krščanstvo in marksizem
uvodnik
Tematska številka Poligrafov obravnava kompleksno in (vsaj v slovenskem prostoru v različnih zgodovinskih obdobjih (ne) namenoma prezrto) razmerje med krščanstvom in marksizmom. Na podlagi interdisciplinarnih prepletov religiologije, sociologije, zgodovinopisja, filozofije in teologije smo v številki obravnavali različne problemske sklope: vpliv marksističnih idej na politične misli slovenskih in evropskih krščanskih socialistov, vprašanje marksizma in krščanstva (predvsem RKC) v odnosu do družbenih sprememb v Sloveniji in po svetu, različne inačice kontekstualnih teologij (teologija osvoboditve, socialistična teologija), družbeno in politično vlogo krščanskega socializma in vprašanje družbenega udejstvovanja katolikov, alternativne vizije pred- in postrevolucionarne družbe ter razmislek o vlogi, možnostih oziroma prispevku krščansko-marksističnega soočenja v sodobni politični teologiji.
Številko otvori članek Gašperja Mithansa, ki predstavi politizacijo književnosti in filmografije na Slovenskem v času Kraljevine SHS/Ju-goslavije, analizira kulturne revije in spore okoli avtonomije avtorjev in urednikov ter pokaže, kako so ti konflikti povzročili delitve in/ali večja nesoglasja med katoliškim, liberalnim in marksističnim političnim taborom. Članek Mateje Režek predstavi in analizira prve poskuse dialoga med krščanstvom in marksizmom v socialistični Sloveniji v prvem desetletju po drugi svetovni vojni. Gre za čas, v katerem so bili odnosi med državo in Katoliško cerkvijo najbolj zaostreni. Avtorica poudari ključne akterje tega časa, zlasti prosocialistično usmerjene duhovnike, zbrane v Cirilmetodijskem društvu in okoli revije Nova pot, in analizira njihova razmišljanja ter s tem omogoči vpogled v konkretne politične, ideološke in intelektualne dinamike v postrevolucionarni Sloveniji. Prispevek Anje Zalta predstavi dialog med t. i. marksisti in katoličani v 80. letih 20. stoletja na Slovenskem z osrednjo osjo razprave, ki se vrti okoli razumevanja metode historičnega materializma in poudarjanja marksizma kot svetovnega nazora. Avtorica opozori, da izhajajoč iz konteksta protikomunistične restavracije ostaja posebej problematična
1
POLIGRAFI
retorika »kulturnega boja« kot spopada med svetovnima nazoroma, ki posledično prinaša in utrjuje ideje, da gre pri marksizmu in (katoliški) religioznosti prav za tak spopad. Igor Jurekovič v članku predstavi objektivne strukturne družbene pogoje, ki so sooblikovali teologijo osvoboditve, od industrializacije Latinske Amerike, institucionalne krize latinskoameriške RKC in drugega vatikanskega koncila do nastajajoče intelektualne neodvisnosti celine ter izoblikovanja v Evropi in ZDA izobraženih teologov osvoboditve. Nikola Milosavic v članku o kariz-matični oblasti jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita analizira ideološke in politične boje ter preveri, kakšna sta način in pomen, ki ju ima titoizem v kolektivnem spominjanju postjugoslovanskih družb oz. kako in zakaj lahko govorimo o »titoizmu« kot civilni religiji v Jugoslaviji. Igor Škamperle v prispevku razmišlja o bližini krščanstva in marksizma, ki se izraža v zavzemanju za svobodnega človeka in pravično družbo, ter o razhajanju med njima pri pojmovanju človeške osebe in razumevanju končne destinacije človeka. Po avtorjevem mnenju nazora prihajata v konflikt, kadar nastopata kot vera, pri čemer želi krščanstvo spremeniti predvsem človeka, marksizem pa ves svet. Tematsko številko konča prispevek Ignacija Navernika, ki ponuja nove razmisleke na podlagi teoloških diskurzov o teologiji osvoboditve in t. i. logiki profita oz. odplačilnem odnosu med Bogom in človekom (med drugim) na podlagi pripovedi o Abrahamovem pogajanju z Bogom, da bi prizanesel Sodomi in Gomori. Če je profit ena glavnih značilnosti patriarhalno-heteronormativne konstrukcije družbe, po avtorjevem mnenju božje popolno samodarovanje v Jezusu pomeni dokončen prelom z logiko božjega profita.
Gašper Mithans in Anja Zalta
2