fcrscneint jeaen Samstag J^'J^ ^ tf ^
STAJERSKI
Ii 72S2Q
Elnzelprcl
Verlag und Schriftleitung: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 — Fernruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark, vierteljährlich RM 120 einschl. 9 Rpf Postgebühr! im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebuhr, zuzüglich 18 Rpf Zeitungszustellgebühr
Postscheckkonto Wien Nr. 55030
III. Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag, 2. Januar 1943
Nr. 1
Uspešna obramba ^ ^ ZjRSLStt na vzhodni fronti
vse množinske napade
boljševikov — Sovjeti imajo povsod strahovite izgube na ljudeh in materijah — Bitka v velikem loku Dona Se ni končana
Preko božičnih praznikov se slika vzhodne fronte nikakor ni spremenila, ker so se nadaljevale srdite bitke, zlasti pa ob srednjem Donu. Vrstili so se boljševiški napadi in nemški protinapadi, v katerih je beležil sovražnik krvave in materijal-ne izgube največjih izmerov. V naslednjem podajamo potek operacij, kakor so se na vzhodni fronti razvijale v času od 22. do 28. decembra.
Na fronti ob Tereku so nemške čete vrgle sovražnika v protinapadu nazaj.
V	Stalingradu je poskušal sovražnik v torek udariti preko Volge, vendar je bil odbit v srditih bojih od moža do moža.
Medtem se je nadaljevala obrambna bitka ob srednjem Donu z nezmanjšano silovitostjo. Nemške divizije in bojne skupine so se sijajno upirale nadaljevanim sovjetskim napadom ter so v sodelovanju T letalstvom prizadejale sovražniku težke izgube. V odseku enega samega nemškega oklopnega korpusa so v zadnjih desetih dneh uničili 404 sovjetskih tankov.
V	področju Toropeca so nemške čete 8 pomočjo lokalnih sunkov izboljšale svoje položaje.
Ob Tereku so nemške čete preteklo sredo potem, ko so krvavo odbile sovražne napade, izvedle močan sunek za umikajočim se sovražnikom ter so pri tem ujele 400 mož. Sovjeti so imeli pri ponovnih brezuspešnih napadih med Volgo ln Donom ter pri Stalingradu velike in krvave izgube.
V srednjem in severnem odseku fronte so bili boji lokalnega značaja. Sovjetski napadi na nemško oporišče Velikije Luki so se razbili ob hrabrem držanju nemške posadke.
Po poročilu z dne 24. decembra, obrambna bitka v področju Dona še ni bila končana. Na srednjem delu fronte so se izjalovili sovražni napadi, medtem pa je sovražnik začel zopet napadati jugovzhodno od jezera IImen, in sicer z močnimi skupinami. Nemške čete so 24. decembra prešle s pomočjo novih rezerv ln letalstva na več mestih ob Donu k protinapadu. V srditih bojih so pri tem uničile sovražne motorizirane in oklopne čete, ki So skušale prodreti skuzi luknje v novi frontni črti v nemško zaledje. V sredicam odseku fronto in ob jezeru Umen
so bih vsi sovražni napadi odbiti deloma v srditih bojih.
Dne 26. decembra je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so se izjalovili vsi sovražni napadi ob Tereku, ravno tako pa tudi med Volgo in Donom, kjer so Nemci v uspešnih protinapadih vrgli sovraž-nika dalje nazaj ter pri tem uničili 42 sovjetskih tankov. Nemške čete so uspešno napadale severozapadno od Voroneša in zapadno od Kaluge. Oporišče Velikije Luki je hrabro odbijalo vse sovražne napade oklopnikov, letalstva in artilerije. Dne 25. decembra je bilo sestreljenih 30 sovjetskih letal.
Po poročilu, ki je bilo izdano dne 27. decembra, so bili sovjetski napadi ob Tereku že bolj slabi kot prejšnje dni. Nemške čete so odbile sovražne napade med Volgo ln Donom ter v stalingrajskem področju. V velikem loku Dona so pe-
hotni in oklopni odredi vrgli boljševike v stalnih protinapadih proti severu ter so zavzeli več vasi. Večja sovražna skupina je bila obkoljena. Nemško, italijansko in romunsko letalstvo je uspešno posegalo v boje na zemlji. V srednjem in na severnem odseku fronte so se medtem izjalovili vsi sovražni napadi.
Po poročilu z dne 28. decembra so se ob Tereku izjalovili vsi sovražni napadi. V teku teh bojev ter v uspešni obrambi med Volgo in Donom ter v velikem loku Dona je bilo uničenih 59 sovražnih tankov. V težkih letalskih napadih je imel sovražnik izredno krvave izgube. V srednjem odseku so nemške čete odbile vse sovražne napade. Jugovzhodno od jezera Umen je sovražnik ponovno napadal s pomočjo artilerije in tankov, pa tudi ti napadi so bili povsod odbiti, deloma celo v protinapadih.
Težki udarci za sovražnika v Tuneziji
Potek operacij proti Angliji in Ameriki
Preteka torek so padale nemške in Italijanske bombe na Benghasi. V Tuneziji so nemško-italijanske čete odbile sovražne napade. Letalstvo je medtem bombardiralo ln obstreljevalo motorizirane kolone v Alžiru ter na tuneških tleh. Vzhodno od Alžira so napadli bojni letalci neko spremljavo ter poškodovali tri velike tovorne ladje. Nemške podmornice so potopile v področju Orana iz neke spremljave transportno ladjo z 12.000 brt. Neka druga velika tovorna ladja je bila obenem torpedi rana.
Angleški bombniki so v noči na 22. december vrgli v področju Munchen-a nekaj bomb. Sled drugim je bila razrušena neka bolnišnica. Prebivalstvo je imelo izgube. Deset napadalcev je bilo sestreljenih.
V Libiji je bilo po poročilu z dne 23. decembra samo nekaj lokalnih prask. V Tuneziji so vrgli Nemci in Italijani sovražnika iz močno utrjenih hribovskih postojank. Bilo je dosti ujetnikov in plena. Vzhodno od luke Bougie so nemški letalci zažgali z bombami nek parnik z 12.000 do 15.000 brt. Neka sovražna podmornica je dobila vsled letalskih bomb tako težke poftkodbe, da je računati s njeno po-
topitvijo. Osiščne bombe so padale v noči na 23. december na luko Bone ter na razna sovražna vzletišča. Več južno-angleških mest je bilo podnevi bombardiranih s strani nemškega letalstva.
V	Tuneziji je sovražnik zaman skušal iztrgati ozemlje, ki ga je poprej izgubil. Osiščne čete so pri tem zajele 200 mož. V noči na 24. december so Nemci bombardirali Benghazi in neka libijska vzletišča.
Po poročilu, izdanem dne 25. decembra, je v Libiji oživelo lokalno bojno delovanje. V Tuneziji so Nemci in Italijani od-bili več sovražnih napadov ter pri tem ujeli veliko število Amerikancev.
Posamezna angleška letala so na božični večer zmetala nekaj bomb na za-padno-nemško ozemlje.
V	Libiji so nemška letala po poročilu z dne 26. decembra v globokih poletih napadala in obstreljevala angleške kolone. Benghazi je bil ponoči ponovno bombardiran.
V	Tuneziji so nemške in italijanske čete v trdih bojih zavzele sovražne postojanke ter odbile vse sovražne napade. Nemško in italijansko letalstvo je napadlo pristaniške naprave v Alžiru.

PK-Auf "ahme: Kriegsber. Kühn (Wb.)
Mit dem Schneesturm um die Wette.	.
sä asr säsääää
Borba in delo
Božičnega večera je imel Reichs-minister dr. Goebbels po radiu govor, ki je presunil sleherno nemško srce. V sijajno izbrušenem, globokem govoru je veliki mojster propagande zajel vse tiste božične misli, ki napolnjujejo tako človeka v domovini kakor vojaka na fronti. »Vojna — iako je govoril državni minister je trda stvar«. Vojna se ne ozira mnogo na ljudi in na njih osebne želje in hrepenenja. Vojskujemo se za velik cilj, ki ga pa zamoremo doseči le tedaj. ako mu podredimo vse druge cilje. Skoro tri in pol leta živimo, delamo in se borimo pod njegovo zapovedujočo primoranostjo. Vojna nas ne izpusti niti za en dan $li minuto iz kroga naših dolžnosti. Kdor smatra svoje dolžnosti kot nekaj resnega — in kdo ne bi bil tako častihlepen — stoji pod njenim kategoričnim imperativom od prve do zadnje ure.«
Lepše pač poklicani govornik nem ikega naroda ni mogel obeležiti zakona vojne, ki smo mu podrejeni vsi
pozneje so ojačile nemško-italijanske čete lavzete sovražne postojanke ter ujele večje število Amerikancev in Angležev. V letalskih bojih nad Tune/.ijo je bilo 36. decembra sestreljenih 17 sovražnih letal, med njimi več težkih bombnikov. Pet nadaljnjih letal je izgubil sovražnik jiri letalskih napadih na Bizerto in runis.
Po zadnjem poročilu z dne 28. decembra ni bilo v Libiji nikakih posebnih dogodkov. V Tuneziji so nemško-italijanske čete odbile lokalne sovražne napade ter v protisunkih zavzele nekaj terena. Letalstvo je v padalnih in nizkih poletih j)ri*a<lejalo sovražniku te.žke izgube.
milijoni pripadniki velike nacije, zavedajoč se, da gre v tej gigantski vojni kot obračun med starim m no
PK-Kriegsberichter Horter (Sch)
Der Reichsmarschall sprach zu Offizieren und Offiziersanwärtern. Im Auftrage des Führers sprach Reichsmarschall Göring im Sportpalast vor dem jungen Offiziersnachwuchs des Heeres, der Kriegsmarine und der Luftwaffe. Der Relchsmarschall gab den jungen Offizieren und Offiziersanwärtern die Losung für ihren künftigen Einsatz. Er umriß in packenden Ausführungen die Grundpflichten des deutschen Offiziers und zeigte an leuchtenden Beispielen, wie sich auch in diesem Kriege der Heldenmut des deutschen Soldaten ruhmvoll bewährt hat.
virn svetom, končno za vse tisto, kar nam je svetega, preko tega pa za ob• stoj in človeka vredno življenje. Radostnega srca je moral dr. Goebbels ugotoviti, da sta nemška domovina in nemška fronta izpolnili tudi v preteklem letu na vzgleden način vse dolžnosti, ki jih narekuje sedanja eksistenčna borba. Zahvalil se je v prvi vrsti hrabrim vojakom, ki so tudi v preteklem letu s svojimi telesi branili domovino ter ji tako prihranili vse z invazijo zvezane rane m nadloge. Pretresljive so bile besede, s katerimi se je zahvalil tistim, ki jih pokriva zemlja in ki so dali domovini svojo največjo žrtev: življenje. Prav tako se je zahvalil možem in zlasti ženam, ki v varni domovini pridelujejo hrano in ki izdelujejo poleg orožja in municije vse tisto, kar potrebuje fronta za dokončni obračun s sovražniki Nemčije in njenih zaveznikov. Kakor je dr. Goebbels sporočil po valovih vsemirja vsem Nemcem po svetu Führerjeve pozdrave, tako je kot poklicani govornik nemškega ljudstva v tem svečanem trenutkuL sporočil tudi Fiihrer-ju udane pozdrave in najprisrčnejše želje vsega nemškega naroda. »Naj Vsemogočni zaščiti Führer-ja in nas vse, pred Bogom in ljudmi pa izpovedujemo, da ne bomo odnehali z delom in borbo, dokler nč bomo prinesli našemu narodu zmago, izmučenemu človeštvu pa boljšega miru. Pri tem nas bo Führer vodil. Že tolikokrat nam je pokazal pot in ravno takrat so bili njegovi zgodovinski uspehi najbolj osrečujoči, kadar smo stali za njim, z vernim zaupanjem, zvesto služeč njegovemu delu. Tako in nič drugače bo tudi sedaj. Potom borbe in dela hočemo doseči zmago in mir.«
Dr. Goebbels je zajel s to božično izpovedjo nemškega naroda tudi vse tiste misli in želje, ki nas navdajajo ob prestopu praga Novega leta. Dobro se zavedamo, da nas tudi v bodočem letu 1943 čakajo poleg dela in borbe mnoge težave, toda vojna nas je že tako ojeklenila. da je ni tegobe, ki bi nas zamogla potlačiti k tlom. Vedrega čela in trdega srca bomo prenašali v pričujočem letu 1943 vse, kar nam bo naložila usoda. To tembolj, ker nimamo druge izbire kakor tisto poslednjo med življenjem in smrtjo. Zmaga pomeni življenje, poraz bi pomenil smrt. Odločili smo
Druck und Verlag: Marburger Verlaus- und Druckerei-Ges m. b. H. - Verlagsleitung: Ego« Baumgartner; Hauptschriftleiter Friedrich Golob. alle in Marburg a. d. Dran. Badsassi: u.
Zur Zelt für Anzeigen die Preisliste Nr. I -vom 1 Juli 1942 gültig. Ausfall (1er LieterttBg des
Blattes Bei höherer Gewalt oder Betr eb,,« gibt keinen Anspruch auf Ruckzahlun* des Beziu«
getdas.
Admiral Darían umorjen
Francoski izdajalec je padel kot žrtev angleške tajne organizacije Intelligence Service — Posledica podtalne borbe med Anglijo in USA.	(? •
V Alžiru se je odigral pretekli četrtek političen zločin, ki je z bengalično lučjo razsvetlil podtalno borbo med Anglijo in Zedinjenimi državami. Par minut pred tretjo uro popoldan je vstopil v uradne prostore francoskega visokega komisarja "nek mladenič, ki je čakal na admirala Darlana. Ko je admiral vstopil, je oddal tiotični mladenič, čigar imena Se do danes niso objavili, na admirala tri strele, od katerih je eden zadel Darlana v glavo. Storilec je ranil pri aretaciji nekega Uradnika. Admiral Darlan je umrl jned prevozom v bolnišnico. Nekemu uradniku je tik pred zadnjim zdihljajem dejal: »Meni ni več pomoči, Anglija je svoj cilj dosegla«. Storilca so hitrim potom obsodili na smrt ter že v soboto ustrelili. Francoski kolonialni svet je kmalu po Darlanovi smrti izvolil generala Girauda aa Visokega komisarja Severne Afrike. Giraud je obenem tudi vrhovni poveljnik
vseh francoskih čet v Severni Afriki. *
O tem, kdo je bil zainteresiran na emrti admirala Darlana, ni treba gojiti nikakega dvoma. V Londonu so si kar oddahnili, ko so izvedeli, da j« francoski hlapec Roosevelt-ove imperialistične politike padel kot žrtev atentata. Londonska radio-postaja je par ur po atentatu sporočila komentar, ki pravi, »da Je morilčeva krogla rešila vprašanje, obenem pa težavo, ki je bila dovolj zmeSana«. Nobenega dvoma torej ni, da je bil umor v interesu Anglije, ki je morala ljubosumno gledati, kako si je Roosevelt s pomočjo generala Eisenhower-ja kratko-malo vzel kos Severne Afrike, poslužujoč se pri tem izdajalca Darlana. Admiral Darlan je izvajal politiko, ki je podpirala Roosevelt-ove težnje. S tem je prišel v spor z Anglijo, ki se je poslužila evoje tajne organizacije Intelligence Service. Radi tega ni važno, kdo je bil morilec, ki so se ga tako naglo iznebili, da ne bi kaj izbrbljal. Darlan je mrtev, An-
*e za življenje, zato bomo neizprosno storili vse, kar je v naših človeških močeh, da doprinesemo svoj delež k najslavnejši zmagi svetovne zgodovine. Naša generacija se zaveda, da se bori za bodoče svobodno stoletje.
O tem stoletju je govoril tudi dr. Goebbels, ki je dejal: »To bodoče stoletje nas razsvetljuje iz kraljevske daljine, kakor je to izrazil pesnik. To stoletje zahteva od nas borbo in žrtve, toda nekega dne se nam bo priklonilo. To je samo ie stvar časa in potrpežljivosti, hrabrosti in pridnosti, vere in zaupanja, moči naših duš, korajže naših src.« Dr. Goebbels je boljše kot vsaki drugi nemški vrstnik označil gesla bodočih dni. Napolnil je nemška srca z zavestjo, ki jo lahko imenujemo predpogoj dokončne zmage. Oboroženi s takim duhom, opasani s tako zvestobo stopamo zaupljivo v bodočnost prihodnjih dvanajst mesecev.
glija je dosegla svoj cilj. Darlan je bil sporno jabolko med Anglijo in med USA. Njegova smrt koristi po mnenju lista »Popolo d' Italia« Angležem in Ameri-kancem, prav tako pa tudi pristašem izdajalca De Gaulle-a, ki se je iznebil nevarnega tekmeca. Koristila pa je Darla-nova smrt tudi izdajalcu generalu Girau-du, ki bo imel sedaj proste roke za nadaljevanje izdajstva.
V času, ko se je Darlan še ponujal kot sodelavec osišča, je vedno in zelo rad pripovedoval, da je vodila njegova rodbina 3001etno borbo proti Angliji in da je bila pri tem skoro iztrebljena. Tako je postal Darlan zadnja žrtev Anglije. Darlan je žrtev tistih demokratskih metod, ki so doma v Londonu in v Washingtonu. Intelligence Service in Roosevelt-ovl politični gangsterji so izraz tistega zločinskega duha, ki se skriva za praznimi frazami in humanitarnimi govorancami za-padnih demokracij. Kako le izgleda za kulisami naših sovražnikov, ako se morata Anglija in USA pri razčiščevanju svojih sporov posluževati že političnega umora ?!
Izrek tedna
Hladnokrvnost in železno pogumno srce bo zmagalo!
Naš Reichspropagandaminister Dr. Josef Goebbels, ki je ravno tako znan kot mojster svojega peresa, kakor slovi po svojih govorniških zmožnostih in neprekoslji-vosti v propagandi, je v svoji duhovitosti iznesel sledečo misel: »Nur Gelassenheit und ein ehernes Herz führen zum Sieg.« V tem kratkem stavku podane misli se prevedene v našo govorico glasijo: »Samo hladnokrvnost in srce železnega poguma vodita do zmage.« Ker je vodstvo stranke Nationalsozialistische Deutsche Arbeiter
PK.-Aufn.: Kriegsberichter Muck (Wb.) »Mach schnell, die Kameraden warten!« Essenträger der Polizei vor Ihrem Gang __in die Stellungen.
Partei te misli dr. Goebbels-a vzelo za izrek tekočega tedna, je na mestu, da o istih tudi nekoliko spregovorimo.
Mirnost, potrpežljivost, vztrajnost in hladnokrvnost so lastnosti, ki so raze« hrabrosti, dobrega vodstva odlične oborožitve ter vsestranske sposobnosti in dobre organizacije, potrebne oboroženi sili, ki hoče zmagati. Dogodki, ki smo jih imeli čast zasledovati in študirati v teku sedanje vojne, so nam na celi črti in pri vseh priložnostih potrdili, da nemški oboroženi sili vsega naštetega ne primanjkuje. — Uspehi, ki so se vrstili kakor dnevi v koledarju, doseženi v Poljski, Norveški, Belgiji, Holandiji, Franciji, Jugoslaviji, Grčiji itd., prav posebno pa v Sovjetiji, so celemu svetu doprinesli nepobitne dokaze, da je nemška oborožena sila, ki jo je ustvaril Fiih-
PWIiíiPlP^
V' ''
PK-Kriegsberichter Ebert (PBZ/Sch)
Aus einem Rappen wurde ein Schimmel Die Fahrt wird teilweise durch ein Gebiet gehen, das vom Feind eingesehen werden kann. Da bekommt auch das Pferd einen weißen Tarnüberzug, um ebenso wie die Soldaten gegen Sicht geschützt zu sein.
In 17 Minuten Material für
1750 Flugzeuge versenkt
Kriegsberichter Willibald Schwarz
Von
Die deutschen U-Boote liefern einen Kampf ohne Beispiel. In dem gleichen Augenblick, in dem ganze Rudpl im hartnäckigen Angriff gegen die alliierten Flottenstreitkräfte und die von ihnen geschützten Iransporter vor den nordafrikanischen Küsten des französischen Kolonialgebietes stehen und außerordentlich imponierende Erfolge erringen, wird der Kampf in den weiten Seegebieten zwischen dem Eismeer und dem Kap der guten Hoffnung weiter geführt.
PK Das waren ereignisreiche Wochen an Bord von U. Dicht vor Amerikas Haustor haben wir uns herumgetrieben und haben dem Schiffsverkehr empfindliche Lücken geschlagen Unsere Aale haben fast immer ihr Ziel gefunden, und so manches Mal hat es auch für uns kritische Situationen gegeben. Einmal war auch aus dem Jäger das Wild geworden, und nur die Umsicht unseres Kommandanten und die Zuverläßigkeit unserer Maschinen hat uns noch aus dieser peinlichen Lage geführt. Aber der Erfolg läßt das alles rasch vergessen und nun, da wir uns für die Heimreise rüsten,
rer, v popolnem smislu besede res najboljša vojna sila .na svetu. Opirajoč se na strumno izravnano prebivalstvo domovine, ki je z dušom in telesom v tako ozkem stiku z oboroženo silo, da se mimo lahko reče, da gre za enotno narodno telo, so naše čete v tej vojni dobojevale zmage, ki zasenčijo vse kar je kedaj koli sličnega zgodovina registrirala. Kakor je sam Führer kot vrhovni in najvišji vojskovodja vse načrte za naše vojaške operacije napram našim sovražnikom izdelal hladnokrvno in mirno, tako so njegovi najboljši generali na svetu, njegove zamisli v podrobnejšem oziru, v največjem miru s svojimi četami izvrševali Kakor naš poveljnik podmornic razsodno in logično v miru snuje operacijske načrte našim po vseh oceanih delujočim podmornicam, ki jih potem na tisoče kilometrov oddaljeni naši hrabri ^ mornarji v največjih nevarnostih ob sovražnih obalah hladnokrvno izvajajo in izvršujejo, potapljajoč sovražne tovorne in vojne ladje, tako se naša letala hladnokrvno podajajo v zračne višine, da napadajo sovražnika. Mirno kri imajo seveda tudi poveljniki in čete na vzhodu, ki trenutno učinkovito odbijajo vse sovražne napade, ki so radi ruske zime tudi letos nekoliko oživeli. Odbile bodo seveda tudi letos sovražne na vale, ker imajo jekleno trda srca, kar jim bo v obrambi domovine pomagalo, če ima kdo prav posebno dobre in mirne živce ter železno trdo vojaško srce, potem se to lahko reče o našem generalu Rommel-u ter o generalu Nehring-u. Ta dva vojskovodja, ki imata nalogo, sovražnike, ki bi se radi približali evropski celini, z našimi in italijanskimi četami v tej nameri ovirati, bo-deta, kakor jih pozna svet, svoji nalogi brezdvomno dobro rešila.
Nemška oborožena sila ter z njo vred ves nemški narod so v tej vojni hladne krvi ter trdih junaških src. Ker so razen tega dani tudi vsi ostali predpogoji, ki jih ne kaže v okviru teh vrst naštevati, bo Nemčija v tej vojni v smislu besed dr. Goeb-bels-a, dosegla tudi poslednjo in končno zmago.
werden die Ereignisse schon so besprochen, als ob sie weit hinter uns lägen Alles denkt an den Urlaub und an Pläne für die Werftliegezeit. Noch aber liegen Tausende von Kilometern dazwischen und in einem Rohr lagert noch wohlbehütet ein Aal. Es ist der letzte, den wir geladen haben Genau so sorgsam wie alle anderen wurde er gehegt und gepflegt Soll er etwa die weite Reise über den Atlantik umsonst gemacht haben? Soll etwa Mühe, die für ihn aufgewendet wurde, umsonst gewesen sein? Darum drehen sich jetzt die Gespräche an der Back, und immer wieder bricht die stille Hofnung durch, daß uns auf der Heimreise noch eine Begegnung beschieden wird, die ihm ein Ziel gibt.
Unter der sengende Glut der Tropensonne
Draußen in der weiten Wasserwüste des Meeres regt sich kein Lüftchen. Die Tropensonne brennt mit sengender Glut auf das Deck. Nur das gleichmäßige Stampfen der Diesel ist zu hören
Da. plötzlich kommt Leben in die Brük-kenwache. Ganz fern am Horizont taucht auf das Deck Nur das gleichmäßige mandant gewarschaut, und nun verfolgen die Gläser unabläßig den Horizont. Kursänderungen werden duchgegeben und die Fahrt beschleunigt, aber es war diesmal umsonst. Im Näherkommen entpuppt sich dieses etwas als ein Rettungsfloß eines versenkten Dampfers, wie sie jetzt in großer Zahl vor den amerikanischen Küsten treiben und von der Tätigkeit deutscher U-Bote künden. Aber der Umweg soll sich gelohnt haben. Während wir noch damit beschäftigt sind, das Floß auf seine Herkunft zu untersuchen, meldet der Ausguck: »Steuerbord eine Mastspitze«. Diesmal ist kein Irrtum möglich,
Seewol! auf der Laver
Stunden rinnen dahin, Stunden der Spannung, in denen alle die einzige Frage beherrscht: Wird es gelingen, sich vor den Dampfer zu setzen und in die gute Schußposition zu kommen? Dann kommt endlich das Kommando: »Alarm!« Es ist geglückt. Unter der stillen Oberfläche des
Atlantik liegt ein Seewolf auf Lauer und wartet auf sein Opfer. Die Spannung ist aufs Äußerste gestiegen. Wir haben doch unseren letzten Aal im Rohr und müßten bei einem Fehlschuß den Burschen unbedingt ziehen lassen. Das darf auf keinen Fall passieren Mit Verbissenheit fast steht jeder Mann auf seinem Platz, bereit, das letzte herzugeben. Wie Bleitropfen rinnen die Sekunden Nur die Kommandoworte aus dem Turm bringen Bewegung in diese Spannung. Leises Surren läuft durch das Boot. Die Daumen werden weiß, so fest werden »ie gedrückt, iim dem Aal Glück zu bringen. Und dann kommt das Wort, das den Aal auf die Reise schickt...
...dann fallen sich alle in die Arme
»Rohr... los!« Kaum wagt noch einer zu atmen, als ob ein Atemzug den Aal aus seiner Bahn bringen könnte. Gespannt hängen alle Augen an der Stoppuhr, deren Zeiger unbeirrbar über da» weiße Zifferblatt wandert. Jetzt, nein jetzt, da! Ein Donner erfüllt die fast unerträglich gewordene Stille. Der Aal hat gesessen. »Treffer mittschiffs«, meldet der Kommandant aus dem Turm. Ein einziger tiefer Atemzug erfüllt plötzlich das Boot. Dann fallen sie sich in die Arme. —
Oben auf See läuft indessen ein anderer Film. Als wir auftauchen, sehen wir nur noch das Heck des Dampfers aus dem Wasser regen. Die Rettungsboote treiben vollgepfropt mit Schiffsbrüchigen . um unser Boot. Jetzt gibt es noch für uns eine besondere Überraschung. Durch befragen stellen wir das woher und wohin des Dampfers fest Und seine Ladung? »3500 Tonnen reines Aluminium für die amerikanische Rüstungsindustrie«. Wahrhaftig, das Daumenhalten hat geholfen. Konnten wir denn etwas besseres finden als einen Rohstoff, den Amerika so bitter notwendig hat. Das ist das Material für 1750 Flugzeuge, wenn man den Bedarf für ein Flugzeug, wie es notwendig ist, mit 2 Tonnen veranschlagt. Das ist eine Leistung von 70 Millionen Kilowattstunden, also die Leistung einer schon ganz beachtlichen Elektrizitätswerkes, und wenn man bedenkt, daß für eine Tonne Aluminium 4 Tonnen Bauxit notwendig sind, den Amerika auch erst aus Holländisch Guyana einführen muß, dann ist es schon ein recht beachtlicher Erfolg, den unser letzter Aal in 17 Minuten, so lange schwamm der Dampfer nach dem Treffer noch, geschafft hat.
Erste Wucht des W.ntersturmes aufgelangen
Der gewaltigen zahlenmäßigen Überlegenheit des Feindes steht der harte Kampi-wille deutscher Infanteristen gegenüber - Vernichtender Feuerempfang für die feindlichen Panzer - Einbrüche ¡n die Hauptkampflinie sofort abgeriegelt — Erbitterte Nahkämpfe an den Brennpunkten - Undurchdringliche Schneegestober
Von Kriegsberichter
An den seit Jahresfrist hart umkämpften Abschnitten im Raum um Rschew steht wieder die unerschütterliche deutsche Infanterie nach kurzer Kampfpause im schweren Abwehrkampf, dessen ganze Last auf ihr liegt. Aber ihr gelang es, die erste Wucht des erwarteten Wintersturmes abzufangen.
PK. Die deutsche Infanterie ist an dieser Stelle nun schon seit Monaten nahezu ständig im Einsatz und hat dabei eine Reihe bedeutender Schlachten geschlagen. In der grimmigen Kälte des vorigen Winters stellte sie sich an der Wolga Ober-
Wilhelm Diekmann
lauf den sowjetischen Vorstoß entgegen, der bis an die Weichsel führen sollte und hielt ihn schon in seinen Anfängea auf. Während der Schneestürme zu Beginn dieses Jahres ging ste — da3 Gesetz des Handels bestimmend — dazu über, die Großkeile der Bolschewiken zu zersplittern und ir kie:nen Kesseln zu. vernichten. Durch ein kühnes Unternen-men bei Regen und Schlamm zertrümmerte sie endlich seit langem eingeschlossene Teile der Sowjets, d e im Winter durch d e Front gesichert waren. ¿* Ausgang de; Sommers bestand sie die gewaltige Abwehrschlacht und nun gerrt sie in die nächste unerbitterliehe Bewäh-
rungsprobe, die von neuem das Letzte und alles von ihr fordert.
Keine Überraschung durch die Bolschewisten
Der bolschewistische Wintersturm kam erwartet. Jeder Grenadier im vorderen Graben und jeder Troßfahrer auf den Wegen im Hinterland wußte, daß er kommen mußte, und sie waren darauf vorbereitet und eingestellt. Wo sich unter der erbarmungslos brennenden Sonne des Sommers die Schützenlöcher vereinzelt und verstreut über die aufgerissene graugelb-braune Erde erstreckten, ziehen sich jetzt in Schnee und Eis die ausgebauten Stellungen. Hinter den Brustwehren und m den Kampfbunkern stehen neben den Grenadieren mit dem roten Band der Ostniedaille und dem Panzervernichtungsabzeichen auf dem Ärmel die jungen, die noch keine Auszeichnung tragen, der Einsatz. Auch sie werden bald mit den besonderen Bedingungen des Ostens vertraut und in die große Kampfgemeinschaft hineingewachsen sein. Vorn weiß jeder, daß er hinter sich genügend Reserven hat. das stärkt das Rückgrat.
Die Ausrüstung mit allen Waffen ist gut. Eine der Hauptsorgen galt und gilt dem Nachschub. Für ihn und seine Sicherung unter allen Umständen ist alles be-«/ ! cnd y°Wkehrt. Es geht nach dem Wort Friedrich des Großen: »Wenn der Proviant fehlt, kan man auch mit der tüchtigsten Armee nichts anfangen.«
Stalins Winterhoffnung
Dieser Raum um Rschew steht schon seit langem für Truppe und Führung von uns unter dem Zeichen der Abwehr. Als die Bo.schewisten von Ende Juli ab fortgesetzt mit einer gewaltigen Übermacht hier angriffen, erreichten sie doch nichts als den empfindlichen Verlust einer Ma-terialrchlacht größten Ausmaßes. Ihre Sommeroffensive bei Rschew, mit der s:e vergeblich ihre Südfront zu entlasten versuchten, verschlang ungeahnte Menschen- und Materialmassen und führte doch zu keinem Erfolg. Es war klar, daß sie alles daransetzen würden, dieses Ergebnis mit Hilfe des Winters zu korri-g-eren. Das ist die Jahreszeit, die sie für sich zur Kriegführung vorbestimmt glaubten. Wenn der Boden gefroren ist und der Schnee noch nicht so hoch liegt, im rruhwinter, halten sie ihre Operationen von vornherein für gelungen. Noch immer werden s'e unter der Einbildung leben, bei Kalte und Frost von Natur aus, durch Gewöhnung und Erfahrung, unüberwindlich und unüberstehlich zu sein So mußte ihnen jetzt wieder der Augenblick gekommen erscheinen, einen Wendepunkt des Krieges herbeizuführen. Darum machen sie nochmals gewaltsame Anstrengungen. Aber auch das Massenaufgebot deses Winters wird zersch'agen, wird zerschellen an dem fest um Rschew geschlossenen Block, dem Bollwerk der deutschen Abwehrfront. Die winterbewährten und abwehrerprobten Rschew-Kämpfer wissen, worauf es ankommt und um was es geht. Der gewaltigen zahlenmäßigen Überlegenheit setzen sie ihren harten und entschlossenen Kampfwillen entgegen.
Der Beginn der sowjetischen Offensive
Diese selbstsichere, wachsame und gut gerüstete Front wurde durch die bolschewistische Winteroffensive am 25. November nicht überrascht. Als die bolschewistischen Batterien in den frühen
Nov velik uspeh naših podmornic
??.,bJ» sPrem'iavo» ki je bila na poti ,z Ang.i e -15 ladij s 85.000 brt, en rušilec sn ena korveta pod vodo
Iz Fiihrerjevega glavnega stana so sporočili 29. decembra sledečo posebno vest: Vrhovno poveljstvo vojske poroča: Nemška podmornice so zasledovale dva dni nek0 spremljavo, ki se je gibala Iz Anglije proti jugu. To spremljavo so v pretekli noči v on*-tovanih napadih razbiIe- Potopile so 15 ladij s 85.000 brt ter ne-Jtegarusilca jnkorveto. Tri nadaljne lade so bile torpedirane.
Morgenstunden zur Einleitung und Vorbereitung des Angriffs bis zu zwei Stunden an den Schwerpunkten trommelten, antwortete die eigene Artillerie mit verstärktem Störungs- und Vernichtungsfeuer. Die Schwärme der bolschewistischen Panzer und die Massenpulks der Infanterie walzten darauf heran und wurden mit vernichtendem Feuer empfangen. So blieben zum großen Teil die Angriffe bereits im Abwehrfeuer liegen oder wurden schon in der Bereitstellung geschlagen. Immer von neuem aber drangen die Wellen der Sowjets vor. Ihrer Uberzahl gelang es dann, trotz der erbitterten Abwehr, stellenweise in die Hauptkampflinie einzubrechen. Diese Einbrüche an den Brennpunkten des Kampfes wurden sofort in Gegenstößen abgeriegelt. In Kämpfen Mann gegen Mann wurde der Feind wieder zurückgetrieben. Dort gelang es den Bolschewisten über einen Fluß zu kommen. Sie wurden im zusammengefaßten Feuer aller Waffen wieder zurückgeworfen. Da rannten sie wieder und wieder gegen eine Ortschaft an. Die Verteidiger schlugen sie jedesmal ab und brachten ihnen schwere blutige Verluste bei. Einmal drangen sie 3 km tief ein, in sofortigen Gegenmaßnahmen konnte die Einbruchsteile bereinigt werden. Dann wieder ging es um einen Wald. Im Laufe des Vormittags ging er verloren Im Gegenangriff wurde er in den frühen Nachmittagsstunden wieder gewonnen. Darauf geriet er nach langen wiederholten Angriffen wieder in den Besitz der Bolrchewisten und abermals traten unsere Grenadiere zum Gegenstoß an und eroberten ihn zurück.
Die gesamte Bedienung einer Pak wurde tot an ihren Geschützen aufgefunden, um sie herum aber sechs vernichtete feindliche Panzer.
Da die Luftwaffe infolge der Wetterlage nicht eingreifen konnte — es herrschte oft ein undurchdringliches Schneegestöber — mußte die Infanterie den ersten wütenden An türm der Sowiets ohne ihre Unterstützung ausfechten. Entlastet wurde sie nur durch die Artillerie, d:e weiterhin erfolgreich feindliche Panzerbereitstellungen und den Anmarsch von Verstärkungen bekämpfte, die die Bolschewisten durch Einnebelung der Beobachtung zu entziehen versuchten.
Unerschütterliche Siegeszuversicht
Auf der ganzen Front im Raum von R chew griffen die Bolschewisten an, auf der ganzen Front aber standen und hielten unsere Grenadiere. Die Hauptkampflinie blieb fest in e'gener Hand. Den bolschewistischen Wintersturm in der Mitte der Ostfront wurde so der erste Schwung genommen, ei wurde überall aufgefangen, seine Gewalt ist damit noch nicht gebrochen. Schwere Be!a tungen für Trun-pe und Führung werden foigen. D e zahlenmäßige Überlegenheit der Bolschewisten ist sehr groß. Die kommenden Tage oder Wochen werden noch schwer. Aber wenn auch der Wintersturm noch so schlimm tobt. Er trifft immer auf e ne entschlossene deutsche Abwehr front. Es wird hier Außergewöhnliches verlangt, geleistet. Der Feind ist rücksichtslos und bietet noch einmal alles auf, um seine vermeintliche Chance zu nützen. Auch diesmal wird Rschew seine Menschen-Erfolg kann es ebensowenig wie früher hier für ihn geben. Der B'ock von So!-daten bei Rschew, in langen Ostwintern und opferfreudigen Verteidigung zusammengeschweißt, der hält. Es ist e:n B'ock einer auf Tod und Leben verschworenen Kampfgemeinschaft von unerschütterü-eher Siegeszuversicht.
RAZNE VESTI
*	Nemški Rdeči Križ nemškim civilnim internirancem v sovražnem inozemstvu.
Nemški Rrdeči Križ je poslal nemškim civilnim internirancem v sovražnem inozemstvu sledečo brzojavko: »V zvesti povezanosti se spominja vsa domovina v eh interniranih mož, žena in otrok ter jim pošilja potom naše organizacije prsrčne božične pozdrave in najboljše želje za Novo leto. Nemški Rdeči Križ.«
*	Poglavnik je pozdravil hrvatske delavce iz Keich-a. V nedeljo, dne 20. t. m. je prispela večja skupina hrvatskih delavcev iz Reich-a, da bi preživela božične praznike v domovini. Sprejema na kolodvoru se je udeležil tudi poglavnik dr. An te Pavelič. Delavci so ga prisCno sprejeli. Na poglavnikovo vprašanje, kako se jim godi v Reich-u, so odgovorili, da so s postopanjem kakor tudi z za-
služkom zelo zadovoljni. Delavci se bo. do 10. januarja 1943 zopet vrnili na svoja delovna mesta v Reich-u.
*	Nemški otroc; na Madžarskem. 2e od maja t. 1. se nahaja na Madžarskem 10 tisoč nemških otrok iz krajev, ki so izpostavljeni sovražnim letalskim napadom. Ti otroci se bavijo v svojem prostem času z brkljanjem ali 'zdeiovanjem igrač po madžarsk h nacionalnih motivih Nemški poslanik v Budlmpešt', v. Ja-gow, je te dni otvoril lepo razstavo del, ki so jih ustvarili ti nemški otroc!.
*	Iz nemškega agrarnega programa. Ministerialrat dr. Clauß v m'n'strstvu prehrane in kmetijstva je izjavil, da potrebuje Nemčiia za ureditev vasi kak'h 60 milijard RM. Brez trdnega kr?di'a se agrarnega programa ne bo dalo Izvršiti. Nemška kmetijstva so leta 1941. prodala za 12,2 milijardi RM svolh pridelkov.
Hoša aahvefa
Mi MOVß&etM .voščita
Ob Novem letu se vsem našim naročnikom, bralcem, dopisnikom, sotrudnikom, oglaševalcem ter prijateljem prav lepo zahvaljujemo za vse dosedanje storitve za naš list. Ob prehodu v novo leto jih hkrati vljudno prosimo, da nam — kakor doslej — tudi odslej ostanejo zvesti in naklonjeni ter nas podpirajo s pridnim čitanjem in splošnim širjenjem našega tednika, kar nam bo naše delo in naš trud za nadaljnji razvoj tednika olajšalo.
»Štajerski Gospodar«, ki tvori vez med deželo in mestom in je tolmač in objaš-njevalec vseh raznih in zanimivih dogodkov doma in po svetu, stopa z današnjo prvo številko v tretji letnik svojega obstoja. Prostor nam ne dopušča, da bi se tukaj spuščali v podrobnosti glede ciljev, ki jim služi naš list. Bralcu zadostuje vpogled v naše stolpce in viden mu bo ves napor, kako se urejevalci lista trudijo, svojim bralcem pri danih razmerah, ki so odvisne od mnogih okolnosti in ozi-rov, nuditi čim boljše in koristnejše čfivo v tako mnogostranski in pestri izbiri, da vsak bralec brez ozira na starost, spol in poklic lahko najde v istem svoj stolpec ali kotiček, ki ga zanima. To je bil, je in ostane naš program tudi v novem, že tekočem letu.
Nimamo namena, da bi se postavljali, pač pa lahko rečemo, da je naš tednik eden tistih redkih časopisov, ki lahko podčrta svojo izredno visoko naklado. Na milijone izvodov »Štajerskega Gospodarja« prvih dveh letnikov je že šlo med naš narod. Naši bralci se nahajajo v vseh krajih naše lepe Spodnje Štajerske. Spodnještajerci, ki so jih vojne razmere postavile v druge predele naše nove domovine, so pa seveda tudi odjemalci našega lista ter ga do neke meje še veliko bolj čislajo, ker jim vsakotedensko prinaša poročila in pozdrave iz krajev, kjer so jim nekoč tekle zibelke. Veliko bralcev ter nešteto pismenih priznanj, ki jih prejemamo, si štejemo v čast in ponos ter vidimo v tem, da smo na pravi poti. Po tej poti bomo korakali tudi v letu 1943.
Končno želimo srečno in zadovoljno novo leto vsem, ki so z nami in za nami ter jih lepo pozdravljamo!
Uredništvo in uprava tednika »Štajerski Gospodar«.
«IVIlllIIflllllltlllflllllllllilllllllllllllllilllllllllllltllllllltllllllllllllllllllllllllf tllltltlltllltlllltllllillllllllllllllllllllttllttlUtllllllllltlllllllllll
O NOVEM LETU
Novo leto obhajajo vsi kulturni narodi, z izjemo mohamedancev, kot dan začetka Novega leta. Pri Kristjanih pade ta dan na 1. januar, pri Koptih na dan 1. avgusta, pri Sirijskih Kristjanih na 1. septembra, pri Nestorijancih in Jakopitih pa na dan 1. oktobra po julijskem koledarju.
Stari Rimljani so na dan 1. januarja žrtvovali Janusu, ki je bil neke vrste Bog vsakega začetka in so ga klicali in izgovarjali najprej pri vseh molitvah in žrtvah. Temu Bogu so bili najbolj posvečeni prvi dnevi v vsakem mesecu ter prve ure vsakega, dneva, prav posebno pa prvi dan prvega meseca »Januarius« v letu rimskega leta. Od tega izvira tudi ime januar, ki je še danes povsod v rabi. Bog Janus je po takratnih verskih dogmah nadzoroval stvarstvo in spočetje, iz njega izvirajo vsi začetki vsake kulture. Janusovo glavo so stgri Rimljani kovali na svoje prve kovance, in sicer v obliki dvojne glave. Še danes imamo po raznih zbirkah in muzejih shranjen takratni denar z glavo Janusa.
Janus je bil tudi svetnik vseh vrat in cestnih prehodov. Vratam so pravili januae, cestnim prehodom pa jani. Njegovi atributi palica in ključ so ga označevali kot vratarja nebeških vrat. Njegovo svetišče je bil dvovratni janus Qurinus (tudi ge-minus) na forumu v Rimu, ki so ga v mirnih časih zapirali .
Kakor Rimljani svojega Janusa, tako so tudi drugi narodi ob novem letu čestitali svojim gospodarjem in predpostavljenim ter jih obdarovali. Stari Perzijci so začetek leta obhajali kakor današnji v spomladi ter so se na isti način kakor danes obdarovali z jajci. Židovstvo proslavi novo letni dan 1. v mesecu tišri, to je po našem štetju septembra-oktobra. Stari Grki so imeli začetek leta in novo leto ob polni luni po letnem sončnem obratu. Na Kitajskem imajo novo leto na dan mlaja, ko stoji sonce v vodnjarju, to je med 20. januarjem in 18. februarjem. Tega časa novoletne proslave so se do 1872. leta držal tudi Japonci, Koreja pa do leta
1832. Obe deželi se za to proslavo sedaj držita gregorijanskega koledarja.
Iz vseh teh starih šeg in navad se je najbolj obdržalo vse do današnjega novega leta, obdarovanje in čestitanje. Darila so nekoč na področju Nemčije bila veliko bolj v navadi kakor v zadnjih časih, ko je ta običaj že precej popustil. V Franciji in ftctsriii so novoletna darila še precej v modi. Voščila, ki se izrekajo ob novem letu, so pa tako splošna, da se lahko reče, da jih poznajo vsi kulturni narodi.
SIN PIŠE MATERI
ZA NOVO LETO
Moja ljuba mama! Danes je sedma novoletna noč, odkar ste me pri mojem slovesu od rojstne hiše zadnjič objeli. Sedem dolgih let je minulo, odkar ste mi tistega zadnjega Silvestrovega večera pri odhodu v daljni tuji svet zadnjič stisnili Vašo blagodejno, toplo materinsko roko. Sedemkrat je od takrat obhajalo človeštvo Silvestrovo ter čakalo, da je ponoči ura odbila dvanajst, nakar so si sorodniki, zaljubljenci, prijatelji in znanci želeli srečno Novo leto. Sedem dolgih let neprestano vidim Vaše nebeške oči kakor sem si jih vtisnil v spomin in srce takrat, ko so se pri mojem slovesu radi mene solzile iz materinske ljubezni, želeč mi samo dobro.
Ko danes v krogu prijateljev tukaj v moji novi domovini po domači navadi sedimo pri čaju, poslušajoč glasbo in petje se nahajajo moje misli, moje srce in vsa moja duševnost tam onstran velikega morja v lepi zeleni Spodnji štajerski, pri Vas ljuba mama, ki ste v duhu gotovo tudi pn meni. Ko Vi z brati in sestrami pri čaši dobrega spodnještajerskega vina vlivate svinec, da bi videli usodo, ki čaka Vas in Vaše najdražje v Novem letu, drži Vaš Vas ljubeči sin, ki je ravno te dni dovršil 35. leto starosti, svojo izvoljenko za roko ter ji pripoveduje o svoji ljubi mami, ki bo kmalu postala tudi njena mama ali tašča. S tem Vam torej draga mama povem, da sem si izbral življenjsko družico, v kateri upam najti svojo spopolnitev in srečo. Več o tem Vam pišem v kratkem. Trenutno Vam zagotavljam, da ste in ostanete kot moja mati kljub nevesti in bodoči ženi, ki jo imam tudi rad, kakor ste bili vedno tudi odslej v mojem vedno otroškem srcu, moje najdražje bitje in na najbolj častnem mestu.
Pozdravljam vse moje drage sorodnike, prav posebno pa želim Vam doživeti in obhajati še mnogo veselih novoletnicj Obilo sreče v Novem letu! To Vam želi Vaš hvaležni sin s svojo zaročenko Mari, ki Vas osebno sicer še ne pozna, Vas pa kljub temu že iz ljubezni do mene, ceni in spoštuje, ker vidi, kako dragi in ljubi ste mi! Pozdravljeni mama, in na svidenje!
Vaš Francelj.
NOVO LETO —
MERILO VEČNOSTI
Ste kdaj že razmišljali o večnosti? Namreč o večnosti, iz katere prihaja in v katero odhaja čas — nepretrgoma naprej in nazaj? Vojna nam dnevno nudi posebno priliko tudi za taka razmišljanja. Saj iz vojnih poročil slišimo in beremo o nepregledni ruski ravani in o neizmerni afriški puščavi. Baš ta vojna nam spričuje, kako si je človeški duh znal pomagati v boju za obstanek tudi preko takih nepreglednostih. Postavil si je mejnike, piramide, sploh razna kažipota.
Tako si je človek znal pomagati tudi preko največje in najskrivnostneje nepreglednosti. In to je — večnost. Izumel je gotovo število časa in mu dal — primerno namenu vporabe — določeno število kot merilo časa. Nastalo je leto, porazdeljeno na mesece, tedne, dneve, ure, minute, sekunde in za posebne namene je še sekunde razdelil na najskrajneje drobce. V ta namen se je v večini slučajev pošlužil stanja in gibanja nebesnih teles (sonca, meseca i. dr.) — torej sploh astronomije, a to je nauka o zvezdoslovju in vesoljstvu. Kot izhodišče mu je po različnosti narodov služil poseben spominski dogodek, na primer rojstvo ali smrt izrednefa državnika, preroka ali posebno znamenite osebe ali pa datum dogodka posebne zgodovinske važnosti (n. pr. ustanovitev države, jeligije itd.). Izhodišče ali podlaga za naše časovno štetje je dovolj znano in mora biti vsakomur znano.
Kot spomin na tako ustanovljeno in določeno merilo časa je iz časovnega po-vratka tistega dne začetka štetja časa nastalo — novo leto. (Pri nas praznujemo
zdaj tak povratek 1943 krat, vštevši začetno leto.)
Zmotna pa je med neukim ljudstvom razširjena misel, da velja naše Novo leto prav ob tistem času tudi za ves ostali svet. že zgoraj je bilo opozorjeno na različnost nastanka časovnega štetja pri raznih narodih in državah. Za vse najprimerneje bi bilo • polarno ali sončno časovno štetje z izhodiščem sončnega povratka proti severnemu tečaju t. j. 21. decembra naše časovno štetje (le dober teden pozneje). Skoro gotovo bo konec te vojne napravil tudi konec različnosti časovnega štetja in "Sa nova leta določil na en dan, oziroma en datum, in to vsaj za celo Evropo. S tem v zvezi bo rešeno tudi že staro in pereče vprašanje o izenačenju koledarja.	p
töit uetdwtke h
von 18 bis 6 Uhr!
SILVESTROV VEČER
NESREČNE MARIJANE
Življenska slika iz polpreteklosti
Ko smo še po šolskih klopeh trgali hlačke, je v okolici Gonobitz-a na Spodnjem Štajerskem pri nekem velikem kmetu živelo 17 letno dekle, ki je tam za hrano in obleko opravljalo službo dekle. Marijana je bila nezakonski otrok uboge matere, s katero se nista poznali. Mati jo je takoj po porodu oddala tujim ljudem. Slišala je pa pozneje, ko je dovršila 14. leto svoje starosti, na občini, da ji ie mama umrla v bolnišnici v Marburg-u. Kakor večina nezakonskih otrok, tudi Marijana ni nikdar izvedela, kdo in kje je njen oče.
Deklica je rasla po tujih hišah domače občine, kjer so jo, ko je nekoliko dorasla m bila že za delo, izmenoma imeli razni boljši kmetje v svojih gospodinjstvih za pastirico in lažja dela v domačinstvu in po njivah. Otrok se je kljub pomanjkanju > mateme roke in ljubezni lepo in zadovo- '
ljivo razvijal. Iz male deklice je postala šolarka, s 14. leti je pa že opravljala dela kakor vsako 18 letno dekle. Splošen vtis in naravna nadarjenost sta jo delali zrelejšo in starejšo. Zadnjih 7 let je živela pri velikem kmetovalcu, ki je bil župan občine ter petičen in ugleden gospodar. Marijana mu je opravljala že vsa ženska dela, za kar je dobivala hrano, stanovanje in pa najpotrebnejše skromne oblekce. Denarja ji ni dajal. Saj je spadala takorekoč k hiši, jedla je seveda pri eni in isti skledi, nikdar pa ni smela pozabiti, da je nezakonska in brez svojcev nekakor na milost in nemilost izročena županovim.
Vedenje in značaj dekleta je bil v redu. Po naravi bolj lepa, je s svojim prikupnim obnašanjem pridobila vsakega, ki je prišel z njo v stik. K temu dodana mladinska svežost ter hrepenenje po življenju; ki je vidoma izžarevalo iz celega njenega bitja, jo je delalo mikavno in vabljivo, kar seveda vaščani in tudi drugi iz bližnjih vasi niso prezrli. Skoraj vsi fantje iz domačih in sosednih vasi so pogledovali za
njo. Med slednjimi tudi ni manjkal sin njenega gospodarja in župana, 20 letni, ne-koliko boječ Tonček, ki jo je zalezoval kje in koder se je dalo. Kakor so v takih zadevah že od nekdaj dekleta, tako se mu je tudi Marijana dalje časa opirala, dokler ni končno tudi njo narava premagala ...
Marijana in Tonček sta vodila svojo veliko ljubezen tajno in prikrito, ker se je posebno Tonček zavedal, da oče, ki je imel s sinom že svoje načrte, nikdar ne bi trpel, da ^se zanima za siroto Marijano, ki radi pomanjkanja premoženja nikdar ne sme misliti, da bi kdaj koli postala gospodinja na njegovem posestvu. Zato je dekletu tudi vedno pravil, da jo ob svoji polnoletnosti, ko bo 24 let star, gotovo poroči, ne ozirajoč se pri tem na starše, pa tudi če ga starši izobčijo. Seveda je tudi debelušasta erospa županova bila istih nazorov in bi tudi nikdar ne imela uvidevnosti za sina če bi zvedela, da se zanima za ubogo Marijanko. Akoravno je tudi sama v mladosti zdrknila v stranpotja ter
NOVOLETNI OGLED PO BOJIŠČIH
Ogled po bojiščih nam prikazuje boj dveh taborov. Na eni strani so Nemčija, Italija in Japonska, na drugi pa Anglija in Amerika s svojimi vazali in priveski. Obe bojujoči se stranki poudarjata v svojih vojnih ciljih brezkompromisen in neizprosen poraz nasprotnika, podčrtujoč pri tem, da morata to doseči za vsako ceno. Nad tri leta trajajoče vojskovanje oboroženega spora ni zmanjšalo, pač pa povečalo.
Leta 1942. smo po vseh bojiščih imeli priložnost ugotoviti približno isto bilanco, kakor v letih 1941., 1940. in 1939. Nemčija ter z njo povezana Italija in Japonska so v glavnem na celi črti beležile uspehe. Takozvanl Churchill-Rooseveltovi združeni narodi so pa pri tem v največji meri knjižili negativne postavke, to je zgube. Pogled na zemljevid nam vse to lahko potrdi. Nemčija ima vso Evropo v svojih rokah, oziroma pod svojim upli-vom; dežele, ki so jih zasedli in zavoje-vali Japonci v Pacifiku, so pa tudi velikega pomena. Ladje, ki so jih predvsem nemške podmornice s svojimi torpedi spravile na dno morja, so Angležem in Amerikancem oslabile njihovo vojno in trgovsko mornarico, kar jim vedno bolj otežava in ogroža pomorski promet, ki je za dovoz čet, orožja, municije, materi-jala itd. na razna bojišča neobhodno potreben, kakor je tudi potreben za dovoz prehrane za prebivalstvo Anglije, nadalje za prevoz surovin iz kolonij In industrijskih Izdelkov iz materne dežele v kolonije itd. Podcenjevati pa tudi ne gre po Japoncih potopljene ladje ameriške vojne mornarice.
Na vzhodnem ali glavnem bojišču te vojne svetovnega značaja, je Nemčiji lansko leto prineslo uspehe, ki so najbolj vidni na južnem delu fronte in predstavljajo nekakšno krono zmag, ki jih Je nemška oborožena sila izvojevala leta 1941. v tem odseku. Nad tisoč kilometrov daleč od Izhodnih točk zasedeno sovražno ozemlje, kjer se nahajajo največje žit-nice Evrope, najbolj bogata nahajališča raznih surovin ter najvažnejša industrija eovjetov, je padlo v roke zmagovitim Nemcem. Ta za sovražnika skoraj nenadomestljiva izguba je našemu vzhodnemu nasprotniku škodovala ne samo z Izgubo dežel, milijonskega števila prebivalstva itd., temveč tudi v oboroževalnem pogledu. Vso to izgubo sovjetov je nem-
ška oborožena sila ter skoraj istočasno z isto dospela nacionalsocialistična civilna uprava umela čisto v kratkem času v veliki meri obrniti v svoj prid. V kolikor se je po umikajočih sovjetih uničene in poškodovane rudnike, tovarne itd. moglo urediti in popraviti, so služili nemški vojni produkciji, pri čemer je treba podčrtati, da se je večino do takratnih sovjetskih delovnih rok takoj lahko vpre-glo v to nemško delo. Ravnokar nastopajoči obupni množinstveni napadi sovjetov na nemške položaje v takozvanem domskem loku in v nJega bližini kažejo, kako dominantnega pomena so področja, ki so jih leta 1942. v tem odseku sov-jetom iztrgali FUhrer-jevi bojevniki.
Hladnejši čas minulega leta je oživel tudi fronto v italijanski Severni Afriki. Poveljnik nemško-italijanske fronte, Ge-neralfeldmarschall Rommel, je v izogib bojev s številčno močnejšimi angleškimi silami, umaknil svoje divizije izpred El Alameina v Egiptu ter se trenutno še ne vidi, kje bo nasprotniku zopet pokazal svojo sposobnost. Amerikansko zasedbo francoske Severne Afrike in sicer Alžira in Maroka, so Nemci in Italijani pod vodstvom nemškega generala Nehring-a pa-ralizirali z biskovito zasedbo Tunis-a. Rommel in Nehring, ki sta oba strokovnjaka v bojih s tankovskimi odredi s podporo letalstva, gotovo nista zato na teh položajih, da bi se o njima ne slišalo več mnogo.
Zapadna fronta Nemčije se je za vse
morebitnosti, ki Jih lahko prinese leto
UNTERSTEIRER!
Nur wer die deutsche Sprache beherrscht, kann als vollwertiger deutscher Staatsangehöriger betrachtet werden. Darum lerne deutsch und sprich deutsch!
SPODNJEŠTAJERC!
Samo, kdor obvlada nemščino, se ga lahko smatra za polnovrednega nemškega državljana. Zato se uči in poslužuj nemščine!
1943., ojačila z zasedbo francoske sredo« zemske obale. Cela obrambna črta, od krajnega severa Norveške pa do Blskaje je trdno in varno zastražena ter bi morebitni invazijski poskusi Anglosasov doživeli poraz, kakor so ga doživeli minulega leta pri Dieppe-ju.
Zračni boji, ki se vodijo na zapadu, stanejo Angleže mnogo letal. Nočna bombardiranja nemških neutrjenih mest povzročajo sicer civilne, bolj malo pa vojaške škode.
Bojišča na Daljnjem vzhodu stojijo seveda tudi za Japonce ugodno. Zavojeva-ne dežele niso samo trdno v njihovih rokah, temveč jih še vedno širijo in večajo. Zmage, ki so jih Japonci izvoje-vali leta 1942. nad Angleži, Amerikanci, Nizozemci in Cangkajškovimi Kitajci, so iz japonske velesile napravile imperij, ki je v Aziji odločilen.
Ob prehodu iz starega v novo leto n« prikrivajo nikjer, da je razvoj vojnih dogajanj dosegel svoj višek. Oba partnerja, prav posebno pa tabor Anglosasov, odkrivata stremljenja, da bo leto 1943. tista doba, ko se bo položaj front približal času, ko bo padla končna odločitev. Kdor pozna oborožene sile osi, ki so pripravljene preje umreti kakor kloniti, si lahko predstavlja, kako trd oreh bodo letošnji boji za Roosevelt-ove in Churchill-ov« fronte in kako slabi izgledi jim stojijo pred nosom. Sile osi, ki svoj boj opiraj® na pravične zahteve po življenjskem prostoru, za naseljevanje, po surovinah, rodni zemlji, ki bi naj jih preživljala Itd, imajo razen boljšega vodstva tudi moralno oporo v svojem prepričanju in svoji zavesti, da jim gre za živeti in biti ali nebiti. Narava, ki skrbi za vsa bitja, je zamislila razdelitev zemeljskih dobrm na vsa ljudstva enkomerno in pravično. Angleži in Amerikanci pa imajo o tem druge poglede in nazore. Svetovna bogastva hočejo držati v svojih krempljih, da bi vedno imenitno in dobro živeli, zraven pa izkoriščali Nemce, Italijane. Japonce itd. ter vse svoje kolonijalce, ki bi jim nad «lužilL Vsega tega se naj narodi sil osi pod svojimi sedanjimi voditelji na celi črti zavedajo, in nobenega dvoma ni, da se anglosaške oborožene sile bodočih spopadov s tako odločnimi nasprotniki lahko bojijo. Nastopajoče leto 1943. bo pa pokazalo, kako umesten je ta strah.
rodila nezak«<i«':ega otroka, ki je na srečo umrl, je bila v njenih očeh Marijana do neke meje manjvredno dekle, ker je bila nezakonska neznanega očeta.
Tako sta se mlada zaljubljenca skrivoma ljubezensko izživljala, čakajoč da minejo leta, ko se lahko združita. Star spod-nještajerski pregovor: »človek obrača, naključja in življenje pa obrneta«, se je tudi v tem slučaju uveljavil. Ljubezen, ki je bila popolna in naravna, ki bi pa v očeh ljudi, če bi za isto izvedeli bila grešna in kaznjiva žal ni ostala brez posledic, kar jima je vrglo tok njunega življenja iz tira. Nekaj časa -ta nesrečo prikrivala ter pre-udarjala kako in kaj bi, dekle je jokalo, fant jo je miril. Tako so tekli v mučnih skrbeh in brigah dnevi, tedni in meseci, ne da bi se v njunih glavah bil pojavil kakšen izhod.
Takozvano blagoslovljeno stanje — tako so nekoč hinavsko nazivali noseče ženske — je po stari ženski navadi seveda najprej opazila gospodinja, Tončekova mati. Kljub dejstvu, da je v svoji nežni
mladosti tudi ona bila v sličnem položaju, je Marijano kot bodočo nezakonsko mater najstrožje obsodila.
Bil je ravno zadnji dan v letu, ko je županja napravila rabuko v svoji hiši radi ugotovitve, da z deklo nekaj ni v redu, česar sirota ni megla zanikati. V prepir in krik so posegli celo sosedje ter udrihali po dekletu. Ko je pa Tonček videl za kaj gre, je izgubil še tisto malo poguma ter zbežal od hiše proti bližnjemu gozdu, da bi se glavni nevihti izognil. Kakor hitro se je pa stroga gospodinja pošteno izkri-čala — pomagal ji je pri tem seveda tudi župan — je nesrečno Marijano, ki se je zvijala v joku in žalosti ter se skrivala nekje pri hlevih, izobčila in izgnala od hiše. Zmetala in vrgla ji je njene revne ob-lekce na cesto ter zažugala, da ji nikdar več ne pride pred oči. Medtem ko je Tonček v gozdu jokal in čakal na mirnejše ozračje, je Marijana pobrala svoj skromni punkelček ter jokajoča odkorakala po cesti v hladno zimsko popoldne.
Mračilo se je že, ko je ubogo dekle do-
seglo sosedno vas. Samega sebe je povpraševalo, kam naj gre in kje je Tonček, da ji svetuje in pomaga. Ni mogla razumeti, da se pri zadevi ni pojavil ter mater miril in ji razodel, da je pri stvari glavni krivec. V svoji težki boli je korakala dalje, ne da bi znaia kam. Pod vznož-jem hriba je med ob nastajajočem mraka zagledala že razsvetljene hiše. Napotila se je proti hišam in prosila za prenočišče, kef je mislila poslati po Tončeka, da pride m ji pove, kaj ji je ukreniti. Ker pa nesreča nikdar ne pride posamezno, je tudi ta dan Marijana imela več nezgod. Bil je Silvestrov večer in ljudje so povsod po svojih starih običajih proslavljali odhod starega ter prihod novega leta s pojedinami, zabavami, plesi itd. Kjerkoli je sirota potrkal* in pokazala svoj obupen obraz, so jo vinjeni in razposajeni ljudje odslovili in odpravili. Obe vaški gostilni, kjer je tudi iskala zavetišča, sta bili polni prepevajo-čih in plešočih fantov in deklet, ki so p® lastnih izjavah »skakali iz starega v nov» leto«, če bi bila imela denar, bi bila v «o-
GOSPODARSTVO
O zadolžitvi nemškega kmetijstva
Dolgovi nemškega kmetijstva so v letih 1924—1932 poskočili od 4 na 12,9 milijard RM. Vplivati na agrarne kredite je bil glavni ukrep, ki si ga je zarisala-na-cionalsocialistična agrarna politika takoj, ko je prišla na krmilo. Začelo se je s praktičnim delom, ki je bilo kmalu vidno. Kmetijski dolgovi so se začeli zniževati. Predvsem je padlo breme obrestovanja, ki je znašalo leta 1932 14, pozneje je pa zdrknilo na 5,4 % od pradajnih izkupičkov. To se je doseglo v prvi vrsti s povečanjem kmetijskih storitev, z zvišanjem cen kmetijskim pridelkom in s politiko splošnega znižanja obresti.
Vsakoletna ugotovitev kreditnega položaja nemškega kmetijstva, ki jo izvede denarni zavod Deutsche Rentenbank-Kre-ditanstalt, je tudi za leto 1940/41 zazna-movala na podlagi podatkov Reichsnahr-6tand-a nazadovanje kmetijskih dolgov za 2,1 % napram lanskemu letu aH 250 milijonov RM. S tem se je nazadovanje dolgov napram gospodarskemu letu 1939/40, ki je znašalo 500 milijonov RM, nekoliko počasilo. Vzrok leži v manjših izkupičkih, ki imajo izvor v slabi letini v poletju 1940. Znižanje dolgov je pa zopet večje kakor zadnja predvojna leta. Do izraza pa pride pri tem tudi povečan tok denarja na podeželju. To pa ni smatrati kot znak pravega dviga dobičkanosnosti, pač pa kot znak vojne in njenih omejitev, ki ne omogočajo več v polni meri nakupovanje umetnih gnojil, popravil, nadomestnih naročil, novogradenj, preureditev itd. ter v
GOSPODARSKE VESTI
X Gozdovi Velike Nemčije. Na področju Velike Nemčije zavzemajo gozdovi 20,2 milijonov hektarjev, to je 27,9 odst. celotne površine. Na vsakega prebivalca odpade 21,4 hektarjev gozda,
X Vsa Italijanska industrija je civilno mobilizirana. Duce je z odredbo civilno mobiliziral vsa Industrijska podjetja. Ta ukrep je doslej veljal samo za vojno industrijo, sedaj bodo pa vojaškim predpisom podvrženi vsi delavci in nastavljene! Industrijskih podjetij. Vsako zapuščanje dela, vsak izstop itd. je nemogoč. Prestopke in nerednosti se pa za-
stilni morda našla prenočišča, brez istega pa na to ni bilo misliti. Nepopisen strah in ubup jo je podil dalje in proč od ljudi, ki nimajo srca in smisla za nesrečno dekle.
V istem času se je pa njen Tonček vrnil iz gozda domov. Ko je izvedel, da je Marijana morala od hiše, je tudi njega zajel obup. V jezi in žalosti ter iz strahu, da se njegovemu dragemu dekletu lahko zgodi nesreča, ki vso to gorje še poveča, se je toliko ojunačil, da je staršem povedal o svoji sokrivdi Marijanine nezgode. Se predno je pri tem njegova huda mama ramogla dati izraza svoji jezi, mu je stari hlapec povedal smer, v katero je dekle krenilo. Kakor ponorel jo je mahnil za njo. Ko je v prvi in drugi vasi od novoletnih veseljakov zvedel, da so Marijano povsod odslovili, je svojo pot nadaljeval po cesti, da bi jo dohitel.
Bila je ura polnoči, ko so v dveh vaseh zapeli zvonovi, ki so oznanjali zaključek starega in nastop novega leta. Ton-feku je to zvonenje rezalo srce. Tekel je po zmrznjeni cesti navkreber, kamor je
veliki meri tudi omejitve v nakupovanju privatnih potrebščin.
Znižanje dohodkov je prekoračilo zni-žanje gospodarskih izdatkov. Leta 1940— 1941 na razpolago stavljen prebitek goto-vin ni dosegel istega obsega kakor leta 193940. V tem je dokaz, da izvršuje nemško kmetijstvo tudi v vojnem času v mejah pridelovalne tekme svoje visoke naloge v interesu narodnega gospodarstva in ne radi privatnega dobička. Denarni prebitki so se uporabili deloma za odplačilo dolgov, deloma so se pa vložili v kreditne zavode kot hranilne vloge. Pri tem je morebiti soodločalo prepričanje, da se bo sedaj nastopajoča potrošnja blaga po vojni lahko izravnala, ne da bi bilo treba iskati novih kreditov.
Zadolžitev izkazuje v posameznih gospodarskih področjih velike razlike. Vzhodni deli Reich-a so še vedno močneje zadolženi kakor ostale pokrajine. Medtem ko je vzhodna Nemčija s svojim kmetijstvom obremenjena povprečno z 72 do 80 % svoje enotne vrednosti, znaša zadolžitev v drugih pokrajinah Nemčije samo 29 do 46 %.
V vseh pokrajinah in v kmetijah vseh velikosti presegajo realni dolgovi dolgove privatnega značaja. Kreditno-politično je važna ugotovitev, koliko kmetij nima realnih ali stvarnih dolgov. Slika je sledeča: v starem delu Reich-a je takih med malimi posestniki 29, med srednjevelikimi 24 in med velikimi kmetijami 16 odstotkov.
sleduje po vojaškem kazenskem zakonu pri vojaških sodiščih.
X Kanadi primanjkuje premoga. Kanadski minister Illsley najavlja ustanovitev premogovnega urada, ki ga bodo tvorile tri osebe, ki bodo imele nalogo, skrbeti za odpravo pomanjkanja premoga. Urad bo imel posebna pooblastila in bo v prvi vrsti moral pospeševati domačo produkcijo.
X Produkcija petroleja na Japonskem.
Novo pridobljene pokrajine, ki jih je hrabra japonska oborožena sila zavzela v sedanji vojni, razpolagajo z ogromnimi nahajališči petroleja. Tako je na primer na Britanskem Borneo s področjem Bru-
vodila cesta. V hribu so vaščani svoje s silvestrovanjem zmučene glave že polagali k počitku, ko je Tonček tam zastonj povpraševal po svoji Marijanki. Spomnil se je orožniške postaje ter tam prosil, da bi mu pomagali in šli na roko. Slučaj so orožniki zabeležili, Tončeku pa preskrbeli prenočišče.
Ko so v jutro ljudje hiteli v cerkev, so nedaleč od tam našli v nekem gozdu nesrečno Marijanko, ki je ponoči na svoji križevi poti obupana in zmučena sedla, zaspala in — zmrznila.
POZOR !
* Učni tečaj nemščine, ki smo ga napovedali v zadnji izdaji našega lista, začnemo prinašati v eni prihodnjih številk, nakar se bo seveda v vsaki izdaji nadaljeval. Do tedaj pa prosimo nafte bralce za potrpljenje!
nei in Miri produkcija petroleja znašala leta 1938 en milijon ton. Pri tem pa seveda produkcijska možnost še dolgo ni bila popolnoma izkoriščena. Po trditvah Angležev se na severu Bornea nahaja še več vrelcev, ki pa niso izkoriščani". V Nizozemski Borneji, ki so jo zasedli Japonci, pridobijo letno 2,2 milijona ton petroleja. Otok Sumatra, ki je tudi prešel v japonske roke, producirá 4,66 milijonov ton letno. Tudi na Javi, kjer od marca 1942 gospodarijo Japonci, se letno pridobi 930.000 ton petroleja. Na otoku Ceram so si Japonci pridobili za nadaljnjih 80.000 ton letne produkcije petroleja. Če vsemu temu dodamo še z zasedbo Burme pridobljene petrolejske poljane, kjer se je navadno letno pridobilo 9,4 milijon ton petroleja, lahko rečemo, da ima današnja Velika Japonska v svojih novozavojevanih deželah tako veliko produkcijo petroleja, da presega njena količina najmanj trikrat njeno civilno potrošnjo.
X Argentini ja misli na ustanovitev lastne kovinske industrije. Argentinija se resno bavl z mislijo, da si uredi lastne predelovalnice svojih, doma pridobljenih rudnin. Načrti gredo za tem, da se že leta 1944. v lastnih pečeh začne izdelovati surovo železo, ki bi naj ga nato lastne jeklarne in valjarne nadalje predelale. Naprave za to fabrikacijo se bo moralo naročiti v tujini. Za to industrijo bo vlada izdala ukrepe, da ji inozemska konkurenca ne bo ovirala razvoja in razmaha.
X Argentinija ne ve kam z žitom. Argentinsko kmetijsko ministrstvo je ocenilo količino presežka žita, ki ga ne more izvoziti ter ugotovilo, da imajo argentinski kmetje 8,399 milijonov ton pšenice in 3,123 milijonov ton lanenega semena več, kakor ga potrebujejo za iž-voz v inozemstvo. Tako izgledajo posledice vojne, ki onemogočajo izvoz preko oceanov!
X Bolgarija dobi tovarne sintetičnega kavčuka. Bolgarska vlada bo dala inže-nerju Nikolinski-ju 60 milijonov levov, da ustanovi v Bolgariji tovarno bune. Niko-linski je namreč v zadnjih letih izumil lasten način izdelovanja kavčuka lz oglja. Z gradnjo tovarne bodo takoj začeli. Tovarna bo začela z dnevno produkcijo 1000 kg surovega kavčuka.
X Rudarstvo Madžarske. Madžarska si vsestransko prizadeva odpraviti pomanjkanje premoga. Njena produkcija je bila že leta 1940. večja kakor nekdaj pod Veliko Madžarsko. Tudi v letu 1941. sa je premogovna produkcija zvišala. Težave v preskrbi s premogom so posebno v novih pokrajinah, ki so revne na premogu. V zadnjem času se tudi precej dviguje in izboljšuje pridobivanje aluminija« Tudi za nahajališča bauksita je veliko zanimanje.
X Zaloge olja v Ameriki se krčijo. Ameriški notranji minister Ickes, ki vodi uporabo olja, je predlagal vladi, da se potrošnjo olja ob vzhodni obali Amerike zniža še za nadaljnjih 10, to je skupno za 25 odstotkov. Primanjkovanje olja Je v zvezi z uporabo istega za prevoz v Severno Afriko. Na ta način upajo nekaj olja prištediti.
X Tobak in špirit sta postala državna monopola v zasedenih pokrajinah vzhoda. Začetkom decembra 1942 je izšla odredba^ o monopolih v zasedenem področju vzh*>. da. Na podlagi iste odredbe je Reichsmt« . nister für die besetzten Ostgebiete izdal odredbo o ureditvi dveh monopolov, In sicer za tobak in Špirit.
UMNI KMETOVALEC
Kmečki gospodar ob zaključku leta
Konec leta pričakujejo različni poklici z različnimi občutki. Uradn.ki, vojaki, učitelji in dijaki se ga veselijo, ker jih čakajo ob tem času počitnice. Nasprotno pa pričakujejo trgovci in podjetniki ter njihovi uslužbenci zadnje dni leta s strahom: vedo namreč, da bo treba v teli dneh delati do polnoči ali pa še dalje, ker se ob koncu leta v vseh trgovinah in gospodarskih podjetjih izvrši popis imovine ali inventura.
H kateri od teh dveh skupin spada kmečki gospodar?
Navidezno k prvi skupini, kajti tudi na kmetijah se ravno zadnje dni v letu vrstijo prazniki kar drug za drugim: razen ^.pravih praznikov, padejo navadno v ta čas tudi »domači prazniki« ali »koline«, »šentjanžev dan« itd.
V resnici pa bi bil kmečki gospodar, ki bi vse dni od Božiča do Silvestrovega praznoval, kaj slab gospodar. Zakaj tudi kmetija je gospodarsko podjetje, tudi kmet mora biti do neke mere podjetnik.
Zato je tudi za kmečkega gospodarja nujno potrebno, da ob koncu leta napravi nekak pregled čez stanje svojega gospodarstva ter obenem sestavi vsaj približen načrt za gospodarjenje v prihodnjem letu.
Da kmečkim gospodarjem to delo olajšamo, bomo v naslednjih odstavkih našteli najvažnejša opravila, ki jih mora ob koncu leta izvršiti vsak dober kmečki gospodar.
1. Popis imovine ali Inventura.
Da bi moral imeti tudi vsak kmečki gospodar točen popis svojega premoženja, so pridigali kmetijski strokovnjaki našim kmetom že desetletja in desetletja, toda le malo je bilo kmečkih gospodarjev, ki bi ta popis v resnici napravili in izpopolnjevali. Zdaj pa so bile uradno vpeljane »Hofkarte«. Vsak kmečki gospodar je moral dati zanje točne podatke o površini svojih njiv, travnikov, gozdov, vinogradov, vrtov itd.; moral je navesti, koliko ima posejane te ali one vrste žita; javiti je moral število in vrste domačih živali; navesti, koliko in kakšnih strojev ima na svoji kmetiji; izračunati, koliko pridelkov dobi letno iz svojih gozdov, z njiv, vinograda; izračunati, koliko dobi od živinoreje v obliki mleka, mesa, volne, izkupička v denarju.
Mnogi kmetje so se jezili, ko so morali vse te podatke zapisovati in izračunavati. Nekateri od njih so bili pri dajanju podatkov površni in lahkomiselni. Vsi ti so že imeli in bodo še imeli priliko, spoznati, da jim je le v korist, ako imajo v svojem lastnem gospodarstvu vsaj nekoliko zapiskov, in da je samo njim samim v škodo, ako so podatke za »Hofkarto« kar iz glave zdrdrali, ne da bi se potrudili, premeriti svojo zemljo in izračunati pridelke svoje kmetije.
Svetujemo zato: Kdor je podatke za »Hofkarto« točno in skrbno izračunal ter napravil za sebe tudi prepis teh podatkov, naj ta popis samo še izpopolni tako, da napravi še točen seznam vsega orodja in gospodarske opreme na svoji kmetiji. Kdor pa je dal svojčas za »Hofkarto« površne in netočne podatke, naj zaprosi pri pristojnem Ernahrungsamtu A za novo. tiskovino in naj vse podatke skrbno izračuna, oziroma površine točno preme:
ri. Od vseh podatkov za »Hofkarto« pa naj si napravi prepis, ki mu bo neštetokrat prav prišel, kajti nemška javna uprava predvideva, da vodi vsak kmet o svojem gospodarstvu točne račune in se zato pri najrazličnejših prilikah zahteva od kmečkega gospodarja različne podatke, ki služijo javnemu načrtnemu gospodarstvu.
Omenili smo, da je popis kmetijskih gospodarstev za »Hofkarte« nepopoln v toliko, ker ne vsebuje popisa kmetijskega orodja. Zakaj ne, je jasno: ker bi ti seznami zahtevali preveč prostora v »Hofkarte«, a za načrtno prehranjevalno gospodarstvo v obče niso važni.
Toliko bolj važen pa je točen seznani vsega kmetijskega orodja in opreme za kmeta samega. Takoj povemo, zakaj!
Kmečki gospodar navadno ve, koliko tega ali onega orodja je pri hiši, ali vsaj, koliko ga mora biti, da se lahko vse delo v redu opravlja. Vendar gospodar čez leto navadno vsled preobilice dela in skrbi nikoli ne pride do tega, da bi prešteval orodje.
Ce pa zdaj, ob koncu leta, napravi seznam orodja, bo pri tem marsikaj ugotovil. Tako n. pr., ko prešteva grablje, ugotovi, da je samo še pet uporabnih, troje je zlomljenih — a kje jih je ostalo še četvero?! Saj je bilo spomladi cel ducat grabelj! In bomo najbrž ugotovili, da so ostale grablje v gozdu, ko smo grabili listje, ali pa kje pri sosedu, kamor smo jih posodili.. > Ko preštevamo kose, ugotovimo, da bo treba kupiti najmanj pet novih — naša skrb bodi, da jih pravočasno kupimo in nasadimo, ne pa, da jih iščemo po trgovinah šele, ko jih drugi že klepljejo in kosijo... Pri nadaljnjem pregledu ugotovimo, da manjka to in to orodje. Napenjali bomo možgane in morda se bomo končno le domislili, da smo dotično orodje že pred meseci posodili sosedu, ki pa ga je pozabil vrniti. Da vnovič ne pozabimo, si bomo to izposo-jiio zapisali in poslali takoj k sosedu po dotično orodje. Obenem pa bomo sklenili: Nikdar ne posodim več nobenega orodja, ne da bi si to takoj zapisal! In če ne prej, bom vsako leto ob koncu leta potirjal od vseh sosedov posojene stvari nazaj, kajti sicer bo sosed sčasoma pozabil, čigavo je pravzaprav in mi bo še zameril, če bi ga kdaj pozneje jaz še tlrjal zanje!
K popisu imovine ob koncu leta pa spada tudi popis vseh denarnih zneskov, ki smo jih bodisi mi drugim dolžni, ali pa so jih drugi dolžni nam. Naša lepa lastnost bodi, da ob koncu leta poplačamo vse male dolgove pri raznih vaških trgovcih, pri kovaču, kolarju, na žagi in kjerkoli še. Zaradi reda in dobrega prijateljstva za naprej, pa vljudno opozorimo tudi vse one, ki so nam dolžni, da bi bilo prav, če bi zdajle, ob koncu leta, uredila zaostale račune. Kdor je pameten, vam tega opozorila ne bo zameril, kdor pa bi zameril, če tir jate posojen denar nazaj se vam za njegovo prijateljstvo ni treba truditi, če večjih denarnih zneskov ne morete ob koncu leta vrniti, ali če vam jih drugi ne morejo plačati, je pa edino na mestu, da napravite za te zneske pismene zadolžnice.
2. Ureditev računov in važnih spisov.
Večina kmečkih gospodarjev ima navado — sicer ne posnemanja vredno —,
da nosi vse mogoče prejete račune in uradne spise celo leto s seboj v denarnici. Zato pravijo naši kmetje navadno denarnici »listnica« (Brieftasche), katera je bolj nabasana z raznimi listinami, kot pa z denarjem. Vse te papirje, važne kot ne-važne, nosi kmet s seboj, dokler niso toliko zamazani in raztrgani, da se sploh ne pozna več, kaj je bilo na njih napisano — in potem vrže kmet vse skupaj proč...
Pameten gospodar ne ravna tako. če sproti ne, vsaj ob koncu leta zbere vse papirje in listine skupaj, iz listnice, izza stenskih tabel, iz različnih predalov in knjig, kamor jih je tekom leta potaknil.
Nato vse te listine pregleda in jih razvrsti. Na en kup zbira listine, ki mu nalagajo dolžnost plačila. To so predvsem plačilni nalogi za zavarovalnino, za davke in podobno. Dober gospodar bo skrbel, da vse dolžne zneske čimprej poravna. Na drug kup bo zlagal gospodar potrdila o izvršenih plačilih. Vsa ta potrdila predstavljajo zanj veliko vrednost, ker lahko z njimi dokaže, da je svoje obveznosti poravnal, ako bi bil po pomoti še enkrat tirjan. Zato bo vsa taka potrdila enega leta povezal skukaj in dobro shranil, po možnosti na ognja varno mesto. Enako skrbno, pa vendar posebej spravljene in skupaj zbrane, bo hranil kmečki gospodar listine, ki sicer nimajo denarne vrednosti, ki pa so vendarle zelo važne zanj, n. pr.: posestne listine in pogodbe, krstne, poročne listine, dokazila. o izvoru prednikov, šolska spričevala itd. In spet posebej je treba skrbno hraniti lastne zadolžnice, kakor tudi zadolžnice drugih, razne kupone, najemne in druge pogodbe in sploh listine, ki se nanašajo na neko, še ne zaključeno gospodarsko razmerje. Tovrstne listine moramo shraniti tako, da so nam vedno pri roki, če jih rabimo!
3. Pregled poslopij, strojev, orodja itd.
Kmečko gospodarstvo je vedno potrebno obnavljanja. Zato bo kmečki gospodar ob zaključku leta točno pregledal svoje gospodarstvo in si sproti zapisal, kaj je popravila in obnove nujno potrebno.
Začeli bomo navadno pri poslopjih: tu je morda potrebna streha popravila, tam bi radi nekaj prezidali, spet drugod bo potrebno vstaviti nov pod, popraviti okna itd.
Nato pregledamo po vrsti vse stroje. Vse, kar je potrebno popravila ali nado-mestilnih delov, zapišemo in damo stroje v popravilo, oz. naročimo potrebne nadomestne dele takoj, kajti za po 15. januarju v popravilo poslane stroje, in za pravočasno dobavo po tem času naročenih nadomestnih delov ne prevzamejo tovarne nobene odgovornosti več!
Ob tej priliki bomo tudi ugotovili, ali je potrebno, da naročimo kak nov stroj. Tudi to naročilo moramo oddati čimprej.
Enako skrbno moramo pregledati vozove, pluge in brane ter vse gospodarsko orodje, ne izvzemši konjsko opremo. Tudi tu bomo našli marsikaj, kar kriči po popravilu.
Potem bomo šli na polja in travnike. Spomnili se bomo morda, da nismo naročili še apna za gnojenje njiv in travnikov, da ozimine še nismo pognojili z umetnim gnojem, da potrebujemo za spomlad nujno toliko in toliko sadnih drevesc, da tudi semenskega krompirja, ovsa in drugih poljskih ter vrtnih semen še nismo naročili, čeprav je že skrajni čas. Obenem bomo pri tem obhodu raz-
mislili, kje bomo sejali spomladi eno, kam sadili drugo rastlino.
4.	Gospodarski načrt za prihodnje leto.
Na podlagi slike, ki smo jo dobili o našem gospodarstvu s popisom vsega premoženja, z orodjem, obveznostmi in tirjatvami vred, ter po izvršenem pregledu, kaj je na naši kmetiji potrebno popravila in obnove, nam ne bo težko, napraviti v glavnih obrisih načrt, kako bomo gospodarili v prihodnjem letu.
Kar se tiče poljskega gospodarstva, nam mora služiti pri tem načrtu za osnovo pridelovalni nalog (Anbausoll), ki smo ga dobili, ali ga bomo še dobili od svojega Ortsbauernfiihrer-ja. Seveda se bomo potrudili, da bomo s pomočjo nakupa prvovrstnega semena, z gnojenjem in apnenjem zemlje ter s pomočjo praktičnega poljskega orodja in strojev pridelali več kot lani — a z manj dela in z manjšimi stroški.
Gospodarstvo v gozdu bomo uravnali po nalogu o potrebni sečnji, ki nam jo je predpisal pristojni »Forstamt«. Razen tega bomo posekali še potrebne količine in vrste lesa, da nam bo mogoče izvesti vsa popravila in obnove na poslopjih in orodju, ki smo jih ugotovili pri pregledu ob koncu leta.
Na osnovi denarnih dohodkov, ki jih lahko približno preračunamo, če seštejemo, koliko bomo približno izkupili za v prihodnjem letu prodan les, poljske pridelke, vino, mleko, živino itd. in na podlagi odbitka izdatkov, za katere vemo že v naprej, tako n. pr. za obleko in obutev, za davke in zavarovalnine, za plače poslom, za nabavo semen, za nujna popravila, bomo ugotovili, ali bo mogoče predvidene nujne izdatke kriti s predvidenimi dohodki. Ako nam po tem proračunu denar še ostaja, lahko vzamemo v gospodarski načrt še morda nakup kakega stroja, ali kako večje popravilo. Ce se pa račun ne izide, moramo razmisliti, kako bi prišli do večjih dohodkov: morda bomo posekali nekaj več lesa, morda si bomo poiskali kak zaslužek z vožnjo ali slično.
Vedno je dobro, če pri proračunu dohodki nekoliko presegajo predvidene izdatke — kajti v življenju je navadno že tako, da so dohodki navadno manjši, kot emo jih predvideli, stroški pa višji. Torej moramo pustiti vedno pri proračunih nekaj rezerve.
5.	Kaj mora kmečki gospodar ob koncu
leta še storiti?
Naročiti treba za prihodnje leto potrebne gospodarske koledarje! Predvsem nam je na razpolago »Reichsnahrstands-kalender« v oni obliki, ki vsebuje mnogo potrebnih in koristnih podatkov. In tudi na obnovitev naročnine za »Štajerskega Gospodarja« naj kmečki gospodar ob zaključku leta ne pozabi!
* Iz pokrajine Ljubljana. Vodja Nem-žke akademije v Ljubljani, Dr. Heinrich Evvoboda, je imel te dni v srebrni dvorani hotela »Union« predavanje o Valvazor-ju in njegovem delu »čast vojvodine Kranjske«. Poslušalci, med katerimi so se nahajali zastopniki fašistične stranke, italijanskega kulturnega zavoda in uradniki nemškega konzulata, so se oddolžili predavatelju z odobravanjem. — Za izrednega komisarja bolniškega fonda pokrajine Ljubljana je bil imenovan com-mendatore dr. ing. Fausto Gianarolli. — Visoki komisar pokrajine Ljubljana je odredil združitev občin Kočevje-mesto In Kočevje-dežela v eno samo ohč'nr>.
MALE VESTI
*	Policijska ura na Silvestrov večer. Der Reichsführer tf und Chef der Deutschen Polizei je policijskim oblastem izdal okrožnico, v kateri je določil, da je na Silvestrov večer 1942/43 po celi Nemčiji policijska ura določena na 1.00 uro.
*	Mesto Marburg rešuje svoj stanovanjski problem. Oberbürgermeister mesta Marburg an der Drau je v dnevniku »Marburger Zeitung« naslovil oklic na lastnike stanovanj ter jim v zvezi svoje odredbe z dne 1. decembra 1942 svetuje, da se tam, kjer je mogoče, v stanovanjih nekoliko stisnejo in sprejmejo podnajemnike. Pomanjkanje stanovanj sili mestni stanovanj, urad, da bo brez ozira na levo ali desno po svojih organih pregledal tista stanovanja, ki se prostovoljno ne ozirajo na ta oklic ter jim bo določil podnajemnike. Take kontrole stanovanj se bodo stalno vršile in kjer se bo ugotovilo, da se družina v svojih prostorih lahko stisne in umakne ter se na ta način pridobi sobo, bo taka soba takoj zasedena in ostane vse dokler traja pomanjkanje stanovanj stanovanjskemu uradu na razpolago. Istočasno je Oberbürgermeister spregovoril tudi nekaj besed podnajemnikom. Trdote in bremena, ki jih povzroča vojna ne zahtevajo samo od najemnika, temveč tudi od podnajemnika omejitve v stanovanjski udobnosti ter nikakor ni na mestu, ako podnajemniki, ki so prišli iz starega dela Reich-a, zahtevajo in iščejo po Mar-burg-u sobe, kakor so jih imeli doma še izza predvojne dobe. Kakor hitro bo gradnja stanovanjskih hiš omogočena, bo seveda Marburg liki vsem nemškim pokrajinam veliko polagal na stanovanjsko kulturo in omogočeno bo vsem, da si stanovanja izberejo po mili volji.
*	Smrt ugledne Spodnještajerke. Pišejo nam iz Rosenberg-a pri Bad Ra-dein-u, da je dne 20. decembra 1942 isto-tam po kratkem trpljenju umrla 73 let stara Maria Klementschitsch, rojena Kaiditsch. Pokojna je bila ugledna po-sestnica in vsestransko priljubljena žena. Pokopali so jo na pokopališču v Stainz-tal-u. Sorodnikom, prijateljem in znancem naše sožalje.
*	Spodnještajerci pozor! Pomagajte našim rojakom pri učenju nemščine! Naš rojak in preseljenec iz okraja Rann, Vinzenz Gregi, nam je pisal pismo ter prosil, na bi mu preskrbeli note ali pravila za pesem »Steirerlied« z znanim besedilom »Hoch vom Dachstein an«. Besedilo smo mu svoječasno že preskrbeli, težko je pa dobiti note. Imenovani Spodnještajerc podučuje v preseljeniškem taborišču, Lager Cumbach pri Rudolstadt-u v Thürln-gen-u, spodnještajerske otroke tamkajšnjih preseljencev ter bi za pouk v petju ta pravila potreboval. Ako ima kdo od rojakov te note, bi našim ljudem tam zunaj storil veliko uslugo, če bi jih prepisal in prepis poslal na naše uredništvo, ali pa neposredno na naslov rojaka Gregl-a. — Isti preseljenec tudi zastonj išče in kupuje prvo nemško, ali eno drugo nemško začetnico ali kaj podobnega. Tudi to se danes širom Nemčije nikjer ne more kupiti, ker so vse take knjige že davno razprodane in se jih sedaj radi vojne ne tiska, öe eden ali drugi naših Spodnještajercev nekoliko pogleda v stare skrinje, na podstrešja itd., bi najbrže našel kako pripravno učilo. Knjiga je lahko tudi že v slabem stanju in izza časa stare obdonavske monarhije. Tudi tak
i'*ni pripomnČPk pntrphnie gospod O^-pg-l
za poučevanje dece spodnještajerskih preseljencev iz okraja Rann, ki živijo sedaj v taborišču Cumbach. Dobro delo in veliko uslugo stori tisti, ki nam na uredništvo ali pa na naslov Spodnješta-jerca Gregl-a pošlje tak učbenik, ki ga bodo naši ljudje iz Nemčije vrnili, kakor hitro ga ne bodo več potrebovali.
*	Proslava božičnih praznikov. Kljub vojni, ki marsikaj onemogoča, je bilo opaziti, da so Spodnještajerei po vseh krajih naše lepe domovine v mejah možnosti zadovoljno in veselo proslavili božične praznike. Mi vemo, da posebno pr) ljudeh, ki so navezani bolj na nakaznica za hrano, ni bilo vsega tako v izobilju po mizah in pod božičnimi drevesi, kakor v normalnih nevojnih časih. Zavedamo sa pa pri tem hkrati, da je Spodnještajerc uvideven in razumen človek, ki ve, da je našim hrabrim vojakom, ki z granatami, puškami in topovi branijo našo domovino, bil letošnji Božič veliko bolj trd in manj vesel kakor nam, ki smo se v domovini namesto treh, štirih vrst mesa, morali zadovoljiti samo z eno vrsto. Ko bo vojske konec, bo konec tudi omejitev v vsem, čemur se sedaj odpovedujemo. Pri tej priložnosti ne bo škodovalo, da se omeni še nekaj. Razna podjetja, ki zaposlujejo delavce in nameščence, so se letos po vzoru in vzgledu nacionalsocia-lizma čisto drugače pokazala napram svojim sodelavcem, kakor je bil nekoč slučaj. Razen čednih božičnih in novoletnih daril v obliki denarja, ki jih ne gre podcenjevati, so v največ primerih obrati svoje ljudi pogostili še posebej na nalašč za iste prirejeni božičnici, katere so se udeležili večinoma tudi vsi člani družin dotičnih obratovodij. To je lepa gesta izravnave in tovarištva, 'ki se temeljito razlikuje od božičnic, k: smo jih na Spodnjem štajerskem imeli priložnost gledati, ko so tovarne bile še v rokah mednarodnih Židov, k: so predstavljali napram delavcem in nameščencem delodajalce, slednji pa delojemalce.
*	Socialno delo nemških železnic. V mejah socialnega dela, ki ga vrši uprava nemških železnic, je skrb za železniški naraščaj na vidnem mestu. Vajenci in mladoletni delavci se pridno opazujejo, voljo in veselje se jim pa veča z raznimi premijami. Tam, kjer gre za izredno lepe in dobre storitve, se takim mladim silam omogoči nadaljnje izobraževanje z obiskom šol, vključno visoke šole. Za železničarje ima železniška uprava v lepih krajih železničarske domove za oddih in dopust, katere za neznatno ceno lahko obiskujejo. Za 100.000 ženskih sil, ki so jih vojne razmere posta-viie v železniško službo, je še prav posebno preskrbljeno, ženskam se dovoljujejo dopusti po 14 dni radi odmora, kar se dogaja avtomatično. Pri tem se pa ni pozabilo na otroke naših železničarjev, kar potrjujejo otroški domovi itd. Prav posebno se pa skrbi za železničarje v pokrajinah novopridobljenega vzhoda. Za prometno osebje so ustanovljene kuhinj« po večjih postajah, po oddaljenejših progah se pa prevaža topla hrana v posebnih posodah, da je tudi tistim železničarjem, ki nimajo več mnogo stika a mesti omogočeno priti do zadostne in okusne prehrane. Vagon, ki ima tonfilHiško aparaturo, vozi po stransko ležečih progah ter predvaja najnovejše filme, ki si jih lahko na enkrat ogleda 70 železničarjev. Potujoča knjižnica z 2000 komadi knjig ter posebni zaboji s knjigami obiščejo naše pridne vzhodne železničarje tnrti v najhilj ortrialjenih postajališčih
prostranega vzhoda. Reichsbahn je na vzhodu organizirala tudi železnica sko kmetijstvo, ki obdeluje in gospodari na vseh železniških zemlj ščnih prostorih ob progah ter železničarjem omogoCa rejo malih živali. Tudi sadno drevje bodo nasadili na tem zemljišču.
*	General Nedič bo obračunal z Dražo Mihajlovičem. Te dni je imel srbski mi-nistr ki predsednik general Nedič v bel-grajskem radiu govor s pozivom srbskemu narodu. V prvem delu svojega govora je ostro obračunal z angleško politiko, ki hoče srbski narod žrtvovati za svoje interese, kakor da gre za kak poljuben kolonijalni narod. Srbski narod naj pre odi posledice delovanja Draže Mihajloviča ki opravlja posle za Anglijo in Moskvo. Ob koncu svojega govora je Nedič napovedal najostrejše ukrepe proti Draži Mihajloviču in vsem pristašem Anglije. »Rešitev domovine je prvi zakon, ki ga bom izvedel do konca«, je dejal Nedič.
*	Novi šolski zemljevidi po ameriških šolah. V severoameriških šolah so od nekdaj imeli v vsakem razredu zemljevid, ki je predstavljal Zedinjene države Severne Amerike take, kakoršne so. Velikanski kompleks zemlje, lepo zaokrožen, na severu neobljudena Kanada, na jugu vedno bolj ozek prehod v Meksiko, na vzhodu in zahodu, torej na obeh straneh, pa dva prostrana oceana. Če je ta zemljevid kdo pogledal, mu je bilo takoj jasno, da ima Amerika vsega dovolj in celo preveč. Ozemlja, morja, zraka in kar je še bolj važno, da je do neke meje izolirana in ločena od točk, kjer se križajo interesne sfere drugih narodov in držav, to se pravi, da za njo ni bilo vojnih nevarnosti niti doma in tudi ne od zunaj. V najnovejšem času se pa po ameriških šolah te pravilne zemljevide zamenjava z novimi, ki so jih pred leti razobešali samo nekateri sanjači po svojih pisarnah Ta nova karta ne prikazuje več Zedinjenih držav kot osredje, ki !e na znotraj preskrbljeno z vsem in na zunaj zavarovano Osrednjo točko teh zemljevidov tvori Severni tečaj. Do sedaj kot zaščita prikazana oceana sta komaj vidna, pa'č pa štrlita Norveška in Japonska kakor dve za stre! pripravljeni pištoli proti celini Zedinjenih držav. Cilj, ki ga zasledujejo taki zemljevidi, je prozoren in za nas jasen. Amerikancem in vsemu svetu naj povejo, da Severna Amerika brez obvladanja oceanpv, ni več varna, ker je do neke meje vtkana v ostali svet ter naravnost nevarno izpostavljena napadom drugih narodov. V ameriškem jeziku se to pravi, da je izolacijska, to je odvojena ali ločena politika Zedinjenih držav pokopana in da ie edina rešitev Severne Amerike, priboriti si svetovno gosp'odarstvo in gospodstvo. — Mi vemo kam pes taco moli, zavedamo se pa tudi, da sc mu vedno vsaka želja ne izpolni.
*	Kako si Amerlkanci pomagalo, ker jim primanjkuje oficirjev. »New York Times« poroča: »Amerikansko združenje tovornih avtomobilskih vozačev je na povelje vlade moralo v kratkem času nujno postaviti 2 regimenta prostovoljcev, in sicer takozvanih transportnih čet, ki so jih namenili za neko bojišče preko morja. In res, z ameriško brzino so hitro sestavili 4.000 mož. Sedaj so pa kar iz vrst šoferjev izbrali 240 ljudi, katere so takoj imenovali oficirjem in podoficirjem. V 14 dneh je ta na brzo roko sestavljen regiment bil pripravljen za uporabo na bojiščih.« — Časopis »Washington Post« je pa nedavno objavil seznam raznih
imenovanj oficirjev v ameriški oboroženi sili. Tako je med drugim bilo imenovan:h 45 rezervistov v rang rezervnih brigadah generalov. Med temi rezervnimi bri-gadnimi generali se nahajajo bivši rezervni kapitani in majorji, ki so preskočili kar po tri visoke stopnje. Razume se, da so tem nekvalificiranim generalom poverili poveljstva, ki jih drugod zasedejo samo stari izkušeni oficirji, ki so vse ■ voje življenje prež veli v uniformi in imajo za ta mesta tudi sposobnosti. — Oba primera nud ta najboljšo sliko, kako vodstvo ima Rooseveitova armada, ki ji manjka voditeljev. Kako bodo ti civilisti v generalskih uniformah svoje vojake vodili proti stoodstotnim nemškim, japonskim in italijan kim generalom in vojakom. bo pokazala bodočnost. Kdor pozna vojskovanje in zasleduje današnji način bojev, si lahko napravi sliko, kako bi izgledali boji. Če bi prišlo do resnih spopadov med ameriškimi in osiščnimi četami. Vsak otrok vé, da uniforma in orožje še ne napravi vojaka ali generala. Ce ni izvežbanosti in vsega, kar k isti spada, so to uniformirani in oboroženi civilisti, ki se z zjimi še dolgo ne more količkaj uspešno vojskovati.
*	Ameriška plutokracija že računa na velike povojne dobičke. Ameriški pooblaščenec za posojila in zakupe, Sett:nius, je nedavno izjavil: »Ko nastopi mir, bodo Zedinjene države svoje izkušnje, ki jih bodo med vojno napravile iz zakona o izposojanju in zakupu, lahko izkoristile za pospeševanje boljšega sveta. Kultura bi propadla, če po vojni ne najdemo neko obliko družabnega reda, v kateri bo politična in gospodarska pravičnost jamčila za mir.« — Pooblaščenec 7a pomožne akcije v prekomorskih kraj h, Herbert Lehmann, je pa listu »New York Times« med drugim dal sledečo Izjavo: »Mi se moramo na to pripravljati, da postanemo zaloga blaga za ves svet.« — Obe izijavi potrjujeta na celi črti tudi v našem listu že večkrat iznešene trditve, da gre Rooseveltu v sedanji vojni za obvladanje sveta. V kolikor bi mu to v vojaškem pogledu ne uspelo, upa vsaj na gospodarskem področju doseči to, da bi ves ostal! svet bil v nekakšni gospodarski odvisnosti ameriške židovske plu-tokracije, ki bi po vojni rada še naprej lepo in dobro živela ne samo na račun amer ških, temveč vseh narodov sveta. Gospodom onstran Atlantskega moría pa bodi povedano, da se bo to zgodilo le tedaj, če bodo Amerikanel v tel vojni zmagali. Ker pa tega ne bomo doživeli, tudi iz povojnega izkoriščanja neameriških narodov po ameriških velekapitalistih ne bo nič.
*	»AntrleSka socialna pol'tlka nI sleparija« Tako je izjavil lord Beverldge, ki ga je angleški kralj povabil k zajutreku, zastopnikom odbora strokovnih organ'za-cij, razv'jaioč jim svoje načrte. Da ti načrti niso slenarile, je dokazoval z možnostjo, da je socialno zavarovanle Anglije v melah delavskih strokovnih organizacij in angleškega finančnega gospodarstva možno zadovolj'vo rešHi. Niegov načrt tvori nekakšno srednjo pot med kapitalizmom in socializmom. An<*lila ne sme ničesar opustiti, kar jo z zavezniki združuie. <n zedinl in kar dale angleškemu narodu noeum. — Beverldge mora res uí'vati slab ugled kot socialni reformator 'n se tudi dobro 7avedatl, kako ml-sb'lo delavci o anglešk'h soc'aln'h obljubah VlsdrvTi krogov. Beseda slenarija in goljufija je v tem primeru vzeta angleškemu delavstvu naravnost z jezika, pre-
dno je imelo čas, samo to besedo Izgovoriti.
*	Vpliv komunizma vedno bolj viden.
Angleške delavske strokovne organizacije .so na eni svojih sej sklenile, da je treba podvzeti korake, ki gredo za tem, da se v oboroženi sili postavi takozvane zvezne of cirje, ki bi imeli menda slične funkcije kakor jih imajo v sovjetski armadi politični komisarji. Zadeva izgleda danes še precej nedolžna, je pa izven vsakega dvoma, da gre za boljševižki vpli», ki je danes v Angliji radi zavezništva med Anglijo in Sovjetijo velik. Komn-terna pač pripravlja ozemlje za boljševl-zae jo angleške oborožene sile, zavedajoč se pri tem, da je treba železo kovati, ka-dar je razgreto.
*	Nasprotstva med Angleži in Amerlkanci. švedski list »Dagens Nyheter« j« objavil opazovanja in vtise svojega do-pisn ka o nastopajoči napetosti v Javnem mnenju, ki je med ameriškim in ange-škim narodom vedno bolj očitna. Novinar je o tem govoril z nekim visokim angleškim mornariškim oficirjem, ki mu je priznal, da obstojijo nasprotstva v ljudskem značaju obeh narodov. PovrSnost ia precenjevanje Angležev se ne da vedno dobro združiti z amerikansko hitro odločitvijo in odkritostjo. Tudi, če oba naroda govorita eno in isto, ne mislita vedno eno in isto (mogoče je mnogim Ang e-žem poudarjanje bratranstva A meri kancev neprijetno, ampak razmere so a« spremenile, ker je starejši bratranec v Evropi na svojega mlajiega bratranca precej navezan. — Tega se najbolj zaveda Churchill in je zato svojim rojakom v Angliji dal najboljši vzgled, ker bi drugače ne bil poljubljal stare tete Eleanor Roosevelt. Bogate stare tete si je paS dobro pridobiti, če človek potrebuje ia pričakuje nekaj od njih...
*	Kako si lord Robert Cecil zamišlja »bodočo« Evropo. V decemberski številki angleške revije »Contemporary Re-v ew« je objavil lord Robert Cecil svoja misli o povojni Evropi, kakor si jo pač predstavljajo Angleži in Amerikanci. Z njegovega vidika je popolnoma jasno, da si bosta svet razdelili po »zmagi« — Anglija in Amerika. Boljševizmu je pa tudi lord Robert Cecil dodelil v povojni Evropi veliko vlogo, sicer ne bi bil napisal sledečih besed: »Prav gotovo je, da v Srednji in v Vzhodni Evropi ne more biti nikak h sprememb brez privolitve Sovjetske Unije. Vojaški in politični položaj Sovjetske Unije v teh področjih bo prevladujoč«. Z drugimi besedami: lord Robert Cecil bi rad izročil Nemčijo nožu boljševiškega krvnika.
*	Francoska sodba o umoru Darlan-a. V Vichyju so takoj, ko je prispela vest o umoru admirala Darlan-a, izjavili, da gre za zločin znane angleške organizacije Intelligence Service. Državni tajnik Marion je izjavil, da je pri presoji tega umora in njegovega ozadja dvoje značilno: izostanek točnejših informacij o osebi zločinca in zadovoljstvo, ki ga Je pokazala londonska radio-postaja v svojih emisijah o zločinu v Alžiru.
*	Roosevelt o umoru Darlan-a. Kakor
poroča nek španski dopisnik iz Washing--tona, je umor admirala Darlan-a precej pokvaril božično razpoloženje v Beli hiši. Roosevelt je sprejel vešt o umoru par ur potem, ko je po radiu naslovil na ameriški narod svojo božično poslanico. Njegova sodba o umoru je bila zelo značilna. Dejal je namreč: »Ta umor nosi obiležje dobro pripravljenega zločina«.
*	Eisenhower je baje »Foch sedanje vojne«. Amer.ški časopis »Lile« je nedavno o tem generalu pisal, da se leto 1918. ne bo več ponovilo, če bo sedanji poveljnik ameriških čet v Francoski Severni Afriki pri končni zmag; na a silami osi imel soodločevati. Po pisanju e-ga lista, stoji Eisenhower na stališču, da je treba po vojni Nemčijo napraviti n-potentno, to se pravi, nezmožno. — Ei-
' genhower, ki trenutno kakor znano, čuva in pripravlja, kako b. se lotil napada na sile osi v Tunisu, da bi si svojo pozicijo, ki jo je po zaslugi gotovih izdajalcev brez bojev v Maroku in Alžiru pridobil, še nadalje obvaroval, najbrž n ti ne sanja, da bi kedaj koli iz Afrike prišel na evropsko celino ter premagal Nemčijo in jo napravil nesposobno.
*	O ureditvi francoskih skupnih re-«ttivraeij. V Franciji bodo s posebnim zakonom, ki ga pripravlja kmetijski minister Bonnafous, ustvarili podlago za ustanovitev velikih restavracij, v ka e-rih se bo prehranjevalo ljudstvo. Zamišljenih je pet vrst lokalov, na katere bodo razdelili delavce in nameščence kot goste po zaslužku in dohodkih seveda.
*	Za uničevanje volkov je madžarska vlada razpisala nagrade. Za vsakega po-končanega volka plačajo državne blagajne po 100 pengov.
*	Vzgled ameriškega vojaka. Angleški list »Daily Mal« je o nekem ameriškem vojaku, ki je pobegnil iz svojega oddelka, po ameriških poročilih napisal sledeče: »Pobegnil je eden najboljših ameriških vojakov. Ko so radi tega pregledali njegovo preteklost, so ugotovili, da je najmanj enkrat ukradel nekega malega otroka, da je od njegovih staršev izsrlil denar za vrnitev istega. Cestnih ropov je izvršil 17, posilstva žensk 4, razen tega je neštetokrat uporabljal strelno orožje proti drugim ljudem; avtomotrlov je Ukradel 6, v kaznilnici je bil tovariš znanega bandita Al Capone-;'a, električnega •tola se je rešil kakor Al Capcne. Da je pri vojakih postal vzor-vojak, gre zasluga njegovi spretnosti, ki si jo je pridobil z revolverjem kot bandit po čikaškem podzemlju. Ta vojak le M namerilen za prevoz v Afriko. Bil je že vkrcan na ladji, toda v pravem trenutku jo je popihal.«
*	Hrvatska dobi tudi državno loterijo.
Tozadevni zakon je že izdelan. Po njem bo država edini uprav'Cenec za izdavanje in prodajanje ter igranje na srečke.
*	Sole na vzhodu. Kljub vsem vojnim težavam uvaja nemška ttprava na vzhodu šolski pouk na področju dežel Lettiand, Litauen in Estland. V tem je najboljši dokaz, da želi Nemčija tamkajšnjo in*e-1'genco vzgojiti in pripraviti za sodelovanje a nacionalsocislistično upravo. S tem zadene naša Šolska politika v teh deželah kar dve muhi na en ndarec. Inteligenca ne bo več brez haska in dela in Jtudska moč bo lahko na celi črti služ:!a narodrt m «krrpnosti Za Ijnd^ko šolo bo prednisan 71etni obisk, ki bo streho obvezen. 7a absolvente 4. razreda ljudske
se bo uredilo izbire, ki bodo dol» fiale. kdo gre v srednje šole. Po absol-Vranju srednjih šol borto zavet Izvršeni izberi nalboli nadaHenih in sposobnih za. vn?s na '»letno vi$*o šolo, ki bo skrbela za naraščaj za visoko Solo, a'i pa za dva do trirazredno kmet'"°ko obl'sratno strokovno šolo itd. Nadalje so predvidene višje strokovne šole. seveda tudi za sprejem na pod1a'-''h strogih izbir ros prtpravn'h in od^ovariajoft'h ter nadarjenih ti*en."**v I* viijfh strokovnih šol se bo najboljšim
učencem seveda tudi omogočilo prestop ] in vpis na visoke kmetij3ke, gozdarske in tehn čne šole.
*	Tudi albanski ekskralj bi rad postal zopet vladar. Kakor znano, živi pobegli albanski kralj Ahmed Zogu nekje v bližini Londona. Tega nekdanj ga albanskega častnika, ki se je svoječasno povzpel na prestol Albanije, so začele mikati akcije ostalih njegovih kolegov m bivš h kronanih glav, kakor so norveški kralj in nizozemska kraljica, ki sanjata o neki morebitni angleški zmagi in zo-petni vrnitvi na svoje dobičkanosne prestole. Zdramil se je ta Albanec in Bal-kanec, ki ima za ženo neko madžarsko grofico in ga Albanci še prav dobro poznajo po njegovem razuzdanem življenju na račun ljudstva, za katerega ni imel drugega kakor pobiranje državn;h dajatev v obliki davkov in blaga in začel je laziti okrog Churchill-a in ostalli sličnih pt:čev, da bi sprožil akcifo za obnovitev Albanije pod njegovo krono.
*	Zvišanje vojaške pripravljenosti na švedskem, švedska vlada je na predlog švedskega vrhovnega poveljnika vojske sklenila, ojačenje vojaške pripravljenosti v sedanji zimi in spomladi. V to svrho bodo vpoklicani obvezn ki na kratkotrajne vojaške vežbe.
*	Polovica vseh ¿vedskih tovorn.il ladij v anglo-amer.ški službi. NemSki listi poročajo iz Stockholrna: Kakor poroči švedski list »Dagens Nyheter« iz New Yorka, je trenutno 5335 švedskih mornarjev zaposlenih v angio-ameriakl plovbi. Približno polovica Švedskega trgovskega brodovja je v anglo-ameriški službi. Mnoge švedske ladje plovejo sedaj med anglo-ameriškimi in nevtralnimi pre-komorskimi lukami.
*	Italijansko-bolgarska prometna konvencija. Italija in Bolgarija sta sklenili prometno konvencijo, po kateri bosta zgradili dve mednarodni cesti. Ti dve cesti bosta izpeljani iz Drača in Anttvarija preko Makedon je in Sofije do bolgarskega mesta Ruse.
*	Vse šol« v Iranu bodo na angiešld pritisk zaprli, ako demonstracije dija-štva proti sedanjemu režimu in okupacijskim oblastem ne bi prenehale.
*	Nove madžarske poštne znamke. Madžarska poštna uprava bo izdala s 1. Januarjem 1943 'splošno veljavno novo serijo požtnih znamk. Posamezne znamke te nove serije boelo predstavljale znane osebnosti iz madžarske zgodovine, istotako pa tudi madžarske kulturne spomenike.
*	2f*0 000 telet In najmanj 100 000 svinj je »izginilo« na Švedskem po pisanju švedskih listov vsted podtalnega delovanja takozvane »črne borze«.
*	Angleški komunisti zahtevajo zedi-n jen je vseh delavccv pod moskovskim bi-ftiBi. Po poročilu agencije Renter je zahtevala angfeSfca korrrun'stiina stranka od angleške delavske stranke pretopi-tev v eno samo strank^. Glavni odbor komunistične «trakte 4i obenem Izdavil, da lahko igra «¿'njen» delavsko gfbanje tako v vojskovanj« Jtakwr tudi pri re^tvi povojnih vm-ašani »strain©* vlogo.
*	Nad tis»« mrtvih je zahtevala po-fcesna katastrofa v An» teli ji. Po za&r'h poročilih je mesto Erba popolnoma porojeno V TvTTtdarju je porušenih čez petdeset hiš. 40 nadaljnffh Mš so Je zrušilo tekom reševalne akcije.
*	Boiirstrsfca rtrtverta v Skor-lj«. Novi bolgarski (fr*»vni proračun predvideva izdaten kred't za rrstanovltev posebne bWgarske univerze v Skoplju.
! * General Eisenhower je b.l tudi poveljnik Gib.aiiarja ... A0euci.a Reucer priznava šele seciaj, da je prevzel ameriški general Eis.nhower v prvih dneh napada na Francosko Severno Afriko tudi poveljstvo nad Gib. altarjem. Po dvesto let.h je potemtakem imel prvič nek ino-zemec kontrolo nad »pečino Bri.ansk ga imperija«. S te »pečine«, ki so jo Španiji na nesramen način iztrgali, je »inoze-mec« sicer odšel, z »druge in večje pečine« pa najbrže Angležem na ljubo ne bo odšel...
*	Silen potres v Severni Anatoliji. V področju mesta Erba-Tokat-Nikdar v Se-verni Anatoiiji se je preteklo nedeljo odigrala velika potresna katastrofa. V mestu Erba se je porušilo več hiš. Prva poročila so govorila o več sto mrtvih in ranjenih. Nastali so tudi veliki požari. Erba je sred šče velikega tobačnega pod-ročia in je računati s tem, da Je zgorelo več milijonov kilogramov shranjenega tobačnega pridelka.
*	Vangčingvaj je obiskal Tok.o. Predsednik kitajske narodne vlade v Nankin-gu, Vangčingvaj, je imel te dni važne razgovore z japonskimi osebnostmi ter je bil sprejet v posebno avdijenco pri japonskem cesarju. Japonskim časnikarjem je izjavil Vangčingvaj, da se bo Kitajska skupno z Japonsko bor la do končne image in ustvaritve Velike Vzhodne Azije. Vangčingvaj je tudi izrazil svoje Občudovanje za sijajne podvige japonskega orožja Izjavil je nadalje, da bo Kitajska svojo narodno moč dvigala tako v moralnem kakor tudi v gmotnem pogledu, da bi tako lažje pomagala Japonski izvo-jevati zmago.
*	Bolgarsko sobranje je otvorilo v torek svoie zasedanje, ki bo trajalo do konca januarja.
*	Oblačilne nakaznice tudi na» Hrvatskem. S 1. januarjem 1943 je uvedla hrvatska vlada nakaznice za tekstilno blago.
*	Darlan na filmskem platnu izzviž-gaa. Kakor poroča švedski list »Nya Daglight AHehanda«, igrajo sedaj v londonskih kinoglediščih film, ki prikazuje najnovejše dogodke v S 2verni Afriki. V komentarjih karakterizirajo Angleži Darlana kot osebo, »ki je pripravljena služiti ali goHufat5, kakor mu pač ugaja«. Zanimivo je, da je angleška cenzura dovolila predvajanje tega filma. Ko se poiavi Darlan na platnu, pričenja po ki-no-g1edišč"h publika zvižsrati, da bi na ta način obsodila izdajalca, ki služi ameriškim interesom in ne Angležem.
*	Dober odgovor srbskih kmetov hujskačem v Londonu, Moskvi in Wash ng-tonu. Okrožje Vaijevo je imelo predpiso« ma oddati '279.268 kg pšenice. Toda že do 18. decembra so kmetje oddali v smislu poziva vlade generala Nediča 429.000 kilogramov pšenice, 18 000 kg moke in še 50.000 kg drugega živeža za domove
1 srbskih beguncev. Srbski kmet.ie so torej dali hujskačem v Londonu, Washingtonu in Moskvi primeren odgovor.
*	Vsa Italija se je spomnila 11. obletnice Arnalda Mussolinija. Pretekli ponedeljek je pravkar minulo 11 let, odkaf je zatisnil svoje oči Arnaldo Mussolini, brat italijanskega m'nistrskega predsednika Eernta Mussolinija. Na njegov grob, ki se nahaja na hribu Paderno v Ro-magni, je položil generalni tajnik fašistične stranke, minister Vidussoni, ob navzočnosti številnih zastopnikov fašističnega direktorija in lista »II Popolo d Italia«, ki ga je pokojni Arnaldo urejeval do svoje smrti, venec in cvetje
c,ttAM-D-LAMPE MIT DER OOPPEllyf O	"I»
§	Besser für Dich — ? g besser für olle! §
jg	Osram - D • Lampen geben
f	dank der Osram-Doppel-
3	wendet ein Höchstmaß an
5	Uchf für den verbrauchten
8	Strom. Sie sorgen für
£ wirtschaftliche g Stromausnutzung.
Strom wird meist mit Kohle erzeugt, mit der sparsam umgegangen werden muß.Verlangen Sie darum, wenn Glühlampen ausgewechselt werden müssen, stets Osram-D-lampen!
OSRAM-IAMPEN
2 WÜMtfirutoufftAnm/ g
O	TIS	£
J«AM-D-lAMPf MIT OER BOHtl**
TO IN ONO
o. Amerika ima koridor z Alasko. Ze-
dinjene države Severne Amerike so vzdolž zapadne obale do Alaske zgradile sedem do osem metrov široko avtomobilsko cesto, ki so jo pred par meseci izročili svojemu namenu. Cesta ima namen, omogočiti Amerikancem politično in gospodarsko prehoditi Kanado, omogočiti zemeljski prehod in zvezo med Zedinje-nimi državami ter tvoriti nekakšen koridor preko kanadskega ozemlja. S to cesto so si Amerikanci zvezali suho pot S Sovjetsko Unijo ter hkrati omogočili Stik z Britansko Kolumbijo, ki bo prišla v amerrško gospodarsko odvisnost in je še bolj malo izkoriščena. Kanada se je V zvezi s to cesto obvezala, da ne bo ©carinila blaga, ki ga bodo Amerikanci prevažali po tej poti. Amerika bo seveda na kanadskem ozemlju vjdrževala in popravljala to cesto. Mimo tega so Amerikanci od Kanadčanov za časa trajanja vzeli železnico, ki se v Kanadi dotika te nove ceste, v zakup za prevažanje vojnih potrebščin. Kanada se ie razen tega obvezala, da bo vzdolž te avtomobilske ceste zgradila celo vrsto letališč. Alaska cesta vodi na severu do Fairbanksa, od koder teče železnica do polotoka Seward ob cesti Bering. Amerikanci se sedaj bahajo, da so vsem prekomorskim nevarnostim v brk s to cesto ustvarili možnost dovoza vojnega materijala v Sovje-tijo. — Amerikanci so pri vsem tem pozabili povdariti, da je razdalja med skrajnim severovzhodnim delom Sibirije in sibirsko železnico večtisočkilometerska, kar bo morebitne prevoze zelo otežavalo. Amerikanci pač te ceste niso gradili, da bi pomagali Sovjetom, gradili so jo bolj iz stremljenja po utrjevanju svojega obvladanja celotne severoameriške zahodne obale.
o šef nemškega generalnega štaba armade. Sedanji šef generalnega štaba nemške armade je General der Infanterie Kurt Zeitzler. Mož se je rodil dne 9. junija 1895 v CoBmar-ju pri Luckau-u. Kot Fahnenjunker je vstopil leta 1914. v in-fanterijski regiment št. 72, kjer je že decembra istega leta postal lajtnant. Po svetovni vojni je služil v Reichswehr-i. Ko se je ustanovilo oklopno armado, je vstopil vanjo kot major. Dne 31. maja 1939 je Zeitzler postal Oberst v general-
nem štabu. V sedanji vojni se je kot šef generalnega štaba neke oklopne skupine na Poljskem in na zapadu posebno uveljavil. Z nezaslišnim delovanjem In zaupanjem na uspeh je izdelal prve priprave za gibanja oklopnikov v do tedaj še neznano velikem obsegu. Tudi na Balkanu
se je odlikoval z brezobzirnim nastopom za svojo lastno osebnost. Za svoje zasluge je dne 5. junija 1941 dobil Ritterkreuz zum Eisernen Kreuz. Pred svojim Imenovanjem za šefa generalnega štaba armade je bil Zeitzler šef generalnega Štaba neke Heeresgruppe.
DER OBERBÜRGERMEISTER DER STADT MARBURG a. d. Drau
Abt Forstwesen
Betrifft: Schlägerungsanmeldung.
Marburg, den 22. Dez. 1942.
Bekanntmachung
Im Sinne des Gesetzes vom 8. April 1921, LGB1 Nr. 348. bezüglich einiger die Walderhaltung betreffende Maßnahmen ist es verboten, Holz-schlägerungen ohne vorherige Bewilligung der zuständigen Behörde vorzunehmen.
Es hat sich nun herausgestellt, daß Waldbesitzer eigenmächtig Schlägerungen durchführten, ohne die vorherige Bewilligung eingeholt zu haben.
Ich fordere nun alle Waldbesitzer im Stadtkreis Marburg a. d. Drau auf, die seit dem 1. April 1942 in ihren Wäldern vorgenommenen Schlägerungen unter Angabe der Menge, der Holzart und des Sortimentes bis spätestens 15. Jänner 1943 bei ihren zuständigen Bezirksdienststellen zur Anmeldung zu bringen.
Gegen diejenigen Waldbesitzer, die dieser Anmeldung nicht nachkommen oder unwahre Angaben machen, werde ich unnachsichtlich das Strafverfahren einleiten und haben diese die strengsten Strafen zu gewärtigen.
1659	Im Auftrage: gez. Dr. BADL.
Meinet Mmpt
Jedes Wort kostet für Stellengesuche 6 Rpf, das fettgedruckte Wort 26 Rpf, für Geld-, Realitätenverkehr, Briefwechsel und Heirat 13 Rpf, das fettgedruckte Wort 40 Rpf, für alle übrigen Wortanzeigen 10 Rpf, das fettgedruckte Wort 30 Rpf. Der Wortpreis gilt bis zu 12 Buchstaben je Wort. Kennwortgebühr bei Abholung der Angebote 35 Rpf, bei Zusendung durch Post oder Boten 70 Rpf. Auskunftsgebühr für Anzeigen mit dem Vermerk: „Auskunft in der Verwaltung oder Geschäftsstelle" 20 Rpf. — Anzeigen-AnnahmeschluD: Donnerstag um 11 Uhr. „Kleine Anzeigen" werden nur gegen Voreinsendung des Betrages (auch gültige Briefmarken) aufgenommen. Mindestgebühr für eine Kleine Anzeige 1.— RM
ZU VERKAUFEN
Verkaufsanzeigen (Qebrauchtwaren) dürfen nur mehr mit Preisangabe veröffentlicht werden
Töpferglasur liefert prompt nur an Hafner Glasgroßhandlung Sadnikar, Graz, Rebengasse Nr. 1.
Bauern Achtung!
Futterschneidmaschinen-messer
für aller Art Maschinen liefert Felix Ple-schei, Saldenhofen, Untersteiermark. _1634-3
Hochträchtige Kuh,
gute Melkerin, zu verkaufen. Neuwirt, Lasach, Post Wachsenberg.	1662-3
flhfällp Altpapier, Hadern, Schnei.
derabschnitte, Texlilabfälle, Alleisen. Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse S.	160-4
Kaufe laufend grüne und weiße
Korbweiden
in jeder Menge. Peter Kotschitsch. Korbflechtermeister, Marburg, Draugasse 8.
1663-4
OFFENE STELLEN
Vor Einstellung von Arbeitskräften muB die Zustimmung des zuständigen Arbeitsamtes eingeholt werden
Hemdennäherinnen
werden sofort aufgenommen. Wäsche« fabrik Hido, Lang & Lichtenöcker, Cilll, Unterkötting.	1132-6
Winzerleute
(2—3), mit oder ohne Kühe werden aufgenommen. Freigraben (Koschagg) 51
1665-6
Verkäuferin
als leitende Kraft für Gemischtwarengeschäft im Drautal, in der Nähe von Marburg, und ein
Lehrjunge
werden sofort aufgenommen. Zuschriften an -Franz Lamprecht, Rast bei Marburg.
1667-6
Ottar&urger Leitung
AMTLICHES ORGAN DES
STEIRISCHEN HEIMATBUNDES
19 43
m
JANUAR
1	Neujahr
2	Dieter
S	3 Waltraut
M	4 Rüdeger
D	5 Eduard
M	6 H1.3Kön, ©
D	7 Valentin
F	8 Erhard
S	9 Elfriede
10 Opfersonnt. M 11 Hilde D 12 Ernst M 13 Gottfried > D 14 Felix F 15 Alfred S 16 Roland
S	17	Anton
M 18	Wilfriede
D	19 Ingrid M 20 Sebastian
D	21	Wiltrud i
F	22	Dietlinde
S	23	Meinhardt
S 24 Herbert M 25 Paul D 26 Notburga M 27 Albert D 28 Manfred F 29 Gerda $ S 30 Adelgunde
S 31 Konrad
FEBRUAR	MARZ
M 1 Ignaz D 2 Lichtmeß M 3 Blasltag D 4 Oskar F 5 Edgar © S 6 Dorothea	M 1 Snitbert D 2 Eberhard M 3 Kunig D 4 Burkhard F 5 Ingomar S 6 Fridolin ©
S 7 Richard M 8 Helene D 9 Egbert M 10 Arnold D 11 Adolf F 12 Humbert } S 13 Veronika	S 7 Fasch.-S. M 8"Faschingm. D 9 Fastnacht M 10 Ascherm. D 11 Wolfram F 12 Walter S 13 Rosa J
S 14 Opfersonnt. M 15 Siegfried D 16 Simeon M 17 Evermod D 18 Angilbert F 19 Friedrich S 20 Ulrich ©	S 14 Hgt., Opfs. M 15 Klemens D 16 Heribert M 17 Gertrud D 18 Eduard F 19 Josefitag S 20 Wolfram
S 21 Guntbert M 22 Marold D 23 Reinhard M 24 Matthias D 25 Walpurga F 26 Ottbkar S 27 Waldem. ff	S 21 Frühlanfg.® M 22 Tankred D 23 Otto M 24 Friederike D 25 Maria F 26 Ludwig S 27 Rupert
S 28 Heribert	S 28 Guntram M 29 Eilbert «f D 30 Roswina M 31 Wido
APRIL
1	Hugo
2	Franz v. P.
3	Thiento
4	Isidor
5	Juliana
6	Balderich
7	Lothar
8	Berta
9	-Waltrude 10 Engelbert
S	11 Leo
M	12 Julius >
D	13 Hermengild
M	14 Hedwig
D	15 Gottwin
F	16 Gebwin
S	17 Rudolf
S .18 Palms. M 19 Emma D 20 Gudrun $ M 21 Manfred D 22 Gründonn. F 23 Karfreitag S 24 Karsamst.
S 25 Ostersonnt. M 26 Ostermont. D 27 Dietbald @ M 28 Gerfried D 29 Irmentraud F 30 Hildeg.
MAI
S 1 Nationalf.
S
M
D
M
D
F
S
2	Gerhilde
3	Ansfried
4	Florian
5	Gotthard
6	Otmar
7	Gisela
8	Ida
S	9 Roderich M 10 Gertram
D	11 Gangolf
M	12 Irmhilde
D	13 Armgard
F	14 Erenbert
S	15 Sophie
S	16 Muttertag
M	17 Bruno
D	18 Erika
M	19 Gottlieb (
D	20 Roland
F	21 Oswin
S	22 Heinrich
S 23 Arno M 24 Hildebert D 25 Urban M 26 Philipp 6 D 27 Johann F 28 Wilhelm S 29 Markwart
S 30 Ferdinand M 31 Angela
JUNI
D	1 Konrad M 2 Ulrich ©
D	3 Himmelft.
F	4 Hildebrand
S	5 Winfried
S 6 Norbert M 7 Sebastian D 8 Medard M 9 Irmgard D 10 Margarethe F 11 Hilderich J> S 12 Hartmann
S	13 Pfingsts.
M	14 Pfingstm.
D	15 Veit
M	16 Volker
D	17 Volkmar
F	18 Herta
S	19 Juliana
S 20 Berthold M 21 Alois D 22 Sommeranf. M 23 Edeltraud D 24 Fronleich. <g F 25 Berta S 26 Rudolf
S 27 Harald M 28 Diethilde D 29 Peter u. P. M 30 Ehrentraud
JULI
D 1 Reinfried F 2 Herwig S 3 Raimund
S	4 Ulrich
M	5 Wendelin
D	6 Gottlieb
M	7 Willibald
D	8 Kilian
F	9 Luise
S	10 Amalia ®
S	11 Siegbert
M	12 Heinrich
D	13 Margarete
M	14 Gisbert
D	15 Egon
F	16 Walter
S	17 Alexand. ©
S 18 Friedrich M 19 Vinzenz D 20 Wolfram M 21 Helga D 22 Einhard F 23 Alberta S 24 Gundel
S 25 Meinold M 26 Anna D 27 Berthold M 28 Viktor D 29 Martha F 30 Wiltrud
S 31 Erna
AUGUST
SEPTEMBER
OKTOBER
NOVEMBER
DEZEMBER
S
M
D
M
D
F
S
1	Rigobert
2	Gustav
3	Stephan
4	Sigrid
5	Oswald
6	Berta
7	Leopold
M	1 Ägidius
D	2 Veronika
F	3 Hermann
S	4 Rosalia
1	Gilda
2	Berengar
S	8 Hedwig M 9 Roland )
D	10 Lorenz M 11 Helmut
D	12 Adele
F	13 Fridhild
S	14 Wernfried
5	Gerald
6	Hubert
7	Helga
8	Maria G.
9	Ortlieb
10	Diethard
11	Willibert
S 15 Hartwin © M 16 Reimlinde D 17 Guda M 18 Reinhold D 19 Ludwig F 20 Bernhard S 21 Irmgard
S M D M D F
S_
S 12 Ottilie M 13 Dietbert D 14 Notburga (§ M 15 Reinbrecht D 16 Ludmilla F 17 Hildegard S 18 Richard
S	3 Erntedankt. M 4 Franz
D	5 Gerwig
M	6 Bruno $
D	7 Gerald
F	8 Reinfriede
S	9 Günter
M	1 Allerhlg.
D	2 Allerseelen
M	3 Berthold
D	4 Karl
F	5 Emmerich >
S	6 Leonhard
M 1 Edwin
D	2 Brunhilde
F	3 Franz
S	4 Barbara J
S	10 Opfersonnt.
M	11 Roderich
D	12 Eduard
M	13 Reinwald ©
D	14 Burkhard
F	15 Therese
S	16 Herburg
S 7 Ernst M 8 Gottfried D 9 Gtg.f.G.d.B. M 10 Irmgard D 11 Martin F 12 Kunibert $ S 13 Edelgard
S	5 Reinhard M 6 Nikolaus
D	7 Gerbald M 8 Gunthild
D	9 Helmut
F	10 Meinrad
S	11 Waldem. ©
S 22 Siegfried $ M 23 Witmar D 24 Bartholom. M 25 Ludwig D 26 Ingwald F 27 Geldward S 28 Augustin
S	19 Lambert
M	20 Friederike
D	21 Matthäus £
M	22 Gunthilde
D	23 Herbstanf.
F	24 Giselher
S	25 Irmenfried
S 17 Hedwig M 18 Berthilde D 19 Ferdinand M 20 Wendelin D 21 Ursula t F 22 Walburga S 23 Herfried
S 14 Opfersonnt. M 15 Leopold D 16 Otmar M 17 Gertraud D 18 Otto F 19 Elisabeth f S 20 Edmund
S	12 Opfersonnt.
M	13 Edburg
D-	14 Folkwin
M	15 Reinald
D	16 Adelheid
F	17 Nokter
S	18 Wibald
S 29 Wilram M 30 Siglinde © D 31 Raimund
S 26 Meinhard M 27 Hiltrud D 28 Dietmar M 29 Michael © D 30 Gerhard
S	24 Harold
M	25 Luitgard
D	26 Ermenrich
M	27 Hiltrud
D	28 Ermelinde
F	29 Elfriede ©
S	30 Alwin
S 21 Amalia M 22 Rüdeger D 23 Edmund M 24 Emilie D 25 Katharina F 26 Konrad S 27 Ute ©
S 19 Klemens € M 20 Hermann D 21 Thomas M 22 Winteranf. D 23 Hildegard F 24 Weihn.-A. S 25 l.Weihntg.
S 28 Gregor M 29 Walter D 30 Andreas
S 31 Wolfgang
S 26 2.Weihntg. M 27 Johannes i D 28 Unsch. K. M 29 Otwald D 30 Volker F 31 Sylvester
ÜmfÜtck'sme
u< u. «uigptall l
iUmmt ans Htzeks
mit
MARIANNE HOPPE, CARL KUHLMANN, CARSTA LÖCK, ERNST v. KLIPSTEIN.
i?ür Jugendliche nicht zugelassen! Freitag, den 1. 1. 1943 um 10 Uhr Vormittag; Samstag, den 2. 1. 1943 um 14.45 Uhr; Sonntag, den 3. 1. 1943 um 10 Uhr Vormittag und Montag, den 4. 1. 1943 um 14 45 Uhr.
K sj LTUBFILM-SONDEKVORSTELLUNGEN:
BALI
Wunder der Südsee. — Für Jugendliche
zugelassen!
1661
«cRSCHIEDENES
Weingarifter; in der heurigen Sai-_ sou verkaufe ich mehrere Sorten veredelter Reben aus meiner Rebschule. Verlangen Sie Sorten-verzeichnisse. Obstbaum- und Rebschule, Franz Holz, Sagoretz. Post Jurschinzen bel Pe»au__1658-14
Wetngärtner!
Für neue Weineäiten offeriere ich zahlreiche Sorten gut entwickelter Rehen auf verschiedenen garantierten Unterlagen. Alois Drusowitsch. Rebschulbesit-zer, Dragowitsch 33. Post Jörgendorf, Kreis Pettau.	1655-14
Protean1"*' Art - Lede* -
metall - Holz - orthopädische Apparate. Leibbinden, Gummi-Strümpfe. Bruchbänder erzeugt und uetert das 'ührendt Hachgeschäft F t g g e r Bandagei. und Orthopädie, Lieferant sämt-lichei Krankenanstalten u. Sozialinstitute Marburg Drau, Mellingerstraüe 3 Olli Marktnlat7 13
7<i2-14
Pächter
für bäuerlichen Besitz mit Obst- und Weingarten gesucht. Angebote unter »Gonobitz« an die Verw.	1666-14
Venäss tche Person
zur Führung einer Trafik wird aufgenommen. Anfragen bei Powoden, Marburg, Schillerstraße 14.	1664-6
Erhöhung der Renten aus der Bergarbeiter- (Knappschafts-) Versicherung
Durch die Verordnung des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark über die Regelung der Sozialversicherung vom 28. Juli 1942 (V. u. A. Bl. Nr 93) wurden die Renten der Bergarbeiter (Bruderladenrenten), die schon bald nach Errichtung der Zivilverwaltung in der Untersteiermark um 30 v. H. aufgebessert worden waren, neuerlich — u zw. in beträchtlichem Ausmaß — erhöht. Die Renten der sogenannten »Neupensionisten« werden bis zu 50 v. H„ die sogenannten »Altpensionen« in den meisten Fällen auf das Doppelte ihres bisherigen Betrages erhöht. Daruber hinaus wird für jedes noch nicht 18 Jahre alte Kind, auch wenn es schon eigenes Arbeitseinkommen hat, einem Invalidenpensionisten ein Kinderzuschuß von monatlich RM 10— gezahlt. Damit wird je nach der Größe der Familie des Pensionisten eine weitere Begünstigung im Rentenbezug erreicht.
Alle erwähnten Rentenerhöhungen treten schon ab 1. 8. 1942 ein, so daß sich häufig größere Nachzahlutigsbeträge, die für Winteranschaffungen besonders willkommen sein werden, ergeben. Diese Rentenerhöhungen werden von amtswegen vorgenommen, ohne daß es eines Antrages der Berechtigten bei irgend einer Stelle bedürfte. Nur ist es nicht möglich, die Neuberechnung der Renten für alle Anspruchsberechtigten zu gleicher Zeit fertigzustellen. Jene unter ihnen, die noch keine Mitteilung über die Erhöhung ihrer Rente erhalten haben, mögen diese daher in Geduld vertrauensvoll abwarten.
Die Rentenbezieher, der Bergarbeiterversicherung sind auch ge^en Krankheit versichert, so daß im Krankheitsfall für ärztliche Hilfe, Heilmittel, allenfalls Krankenhauspflege, vorgesorgt ist. Diese Krankenversicherung der Rentner wird vollkommen beitragsfrei gewährt.
Infolge der geschilderten Maßnahmen werden die schon im Pensions-stand befindlichen untersteirischen Bergleute und deren Hinterbliebene in der Obsorge um ihren Lebensabend den gleichartig Berechtigten im Reichsgau Steiermark in keiner Beziehung mehr nachstehen.
Die dargestellten Verbesserungen sind nur ein kleiner Ausschnitt aus der Verordnung des Chefs der Zivilverwaltung über die Neuregelung der Sozialversicherung, die den bergmännischen Berufsstand in der sozialen Sicherung an die Spitze aller Schaffenden stellt. Hierüber wird in Kürze weiter berichtet werden.	1656
Wegen technischer Schwierigkeilen
erscheint der
Untersteirische Kalender 1943
erst im Jänner 1943
Wir bitten alle Besteller bis dahin um Geduld. Die Aualieferung wird nach Fertigstellung sofort vorgenommen und bekannt gegeben werden.
MARBURGER VERLAGS- u. DRUCKEREI-Ges. m. b. H.
Kalenderverlag
landes-Hypotheironansfalf für Steiermark
i
GRAZ, Radetzkysfrasse Nr. 15

Kommunaldarlehen
Hypotheken auf Grundbesitz in Stadt und Land
CILLI, Postfach
Siedlungsdarlehen
Haftung des Reiehsjjaues für sämtliche Verbindlichkeiten der Anstalt