom. V puberteti je, tako kot vsi najstniki, očeta večkrat spravil ob živce. Ko je bil oče najbolj jezen, tako jezen, da mu je šla pena iz ust, je izrekel kletvico: brutto sciavo. 'Vedel sem, da je to za mojega očeta najhujša kletvica, ki jo je premogel, nisem pa vedel, kaj to pomeni',« zaključuje sogovornica zgodbo, ki ji jo je bil zaupal eden od obiskovalcev. »To pa je prenosni rentgen, uporabljala ga je carina,« se gospa Marinka ustavi ob eni od vitrin in se namuzne. »Toda menim, da je bil bolj malo v uporabi. Tudi cariniki, ki prihajajo v muzej, so mi to potrdili, marsikateri ni vedel, da je sploh obstajal. Oni so namreč poznali drugačen rentgen: ženski so vzeli torbico, jo dali na mizo,« pravi sogovornica z naraščajočim smehom, »jo obrnili, stresli. in so imeli vse na 'rentgenu'!« Ob tej zadnji pripovedi si živo predstavljam, kako se ob njej nasmejejo tudi turisti, ki obiščejo muzej. Toda doživetje vseh teh zgodb ne bi bilo enako brez iskrivega in občutenega pripovedovanja vodičke. Njeno podajanje zgodb je namreč prepojeno z lastnimi spomini na nekatere dogodke in spomini njene družine, ki je tudi ostala razdeljena z bodečo žico, pozoren poslušalec jih lahko zasluti skozi odtenke njenega pripovedovanja o drugih. Toda osebnih zgodb ne zaupa vsakomur, raje posluša druge. Kot v spo-vednici, kot pravi. B6 Petek, 31. decembra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / odsek za zgodovino pri nsk Da preteklost ne bo prepuščena le slučaju ali vnemi posameznikov zadnjem letu se je v slovenski javnosti večkrat govorilo o Odseku za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. O obstoju in delovanju odseka se večkrat sliši v širši javnosti, vendar relativno majhno število ljudi res pozna dejavnost ustanove, kljub dejstvu, da deluje od prvih povojnih let dalje. Zdelo se nam je primerno, da jo malo bolj konkretno predstavimo na straneh Primorskega dnevnika. Po osvoboditvi maja 1945 je bila močno prisotna težnja in potreba po obuditvi kulturnega in prosvetnega življenja med Slovenci v Trstu, na Tržaškem in širše vzeto na Primorskem. Vse to je razvidno iz prvih dokumentov predsedstva Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora (PNOO) za Slovensko Primorje in Trst, ki je takrat bil najvišja politična civilna oblast. Z zapisnika seje , ki je bila že 16. maja 1945 ob 14.00 uri na sedežu PNOO,je bil sprejet sklep: "(...) Umesten je predlog o postavitvi kulturno-prosvetne komisije (...) Sprejet je bil sklep, s katerim se predsedstvu PNOO-ja nalaga , da izdela predlog in sestavi kulturno-prosvetno komisijo." V predsedstvu so tedaj bili: predsednik France Bevk, podpredsednik Boris Kraigher, Lavo Čermelj, Branko Babič, Bogdan Brecelj, Julij Beltram, Jože Prosen, Erna Poljšak in Eugenio Laurenti. Komisija je bila sestavljena v kratkem času. Seje komisije so bile redne in pogoste. Teme so bile različne, a vse važne. Iz zapisnika seje, dne 17. januarja 1946, na kateri so se zbrali Zor-ko Jelinčič, Ljudevit Taučar, Jože Bevk, Ivan Šavli, Oskar Venturini, Danilo Turk, Josip Kosovel, Drago Pahor, Marija Majnik, Franc Venturini, Ljudevit Peternel, izvemo za nakatera vprašanja, ki jih je obravnavala komisija: učiteljišče v Tolminu, gluhonemnica v Portorožu, o dijaških domovih v Trstu in Go- rici, o šolstvu, o dijakih, o profesorjih, o zalogi šolskih knjig, o Slovenski prosvetni zvezi, o delovanju Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, o Glasbeni matici v Trstu, o Radiu Trst, o poslovanju Gregorčičeve založbe itd. V mesecih po zaključku druge svetovne vojne je bila ustanovljena vrsta kulturnih in drugih ustanov, zvez, organizacij. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da velika večina tega še danes obstaja in deluje: Primorski dnevnik, Stalno slovensko gleda- lišče, Glasbena matica, Zveza slovenskih kulturnih društev (takrat Slovenska prosvetna zveza), Radio Trst, Slovensko planinsko društvo, Narodna in študijska knjižnica, Slovensko deželno gospodarsko združenje (takrat Slovensko gospodarsko udruženje), Kmečka zveza ipd. Ob ustanovitvi Slovenske prosvetne zveze (SPZ), 7. oktobra 1945 v Trstu, so poleg članov glavnega odbora izvolili odgovorne še za posamezne odseke. Eden izmed teh je bil Odsek za čitalnice in knjižnice, ki ga je vodila učiteljica Tončka Čok. Takoj po osvoboditvi je bila prisotna potreba po vzpostavitvi mreže knjižnic, ki jih je neusmiljeno zatrl fašistični režim. Kmalu nato pa je prišla na dan potreba po nadgradnji mreže knjižnic z ustanovitvijo Narodne in študijske knjižnice.Po razpravi in pripravah v prvi polovici leta 1946, je nato 4. novembra 1946 PNOO izdal uredbo o ustanovitvi Narodne in študijske knjižnice v Trstu, ki je bila nato ustanovljena 17. julija 1947. Od izdaje uredbe pa vse do sklica ustanovnega občnega zbora je vse potrebno urejal pripravljalni odbor, katerega gonilna sila so bili odvetnik Frane Tončič, Boris Zajec in organizacijski tajnik Rafael Bačar. Omenjeni odbor je deloval v okviru SPZ odnosno SHPZ. Sestavljen je bil seznam ustanovnih članov, ki so bili formalni sklicatelji ustanovnega občnega zbora NŠK. Med enajstimi ustanovitelji so zapisani: odvetnik Angelo Kukanja (Trst), župnik Vir-gilij Šček (Lokev), prof. Andrej Budal (Štandrež), prof. Ante Cervelin (Buje), Peter Peric (Buje), Boris Zajec (Trst), Vinko Rapotec (Trst), Rudi Uršič (Trst), prof. Zorko Jelinčič (Trst), dr. Stanko Peterin (Trst), arh. Franjo Kosovel (Trst). Na občnem zboru so potrdili ustanovitev, statut, dotedanje delovanje, sprejeli tri nove dodatne člane ( pisatelja Vladimira Bartola, šolnika Draga Pahorja in odvetnika Frane-ta Tončiča) in izvolil upravni odbor. Na prvi seji novo izvoljenga upravnega odbora (takoj po občnem zboru) so si porazdelili posamezne odgovornosti: predsednik Kukanja, podpredsednik Šček, tajnik Zajec, blagajnik Rapotec, odbornika Cervelin in Peterin. Zavezniška vojaška uprava je priznala nastanek in obstoj NŠK s posebnim dopisom z dne 11. oktobra 1947, ki ga je podpisal polkovnik Gardner. Sledil je še podpis dogovora o lastnini knjig in opreme med NŠK in SHPZ dne 18. decembra 1948. Od takrat dalje je NŠK delovala popolnoma samostojno. Problem prostorov je bil vedno pereč. Tako je NŠK najprej domovala do marca 1948 v prostorih v Ulici San Vito 17, od aprila 1948 začasno v Ulici Montecchi 6, od marca 1949 pa v prostorih v Ulici Geppa 9, kjer je ostala vse do leta 1977. Kmalu po nastanku in začetku delovanja knjižnice NŠK so stekle priprave za ustanovitev Odseka za zgodovino in etnografijo (OZE). O samem nastanku izvemo iz dopisa dne 27. februarja 1951, ki ga je Drago Pahor, načelnik Odseka za zgodovino in etno-grafijo, poslal na glavni odbor Osvobodilne fronte v Trstu: " Pri Narodni in študijski knjižnici smo ustanovili Odsek za zgodovino in etnografijo Tržaškega ozemlja. Nujno potrebo tega odseka občutimo posebno sedaj, ko si je odsek postavil za prvo nalogo očuvanje in ohranitev vseh dokumentov, virov in predmetov, ki imajo kakršnokoli zvezo z zgodovino našega ljudstva in bodo služili poklicnim zgodovinarjem pri znanstveni obdelavi naše preteklosti (. ) Z odsekom za zgodovino in etnografijo smo postavili osnovo oni ustanovi, ki naj odslej zbira, ureja in čuva vse zgodovinsko gradivo, da se tako zaključi doba, ko je bila ohranitev važnih dokumentov prepuščena le slučaju ali pa zbirateljski vnemi posameznika." Uradni začetek je bil leta 1951, vendar v nekaterih zapiskih dobimo podatek, da je zametek odseka deloval že konec leta 1949 in nato celo leto 1950v prostorih NŠK v Ulici Geppa. Od tam se je preselil v tretje nadstropje stavbe v Ulici Montecchi 6, kjer je ostal vse do leta 1978, ko je dobil večje prostore v zgradbi Kulturnega doma v Trstu, kjer domuje še danes. Dolgi presledki med raznimi občnimi zbori NŠK (1948, 1950, 1952, 1960, 1970) pričajo o stalnem težkem položaju ustanove. Prvi načelnik Odseka za zgodovino in etnografijo (OZE) je bil Drago Pahor in siceer v obdobju 1951-1954. Ob njegovi strani je stal Zorko Jelinčič, ki je prevzel in vodil odsek v desetletju 1955-1965, ko je D. Pahor postal ravnatelj Dijaškega doma v Trstu. Po prezgodnji Jelinčičevi smrti (1965) je odsek ponovno prevzel Drago Pahor, ki ga je vodil do leta 1977. V letu 1978 je Milan Pahor postal načelnik Odseka za zgodovino. V zadnjem desetletju vodenja Draga Pahorja je etnografski del prevzela in vodila Živa Gruden. Po nekaj letih je vodstvo in koordinacijo etnografskega delovanja OZE prevzela et-nologinja Martina Repinc. B6 Petek, 31. decembra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / OB 100-LETNICI SAMOMORA GORIŠKEGA MISLECA Smrtonosno protislovje Carla Michelstaedterja Martin Brecelj Prepričanje in retorika Kaj pomeni živeti ali bivati avtentično? To temeljno vprašanje je razvnemalo misel ter sploh delo in samo življenje goriškega filozofa, pesnika in likovnika Carla Michelstaedterja. Razvnemalo do takšne mere, da je Michelstaedter naposled izgorel, saj je njegov samomor pri 23 letih tesno povezan z naravo odgovora, ki ga je na gornje vprašanje našel. Goriški mislec je avtentičnemu bivanju pravil »prepričanje« (it. »persua-sione«), neavtentičnemu pa »retorika« (»rettorica«). Po njegovem bivati avtentično najprej in predvsem pomeni biti vedno sebi enak, ena sama sedanjost, biti eno z vsem. Če si »prepričan«, je razmišljal, potem ne moreš kdaj biti in kdaj ne biti, ampak moraš biti ob vsakem času, ki se tako razodeva kot ena sama sedanjost. Prav tako, če si »prepričan«, potem ne moreš nekaj biti in nekaj ne biti, ampak moraš biti brez nadaljnjega vse. To naziranje je Michelstaedter prevzel od starogrškega filozofa Parme-nida, od katerega pa se je razhajal pri odgovarjanju na neko drugo, dasi na prvi pogled podobno vprašanje, namreč kako biva to, kar dejansko je, se pravi realnost. Grški filozof je učil, da realnost biva avtentično, tako da je vedno sebi enaka in vsa ena, zaradi česar sta po njegovem spreminjanje in mnoštvo nerealna, zgolj navidezna. Za goriškega misleca pa je realnost spremenljiva in mnogotera, kar pomeni, da v nekem smislu biva, v nekem drugem pa ne, skratka, da ne biva avtentično. Kar se tiče odgovora na to drugo vprašanje, se je Michelstaedter bolj strinjal s Parmenidovim sodobnikom Hera-kliton, ki je znan po reku: »Vse teče«. Še bližji pa mu je bil sicer le sto let starejši nemški filozof Arthur Schopenhauer, po katerem je svet nikoli potešena in zatorej razbolela slepa volja. Tako je npr. goriški mislec zapisal, da »življenje ni nikoli sito sedanjega življenja. Toliko je namreč življenje, kolikor se nadaljuje, nadaljuje pa se v prihodnosti, kolikor mu primanjkuje življenja«. (C. M., La persuasione e la rettorica, Adelphi, Milan, 1982, str. 40). In še: »Življenje je volja po življenju, volja je pomanjkanje, pomanjkanje je bolečina, vsaka volja po življenju je bolečina.« (C. M., La melodia del giovane divino, Adelphi, Milan, 2010, str. 115). Naposled je pribil: »Življenje je logična napaka, obstaja, kolikor ga ni.« Tudi raznolikost in mnoštvo sta zanj trdovratno realna. Če hrepenim po morju, da bi se z njim poistil, in skočim vanj, se z njim vendarle ne morem zliti. Niti ljubezen ne zmore pravega zedinje-nja. »Vsa dejanja, ki si jih ljubezen lahko omisli, ne morejo združiti ljubimcev. Ljubimca bosta še vedno dva: ostala bosta osamljena v svoji razliki, eden pred drugim.« (C. M., La persuasione e la retto-rica, n. d., str. 41) Michelstaedter se je tako zapletel v protislovje, ki je potem trgalo njegovo misel in življenje do tragičnega epiloga. Po eni strani se ni hotel sprijazniti z življenjem, kakršno je, češ da ne biva avtentično, saj je ena sama nečimrnost, kot je pel Pridigar v Stari zavezi. Po drugi strani pa je živeti avtentično zanj nemogoče, saj bi pomenilo zanikati življenje, kakršno nam je dano, ga izničiti ter s tem izničiti tudi sebe s svojim hrepenenjem po avtentičnem življenju vred. Pot k prepričanju Michelstaedter je skušal najti izhod iz protislovja, ki ga je iz enega niča metalo v drugi nič. Slej ko prej je zagovarjal stališče, da bi se moral človek upreti realnosti, kakršna je, da bi moral preseči življenje, ki je pomanjkanje življenja, v smeri pravega življenja. In če je bivati avtentično nemogoče, ker bi pomenilo samega sebe uničiti, pa se mora človek po njegovem vsaj truditi, da bi se avtentičnemu bivanju kolikor mogoče približeval, tako kot se v geometriji hiperbola neskončno približuje asimptoti, ne da bi jo nikoli dosegla. Zato je goriški mislec uporabljal izraz »prepričanje« ne samo za označevanje avtentičnega bivanja, ampak tudi za označevanje neskončnega približevanja avtentičnemu bivanju, čemur je sicer natančneje pravil »pot k prepričanju«. Navzlic gornji matematični prispodobi, Michelstaedter opozarja, da je težko povedati, kaj pravzaprav pomeni »prepričanje« v tem drugem pomenu. Po njegovih besedah »pot k prepričanju« ne pozna »smerokazov«, po njej ne vozijo »omnibusi«, ampak jo mora vsakdo najti v sebi. (Prav tam, str. 104). Od kod ta težava? Kot rečeno, je avtentično bivanje za Michelstaedterja nemogoče, saj sovpada s smrtjo. A to pomeni tudi, da je avtentično bivanje neizrekljivo. Še najbolj adekvatno bi ga izrazil molk. Težava pa ni nič manjša, če hočemo povedati, kako se približati avtentičnemu bivanju. Naša govorica bi morala nekako težiti k molku, sama sebe za-nikovati. Opraviti imamo z nekakšno negativno teologijo, ki zna o Bogu govoriti le per negationem. To ne pomeni, da ne smemo uporabljati prispodob, vendar kadar po njih segamo, se moramo že vnaprej zavedati, da neadekvatno izražajo to, kar hočemo reči. Govoriti v takšnih razmerah zahteva pogum. A »kdor se boji smrti, ta je že mrtev,« opozarja Michelstaedter, ki poudarja, da se hoče z življenjem spoprijeti »na življenje in smrt«. Naj navedemo nekaj odlomkov iz poglavja, ki ga je goriški mislec v svojem glavnem delu posvetil »poti k prepričanju«. »Kdor hoče imeti tudi le za trenutek svoje življenje za res svoje, biti vsaj za trenutek prepričan v to, kar počne, se mora polastiti sedanjosti; vsako sedanjost mora motriti, kot da bi bila poslednja, kot da bi nato zagotovo nastopila smrt: in si v temini sam od sebe ustvariti življenje. Tistemu, ki ima življenje v sedanjosti, smrt ničesar ne odvzame, saj v njem nič ne zahteva nadaljevanja.« (Prav tam, str. 69-70) »Vsakdo (...) mora vzeti nase odgovornost za svoje življenje, kako naj ga živi, da bo prišel do življenja, saj ta odgovornost ne more pasti na druge; v sebi mora imeti gotovost svojega življenja, saj mu je drugi ne morejo dati; od sebe mora ustvariti svet, ki pred njim ne obstaja; biti mora gospodar in ne suženj v lastni hiši.« (Prav tam, str. 73) »V poslednji sedanjosti mora imeti vse in dati vse: biti prepričan in prepričati, v posedovanju sveta posedovati sebe, biti eno on in svet.« (Prav tam, str. 82) Takšne in podobne misli ter občutja je Michelstaedter izrazil tudi v Dialogu o zdravju in v svojih pesmih iz zadnjega obdobja (posebno izstopa pesnitev Otroka morja), pa tudi v svojih likovnih delih. »Pot k prepričanju« je vsekakor strma in naporna, tako da se po njej le redki vzpenjajo. Michelstaedter nam je zapustil nekaj seznamov osebnosti, ki jih je prišteval med »prepričane«. Na njih so najpogosteje zabeleženi: Parmenid, He-raklit, Empedoklej, Sokrat, Pridigar v Stari zavezi, Kristus, Buda, Ajshil, Sofoklej, Simonid, Petrarca, Leopardi, Ibsen, Tolstoj in Beethoven. Utvara prepričanja Podobno kot izrazu »prepričanje« je Michelstaedter tudi izrazu »retorika« pripisoval dva različna, dasi med seboj povezana pomena. Po eni strani je »retorika« bivati, kot nam je dano, se pravi neavtentično, ter ljubiti življenje v svojem spreminjanju in mnogoterosti (»filopsi- hija«). Po drugi strani pa »retorika« pomeni živeti neavtentično življenje, kot da bi bilo avtentično. »Retorika« je torej tudi in mogoče predvsem »utvara prepričanja« ali »lažno prepričanje«. A kaj pomeni živeti neavtentično življenje, kot da bi bilo avtentično? Pomeni iskati neminljivost v minljivosti, brez-pogojnost v pogojnosti, nujnost v pri-godnosti, enotnost v raznolikosti, absolutno v relativnem. Po besedah goriškega misleca je prvi stopil na to pot k »lažnemu prepričanju« Platon, ko je izdal svojega učitelja Sokrata in začel učiti, da je naš svet posnetek sveta večnih in nespremenljivih idej. Dokončno je v to smer zabredel Aristotel, ki je Platonove ideje ali bistva, kot jih je poimenoval, najdeval kar v stvareh vsakdanjega (neavtentičnega) življenja. Vrhunec je ta zabloda dosegla z Georgom W. F. Heglom. Sicer pa iskati neminljivost v minljivosti, brezpogojnost v pogojnosti itd. pomeni iskati zakonitost v realnosti. To dela znanost, ki jo Michelstaedter ima za razbohotenje retorike na epistemološki ravni. Značilna za znanost je čedalje večja specializacija, tako da znanost drobi izvorno celostno spoznanje, h kateremu teži »prepričanje«, v vse bolj parcialna spoznanja in torej teži k absurdnemu cilju »vedeti vse o niču«. To se odraža v jeziku znanosti, v katerem se v nedogled množijo tehnični izrazi, ki naposled ne izražajo nič. Sleherno smotrno delovanje predpostavlja in udejanja zakonitost. Nek cilj lahko dosežemo le, če istemu vzroku sledi isti učinek in če poznamo zakonitost, ki ju povezuje. Najznačilnejše smotrno delovanje je delo, ki se v moderni družbi vzporedno z znanostjo vse bolj deli in specializira, tako da delavec postaja vse bolj »omejen in neumen«, poudarja goriški mislec. Z delitvijo dela se po njegovem množijo tudi socialne razlike, saj vsakdo teži k temu, da si lasti, kar naredi. A ker so delovne zmogljivosti različne, naposled eni prevladajo nad drugimi. Sicer pa je v moderni družbi vsakdo odvisen od drugih, hlapec od gospodarja, a tudi gospodar od hlapca. Prav zato ni nihče zares svoboden in odgovoren, ampak je vsakdo vsestransko razdrobljen. »Vsi civilizacijski napredki so nazadovanja posameznika,« poudarja Michelstaedter, ki s stališča svojega panindividualizma, če naj ga tako imenujemo, biča šolo in druge ustanove, v katerih je človek po njegovih besedah zdresiran v krotkega člana družbe. (Prav tam, 2. del). Smrtonosno protislovje Michelstaedter je z dna srca zavračal »retoriko«, še zlasti v pomenu neav-tentičnega bivanja, ki se ima za avtentično. A po drugi strani je vse bolj dvomil v možnost, da bi »retoriki« ubežal zgolj s teženjem k avtentičnemu bivanju. Dokler k avtentičnemu bivanju le težiš, si pač še vedno ujet v »retoriko«. To je goriški mislec neposredno izpovedal v predgovoru k svojemu glavnemu delu, ki se prične s trpkimi besedami: »Jaz vem, da govorim, da bi govoril, a da ne bom nikogar prepričal; in to je nepošteno - toda k temu me prisili retorika.« (Prav tam, str. 38). Zato se je med pisanjem tega dela - svoje diplomske naloge - vse bolj nagibal k odločitvi za avtentično bivanje v prvotnem pomenu besede, se pravi za smrt. Kako je ta odločitev dozorevala v njem, pričajo tudi Dialog o zdravju in pesmi, ki jih je napisal v zadnjih mesecih svojega življenja. Posebno pretresljiva je pesem sestri Paoli, na katero je bil globoko navezan, saj se konča z dokaj jasno napovedjo samomora: »Pusti me iti v noč, Pavla, / da ustvarim iz sebe luč, / pusti me iti onkraj puščave, k morju,/ da ti prinesem svetlo darilo / ... bolj kot misliš si mi draga.« Doslednejša retorika Michelstaedterjev tragični konec nas poziva, da se tudi sami vprašamo, ali res ni izhoda iz miselnega in bivanjskega protislovja, v katerega se je goriški mislec usodno zapletel. To smrtonosno protislovje se je rodilo, ko je Michelstaedter po Parmenidovih in Heraklitovih stopinjah alternativo med avtentičnim in neavtentičnim življenjem začel razumevati kot alternativo med bitjo in bivajo-čim, med počelom in stvarmi, med substanco in fenomeni. Bit in bivajoče pa si nista alternativna v izključujočem smislu, temveč sta dopolnjujoči si nasprotji, kakor nožnica in bodalo, ženska in moški ali jin in jang v kitajski filozofiji. Med termini te dvojice velja »ontološka diferenca«, bi dejal nemški filozof Martin Heidegger, ki je nekaj let za Michelstaedter-jem hodil po podobnih miselnih poteh (in kdaj stranpoteh). Dopolnjujoče si nasprotje med po-čelom in stvarmi so sicer dokaj jasno razumeli že nekateri predsokratiki, zlasti Anaksimander, in v zgodovini filozofije ga je potem marsikdo skušal natančneje opredeliti, vse do nemškega filozofa Im- manuela Kanta, po katerem »pri vsem spreminjanju pojavov substanca vztraja in njena količina se v naravi niti ne veča niti ne manjša«. Še natančnejše formulacije je ta misel dobila v znanosti, zlasti z ohranitvenimi zakoni v fiziki, med katerimi je temeljnega pomena zakon o ohranitvi energije, saj opredeljuje vse fizične pojave oz. sisteme. Alternative med avtentičnim in neavtentičnim življenjem torej ne smemo razumevati, kakor jo je Michelstaedter. Smemo pa jo misliti kot alternativo med življenjem, ki sprejema fenomene in čim bolj prodira v njihovo substanco, ter življenjem, ki prav tako sprejema fenomene, a čim manj prodira v njihovo substanco. Kaj naj to pomeni? Pet let po Michelstaedterjevi smrti je nemška matematičarka judovskega porekla Emmy Noether dokazala izrek, po katerem so ohranitveni zakoni v fiziki ekvivalentni invarianci fizičnih zakonov. Preprosteje povedano, za fizičnimi fenomeni odkrijemo substanco, kadar te fenomene uspemo povezati z invariantni-mi zakoni. Ta izrek smemo posplošiti. In-varianca zakonov je poleg za fizične namreč značilna tudi za dinamične sisteme, ki so usmerjeni k nekemu cilju (kontrolni sistemi), iz česar smemo sklepati, da te sisteme opredeljujejo njim lastni ohranitveni zakoni oz. njim lastna substanca. V primeru intencionalnih kontrolnih sistemov bi to substanco lahko imenovali subjektivna korist, v neintencionalnih kontrolnih sistemih pa objektivna korist. Iz vsega tega sledi, da prodirati v substanco (bit, počelo) fenomenov (bi-vajočega, stvari) pomeni odkrivati inva-riantne zakone, ki opredeljujejo fizične in druge sisteme. Poznati zakon nekega sistema pa pomeni obvladovati ga. Kolikor večje je to naše znanje, toliko večja je naša zmožnost obvladovanja, se pravi naša svoboda; vzporedno z njo pa rase naša odgovornost. Kolikor bolj je človek svoboden in odgovoren, toliko bolj je v Michelstaed-terjevem jeziku »prepričan«. Če bi sklep našega razmisleka skušali povzeti z Mic-helstaedterjevimi izrazi, bi lahko rekli (ob ustreznih korekcijah), da je »prepričanje« doslednejša »retorika« (in »retorika« manj dosledno »prepričanje«) nekako tako, kot je sam Michelstaedter risal »utvaro prepričanja«. A tega sam ni mogel uvideti, saj ga je neupoštevanje »ontološke diference« usodno zavedlo v sicer nemogoč in zato smrtonosen panindivi-dualizem. Carlo Michelstaedter se je rodil 3. junija 1887 v Gorici. Bil je četrti otrok zavarovalniškega funkcionarja Alberta Michelstaedterja (1850-1929) in Emme Luzzatto Coen (1854-1943). Družina je bila judovskega porekla in je izhajala iz kraja Michelstadt pri Dortmundu (zato je bila Emma Michelstaedter leta 1943 skupno s hčerko Eldo deportirana v uničevalno taborišče v Auschwitzu, kjer sta obe umrli). Po maturi na goriški državni gimnaziji je Carlo Michel-staedter prvotno nameraval študirati matematiko na Dunaju, potem pa se je odpravil v Firence, da bi se nekoliko posvetil slikarstvu, a je naposled študiral književnost in filozofijo. Dan potem, ko je dokončal diplomsko nalogo Prepričanje in retorika (La persuasione e la rettorica), se je na družinskem domu na Travniku v Gorici ustrelil. To je bilo 17. oktobra 1910, na materin rojstni dan. Pokopan je na judovskem pokopališču v Rožni dolini pri Novi Gorici. Poleg diplomske naloge je napisal Dialog o zdravju in vrsto pesmi, v zapuščini pa so se ohranili še mnogi drugi zapisi in obsežna korespondenca. Ves literarni opus, razen nekaterih člankov, je izšel po smrti. Dokaj intenzivno se je ukvarjal tudi s slikarstvom. Michelstaedterjeve odnose s Slovenci je temeljito obdelal Miloš Fon v članku Nedokončana zgodba ali Carlo Michelstaedter in Slovenci, Kronika, Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 55/2, Ljubljana, 2007. Njegovo filozofsko misel pa je v slovenščini zaokroženo predstavil Jan Bed-narik v članku Morje besed. Oris filozofske misli Carla Michelstaedterja, Phainomena, XII/45-46, Ljubljana, 2003. B6 Petek, 31. decembra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / obdobju, ko je svetovno gospodarstvo v kalnih vodah, obstaja panoga, ki krize sploh ne pozna. Industrija iger na srečo je v letu 2009 v Italiji zbrala 54,4 milijarde evrov, v iztekajočem se letu pa so Italijani vložili v hazard kar 60,8 milijarde evrov. Po lanskih podatkih vsak prebivalec Furlani-je-Julijske krajine povprečno potroši za hitre srečke, loto, igralne avtomate, bingo, stave in druge igre 759 evrov letno, tu pa seveda niso vštete vsote, ki jih italijanski državljani zapravljajo v slovenskih igralnicah. S hazardom ima država dvorezen odnos: z njim po eni strani polni blagajno, po drugi pa ustvarja družbeno breme, saj je odvisnost od iger na srečo huda bolezen, ki ob finančni polomiji družin lahko privede tudi do samomorov. Dvoličnost do tega vprašanja izhaja tudi iz ravnokar sprejetega finančnega zakona, kjer predvidevajo organizacijo novih iger na srečo in hkrati spodbujanje zdravljenja pato- nja, med katerimi je odvisnost od iger na srečo - t.i. »gambling« ali hazardira-nje - edina, ki je klasificirana kot bolezen. Ko govorimo o patološkem igranju na srečo, pravzaprav uporabljamo besedo zasvojenost. To je slovenski izraz za angleško besedo »addiction«, ki izvira iz latinske »addictus«, suženj. Oseba, ki je zasvojena z igrami na srečo, je pripravljena na vsemogoča dejanja, da si priskrbi denar. Patološki igralci lahko začenjajo krasti, izdajati nekrite čeke, najemati posojila, ki jih ne bodo mogli nikoli odplačati, ipd. Primer je lahko tudi mama, ki gre v igralnico in »pozabi« na otroke v avtomobilu. So vse igre na srečo enako nevarne? Najbolj nevarni so igralni avtomati, t.i. »new slots«. Te naprave človeka zelo prevzamejo, ker združujejo slušne in vidne dražljaje, ki se vrstijo v hitrem zaporedju in igralca omamijo. Spravijo ga v neko stanje polzavesti, skoraj hipnoze, v katerem se sploh ne zaveda, kaj se okoli njega dogaja. JT cv o problemu hazardiranja z dr. bernardom spazzapanom Ko postane igra blazno resna stvar Aleksija Ambrosi loškega hazardiranja. O problemu, ki se tudi pri nas širi z zaskrbljujočo hitrostjo, smo se pogovorili z psihiatrom Bernardom Spazzapanom, bivšim primari-jem oddelka za zdravljenje odvisnosti SERT v Gorici in strokovnim sodelavcem novogoriškega Centra za zdravljenje odvisnosti, s katerim sodeluje od leta 2008. Ko slišimo besedo odvisnost, običajno pomislimo na uživalce mamil in alkoholike, obstaja pa tudi odvisnost od iger na srečo. Pri igrah na srečo govorimo o odvisnostih brez snovi ali nekemičnih odvisnostih. Ljudje so odvisni od psiholoških mehanizmov, ne pa od tega, kar si, denimo, vbrizgajo. V isto skupino sodijo tudi odvisnost od interneta, ki se vedno bolj širi, in druga patološka obnaša- Kdaj se želja po sprostitvi spremeni v zasvojenost? Igralec preide iz faze zmage, v kateri je evforičen in poln optimizma, v fazo zgube in nato v fazo obupa. Če ga opazujemo, lahko vidimo spremembe v njegovem obnašanju, saj posveča igranju vedno več časa in vanj vlaga rastoče vsote denarja. Če hazardira na t.i. »slot-machines«, preživi ob njih dolge ure, pri igranju se poti, avtomate objema, brca, itd. Spremeni se tudi v odnosu do drugih, postane zelo razdražljiv in nedostopen. Patološki igralec ni več nekdo, ki se s hazardiranjem zabava, zanj postane igra neke vrste nuja. Igra zato, da bi si priskrbel denar za plačevanje dolgov, ki se čedalje večajo. Katere družbene skupine so najbolj ogrožene? campoformido - Specializirani center »Doktor, odkrila sem, da je moj oče hazarder« »Spoštovani doktor, odkrila sem, da je moj oče hazarder. Dolgo nas je zavajal z lažmi, bil je aretiran in dvakrat obsojen zaradi poneverbe v službi, zdaj so ga začasno odstavili. Zapravlja družinsko premoženje, pred kratkim je prodal hišo. Kljub temu, da ga je zadela srčna kap, še vedno laže meni in starim staršem (on in moja mama sta se ločila, ko je ugotovila, da igra). Prosim vas, pomagajte mi, ne vem, na koga naj se obrnem in kako naj ravnam.« Take in drugačne obupane prošnje za pomoč vsak dan polnijo elektronski poštni predal specializiranega centra za zdravljenje zasvojenosti z igrami na srečo, ki od sredine 90. let deluje v Campoformidu pri Vidmu. Center, ob katerem so leta 2000 ustanovili tudi združenje AGITA (Združenje bivših hazarderjev in njihovih družin, www.sosazzardo.it), trenutno sledi približno 180 patološkim igralcem iger na srečo iz cele dežele FJK in Veneta ter njihovim sorodnikom, ki so v veliki večini primerov tisti, ki poiščejo pomoč, in tudi prvi, ki začnejo s terapijo. »Tisti, ki se odloči za zdravljenje, ni skoraj nikoli hazarder. Patološko obnašanje odvisnika od iger na srečo je namreč že samo po sebi prošnja za pomoč, s katero izraža bolnik svoje osebno nelagodje in težave v odnosih, katerim se med zdravljenjem posveča posebno pozornost,« je povedal psiholog in psihoterapevt Rolando De Luca, ki vodi center v Campoformidu. »Zatekanje v igro nam pripoveduje o tesnobi, ki jo skuša oseba z igranjem olajšati; gre za neke vrste avtoterapijo globokega eksistencialnega neudobja, ki traja dolga leta...Gre za dinamike, v katerih igralec ni edini protagonist, saj vključujejo celo družino,« pravi De Luca v knjigi »SOS Azzardo«, ki jo je s psihologinjo Susanno Petri uredil pred nekaj leti. Kdo pa je hazarder? »Poenostavljeno lahko rečemo, da gre za moške in ženske s kompleksno, sugestivno in privlačno osebnostjo, ki je bila med drugim večkrat mojstrsko opisana v literaturi. Vsaka zgodba je seveda edinstvena, igralce na srečo pa pogosto združujejo nekatere skupne osebnostne poteze. Moški, ki hazar-dira, običajno uteleša sicer nekoliko stereotipen lik mladostnika, ki ni nikoli odrasel. Ujet je v konfliktu med svojo potrebo po emancipaciji in gradnji samostojne samopodobe ter svojo podzavestno odvisnostjo od figure staršev, ki so premalo ali preveč avtoritarni,« je povedal De Luca in nadaljeval: »Pri ženskah - vsaj tistih, ki so prišle v Campoformido -, opažamo običajno tako kot pri moških hazarderjih dokaj impulzivno in živahno osebnost, ki je nagnjena k tveganju; z razliko od moških pa navadno ženske vprašajo za pomoč veliko pozneje in pripisujejo izvor svoje zasvojenosti kakemu travmatičnemu dogodku.« k1 Tu prihaja do sprememb. Profil nekdanjega hazarderja je opisal ameriški raziskovalec Robert L. Custer, po katerem je bil tipičen patološki igralec moški iz nižjega ali srednjega sloja, bele polti, katoličan ali jud, star okrog 40 let, z višjo izobrazbo. Danes, ko so igralnice odprte 24 ur na 24 in lahko vanje vstopiš tako rekoč tudi v kratkih hlačah, se ta »identikit« spreminja. Hazarderje imamo zdaj v vseh slojih in starostnih skupinah. Starejše privablja bingo, mlade pa igralni avtomati, s katerimi so opremljeni tudi številni javni lokali, in športne stave, za katere je mladina zelo dovzetna. Industrija iger na srečo je pač izredno domiselna. V trenutku gospodarske krize, ko je veliko ljudi brez delovnega mesta, so si v Italiji na primer zamislili loterijo »Win for life«. Rečejo ti, da boš prejemal nekaj tisoč evrov mesečno za dvajsetletno obdobje, kar človeka seveda premami, vendar ne povedo, da je možnost za zmago ena proti nekaj milijonov. Z razliko od preteklosti, ko so igrali predvsem moški, hazar-dira danes tudi veliko žensk. Med njimi so številna mlada dekleta. Raziskave kažejo, da je z igrami na srečo zasvojenih vedno več ljudi... Zasvojenost z igrami na srečo se širi, ker je ponudba vedno večja. Na podlagi raziskav naj bi v zahodnem svetu zasvojeni z igrami na srečo predstavljali med 1 in 3% odrasle populacije. Zelo veliko je tudi »skritega hazardiranja« oz. ljudi, ki ne iščejo zdravniške pomoči. Med alkoholiki in narkomani je odstotek patološkega igranja na srečo še višji, okrog 6%, saj se pogosto odvisnosti kombinirajo. Tudi odvisnost od cigaret in hazardiranja sta večkrat povezani. Ni slučaj, da se igralnice pritožujejo, da so z zakonom o prepovedi kajenja v zaprtih prostorih veliko izgubile. Je gospodarska kriza vplivala na razširjenost igranja na srečo? Večja je kriza, bolj se ljudje zatekajo k igram na srečo in upajo, da bodo s tem izboljšali svoj položaj. V letu 2010 je italijansko prebivalstvo vložilo v igre na srečo ogromno denarja, dosegli smo 60 milijard evrov. Po zaslugi novih iger in finančnih težav ljudi, ki upajo, da se jim bo sreča nasmehnila, se prihodki od iger na srečo v Italiji vsako leto povišajo za 10-15%. Preko davkov zasluži predvsem država, ob njej pa tisti, ki igre prirejajo, in zelo redki igralci, ki zmagajo. Glede slednjih pa je treba nekaj povedati. Vsi pacienti, ki jih zdravim, so začeli svojo pot hazardiranja z zmago. Kdor na ta način pride do večje vsote, začne pogosto napačno razmišljati: jaz sem bolj srečen kot drugi, znam igrati, od tega bom lahko živel... Kar pa seveda ni mogoče. V obmejnem pasu je koncentracija ponudbe iger na srečo - casino-jev in igralnih salonov - zelo visoka. Je zaradi tega tudi več igralcev kot drugje? Kar se tiče območja FJK, nisem zasledil študij, ki bi to dokazovale, raziskava Fakultete za uporabne in družbene študije iz Nove Gorice pa je pokazala, da je razširjenost iger na srečo med novogoriškimi dijaki višja od slovenskega povprečja. Poudariti pa je treba, da vzrok za hazardiranje danes ni več prisotnost igralnic, saj lahko igramo v vsakem baru. Vedno bolj razširjeno je tudi igranje na spletu, kjer ni mogoče izvajati nadzora. Internetne igre na srečo so dostopne tudi mladoletnikom: dovolj je, da ukradejo staršem kreditno kartico. V deželi FJK se z zdravljenjem patoloških hazarderjev ukvarjajo v centrih za zdravljenje odvisnosti SERT in v centru v Campoformidu pri Vidmu. Kaj pa v Sloveniji? Edina zdravstvena ustanova v Sloveniji, ki se specifično posveča zdravljenju odvisnosti od iger na srečo in ki ponuja vse usluge na tem področju - od individualnih pogovorov in postavitve diagnoze do skupinskega zdravljenja -, je novogoriški Center za zdravljenje odvisnosti. V Ljubljani in nekaterih drugih mestih delujejo sicer skupine t.i. anonimnih hazarderjev, ki so nastale po zgledu anonimnih alkoholikov, in druge skupine, ki se ukvarjajo z več vrstami odvisnosti. V novogoriško ambulanto prihajajo pacienti iz cele Slovenije: v letu 2009 jih je bilo okrog 70, letos pa približno 100. Zasvojencev z igrami na srečo z italijanske strani meje doslej nismo imeli. V novogoriškem centru in v Campoformidu traja zdravljenje približno tri leta, lahko pa tudi dlje. Cilj je, da se pacient nauči kontrolirati svojo odvisnost: hazarder, tako kot alkoholik, ne bo namreč nikoli popolnoma ozdravel. Ob tem, da ne igra več, mora v svoje življenje vnesti tudi druge bistvene spremembe, npr. v vrednotah in družinskih odnosih. Vlagata italijanska in slovenska država dovolj v preventivo in kurati-vo odvisnosti od iger na srečo? Sploh ne. Zdravljenje zasvojenosti z igrami na srečo v Italiji in Sloveniji ni vključeno v sistem zdravstvenega varstva, kar je velikanska pomanjkljivost. V Sloveniji se bo morda kaj spremenilo z novo zakonodajo o igrah na srečo, vsekakor je v obeh državah zdaleč preveč možnosti za hazardiranje. Pomislimo, da je v Sloveniji, ki ima le dva milijona prebivalcev, 46 igralnic in igralnih salonov. V Italiji imamo samo štiri igralnice, ogromno pa je lokalov in klubov, kjer imajo avtomate. Poleg tega delajo igram na srečo vsepovsod reklamo, celo na dresih nogometnih ekip in v časopisih, nikjer pa ni zaslediti prave proti-infor-macije. Ljudem je treba povedati, da so igre na srečo oblika zabave, pri kateri je treba biti pazljivi. Po zgledu Švice, Ho-landske in Kanade, kjer prirediteljem iger na srečo nalagajo tudi dolžnosti, se je treba pri nas zavzemati za odgovorno igralništvo. Pomembno je osveščanje populacije, pomoč pa je treba nuditi tudi uslužbencem igralnic, ki so zelo izpostavljeni. V igralnicah in drugod je treba opozarjati igralce na tveganja iger na srečo, tako kot kadilce s paketi cigaret, ne nazadnje pa je pomembno izvajati redne družbene, psihološke in ekonomske raziskave. PRAZNIČNE TEME B6 Petek, 31. decembra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / video igricah, računalnikih in internetu razmišljamo včasih črno-belo, saj pozabljamo, da tehnologija sama na sebi ni ne dobra ne slaba in da je njen vpliv odvisen od načina njene uporabe. Mnogi preučevalci odnosov uporabnikov do računalnika opozarjajo, da je računalnik treba obravnavati kot sodobno orodje, ki ga človek upravlja. To pa ni tako preprosto. Poglejmo, zakaj. V preteklosti so ljudje pojmovali orodje kot neke vrste podaljšek lastne roke. To velja še danes, in sicer tudi za stroje, ki so nadomestili tradicionalno orodje (cepec je npr. nasledila ročna mlatilnica, nato motorna mlatilnica itd. do današnje mlatilnice s čistilnikom za žito ali luščilnikom za koruzo). Računalnik pa si ljudje težko predstavljamo kot podaljšek roke, zaznavamo ga raje kot podaljšek možganov, misli, tj. kot podaljšek izključno človekovih mentalnih spretnosti. Računalnik namreč obdeluje podatke, jih hrani v spominu ..., »dela«, kar počnejo naši možgani. In prav zaradi tega poraja nelagodje in vznemirja, medtem ko orodje ne vzbuja takih občutkov. Vzemimo npr. lopato: predmet lopata v psihično zdravi osebi ne vzbuja nelagodja, saj je njena uporaba odvisna od človeka, ki jo drži (in jo »ima«) v rokah. Računalnik pa sproža predstavo, da je izven človekovega nadzora. Odraslim se taka razmišljanja najbrž zdijo bolj predmet znanstvene fantastike, medtem ko je danes otrokom in najstnikom skoraj samo po sebi umevno, da so elektronski predmeti »sposobni misliti«. Današnji otroci pojmujejo mejo med človekom in strojem zelo drugače kot njihovi starši. Spremembo gre pripisati izkušnjam, ki si jih je otrok preko računalnika pridobil ali pa tudi samo predstavljal ali doživljal na ravni domišljije. Poleg fantazije, da je »sposoben misliti« lahko računalnik istočasno spodbuja tudi fantazijo oz. projektivno identifikacijo, kot bi temu rekli psihoanalitiki, da so njegove »sposobnosti« dejansko sposobnosti uporabnika, ki se istoveti z njim. Tako nekako: moj PC je hiter, sposoben, inteligenten - tudi jaz sem hiter, sposoben, inteligenten. Nekateri psihoanalitiki so mnenja, da tudi internetne spletne strani spodbujajo projiciranje posameznikovega notranjega psihičnega sveta. Brskanje po spletu naj bi namreč nekako sledilo principu prostih asociaciji. Povežemo se, izberemo prvo spletno stan, na tej stani kliknemo na povezavo, na naslednji stani še na drugo povezavo in tako naprej v nedogled. Tudi ko nekaj iščemo, dejansko nikoli ne vemo natančno, kaj bomo našli in kje bomo »pristali«. Gre torej za nekakšno potovanje iz zunanje resničnosti v naš notranji svet in obratno, ki je podobno mentalni dejavnosti, ko se misli prosto porajajo ena iz druge. Računalnik in kiberprostor spodbujata pri nekaterih tudi občutek večjega obsega notranjega sveta. Ko posameznik brska po spletu, je namreč vedno s kom povezan. Ko igra igro z več igralci, ko sodeluje v klepetalnicah, so soigralci in dopisovalci nekje v svetu res istočasno prisotni pred ekranom. Vendar tudi odposlano elektronsko pošto naslovniki prej ali slej preberejo, torej so tudi ti med sabo povezani. Povezava pa se virtualno vzpostavi celo z neznanimi sestavljavci spletnih strani. Ustvari se poseben odnos v nekem vmesnem prostoru med posameznikom in drugim/i, ki ni/niso fizično prisoten/ni. Psihoanalitiki se pri razlagi teh dinamik sklicujejo na dva med sabo povezana pojma, in sicer prehodni objekt in prehodni prostor. Poglejmo, za kaj gre. Prehodni objekt je pojem, ki si ga je omislil psihoanalitik Winni-cott, in označuje predmet, ki predstavlja mater. Vzemimo otroka, ki sesa vogal odeje kot mamino dojko. Otrok je ponotranjeno mamino dojko povezal z vogalom odeje in jo nezavedno sesa, kot da bi res bila mamina dojka. V procesu simboli-zacije je povezal prvino svojega notranjega sveta s prvino zunanjega, realnega sveta. Prenesel je torej čustveni poudarek z notranjega objekta »mamina dojka« na zunanji predmet, tj. na vogal odeje, ki mamo virtualno predstavlja in nadomešča. V tem primeru pravimo, da je odeja prehodni objekt. Prehodni objekt (npr. odeja v vlogi mamine dojke) je istočasno konkreten in iluzorni objekt. In prav zato vzbudi v otroku izkušnjo, ki se odvija v prostoru med notranjim in zunanjim svetom. Temu vmesnemu prostoru pravimo prehodni prostor. Potreba po prehodnem objektu se pojavi v trenutkih frustracije, ko je soočanje z realnostjo za posameznika/otroka pretežko. V mamini odsotnosti , ki jo prehodni objekt simbolno predstavlja, otrok razvije iluzijo, da ima nad objektom mamo nadzor in oblast. Prehodni objekt je torej mamin nadomestek. Ščiti pred občutki, ki jih izzove mamina odsotnost, saj je v vsakem trenutku dosegljiv in ga je mogoče samovoljno upravljati. Tudi kiberprostor kot prehodni objekt ščiti pred občutkom osamljenosti, saj ustvarja v uporabniku predstavo, da lahko izbira med neštetimi prijatelji. Poleg tega je omrežje vedno in takoj dosegljivo in se v uporabnikovi psihi umešča v prostor med zavednim in nezavednim. Ko npr. posameznik prebira elektronsko pošto, se v njem lahko vzbudi iluzorni občutek, da so njegove misli povezane z mislimi naslovnika. Tudi v tem primeru se občutek locira v prostor, ki predstavlja razširitev lastnega zavednega in nezavednega notranjega sveta. Ker je omrežje dosegljivo v vsakem trenutku in ga vsak samovoljno uporablja, lahko postane zatočišče, kamor se brskalec zateka pred resničnostjo in frustracijami, ki jih le-ta prinaša. Soočanje z vsakdanjo resničnostjo na spletu namreč ni nujna. Brskanje po spletu naj bi, kot rečeno, nekako sledilo načelu prostih asociacij. Povežemo se, izberemo prvo spletno stan, na tej stani kliknemo na povezavo, na naslednji stani še na drugo povezavo in tako naprej v nedogled. Ker fantazija v ki-berprostoru nima omejitev, se v uporabnikovi notranjosti lahko sprožijo nešteti scenariji in je zato npr. tudi možno, da se v klepetal-nicah vsak predstavi z drugačno identiteto in z lastnostmi, ki jih nima. Za adolescente, ki se virtualno srečujejo v klepetalnicah, lahko sicer to predstavlja možnost preizkušanja raznih identitetnih opcij. Predstavijo se malo drugače, kot so v resnici; postavijo v ospredje samo nekatere svoje značilnosti in druge pustijo v ozadju; opišejo se take, kot bi radi bili, in preverjajo odzive. Če virtualni odnosi ne nadomestijo medosebnih odnosov v realnem svetu in je taka uporaba spleta le prehodna, gre pri adolescentih za fazo na poti do izgradnje identitete. Dejstvo, da je mogoče doživeto sobivati in sodelovati z elektronsko predstavo o svetu, vodi po mnenju nekaterih tudi pri odraslih spletnih deskarjih v spremembo odnosa do življenjskih izkušenj. Ki-berprostor nudi namreč med drugimi tudi možnost virtualnega udejanjanja nerešenih konfliktov in možnost virtualnega soočanja z lastnimi težavami. Scena je, kot rečeno, vmesni prostor med posameznikovim notranjim in zunanjim svetom. Tu ima internetni brskalec priložnost, da gre ponovno skozi fazo »psihosocialnega moratorija« (Po psihoanalitiku Eriku Eriksonu gre za osrednjo fazo v izgradnji identitete mladostnika. ). V tem življenjskem obdobju adolescent navezuje najrazličnejša prijateljstva, zaljubi se v osebe, ki si po značaju sploh niso podobne, goji enkrat ene drugič druge ideje, navdušuje se za različne ideologije, ki jih verjetno ne bo usvojil. Na poti do izgradnje identitete dejansko eksperimentira, kaj najbolj ustreza njegovi naravi, kako se drugi naj odzivajo, in se odloča, kaj bo prevzel in kaj bo opustil. Podobno se vedejo tudi odrasli uporabniki interneta, ko na spletu preizkušajo različne identitetne opcije v klepetalnicah in arkadnih igrah, kot je npr. "Second Life". Pri tem udejanjajo neke vrste zavestni razcep med resničnostjo in neresničnostjo, ki je funkcionalen psihičnemu ravnovesju. Nove kibervse-bine in nove kiberizkušnje, pridobljene brez občutkov krivde in brez občutka ogroženosti (»saj gre vendar le [!] za virtualne izkušnje«), postanejo za spletnega deskarja vir samoobčudovanja, ker je »uresni- čil« svoje želje in potrebe, pa čeprav se je to zgodilo le virtualnem svetu in torej v kiberdimenziji osebne in družbene identitete. Računalnik in internet predstavljata torej priložnost za umik iz resničnosti tudi za odrasle, ki se s težavo soočajo z občutki manjvrednosti in popolne nemoči. Ti dobijo na internetu, v klepetalnicah, v video igricah, lažen občutek moči in vsemogočnosti, ki lahko vodi v odvisnost od interneta. Kateri pa so znaki spletne odvisnosti? Na začetku čuti internetni brskalec potrebo po podaljšanju časa, ki ga posveča internetu; nato tega časa ne more več omejevati in se internetu ne more odpovedati. Tedaj nastopijo prave abstinenčne krize, ki se ublažijo le, ko se zasvojenec ponovno priključi na splet. Vse pa se začne s pretirano pozornostjo do elektronskih sporočil, pogovorov v klepetalnicah, ki se kasneje podaljšajo pozno v noč. Pri tem so prizadeti ponoči spanje, podnevi pa družbeni odnosi, družabnost in vse, kar ljudje počnemo v realnem svetu. Kot za druge oblike odvisnosti je tudi za odvisnost od interneta značilno, da zasvojena oseba ni imela pogojev, da bi prerasla razvojne faze primarne odvisnosti. Tako namreč poimenujemo življenjsko fazo, ko sta preživetje in psihofizični razvoj dojenčka odvisna od mame, nato od staršev in potem še od pomembnih drugih. V osebah, ki v otroštvu niso iz različnih razlogov mogle izživeti faze odvisnosti, se kasneje v življenju potreba po le-tej prenaša na druge objekte: na partnerja, ideologijo, religijo, različne skupine in skupnosti, med katere sodijo tudi internetne skupnosti in virtualni svet, ki dopušča posamezniku iluzijo omnipotentnega in seveda lažnega nadzora predvsem nad lastnimi občutki nelagodja. Petek, 31. decembra 2010 Št. 36 (163) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Julija, Karin, Martin, Martina, Mateja, Patrizia, Sara, Valentina in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu Klop je poskrbel za zadnje napotke pred silvestrsko nočjo Samo še nekaj ur nas loči od začetka novega leta. Vse trepeta od pričakovanja: je nova obleka že zlikana, je pričeska nared, je večerja skuhana, je organiziran prevoz do žura? Predvsem pa v nas rastejo želje in načrti, ki jih želimo uresničiti v letu, ki že nestrpno trka na vrata. Nekdo si bo zaželel, da bi se dobro odrezal v šoli, nekdo drug, da bi se mu uresničila najbolj skrita želja, tretji upa, da bo v letu 2011 srečal pravo ljubezen, spet četrti, da bi zaslužil veliko denarja in še bi lahko naštevali. Predvsem pa vsi upamo, da bi preživeli nepozabno silvestsko noč s prijatelji, znanci, ljubljenim človekom, skratka v prijetni družbi. Kje in kako boste preživeli ta magični večer, ste se najbrž že dolgo od tega odločili, ampak ... ste prepričani, da ste izbrali pravo destinacijo? Brž preverite v naših današnjih seznamih Klop-Top in Klop-Flop, v katerih smo zbrali najbolj mamljive in prikupne možnosti, ob njih pa seveda tudi tiste, ki se nam zdijo bolj - kako bi se reklo? - ne ravno najbolj posrečene. Ampak ne glede na to, ali se boste znašli med Top-i ali med Flop-i, smo trdno prepričani, da boste danes nadvse uživali in se veselili. Da pa vas ne bi kakšna neprijetna situacija morda presenetila, smo za vas pripravili Klop-Horoskop z napotki in »instant« rešitvami za morebitno silvestrsko nadlogo. Samo to si še preberite in verjemite nam, da bo danes vse šlo kot po maslu in da boste odklopili iz starega v novo leto na sijajen način. Klop pa vam seveda želi, da bi bil vaš današnji odKLOP čimbolj TOP! od-kü! KLOP TOP Vsi se že od junija dalje sprašujemo, kje bomo preživeli novo leto. Nekateri (redki) srečneži bodo uživali na najbolj vročih destinaci-jah širom po svetu. Ker se bo moral Klop zadovoljiti z dokaj skromnim silvestrovanjem, se je vsaj z domišljijo odpravil v najbolj zavidanja vredne kraje in si zamislil originalne alternative za vse, ki si takega luksuza letos pač ne bomo privoščili. Plaža v avstralskem Sidneyu: na drugi strani sveta vas čakata poletno sonce in toplo morje, na katerem lahko tudi surfate. Osamljena koča: opcija, za katero se nujno odločite zaljubljeni golobčki, ki si želite intimnega preživetja silvestrovanja. Avtobus: če se še niste odločili, kam bi se odpravili na silvestrovo, preprosto najemite avtobus, nanj »nakrgajte« vse svoje prijatelje in zagotovljena bo razgibana fešta. Tekanje: ljubitelji športa se napotite v Central Park, kjer se lahko, ko odbije polnoč, udeležite slavnega maratona Emerald Nuts Midnight Run in v ritmu dj-jevske glasbe stopite v novo leto s polno paro. Žur v evropski prestolnici: čeprav klasična, je ta vedno dobra izbira za silvestrovanje, kjer je na vseh trgih zagotovljen žur. Najbrž ste vsi, ki ste prebrali zgornji seznam, zamudili priložnost, da bi preživeli tako novo leto. A brez skrbi: 3. februarja praznujejo svoje novo leto Kitajci. Pridružite se jim tudi vi! KLOP HOROSKOP OVEN Vemo, da ste sladkosnedi, vendar pri uživanju hrane bodite nocoj zmerni, saj Luna v znaku Venere napoveduje, da se vam bo zataknila kumarica v grlu. Izogibajte se rdečih oblačil, sicer boste s svojo energijo povzročili marsikatero zmedo v prometu. Rdeča barva pa vam ne bo samo v nadlogo: prav take barve bodo lasje angelske prikazni, ki vam bo olepšala novoletni večer. BIK Ne bodite preveč trmoglavi: morda osmica ni najbolj prikupen kraj za preživetje silvestrovanja, z vintage obleko od none pa boste težko osvojili osebo, po kateri že dolgo hrepenite, predvsem zaradi oblekinega ostrega vonja po naftalinu. DVOJČKA Mozolj, ki se je pojavil na konici vašega nosu, ne bo izginil. Tekoči puder vam tokrat ne bo v pomoč, zaradi tega si mozolj raje stisnite, da postane živo rdeč, in se pretvarjajte, da ste se našemili v jelenčka Rudolfa. S svojimi vroje-nimi igralskimi sposobnostmi boste v tej vlogi nadvse blesteli. RAK S svojo kronično klepetavostjo boste uspavali tudi najbolj potrpežljivega poslušalca. Toda Merkur, ki ga bo nocoj obsijala zvezda Alfa Centauri, bo podvojil vpliv penine na vaše govorne sposobnosti, zaradi česar se lahko danes zadovoljite z enim samim kozarcem in tako zagotovite miren in srečen prehod v leto vsem, ki vas obdajajo. LEV Vaš neomejen ego onemogoča urejen vpliv Saturna na Mars, zaradi česar vam svetujemo, da na današnji večer namesto s penino nazdravite s kamilico. Če kamilica ne bo učinkovala, se odrecite mega žuru in preživite večer v družbi zanimivega češko-poljskega filma. DEVICA Odnos med Soncem in Luno kaže na to, da že od ranega jutra ždite pred ogledalom, saj vas skrbi, če boste tja do večera pripravljeni na novoletno fešto. Iz trenutne pozicije zvezd severne nebesne poloble je razvidno, da vam to v vsakem primeru ne bo uspelo. Sprijaznite se še ta hip ali pa se odločite za last minute obisk kozmetične farme. TEHTNICA Ne tehtajte in tuhtajte preveč: odnos med pozicijo Urana in Neptuna potrjuje, da se morate nujno udeležiti super žurke, sicer se vam bo začelo hlipati okoli 23.47, točno opolnoči vas bo pričel srbeti nos, malo zatem pa vam bo zaspalo levo uho. V obratnem primeru pa bo večer nepozaben. ŠKORPIJON Kdor bo nocoj opletal okrog vašega partnerja oz. partnerke, bo dokaz odnosa med Venero in Marsom, ki želi ublažiti vaše ljubosumje. Nikar nadenj oz. nadnjo z nožem za rezanje svinjske krače: pokažite raje, da ga/jo - kljub temu, da vas življenje preizkuša - še vedno neizmerno ljubite. STRELEC Pričeska ala Moira Orfei bo sicer potrdila vaš originalen stil, vendar ne bo pripomogla k uspešnemu druženju z novimi poznanstvi. Odločite se raje za bolj preprosto varianto in svoja cirkuška nagnjenja usmerite v kratko-časenje prisotnih. KOZOROG Čeprav ste vajeni zimskih toplotnih razmer, vam danes mraz ne bo prizanesel. Ne zaupajte druščini, s katero načrtujete preživetje silvestrovanja: ozvezdje Kozoroga, ki vam danes ni naklonjeno, bo okrepilo vaše težnje po zamujanju in novo leto boste pričakali na mrazu. Segrejte se s pijačo, ki ste jo prinesli v dar: ledu ne bo primanjkovalo. VODNAR O vaši suvereni stopnji intelektualnosti priča zvezda Severnica, ki pa bo nocoj sijala južno: to pomeni, da danes nikomur ne bo mar o razvoju pozitivizma v Srednji Evropi, zato dokaze svoje inteligence zadržite zase. Vsaj danes stopite na raven navadnih smrtnikov in si dovolite pogovor o sreči, ki jo za silvestrovo prinašajo rdeče tangice. RIBI Ne domišljajte si, da vam bo zrno, ki se je znašlo v vašem čevlju, kot v pravljici prineslo kakšno čudežno sposobnost, kvečjemu se vam bo zaradi njega pojavil velik žulj. Opustite torej upanje, da bi vam vesoljci razkrili prihodnost, in doma pustite slavno anteno, s katero naj bi se povezali z višjimi silami: današnji večer bo najbolj uspešen, če ga boste preživeli na čisto običajen način. Brez skrbi: vaša avra ne bo občutila posledic. KLOP FLOP Včasih nas iskanje idealnega načina za preživetje novoletnega večera spravi v obup in v svoji brezglavosti se odločimo za nekaj, kar bomo po vsej verjetnosti obžalovali. Klop vam predstavlja seznam prepovedanih destinacij za silvestrovo. Če se prepoznate v kaki izmed sledečih situacij, vedite, de obstajajo last-minute rešitve! V družbi programa »Čakajoč novo leto«: res je, da so ponudbe v tem kriznem času drage in da si jih ne moremo vsi privoščiti, vendar - lepo vas prosimo! - nikar ne dočakajte novega leta prilepljeni na TV ekran. V skrajnem primeru raje igrajte tombolo s prijatelji ali družinskimi člani. Open sky party v Sibiriji: prepričani smo, da je bil uslužbenec turistične agencije, ki vam je ponujal take vrste potovanje, želel biti originalen, vendar verjemite nam: ko je omenjal 32° v zaprtem prostoru, ni govoril o stopinjah Celzija, temveč Fahrenheita. Nakupovalno središče: kljub obsedenosti z nakupovanjem ni razumljivo, zakaj bi si nekdo želel preživeti novo leto v nakupovalnem centru s pogledom na hitro cesto, se vam ne zdi? Tekanje po Krasu: čeprav je ideja maratona v Central Parku dokaj prikupna, toplo odsvetujemo, da izvedete »kraško varianto«, saj tvegate, da postanete novoletna večerja kakega merjasca. Osmica: čeprav je lahko včasih v naših pristnih osmicah nadvse prijetno, je Klop mnenja, da se gotovo najde boljša rešitev. In če se vam zdi, da ni vaš načrt za silvestrovo niti najmanj prikupen, imamo za vas odlično opcijo, ki jo je za nas preveril neki Neapeljčan: da ne bi preživel novega leta s taščo, se je dal aretirati. Originalno silvestrovo, kajne? B6 P etek, 31. decembra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / NOVOLETNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SLOVARČEK - ABETE = predsednik italijanske nogometne zveze FIGC (Giancarlo) • ARATOS = grški didaktični pesnik, tudi Arat • ARO = džip romunske tovarne Dacia • ASANA = položaj telesa v jogi • ATOR = egipčanska boginja neba, veselja in ljubezni, tudi Hator • DITA = ameriška igralka in showgirl Von Teese • EVANI = nekdanji Milanov nogometaš • KRA = zemeljska ožina na Malaki • MTK = nogometni klub v Budimpešti • NEN = reka v vzhodni Angliji, tudi Nene • STEN = ameriška igralka ruskega rodu (Anna) • STRA = občina pri Benetkah 3 2 Petek, 31 • decembra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu smučarski teki - Novoletna turneja Tour de Ski Pričakovanja Majdičeve letos nekoliko skromnejša Lani druga, letos uspeh že vsaka uvrstitev med deseterico - Več nezaželjene proste tehnike reli dakar 443 vozil in dirkači iz 53 LJUBLJANA - Najboljša smučarska tekačica Petra Majdič bo na silvestrski dan začela tokratno novoletno turnejo Tour de Ski. Letos se tekmovanje prične že na zadnji dan starega leta, postaj bo osem, po besedah Majdičeve pa bo Tour najtežji doslej. Tudi zato je previdna z napovedmi, dejala je, da bo «šla iz tekme na tek-mo».Tour de Ski sezone 2010/11 se bo s prologom danes pričel v Oberhofu. Dekleta bodo v prosti tehniki najprej tekla na 2,8 kilometra, fantje na 3,75. Po Oberho-fu se tekači in tekačice selijo v Oberstdorf, nato v Toblach, zaključili pa jo bodo v Val di Fiemmeju, zadnji dan s tradicionalnim vzponom na Alpe Cermis. Majdičeva je zadnjo turnejo končala kot druga, predzadnjo na tretjem mestu, skupaj s trenerjem Ivanom Hudačem pa napovedujeta, da bo veliko odvisno od dnevne forme in razpoloženja konku-rentk. «Šla bom iz dneva v dan. Mislim, da bo letošnji Tour najtežji doslej, za razliko od lani pa so pri Mednarodni smučarski zvezi program precej spremenili. Odvzeli so nekaj klasičnih preizkušenj in dodali nekaj tistih v prosti tehniki, s čimer bova s Poljakinjo Justyno Kowalczyk nedvomno v nekoliko slabšem položaju. Kljub vsemu mislim, da težji kot bo Tour, boljše bo zame,» je pred odhodom dejala Majdičeva. Po besedah trenerja Hudača bodo vse uvrstitve med najboljših deset vrhunska uvrstitev, prav tako bo zadovoljen s skupno uvrstitvijo med najboljših deset. «Za nami je 14 dni priprav, ki smo jih v zaključku opravili tudi v Toblachu, torej na progah Toura. Imeli smo dobre pogoje in po moji oceni je Petra dobro pripravljena. Vsaka tekma sama po sebi bo odločilna, na prejšnjem Touru nam jo je recimo zagodla prav klasična preizkušnja na 10 km, kjer nam je ponagajala 'maža', kar tenis Kiefer odslej rekreativni nogometaš HANNOVER - Nemški teniški igralec Nicolas Kiefer se je odločil za konec teniške kariere. V pogovoru za časnik Die Welt je 33-le-tni igralec povedal, da se namerava posvetiti družinskemu življenju ter več časa preživeti s prvorojenko, v teh načrtih pa ni več prostora za te-nis.«Čas je, da začnem novo poglavje v življenju po 15 letih, ki sem jih posvetil tenisu,» je dejal Kiefer, ki so ga nekoč v Nemčiji označevali za naslednika slovitega Borisa Beckerja. Kiefer se športu ne bo v celoti odpovedal. Igranje nogometa je namreč njegov največji hobi, ki ga v celoti izživlja z igranjem v veteranski ekipi nemškega nogometnega prvoligaša Hannover 96, športu pa se bo posvečal tudi s študijem managementa. Mladinski prvak na odprtem prvenstvu Avstralije in ZDA je v svoji profesionalni karieri osvojil šest naslovov na turnirjih serije ATP, leta 2000 je bil na svetovni teniški lestvici ATP četrti igralec, leta 2004 pa je v paru z Rainerjem Schüttlerjem osvojil olimpijsko srebrno kolajno v igri dvojic. Blesteči začetek kariere pa ni prinesel blestečega nadaljevanja. Zaradi poškodb je Kieferjeva zvezda začela bledeti ter se je nazadnje zelo oddaljil od vrha. Ob najavi upokojitve je zasedal komaj 722. mesto na lestvici ATP. se je na koncu izkazalo za odločilno. Predvsem si želim, da bi imeli mir po tekmah, tako da bo tudi komuniciranje z novinarji nekoliko omejeno,» je dejal Hudač. Na Tour odhaja tudi Vesna Fabjan, ki se bo osredotočila predvsem na sprinterski preizkušnji. Kot debitantka se bo na Touru predstavila še Barbara Jezeršek. Italijo bodo zastopali Valerio Checc-hi, Roland Clara, Giorgio Di Centa, Loris Frasnelli, David Hofer, Thomas Moriggl, Renato Pasini in Fulvio Scola ed moškimi ter Arianna Follis, Marianna Longa, Magda Genuin, Elisa Brocard, Virginia De Martin in Silvia Rupil fmed ženskami Spored novoletne turneje Danes, 31. december (Oberhof): 12.45 2,8 km prolog (prosto); 15.00 3,75 km prolog (prosto) Jutri, 1. januar (Oberhof): 11.50 10 km (klasično), ženske; 12.45 15 km (klasično), moški Nedelja, 2. januar (Oberstdorf): 14.30 sprint (klasično), moški/ženske Ponedeljek, 3. januar (Oberstdorf): 12.30 dvojno zasledovanje (2 x 10 km), moški; 15.45 dvojno zasledovanje (2 x 5 km), ženske Torek, 4. januar: prost dan Sreda, 5. januar (Toblach): sprint (prosto), moški/ženske; 12.15 kvalifikacije 14.15 finali Četrtek, 6. januar (Toblach): 11.45 35 km (prosto), moški; 14.00 15 km (prosto), ženske Petek, 7. januar: prost dan Sobota, 8. januar (Val di Fiemme): 12.30 20 km (klasično), moški; 15.30 10 km (klasično), ženske Nedelja, 9. januar (Val di Fiemme): 12.30 9 km (prosto), ženske; 14.20 9 km (prosto), moški »naj« 2010 - Izbor novinarjev Aips Vlašic in Nadal Pellegrinijeva 4., Schiavone 9. - Inter peti med ekipami LOZANA - Hrvaška atletinja Blanka Vlašic in španski teniški igralec Rafael Nadal sta najboljša športnika v letu 2010 po izboru članov Mednarodnega združenja športnih novinarjev (Aips). V anketi je sodelovalo 515 novinarjev iz 93 držav: Ženske: 1. Blanka Vlasic (atletika) 884 2. Lindsey Vonn (alpsko smučanje) 682 3. Kim Clijsters (tenis) 637 4. Federica Pellegrini (plavanje) 415; 5. Alija Mustafina (šp. gimnastika) 369; 6. Serena Williams (tenis) 321; 7. Maria Riesch (alpsko smučanje) 293; 8. Evgenija Kanaje-va (rit. gimnastika) 200; 9. Fran- cesca Schiavone (tenis) 183; 10. Julija Efimova(plavanje) 138 Moški: 1. Rafael Nadal (tenis) 758 2. Lionel Messi (nogomet) 695 3. Andres Iniesta (nogomet) 684 4. Sebastian Vettel (formula 1) 470;5. David Rudisha (atletika) 416; 6. Diego Forlan (nogomet) 229; 7. Ole Ei-nar Bjoerndalen (biatlon) 208; 8. Manny Pacquaio (boksing) 163; 9. Carlo Janka (alpsko smučanje) 152; 10. David Villa (nogomet) 149. Ekipno: 1. Španija (nogomet) 1906; 2. Kanada (hokej) 486; 3. Brazilija (odbojka) 453; 4. Red Bull (formula 1) 433; 5. Inter (nogomet) 421. BUENOS AIRES - V argentinski prestolnici se bo jutri začel vzdržlji-vostni reli Dakar, ki bo že četrto leto zapored potekal na južnoameriških tleh, vse do Čila. Nastopilo bo 443 vozil: 148 avtomobilov, 188 motorjev, 69 kamionov in 38 štiri kolesnikov. Skupno bodo tekmovalci iz 53 držav prevozili 9.000 kilometrov. Ženske je trinajst. Zvezdnika dirke sta predstavnika Volkswagna Carlos Sainz in katarski princ Nasser Al-Attiyah. Med mo-tociklisti so favoriti Španec Marc Coma in Francoz Cyril Despres (KTM). Uvrstitev med deseterico si obeta tudi slovenski puščavski lisjak, 46-letni Miran Stanovnik, ki tekmuje z motorjem KTM 450. Dirka se bo končala 15. januarja. NBA - Za slovenskim košarkarskim reprezentantom Benom Udri-hom, ki igra v košarkarski ligi NBA, je znova izjemen večer. Udrih je kot član začetne peterke za zmago moštva Sacramento Kings doma proti ekipi Memphis Grizzlies (100:98) prispeval 24 točk, šest podaj in štiri skoke.Udrih je bil zelo natančen v prostih metih (88), ob metu iz igre 7-12. L'EQUIPE - Osrednji francoski športni časnik l'Equipe je španskega teniškega igralca Rafaela Nadala imenoval za prvaka prvakov v letu 2010. Prvi igralec na računalniški lestvici ATP in zmagovalec treh letošnjih turnirjev za grand slam v Parizu, Wimbledonu in New Yorku je na tem mestu zamenjal slovitega jamajškega atleta Usaina Bol-ta.Drugo mesto je na letošnjem izboru l'Equipa osvojil Nadalov rojak in nogometaš Barcelone Andres Iniesta, tretje pa nizozemski nogometaš in igralec Interja Wesley Sneidjer. ODBOJKA - Prvak Cuneo je zmagovalec italijanskega superpokala. Trento je premagal s 3:0 (25:20, 25:23, 25:22). PO TV - Smučarski skoki, novoletna turneja: kvalifikacije iz Garmisch Par-tenkirchna ob 13.40 (TV Slovenija 2). kolesarstvo - Dva meseca pred Trofejo ZSŠDI Rekordno hitri Prijave že pod steho - Po Bošketu, če bodo odpravili posledice usada - Lanski zmagovalec Kump prestopil med profesionalce Do prihodnje, 35. izvedbe kolesarske Trofeje ZSŠDI v Lonjerju manjkata nekaj več kot dva meseca, vendar je organizacijski stroj pod vodstvom direktorja in »duše« dirke Radivoja Pečarja že stekel. Postavili so tudi rekord: že sredi decembra so dopolnili seznam 25 moštev, ki bodo nastopila na dirki, ki bo 6. marca 2011. »Imamo že pisna potrdila in startna lista je nared. Imen vseh klubov še ne bom razkril, ker so vedno možne spremembe, bo pa zagotovo prisotno moštvo lanskega zmagovalca Adria Mobil in pa italijanski Zalf. Tako zgodaj vpisov nismo zaključili še nikoli. Moštva se javljajo kar sama, to pa kaže na to, kako priljubljena je naša dirka,« je zadovoljen Pečar. Kar zadeva proge ne načrtujejo sprememb, razen če ne bodo v to prisiljeni. Znano je, da je na cesti po tržaškem Bošketu prišlo do usada. »Vem, da so cesto začeli popravljati, prihodnji teden bom imel s tem v zvezi sestanek z odgovornimi na cesti. Rešen je tudi problem s pustnim sprevodom v Sovodnjah. Kar zadeva Bošket imamo v mislih tudi alternativno progo, vendar je o tem prezgodaj govoriti. Važno je, da dosežemo skupno dolžino najmanj 140 kilometrov,« je pojasnil Pečar. To, da bo dirka sovpadala s pustom, po Pečarjevih besedah ne bo problem, bo pa tradicionalni openski pust prikrajšan za udeležbo Lonjercev in Lonjerk, ki so množično udeleženi v organizacijo dirke. »Vsi so potrdili, da bodo zvesti dirki. Tudi nedeljske pustne prireditev v vasi se bodo odvijale v torek po dirki,« je povedal Pečar. Spremeniti datuma dirke ni bilo mogoče. »Koledar mednarodnih dirk UCI je tako natrpan, da ga je praktično nemogoče spremeniti. Poskusili smo že lani, vendar so teden po naši dirki na sporedu druge dirke v Istri in Venetu,« je povedal direktor dirke. Pečar je optimist tudi glede finančne plati dirke. »Nekateri sponzorji so že potrdili svojo po- Radi Pečar pred startom lanske dirke kroma moč, za druge upam, da bodo to še storili. Proračun je že tri leta nespremenjen, kljub temu, da se stroški stalno večajo. Varčujemo kolikor moremo. Samo za nagrade, davke in pristojbine za kolesarske zveze moramo odšteti 10.000 evrov, kar je približno četrtina celotnih izdatkov,« je potožil Pečar. Zadnjo dirko je zaznamovala prva slovenska zmaga. Dosegel jo je Marko Kump, ki je bil v nadaljevanju sezone še velikokrat uspešen, saj je skupno stal na zmagovalnem odru devetkrat, po zmagi v Lonjerju pa je bil še trikrat prvi. Vendar zmage na trofeji ZSŠDI marca prihodnjega leta ne bo mogel ubraniti, ker je letos prestopil v vrste španskega poklicnega moštva Geox TMC. »Bo pa za Adrio Mobil še naprej nastopal Gnezda, ki je bil na naši zadnji dirki drugi in bo verjetno startals številko ena,« je povedal Pečar in napovedal na prihodnji dirki v Lonjerju precejšnjo zamenjavo obrazov, saj so mnogi kolesarji prestopili med profesionalce. »Tisti Italijani, ki so se na naši dirki uvrstili v vodilno deseterico, so postali profesionalci, bili pa so tudi jedro državne reprezentance, ki je sicer neuspešno nastopila na svetovnem prvenstvu v Avstraliji,« je še povedal naš sogovornik, ki je zelo kritičen do italijanskega kolesarstva, ne varčuje pa s pohvalami za slovensko. »V Italiji se pojavljajo bolj ali manj vedno ista imena klubov in kolesarjev, prave generacijske zamenjave ni, vsa pozornost pa je osredotočena na dirke profesionalcev, vse ostalo pa zanemarjajo. V Sloveniji delajo zelo dobro. Slovenija je letos osvojila svetovni pokal do 23 let pred Nizozemci in Francozi, Italija pa je bila na tem pokalu šele trinajsta. V Novem mestu kaže, da imajo izjemne pogoje za delo, dobro delata tudi kranjska Sava in Radenska. Včasih je dirka v Lonjerju za Slovence pomenila priložnost, da na dirki proti Italijanom preverjajo stopnjo napredka, zdaj pa so jim enakovredni.« A. Koren B6 P etek, 31. decembra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / alpsko smučanje - Mladinska tekmovalna sezona v deželi FJK Pri Brdini in Devinu pričakujejo dobre rezultate svojih tekmovalcev Za vsako kategorijo bo letos na sporedu 13 uradnih deželnih tekem Pred vrati je nova smučarska tekmovalna sezona v deželi. Dečki in na-raščajniki so sicer že nastopili na prvi uradni tekmi FISI, vse ostale starostne kategorije pa se bodo med količke podale v nedeljo, 9. januarja. Letos bo za vsako starostno kategorijo na sporedu 13 uradnih deželnih tekem, novost pa predstavlja kategorizacija najmlajših. Babyji in miški bodo namreč na deželnih tekmah tekmovali ločeno po letnikih, tako da bodo na koncu vsake tekme sestavili štiri lestvice (baby 1, baby 2, miški 1 in miški 2). Na vseh deželnih tekmah mladinskih kategorij bodo nastopili tekmovalci Brdine in Devina, ostali klubi pa samo na nekaterih preizkušnjah. BRDINA - Brdina je letos sestavila dve tekmovalni skupini: štiri najmlajše babyje vodi Alan Križaj, tri dečke in deklico pa Lovrenc Gregorc. Doslej so starejši tekmovalci trenirali približno 29 dni, novoletne praznike pa so izkoristili še za 12 dnevne priprave na deželnih smučiščih. »Z opravljenimi treningi sem zadovoljen. Nekaj dni na snegu je zaradi slabih vremenskih razmer sicer odpadlo, kljub temu pa smo vse ostale dni dobro izkoristili. Tekmovalci so solidni predvsem v veleslalomu, nekaj več težav pa imajo v slalomu, predvsem tisti, ki so prestopili v višjo starostno kategorijo,« je pojasnil Gregorc, ki je že od aprila dobro sodeloval tudi s Sci clubom 70. Od aprila do septembra so smučarji pilili predvsem tehniko, od oktobra dalje pa so prosto smučanje podkrepili tudi z vadbo med koli. Najmlajši so pred sezono tudi vadili nekaj dni na ledeniku, zdaj pa skupaj s starejšimi tekmovalci trenirajo v deželnem smučarskem centru Forni di Sopra. DEVIN - Dvajset Devinovih tekmovalcev - babyji, miški, dečki in na-raščajniki - pa trenirajo skupaj pod vodstvom Aleša Severja in Mateja Štolfe. Program glavnine tekmovalcev predvideva od 65 do 70 dni na snegu, trije najmlajši, ki so se pridružili šele jeseni, pa bodo opravili od 35 do 40 dni. Doslej je tekmovalna skupina opravila približno 30 dni snežnih treningov; zaradi slabih vremenskih razmer na avstrijskem ledeniku Moltall so vadili predvsem tehniko s prostim smučanjem, na kolih pa manj kot so na začetku predvidevali: »Po eni strani je to pozitivno, saj bi bili mogoče potem prenasičeni kolov. Na prvih tekmah se bodo zato še nekoliko prilagajali, februarja, ko bodo na sporedu najpo- Mladi člani naših društev med pripravami: SK Devin (levo); ŠD Mladina (levo spodaj), SK Brdina (desno spodaj) Mladinske tekmovalne ekipe BRDINA Baby/miški: Alex Ostolidi, Petra Kalc, Nedir Peric, Anna Ciuch. Trener: Alan Križaj Dečki/naraščajniki: Katrein Don, Jan Ostolidi, Matej Kalc, Igor Gregori, Lorenza Jez, Loris Stajn. Trener: Lovrenc Gregorc DEVIN Naraščaniki/ce, dečki/ce, miški in miške: Pietro Agostini, Petra Basezzi, Alessia Bussolini, Sebastjan Cettul, Andrea in Sara Craievich, Saša De Luisa, Blaž Klinec, Irene Lopreiato, Tommaso Pilat, Samuel Purič, Enrico Rožič, Caterina in Giorgia Šinigoj, Nicolas Starc, Ridy Škerk, Matej in Petra Udovič, Patrizia Zarotti. Trenerja: Aleš Sever in Matej Štolfa. Mladinci/člani: Astrid in Katri Corbatto, Mateja Hrovatin, Gaja Musina, Mattia Rožič, Danjel Simonettig, Matej Škerk, Vanessa Stain, Štefan Žužek. Trener: Aleš Sever membnejše tekme, pa upamo, da bodo v najboljši formi,« je dejal Sever. Zdaj trenirajo na Trbižu, po novem letu pa bodo še štiri dni vadili na Piancavallu. Z začetkom tekmovalne sezone se bosta skupini ločili: Štolfa bo spremljal dečke in naraščajnike, Sever pa najmlajše. CILJI - Tako pri Brdini kot pri De-vinu želijo, da bi tekmovalcem uspel preboj med najboljše smučarje v deželi. Pri Devinu ciljajo predvsem na visoke uvrstitve najmlajših, pri Brdini pa pričakujejo boljše rezultate pri dečkih in deklicah. Oba kluba želita, da bi se čim več tekmovalcev udeležilo države faze tekme »Ostržek na smučeh«; kvalifikacije bodo na Piancavallu 26. in 27. februarja. Predtekmovalne skupine pri Devinu, Mladini in SPDG Pri Devinu vadi pod vodstvom Janje Del Linz in Jerneja Skoka tudi 15 predtekmovalcev (2001-2004). Skupina je jeseni vadila petkrat na plastični progi, udeležila se je tridnevnega zimovanja v Toblachu v začetku decembra, zdaj pa vadi v For-ni di Sopra. Ob tekmah Primorskega pokala se bodo najmlajši preizkusili tudi na uradni tekmi za trofejo Biberon in na gimkani FISI, ki jo prireja SK Devin. Skupno vključuje program 31 dni na snegu. Pri kriški Mladini in SPDG-ju nimajo izrazito tekmovalnih skupin. Pri Mladini vadi že od začetka novembra skupina 15 otrok (1999-2005) pod vodstvom Tomija Omejca in Veronice Tence. Glavni cilj je predvsem izpopolnjevanje smučarske tehnike, vadbo pa bodo popestrili tudi z nastopom na nekaterih uradnih tekmah FISI in seveda na vseh rekreativnih tekmah Primorskega pokala. Goriški smučarji SPDG pa vadijo v dveh skupinah: program predvideva 25 dni na snegu, udeležbo vseh rekreativnih tekem Primorskega smučarskega pokala in nastop na pokrajinskem goriškem čezmejnem prvenstvu, ki bo 20. marca. Mlajšo skupino osmih smučarjev od let- nika 1999 do letnika 2001 vodi Dušan Carlija, starejši - osem mladincev in trije naraščajniki - pa trenirajo z Gregorjem Nanutom. Po decembrskih treningih bodo od 2. do 6. januarja vadili na Zoncolanu, nato pa vsako nedeljo do 20. marca. »Če bodo želeli, se bodo mladinci udeležili še nekaterih tekem FISI ob sobotah. Nekateri se že usmerjajo v kadrovanje, saj zaključujejo tečaj za učitelje smučanja 2. stopnje na Trbižu,« je pojasnila vodja smučarske šole pri SPDG Marta Vižintin. Prav tako se h kadrovanju usmerjajo mladinci Devina. Na uradnih deželnih tekmah FISI pa bodo številčno prisotni tudi člani in veterani slovenskih smučarskih klubov. nogomet - V D-ligi po popolnem prvem delu Kras na 12. mestu Osmi napad, četrta najslabša obramba - Med prazniki redno trenirajo - V sredo proti Esteju Včeraj in v sredo so v skupini C državne nogometne D-lige odigrali še vsa preostala srečanje 17. kroga, tako da je lestvica po prvem delu prvenstva zdaj popolna. Zadnji rezultati niso bili najbolj naklonjeni Krasu, saj so Monte-belluna proti prihodnjemu nasprotniku repenskega kluba Esteju, Opitergi-na doma proti Chioggi in Montecchio v San Paolu dosegli nekoliko nepričakovane zmage. Od slabših ekip se zdi že bolj ali manj usojen v svojo usodo le Belluno, ki je z gladkim 3:0 izgubil na gostovanju pri SandonajuJesolu. »Na rezultate drugih ekip se ne oziram, seveda pa pomenita zmagi Montecchia in Opitergine presenečenje, ni pa me presenetil uspeh Monte-bellune, ki ni slaba ekipa,« je zadnje izide komentiral Krasov trener Marino Kragelj (na sliki). Kras je na lestvici obdržal 12. mesto (osmi najboljši napad, četrta najslabša obramba), ki ga zdaj deli z Opi-tergino. Čeprav je dno lestvice blizu, je Kragelj optimist. »Prepričan sem, da se bomo na koncu veselili obstanka v ligi,« je dejal in dodal, da zadnje čase že igrajo dobro, še boljše pa bi igrali, če igrišča ne bi bila tako razmočena. Kra-sovi igralci med prazniki redno trenirajo. Prosti so bili le na božič in silvestrovo, vse ostale dneve so redno trenirali, tudi včeraj, danes in jutri bodo prosti, spet pa se bodo zbrali v nedeljo, saj jih že prihodnjo sredo čaka tekma proti Esteju, ki ima na lestvici le dve točki več. »Zadnje dni smo trenirali intenzivno. Vsi delajo in so zdravi, le Carli je po tekmi proti Rovigu spet začutil bolečine. V pogovoru z njim in s fi-zioterapevtom se bomo v prihodnjih dneh odločili, ali bo v sredo igral, sicer so Batti, Bagon in Božič že dokazali, da ga lahko ustrezno nadomestijo,« meni Krasov trener. D-liga Este - Montebelluna, Kras - Rovigo 1:1, Opitergina - Chioggia 2:1, San Paolo -Montecchio 0:1, SandonaJesolo - Belluno 3:0, Tamai - Quinto 3:2, Torviscosa - Sanvitese 1:3, Treviso - Concordia 4:1, Union Venezia -Pordenone 2:0 Treviso 17 9 7 1 29:12 34 Venezia 17 11 1 5 34:24 34 Rovigo 17 8 7 2 20:11 31 Tamai 17 8 6 3 32:23 30 Sandonajesolo 17 8 5 4 27:18 29 Sanvitese (-1) 17 7 7 3 28:22 27 Chioggia 17 7 5 5 21:21 26 San Paolo (-1) 17 7 5 5 23:24 26 Pordenone 17 7 4 6 29:24 25 Union Quinto 17 5 8 4 25:21 23 Este 17 5 5 7 24:24 20 Kras Repen 17 4 6 7 25:32 18 Opitergina 17 4 6 7 30:40 18 Montebelluna 17 5 2 10 16:25 17 Montecchio M. 17 3 6 8 22:29 15 C. Concordia 17 4 3 10 22:32 15 Torviscosa 17 3 4 10 23:34 13 Belluno 17 3 3 11 19:32 12 PRIHODNJI KROG Kras - Este, Opitergina -Belluno, San Paolo - Rovigo, SandonaJesolo -Pordenone, Tamai, Montecchio, Torviscosa -Montebelluna, Treviso - Sanvitese, Union Quinto - Chioggia, Venezia - Concordia odbojka - Under 14 V ekipi FJK tudi trije igralci Olympie V deželni moški odbojkarski reprezentanci do 14 let, ki se je v kraju Ascoli Piceno udeležila 4. mednarodnega turnirja Volley Cup v organizaciji društva Offida Volley, so nastopili tudi trije mladi igralci Olympie, to so Simon Komjanc in Manuel Manfreda (oba letnik 1997) in Nejc Ter-pin (letnik 1998). Na turnirju je nastopilo devet moštev, ki jih je organizator razdelil v tri skupine. Izbrana vrsta FJK je v svoji skupini z 2:1 premagala Ascoli Pice-no, z enakim izidom pa izgubila proti kasnejšemu finalistu Macerati (turnir je osvojila Falconara), medtem ko je FJK končala nastope na 7. mestu. Šlo je za enkratno izkušnjo, saj je v Ascoli Picenu v treh starostnih kategorijah nastopilo 45 ekip in kar 700 odbojkarjev in odbojkaric. Med under 14 ženske je turnir osvojila Macerata, med under 16 ženske pa Beograd. Olympia je v kategoriji under 14 (brez deželnih reprezentantov) v Mossi nastopila tudi na 2. pokalu Don Fauso Fur-lanut. Nastopile so tri ekipe: domača iz Moša, Olympia in Prvačina iz Slovenje. Vsaka ekipa je odigrala dve tekmi na tri se- te. Zmagala je Prvačina, drugo mesto je zasedla Mossa in tretje Olympia. Ženska ekipa under 14 Olympie pa je z mlajšim sestavom nastopila na turnirju v Kanalu, kjer sta nastopili poleg domače ekipe še ekipi iz Nove Gorice in Kopra. Vsaka ekipa je odigrala dve tekmi na zmanjšanem igrišču 4X4. Turnir je osvojil Kanal pred Novo Gorico, Koprom in Olympio. □ Obvestila SK DEVIN prireja tečaje smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra za malčke iz vrtca, otroke in odrasle vsako soboto in nedeljo od 15. oz.16.januarja dalje. Možen je avtobusni prevoz in najem opreme. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it, ali 040 2908105 ali 335 8180449. AŠD SK BRDINAobvešča, da bo v nedeljo, 9. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Informacije in rezervacije: 3488012454 (Sabina). leti i m [ T' í M Le ti, Primorski dnevnik. Primorski dnevnik je edini dnevnik v zamejstvu. Edini, ki vas vsako jutro čaka pred domačimi vrati. Edini, ki vam vsakodnevno prinaša novice iz okolice in vesti iz sveta. V enem samem poletu. Primorski dnevnik leti. Vsem naročnikom sporočamo, da znaša znižana naročnina za leto 2011 215,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2011. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,70 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki bodo prejeli stenski koledar 2011, darilo Zadruge Primorski dnevnik. Bralce, ki niso še naročeni in vse zainteresirane osebe pa vabimo,da to storijo čimprej: PRIMORSKI DNEVNIK jim bomo namreč začeli dostavljati takoj, tako, da ga bodo do konca leta 2010 vsako jutro na dom prejemali brezplačno! ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu Znižano naročnino za leto 2011 se lahko plača do 31.1.2011: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: BancaAntonveneta Trst, ag.8 št. računa: IT44V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 0548412401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici faks 0481.531160 e-metil: gotour@gotourviaggi.rt ¡Sí PRODAJA IN POPRAVILA KOLES E. CUK CEJABUT It. fc SAKSIIlA A. gorica Tri CMW^tkLO0) 53501S AGR1TURIZEM DOBERDOB ZA CERKVIJO Te L 0481 78125 www.kfivac.lt - info3>kOvAc.1t □ KOSMA IN ZDRAVA HftANA TUDI ZA NA DOM Odprto ob p&tkth, sobotah, nedeljah in praznikih OSLAVJE GORICA Zaselek LenzuoloBlancc 1 Tel 04B 1.547103,048131072 WWW.fie9lvini.c0m Fnfofsfieglvinr.iom GRADBENO PODJETJE DEVETAK IZTOK DOBERDOB Ul. Prešeren 8 - Poljane: |Tel. <04ftl) 78116 BOK/S ZAVADLAV če Šl Bar Kubik Gorica Korzo Verdi 53 bar kavarna aperitivi prigrizki hladne jedi NOCOJ ODPRTO DO 04, ZJUTRAJ GoLd kupimo zlato in | srebro, plačamo v gotovini Tel 0432.730932 (■urica ti lic» Carin Frattl 16 Čedad | ulica M(Hiiolerfi Ma^iu re 22 u u i ■ lL■-.i h trgroti p.it y !» ^ PELLETTERIE TOMANI^J atOMlA ? &UÏ > WM > GMSS > M0SCHM>> ClA\fSLA\CO fíRRí GORICA - Korzö Verdi 86 Tcä-04$i 536797 17,. Ifil\f(,IWO 15 STAND REŽ 0481121366 O S S Juren s.r.l. zastopstvo izdelkov podjetja I Rimska 16, 34070 Doberdob tel. D481.783BB. laks: 0481.78228 - pnfo@jurcn.il - www.jurcn.it fj)H mark medical empowering healíhcare. Mir Božične noči., nuj se veseli v jutra novih. dni. ¡Vpzto teto pa naj Bo: zdravo f&ftpr med, sveže, kakgr jutro, vedro fefar cvet,r 2011 ! Mark MedikaL StptA, UL S, Michele 534, 34170 GORICA TeL.: + 39 0463 21711 Faks: + 0481 20719 e mali: info@mark-med ical.com www.mark -med IcaLc om i«-« X\ zmerno Í~¿jasno ¿^oblačno B6 Petek, 31. decembra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež nevihte veter megla VREMENSKA 1020 1010 1000 SLIKA _ . Do sobote bomo v znamenju lepega vremena. Od nedelje zvečer bo pritekal mrzel zrak od severa. V naslednjih dneh pa bo iz severo-zahoda dosegla druga mrzla fronta. Nad zahodno in deloma srednjo Evropo ter Balkanom je območje visokega zračnega pritiska. Od severozahoda priteka k nam suh in v višjih plasteh ozračja toplejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.30 -Dolžina dneva 8.44 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 3.53 in zatone ob 13.05 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. V krajih z dolgotrajnejšo meglo bodo pri najbolj občutljivih možne manjše vremensko pogojene težave. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 9,9 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.01 najnižje -17 cm, ob 7.11 najvišje 52 cm, ob 14.16 najnižje -60, ob 20.48 najvišje 26 cm. Jutri: ob 1.52 najnižje -11 cm, ob 7.49 najvišje 52 cm, ob 14.57 najnižje -65, ob 21.41 najvišje 29 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .230 Piancavallo..........100 Vogel.................105 Forni di Sopra........110 Kranjska Gora.........50 Zoncolan..............80 Krvavec................60 Trbiž...................80 Cerkno................50 Osojščica..............80 Rogla..................50 Mokrine..............120 Mariborsko Pohorje . .30 Podklošter............60 Civetta...............160 Bad Kleinkirchheim . . 80 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan gl§ sneg topla » fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' ciklona , središče ^ anticiklona CELOVEC O -6/2 TOLMEČ O -8/4 TRBIŽ O -9/3 O -11/3 KRANJSKA G. O GRADEC -8/1 O-8/2 S. GRADEC CELJE -9/1 O JI VIDEM o l^i - -5/9 O PORDENON -4/8 O, O TRŽIČ - -v- -9/3 O < ČEDAD O KRANJ ■ ■4/8 ^ 0 --U-- LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA -6/2 N. MESTO -11/0 GOR|CA O POSTOJNA O O -8/4 --- _ ._, , _ „ KOČEVJE Vri1 > 3™st^ r- PORTOROŽ O - ^ - ČRNOMELJ MARIBOR O-6/1 PTUJ O M. SOBOTA 0-6/-1 ZAGREB -5/1 O 6/7 -1/8 ) UMAG OPATIJA PAZIN O REKA 2/8 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo lepo jasno vreme. Pretežno jasno bo. Predvsem ponekod po nižinah vzhodne Slovenije bo zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost.Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -9, ob morju okoli -1, najvišje dnevne od -1 do 4, na Primorskem do 8 stopinj C. M. SOBOTA O-6/0