6t. 80. V Gorici, v soboto dne 15. julija 1911. Tečaj ZLI Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto oh 4. uri popoldne ter stane po poMi prejemana aH v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K 2/s ,r . . 10 „ lAaJ„ »v ¦• . * *f posam»eW'žtei»uKft*5^eto:iOiviii, V Gorici se prodaja „5ocV^ vseh tobakamah. ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot eo Goriškem in firadiščanskem" in dvakrat v letu „Vozni-wd že--i leznic, paraikoV in poštnin sveztt Sa naročila breg doposlase na ročnine se ne osiramo. »Vse za narod, svobodo in napredek!« D/. K. Lavrič. Uredništvo ; nahaja v Gosposki ulici St. 7 ¦¦¦ Gorici v l. nadstr. na lili«. UpravniŠtvo . . se nahaja v Gosposki ulici št. 1 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14. vin.,\3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke. po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin, vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo, vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčic) tiska i« asd. '"......" " ~L .. -''¦¦¦¦! _U1 J-",!"'.......'-'¦l.!r-'.j'i.'J '.".J! .^.«1. .IMUUL.«! K položaju. Gautsch konierira. Dr. Lazarski je bil pri Gautschu v imenu poljskega kluba. Pol ure sta govorila. Gautsch je omenjal pred vsem velik pomen poljskega kluba v parlamentarnem življenju Avstrije ter zasluge -kluba v najvažnejših državnih vprašanjih, izrekel je željo, da naj bi bilo razmerje vlade nasproti poljskemu klubu dobro in trajno. Kar zadene ministerskega-predsednika, bo on podpiral vse kulturne in gospodarske postulate gališke dežele. Lazarski j se mu je zahvalil za prijazne besede..... Mimsterski predsednik je potem povdar-jal potrebo hitrega pozitivnega dela v parlamentu, zlasti glede" bančne predloge in bramtmega zakona ter drugih nujnih l)redlog. Nemški »Nationalverband« je zastopalo pri ministerskem predsedniku 7 poslancev. Gautsch je omenjal, da bo sedanje zasedanje kratko. Vprašali so ga, če namerava vlada v poletnem zasedanju predložiti nacionalne-politične predloge, na kar je rekel Gautsch, da bi bilo treba premisliti dobro, če bi kazalo brez zanesljive veČine predložiti to predlogo. Wolf je omenil, da se čuje, da.se spremeni z novim mintster-skhn predsednikom sistem. Gautsch je odvrnil, da beseda sistem v takem smislu zanj ne eksistira, dolžnost njegova pa je, da je objektiven. »Nationalverband« kot najmoCnejša stranka v zbornici, mora biti bistven del vsake delovne veČine. Gautsch je govoril tudi o službeni pragmatiki in socialnem zavarovanju ter reke;, da te dve predlogi predloži kakor hitro bo to mogoče. Govorili so tudi o stanovanjskem in draginjskem vprašanju. Glede češko-nemškega vprašanja ima ministerski predsednik namen sporazumno s knezom Thunom to vprašanje rešiti v najkrajšem času. * Socialni demokratje so bili tudi pri ministerskem predsedniku. Rekel le, da mu je pred vsem ležeče na tem, da se zbornica konstituira in dokaže, da je i možna za delo. Glede bančne predloge so menili, da rešitev ne zadene na težko-če, pač pa braonbna predloga. Kot najvažnejšo točko za bližnje zasedanje so označili predlogo o socialnem zavarovanju. Izrekli so nujno željo, da naj se predloži ta predloga parlamentu takoj v začetku zasedanja. Na ta način bi se najboljše dokazala delazmožnost parlamenta. Zastopniki poljskih socialnih demokratov so ur-girali rešitev vprašanja vodnih cest. Pit-toni je govoril o potrebi zavarovanja pomorščakov ter o laškem vseučilišču.... Ministerski predsednik Gautsdi je tega mnenja, da bo državni zbor v svoji novi sestavi mogel redno delovati. On izjavlja, da veruje v parlament. Njegovo sedanje prvo delo ima namen, v javnosti zbuditi zaupanje in vero v novo poslansko zbornico. On želi najožje zveze s parlamentom, v ta namen konforira sedaj z zastopniki vseh strank. Enoten jugoslovanski klub? Kdo veruje, da pride med jugoslovanskimi poslanci do enotnega kluba?! — »Slav. Tagblatt« se bavi opetovano z jugoslovansko delegacijo ter jej priporoča stvaritev enotnega jugoslovanskega kluba, kakor imajo n. pr. Cehi svoj enotni češki klub. Omenjeni list povdarja, da jugoslovanski poslanci reprezentirajo v parlamentu glede politične teže moč, ki sega daleč nad njihovo število. Omenja, da je baron Gautsch v konferenci z Jugoslovani omenjal njihovo posebno politično stališče, ker je povdarjal važnost južnih dežel za skupno monarhijo___»Slav. Tagblatt« sodi, da so Jugoslovani tako razsodni, da v sedanjem položaju ne morejo storiti drugega nego združiti se v enoten jugoslovanski klub— ™----- No, morda pa se ravno danes ustanovi hrvatsko-siovenski klub (slovenski Klerikalci in dalmatinski pravaši) z dr. SusterŠičem na čelu. Morda ostane §u-i terŠič na vratih ter bi povabil Še ostale foslance v klub na »krščanski in trialisti-čni podlagi«, toda le pod njegovo komando — Ne verujemo, da bi prišlo do enotnega kluba, dokler oblači in vedri med slovenskimi' klerikalci dr. Šusteršič..... Res pa je, da je sedanji položaj tak, da bi mogel prinesti obilo haska Jugoslovanom pa združili jugoslovanski delegaciji. Z Dunaja gledajo dol na jug z drugimi očmi kakor doslej. Okoli nas pa se sučejo vojaki z nabitimi puškami in naibasanimi ka- noni, z onstran meje veje bojni veter___ Položaj, ki se da izkoristiti... samo res razsodnih mož treba za to, ne pa Šuster-šičev! Iz Brd. Klerikalni farizeji. — Za krst ni imel časa, samo da je nagajal naprednjaku. Od minulega leta sem se je vrgla klerikalna banda z vsem ognjeni na Brda ter jih skuša na vse mogoče načine podvreči svoji absolutni komandi, da bi mogla potem gospodariti poljubno, zasledovaje za ljudstvo pogubne cilje. Ljudstvo slepijo, da edino njih društva so krščanska, da edino potoni njih farbarij se dospe v nebesa itd. Pozabljajo seveda pri tem nauk Kristov: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«. Krščanstvo, sveto vero, Boga, Kristusa, Mater Božjo imajo zmiraj na jeziku, češ, glejte, kako oni, kateri niso v naših društvih zaničujejo in tajijo vse to, sami se pa ne vidijo, kako farizejski da so. Vse jim pride prav, samb da pomaga njih stranki. Stranka je njih Bog, in za njo zlorabljajo sv. vero, da se mora vsakemu poštenemu kristjanu gabiti to početje. Da tako daleč so že zašli nekateri izvestni 'gospodje v Brdib, da se upajo hujskati stariše naprednih mladeniče v, M le teh ne držijo pod streho, če se im /v.'o ukloniti njih strankarskemu fanatizmu------------------- Spet drugemu se zdi za potrebno citati izpred oltarja »Primorca« ter kritizirati »liberalce« ali kakor nas že imenuje ta posvečen »naš bližnji«. Nimamo nič proti temu, nasprotno, čitajte magari vsako številko, vsaj ljudstvo sprevidi, da niso napredni časniki ravno tako »strupene pilule« kakor jih vi drugi slikate. Saj mislim, da če sme duhovnik med sveto mašo citati izpred oltarja napreden politični list, da ga sme tudi priprost kmet doma na svojem domu. Sicer pa, kar. je bilo v »Primorcu« pi- . sano, je gola istina, le žal, da smo mi na-'prednjaki tako prizanesljivi — ker,imamo pa tudi drugega nujnejšega dela dovolj — sicer bi imeli priliko slišati čitano marsikatero bridko resnico izpred oltarja. Vaši nastopi nas ne strašijo, nasprotno dajajo nam še pogum, capito, gospod Ivan? Kako pa naši gospodje nuiiei skrbijo za krščanstvo, evo vam čitatelji eden izmed mnogih zgledov. V .nedeljo dne 9. t. m. zjutraj pred mašo je imel krstiti g. vikarij iz Jrojane otroka naprednega moža — ta je ob enem član Sokola. Namesto da bi otroka krstil, za kar bi porabil par minut, je rekel, da nima Časa, ker mora študirati pridigo (cel teden ni I imel časa) za mašo. Ta se je pa vršila v j Nebiem, dobre Ys ure od Pojane. Rekel je, da bode krstil popoldne oh 2. Botri so 1 morali, čeprav nevoljni, čakati, a ne do dveh temveč do poznega večera, ter so ; se pozno zvečer vrnili domov na Dobro- j vo, (ker niso iz Fojane), ne da bi opravili j krst — ker g. nune ni prišel še iz Ne- j blega. Dolgo po »Ave Marija« je prišel domov ter jih poslal 'klicat, a botri so že odšli. Drugi dan je pa krstil brez botrov., Ja, gospod Ivan, vi, ki se toliko bojite za vsako dušo, jeli se to pot niste bali, da bi otroka kaj ne zadelo, kar pri tako majhnih ni nič kaj nenavadnega. Je li vam več mar pretresovanje politike do poznega večera, nego pa krstitev otroka? A to ni še vse. Iz tega se lahko vsak uči, da mnogo reči, katere vi druge učite, niso istina, temveč le sredstvo v dosego svojega političnega namena. Za danes, do vol j. Hotel sem le to napisati, ker je ravno ta gospod eden izmed najbolj fanatičnih dušnih pastirjev v Srdih, katerim se zdi, da kdor ni v njegovih na slabem glasu stoječih društvih, sploh ni človek. Pustite nas na.miru pa Bog! In mirna \ Bosna! VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Monteil. Poslovenil: F. K. (Dalje.) »Glejte, glejte, saj imajo tudi oboroženo moč seboj,« vzklikne Galtier. V resnici je prišel tudi poljski čuvaj s prepasano sabljo hi orožniki v paradni uniformi, postavili so se na čelo sprevoda. Končno je prišla tudi duhovščina. Zajutrekovali so pri Mingralu m se pokrepCali z marsikaterim kozarcem, posebno župni upravitelj iz Thodure, ki je rekel, da ne more trpetvi praznega želodca. Vstopili so se za orožniki in končno se prične pomikati sprevod naprej, med glasnim, zaničijivim smehom Rovoonenčanov. »Ni bilo vredno, da sem preložil potovanje v Grenobi.« »Ne toži, danes dobiš Lucijo pri nas, obedovala bo Pri nas.« »O, potem oni iti žal.« Romari so polagoma izginili izpred oči. Vozovi so jim sledili po strmi cesti ko pa so prišli na ravno, so se odpeljali naprej, v Sa-int Marceli hm pa so iih hoteli počakati. Ubogi ljudje so korakali počasi naprej, solnee je šlo vedno više in pričelo pripekati in vsi utrujeni so prispeli v Saint Marcellin. Ko so prišli na zmenjen prostor, kjer N bi jih vozovi ppčakaji, so se ti ravno odpravljali na-Pfei, gospoda se je pokrepčala, torej, naprej. »O, počakajte vendar, da se odpočijemo,« so prosili utrujeni kmetje. Duhovniki so jim dovolili kratek odmor, ali niso hoteli čakati dolgo, počutili se niso -zadovoljne sredi močno republikanskih prebivalcev Saint Marcellina, ki so jih gledali zaničljivo m jih obsipali z rajnimi zabavljieanii. Izrazili so se naravnost, da je ta klerikalna priredba sramota za celo Dauphmejo. Romarji so odgovarjali takim zatoavljieam s prisiljenim nasmehom, samo mladi fantje so se smejali odkrito-j srčno, ter se norčevali sami iz sebe. Prefekt, ki je videl z okna, kaj se godi, je naročil orožnikom, ki so postavali okrog romarjev, naj jih branijo, če hi bilo treba, sam pa se je podal k duhovščini in ji čestital k zaslužnemu podjetju. Sodni predsednik je tudi prišel in oba gospoda sta osrečila romarje z nagovorom, hvalila sta jih ,radi njih pobožnosti in jih opominjala, naj molijo za blagor domovine, katera je tega .teko potrebna. »Bedaki, butci, topoglavi,« so jim rekli Saint Marcel-linčanje, »v celi Iserski dolini so nabirali duhovniki, pa niso spravili niti najmanjše procesije skupaj, vi tepci iz Chambaranse pa ste bili tako neumni, da ste se pustili vje-ti črnufiom. »Nismo tako neumni, kakor vi mislite,« odvrne Peter, »črnuhi nam bodo dali jesti,« Četrt ure, katero so dovolili gospodje v odmor, je minila in izprevod se je pričel pomikati dalje. Toda, bilo ga je mnogo manj, kakor prvotno. Precej mladih ljudi je ostalo v krčmah v »Saint MarceHinu, nekaj pa se jih je peljalo z vlakom do Abanec, od kjer ni ibilo več daleč 'do romarske cerkve. Drugi pa so šli peš in dasiravno so ko- rakali urno, je bila že tri ura, iko so prišli končno do svojega cilja. Vasica je bila jako lepa, visoke hiše z gostilnami in velikimi trgovinami v katerih so 'bile na prodaj masne knjige, rožni venci, svete podobe in razne druge stvari, ki so spominjale ali pa so bile v spomin na »Našo ljubo gospo od vrbe«. Vsi ti predmeti so bili pa ako dragi in ravno taka draginja je bila tudi v gostilnah in drugje vrhu teta je 'bilo pa vse slabo. Ves kraj, gostilne in trgovine so bile samostanske in ti so znali izrabiti priložnost. Sredi -vasice pa je stala cerkev. Bila je velika, visoka, bogato okrašena in popolnoma nova. Poleg cerkve je stala stara z železno ograjo preglajona, vrba. To je bila čudodelna vnba. Pravljica pripoveduje, da je odrezal nekdaj od nje par vejic zagrizen hugenot, najbrže, daibi si popravil svoj. koš. Kar priteče naenkrat iz drevesa kri, tako čista kri, kakor je pritekla na križu iz ran našega Gospoda Jezusa Kristusa. Krivoverec se e sicer začudil, a ni hotel verjeti kar so videle njegove oči/ Mirno je vzel vrtbove. palice in se hotel odstraniti, ko se prikaže Sveta devica sredi vrbovih, vej.' Bila je 'krasno opravljena, vsa' posuta -z dragimi kamni, na glavi pa je imela bliščečo krono. In nebeška kraljica je odpria usta in govorila, ikrivoverou taiko: »Tq. je moja 'kri, katero si ti pretakal, v tvoji pregresnosti,. ali bo ti v blagor, če se spreobrneš.« ¦s- • . (Dalje, prih.) DOPISI. ' Iz kolenskega okraja. Iz TomaJevice. — Toliko nesramnih ¦lažnikov ni v nobeni še tako klerikalni občini, kakor v komenski. Vsi dopisi v »Prim. Listu«, izdajajoči iz komenske občine, ne odgovarjajo niti pičiee . resnici. Človek bi odgovarjal, toda zmisli se na pregovor: Ako se blato meša, še bolj smrdi. In ti fanatični klerikalci od »najfinejšega« 'pa 'do najbolj neumnega se 'tako smešijo, da jih je začelo napredno ljudstvo popolnoma ignorirati, češ: vrti se jim. Enkrat za vselej nekoliko odgovora na zadnji dopis »Plrim. Lista«, da pokažemo javnosti, kako zna oni dopisnik, skrit za črnim plaščem, lagati. Ta umazani dopisnik 'piše, da je naš g. učitelj napravil prošnjo za ples na glavarstvo in da je dobil za odgovor poučen odlok. Prvič moramo resnici na ljubo pov-darjati, da naš g. učitelj ni napravil nobene pranje, ampak tuk. društvo »Napredek« s podpisom društvenega 'predsednika, in tajnika; daije: prvotno prošnjo za ples se ni uložilo na glavarstvo, ampak na tuk. županstvo, datirano z dne 21. maja 1911., kar je 'prefrigani župan Jazbec odgovoril oziroma rešil takole: Reševaje prošnjo od 21. maja 1911. za javni ples dne 9. julija 1.1. Vam naznanjam, da »javnega plesa« ne dovoljujem oziroma ne dovolim. Župan: V. Jazbec. Na ta imeniten odgovor je ;potem društvo napravilo ugovor na glavarstvo, na-vedši natančne podatke, med tem tudi to, da tuk. županstvo nastopa krivično in zgolj strankarsko napram društvu. Glavarstvo ni ugodno rešilo tega ugovora, češ, da ima o tem oblast le kra jna policija, katere poveljnik je Jazbec. Omeniti pa moramo, da tega odloka ni dobil g..učitelj, kakor piše dopisnik v »Prismojencu«, ampak društvo, ker g. učitelj ni društvo, ampak član društva. Mogoče v komen-skem klerikalnem društvu je načelnik obenem tudi društvo. Kakšno veselje je zavladalo pri klerikalcih, ko smo dobili ta odlok, mislili so, da so se nam vsi naši načrti izjalovili. Tudi omenjeni članček v »Prismojencu« so z veseljem brali ter se porogljivo na-smehovali 'klerikalni voditelji, odhajajoči iz farovža, nasičeni z »najmodernejšimi« klerikalnimi nauki. V nedeljo zjutraj pa je marsikaterega klerikalca sunilo pod rebra, ko je zagledal, da se ves Komen in njemu podrejene vasi bleste i velikimi lepaki, naznanjajoč prvo veselico s plesom v nedeljo dne 16. t. m. Se tisti dan se je izrazil "župan, da dovoli drugim vasem, ples le naši ne. Ne vemo, zakaj smo se mu tako zameriM, mogoče radi tega, ker ne uživa pri nas kot -župan nobenega ugleda? Kako neki? Napraviti nam je hotel mnogo zaprek na škodo društva, a se niso mu sponesle, ker je še premalo »brihtem«, čeravno dobiva lekcije v farovžu. Le tako naprej, bomo že obračunali pri prihodnjih" občinskih volitvah. Dovoljenje za veselico in ples imamo že v rokaih in uverjeni bodite gospod župan, da vas ne bomo nikdar več nadlegovali, ker si znamo dragim potom izposio-vati razna dovoljenja. S tem, da nam niste dovolili plesa, ste nam prihranili 40 K, kar vam izrekamo najlepšo zahvalo in vas bodemo priporočevali drugim društvom, kakšen dobrotnik iste; kljub temu pa bodemo vseeno plesali. Saj vi kot župan, kakor simo dobro poučeni, sploh nimate pravice pobirati drugih taks, kakor edino le za pse v občini. »Mislimo, da se sedaj razumemo. Mi pa brez vašega dovoljenja se bomo v nedeljo tem lepše veselili in plesali ob zvokih mavfcmjske godbe zato, ker ste slavno pogoreli. In ravno radi takega pristranskega postopanja županstva nam je zagotovljena velikanska udeležba, da skupno izrazimo ogorčenje napram našim riajbližnjhn nasprotnikom. KlerikalcLso nameravali zadati smrten udarec našemu mlademu društvu in mesto tega Je društvo zadobilo novo in boljšo življensko moč tako, da nima strahu pred propad : X) K je oilo koncem leta 1908. v banki denarja njegovega, sorodnikov, klijentov in t .mcev. Ako bi bil vedel, da 'r»o* rebule banka v namen, da se vzdrži, borzne igre i a fal-ziiiciranih bilanc, gotovo bi n*7: ;lil *<'Jpstorih smo se zbrali, da proslavimo jubilej 10-letnice naših kongresov. — Začeli smo v Pragi, tej materi slovanske kulture, slovanskega de- { la, potem v Ljubljani, Dubrovniku, Opatiji, j Krakovu, Sofiji itd.,.a danes smo na X. kon gresu v prestolnici kraljestva Srbije. Koliko bratoljubja so nam izkazovali pov-sodi, kjer smo delovali in koliko bratoljubja smo ostavljali, kjer smo bili!! Ako je novinarstvo res velesila, začrtali smo s svojimi kongresi svojo — bodočnost. Ali pri tem moramo vedno izločati vse, kar deluje nasprotno našim skupnim ciljem. In koliko tega je bilo še pred 10 leti in je prihajalo tudi na naših kongresih včasih celo do viharnega izraza!! Danes, po 10 letih, tega ni več. Danes smo si bratje, ki si podajamo roko kakor brat bratu. Nekdanjih silnih nasprotstev ni več — in v tej spremeni je ona sila, ki nas dovede do zaželjene bodočnosti. Te spremembe se veselimo iz vsega srca posebno mi Slovenci, ki moramo biti trd boj nasproti trem frontam, ki pričakujemo morattne pomoči samo od Vas. Iskreno Vas pozdravljam v imenu slovenske delegacije. Naša pota so nam jasno začrtana, mi se zavedamo svoje naloge! — Naprej do velike bodočnosti, v kateri se bo tudi našemu nalemu narodu slovenskemu dobro godilo. Resolucija glede železniških kart za časnikarje. Predložena resolucija zahteva: I. naj se novinarjem dovoljujejo brezplačne vožnje na železnicah; 2. da države po vzajemnem dogovoru dovole veljavnost časopisne marke tudi izven mej, to je, da se ž njimi morejo odpošiljati listi. (j. Pustoslemenšek, urednik »Slovenskega Naroda«, je naglašal, da ta resolucija velja v prvi vrsti za Avstrijo in Ogrsko. Zato predlaga, da se resolucija spremeni v smislu, da se dopošlje slov. poslancem v parlamentih v Pesti in na Dunaju ter avstrijski in ogrski vladi in eventuelne tudi ruskemu ministerstvu za promet in poslancem Dume, kajti v Oru-gih svobodnih slovanskih državah ne delajo novinarjem takih neprilik. Pri nas pa delajo »vire tudi tedaj, ko bi 'hotel kak novinar potovati v nauciie svrhe. Slovanska časnikarska brzojavna agentura. Med drugimi je bil čitan referat Srba Ivana Ivaniča iz Belegagrada o »Slovanski novinarski brzojavni agenturi«. Po daljši debati ie bilo sklenjeno, da se izvoli odbor petorice, ki naj ukrene vse potrebno, da se bo mogla agencija nemudoma ustanoviti. Kajti, odsekov, pododsekov in poizvedovanj je bilo že dovolj, a potreba je neizogibna in nujna. — V odbor je izvoljen tudi slovenski časnikar g. Pusto-slemšek. Po seji kongresa je bila seja »Zveze slov. časnikarjev« kasno na večer. Domače vest!. Osebna vest. — Gosp. Avgust Jakopič, predsednik višje deželne sodnije v Trstu, je imenovan tajnim svetnikom. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Bed-nafik Ivan, knjigovez v Gorici, namesto vstopnine k akademiji srednješolcev 1 K, Nabiralnik v gostilni Marušiča v Solkanu 8 K, doslej skupaj 147*44 K. Dne 13. julija 1911 je »Dijaška kufoi-iija« zaključila svoje Štiriletno delovanje. Pri tej priliki se zahvaljuje dosedanje nadzorstvo vsem prijateljem in dobrotnikom .mladine, vsem posameznikom in p. n. javnim zastopom, ki so količkaj pripomogli, da je moglo nadzorstvo v toliki meri vršiti svojo nalogo. V prvi vrst j gre zasluga »Trgovsko-obrtni zadrugi« v Gorici, ki je kuhinjo pred štirimi leti ustanovila in ji dajala potrebne prostore zastonj. Javno zahvalo zaslužijo pa tudi vsi tisti-c. kr. okrajni šolski sveti, nadalje starešinstva in županstva in zlasti še visoki de-zemi odbor goriški, ki so z obilnimi zneski gmotno in moralno podprli ta dobrodelni zavod. Kako potreben je tak zavod v Gorici, se razvidi že iz enega samega fakta, da je bilo namreč v zadnjem šolskem letu 1910/11 oddanih 14.365 kosil in 11531 večerji. »Dijaška kuhinja« v Gorici se je na občnem zboru dne 13. julija 1911 prenovila v samostojno društvo. Naraščajoči pritisk se strani podpore iščočih revnih slovenskih dijakov in vsled tega vedno občutnega potrefjaboljše organizacije v pridobivanju zadostnih sredstev za vzdrževanje kuhinje so privedle dosedanje nadzorstvo do osamosvojitve. Na ustanovnem občnem zboru je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednik: Fran Strnad, nadučitelj in šolski ravnatelj v p.; podpredsednica: gospa Ivanka Ga'bršček-ova, trgovčeva soproga; tajnik: Ludovik Vazzaz prof. na ženskem učiteljišču; blagajnik: Jaka Zupančič, prof. na realki; odborniki: Fran'Koren, Ivan Košnik, dr. Jože Levpušček, Martin Mastnak, Fran Povšič, Adolf Sdhaup. Namestniki Jože Klun, dr. Ernst Dereani in Fr. Mašera. Na predlog g. ravnatelja V. Bežek-a je bil za prvega častnega Člana izvoljen profesor v p. in šolski svetovalec g. Fran Plohi v priznanje zaslug, ki jim. ima za Dijaško kuhinjo od njene ustanovitve do danes. Voditelj goriškega okrajnega glavarstva, namestništveni podpredsednik grof Attems, odhaja v Trst na svoje mesto. Poslovil se je tudi od županov v Gorici, v Ajdovščini in v Kanalu. Promocija. — Dne 22. t. m. bo pro-moviral na dunajskem vseučilišču doktorjem prava Anton Mrak, avskultant pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani. Čestitamo. Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Tolminu je bil sklep šol. leta v soboto, dne 9. t. ni. Vseli učencev je bilo 20, izpričevalo 1. reda jih je dobilo 16, med njimi z odliko Pertot Janko iz Barkovelj. K sprejemnemu izpitu za I. tečaj c. kr. učiteljišča v Gorici se jih je oglasilo 16 in so bili vsi sprejeti. Vpisovanje za šol. leto 1911./12. se bo vršilo dne 16. in 17. septembra. Vodstvo. Za »Narodni muzej« so darovali: G. I. Balič, VrJi, (II dar) 1. Hasi, Ta post l. 1770, 2. Sv. Maša 1. 1808. 3. Frohlich, Slavvischer Spraclienatlas. 4. Polil, Poljska slovnica. 5. Fuehs, Ruska slovnica. 6. Schmidt, Rusko-francoski slovar. 7. Pesmi Kranjskega naroda 1839/41. (4 zv.). G. Vičič St. učitelj sv. Tomaž, 1 nožnica, izkopana na Taboru. G. Jos. Prijatelj, c. kr. učit. Kobarid, nabral na Kobariškem in sicer so dali: 1. 'Volarie Lud. Robič, 3 petrefakte, 1 zob, 2 stari lampi, 1 ročaj, 1 vrečica starih utežev, 35 novcev. 2. Anton Uršič, Kobarid l solnčno uro, \ škatljo starih utežev. 3. Milan Gruntar, učitelj Vršno, 1 sulico, 3 podkve. 4. Fran-doliČ, Kobarid, 1 pop. 5 fl. novec 1866. 5. Umek, Kobarid, 15 novcev, 1 star redek denar. 6. G. učitelj Matelič in Janko Gruntar 13 novcev. 7. Gruntar učitelj, 1 beneški novec, 1 sliko na steklu. 8. G. Mi-klavčič, učit., Kobarid, 1 staro ključavnico. 9. Učenci c. kr. prip. v 'Kobaridu (Constantini, Uršič, Grahli, Mašera): 2 stari ključavnici, 1 vsekovalec za sveče, 1 bronasto iglo in zmet, 31 raznih novcev in nekaj starih izkopanin. 10. G. Uršič, Kobarid, 1 staro sliko na lesu. 11. G. I. Prijatelj sam 1 pergament 1. 1681. 1 piruh z narod, okraski. Fr. Gorjanc dijak 3 novce. G. Luka Ougar, Gdrica, 1 srdbr, gold. I. 1822. Fr. Mikiavčič, IV. tečaj, 1 staro pištolo enoeevko. Gospod župan Gruntar iz Kobarida je obljubil več lepih predmetov. Odbor. Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici so se vršili ustni zrelostni izpiti od dne 6. pa do 12. t. m. Udeležilo se jih je 31 domačih abi turi jen to v (1 je bil obolel ter pristopi k ustnemu izpitu meseca septembra) in 1 privatist. Od domačinov, je prebilo izpit s povoljnim uspehom 27; dva sta bila zavrnjena za 2 meseca, dva pa za celo leto. — Priv;atj$k je med ustnim iz-, pitoni odstopil. ,*:'!„, Sprejemni izpitiJ;za vstop v I. tečaj so se cbavljali od dne 10. pa do 12/. t. ni. Prijavilo se je bilo.46 učencev a sprejetimi je bilo 43. Ker je po tem takem že sedaj več nego doseženo, dopustno število gojencev, ne ;bo jeseni nič več sprejemni?! izpitov za vstop v prvi tečaj. Umetniška razstava na Bledu. — Danes, dne 15. t. m. se je otvorila na Bledu v zgornjih prostorih »Blejskega c-oma« i- umetniška razstava, katera bo obsegala nad 170 umetnin, IPrireditelji razstave' gg. ••umetnfki R. Jakopič, K. Mvsz^in P; •Žmftekfo' ptfva!b!K na udeležbo tudi druge umetnike, katerih' se je odzvalo do dvajset terj so izasto-pani poleg slikarjev tudi v večjem številu kiparji. :¦¦¦<•¦ Ta razstava ima namen, kazati izven Ljubljane naš umetniški razvoj, - seznai-njati tujce z našo umetnostjo; kakor tudi-nuditi domačinom ' priliko ;se vzigojevati poleg ljubljanskih razstav ter spoznavati stremljenja umetnikov. ' Take umetniške razstave ise bodo prirejale v za to primernih krajih-, nadaljevale zapričeto delo v svrho razširjenja prometa in kailturaiega napredka. Družabni večer v hotelu »Sudbahn«. — Našemu rojaku itn pevcu gosp. Troštu, •ki se, prisedši z Dunaja, mudi nekaj dni med nami v Gorici, i i imamo zahvaliti za lep večer, ki se nam obeta prihodnji torek dne 18. t. m. v hotela »Slidfbagin«. Gospod Trošt je že danes, ko je komaj pričel svojo pevsko karijero, znan kot velenadarjen pevec ter se je takega pokazal že ponovno pri raznih velikih koncertih v Ljubljani, na Dunaju in v Pragi. Kakor čujemo, se nam ibode nudila prilika na tem večeru slišati tudi gospo Javvurek, ki je slov. občinstvu v Gorici iz prejšnjih nastopov v najlepšem spominu, ter gospodično Cirilo Medvedovo. Koncert se bo vršil dne 18. t. m. ob 9. zvečer v najetem steklenem salonu hotela Sudbahn. Vstop prost. Slovenci, ki ste prijatelji umetnega ¦ petja, poplačajte to požrvovalnost sodelujočih s svojo udeležbo. Čuden zaveznik »Vseslovenske ljudske stranke. — Navzoč je bil na kongresu časnikarjev v 'Be-lemgradu tudi znaini Hrvat Stipe ¦ Radič, ki je poseben ljubljenec slov. klerikalcev. Zgodilo se je to le .pri pogo-ščanju v elektrarni: Na francoski pozdrav ravnatelja je reagiral Stipe *Radič najprej v francoskem jeziku, a nadaljevale hrvatski je rekel med drugim s sonornim gla^ som: S križem (in napravil je znak molitve) ne odbijemo germanskega navala, ampak z zavezniki na polju industrije naj bodo že iz Belgije ali Francije, -če že sami nismo dovolj močni. Ne s križem, ampak s plugom in peresom in kladivom v sredi. Plug pomenja 'konservatizem in staro kulturo, pero moderno kulturo, a posredi naj. dela kladivo (industrija). — S križem se ne rešimo, s križem nas bodo k večemu Germani tepli! Tako je govoril tisti tStipiea Radič, ki . ga gospodje pri Vseslovenski stranki "v. Ljubljani tako radi imajo. »Straža«, v Podgori. ~ Poročajo nam, da ima Vuga dve gospi, edno. $lor, venko, drugo Nemko, ki letata okoli.;po. iPodgori za___ »Slov. Stražo«, seveda sarno s tem namenom, da bi se škodovalo družbi sv. C. in M. Tohoče.fcurat Ciril. Tista Nemka naj bi se rajše naučila slor, vensko, ko je že toliko let v.Podgori, pa tolče le laščino. Obe sta udovi in obe gor ni okoli kurat Ciril. Prav nič ni njima v. čast to, da letata za Cirila okoli. Otroški.. vrtec je le pretveza ~ klerikalci imajo s »Stražo« vse druge namene, samo,ne na-rodnoobrambnih! Eodigorci naj imajo to. pred očmi pa naj nažertejo od sebe Cirila s »Stražo« in vdovami vred,—Prišla je. bila v neko hišo .za »Stražo« nabirat,,češ, da otvorijo nov vrtec.,.Vprašala je gospodinjo, če iima dobrega,moža, če je dober, že kaj. da.... Gospodinja,..pa sg je,,odrezala: če je dober, je zame dr>^er, če je slab, je pa zame slab. In gospa »Stražari-ca« je odšla.... ' , <: Nov papežev motu proprio glede praznikov. — »Osservatore Romano« prir občuje motu proprio, s katerim se znatno omeji.> število zapovedanih .praznikov. V molitvenem uvodu pravi, sveti oče, da.se poslužuje stare pravice svete stolice, ¦ in , vzdržati se vsakega fejučevskelga dela velja odslej le za sledeče dneve: 1. Vse nedelje, Božič, Novo leto, Sveti Trije Kralji, Vneboliod Marije, 'Sv.^eter in . ^avel in Vsi, svetniki. Dvojni prazniki to- rej vsi odpadejo. — 2. Sv. Jožef in Janez Krstnik se bosta praznovala prvo nedeljo za tem (19. marca), drugi pa nedeljo pred , praznikom apostolov Šv.'Petra in Pavla. Praznik Sv. Rešnjega Telesa se bo praznoval v nedeljo po Sv. Trojici. Glede načina zunanjega praznovanja pa se dajo gotove oblasti Škotom. Nemški sodniki na Kranjskem. — Ju-stično ministerstvo pošilja vedno več nesn§kih sodnih uradnikov na Kranjsko. To še toliko lažje, ker ne zadene prav na nikak odpor od strani vsemogočne S. L. S. in njenifa poslancev. Šusteršič in Krek preganjata rajši slovenske sodnike, kateri nočejo biti klerikalci, kakor pa da j bi se borila proti importiranju nemških j sodnikov v slovensko kranjsko deželo. Predsednik deželne sodnije v Ljubljani je Nemec, državni pravdnik iNemec, predsednik okrožne sodnije v Novemmestu je Nemec, sedaj pa so poslali tudi v Kramj-skogoro Nemca za sodnika. Nemškim ju-ristom se odpirajo vrata v sodno službo na Kranjskem, slovenskim se zapirajo. Klerikalni državni iposlanec Jarc je rekel nekoč, da mu je ljubši nemški sodnik, kakor pa slovenski, če je napretinjak...... Tako pomagajo slov. klerikalci germani-zaciji na Kranjskem. Vse seveda v blagor ljudstva in v večjo čast božjo..... Duhovnikom pa se nemških sodnikov najbrže ni treba preveč bati. Občinske volitve v Gorici. — Včeraj je volil prvi razred. Izvoljena sta posestnik Jos. Ciuffarin s 185 in proi. Marij Kurschen s 186 glasovi. Medajce nazaj! — V Čepovanu so se dekleta nekoliko zavrtela pa ne na klerikalnem .ples«. Če bi bile plesale na katoliški podlagi, bi jim ne bil nič rekel, tako pa je zahteval od njih medajce nazaj ter da ne smejo biti več članice Marijinega društva. Dekleta so rekle: Prav, medajce damo nazaj, Vi dajte pa kronce nazaj! Krone seveda ni hotel dati, zato ni dobil medajc___— Dekleta, le proč od takega človeka, ki hoče škodovati naši obrambni Ciril-Metodovi družbi. Pod takim varstvom ni dobro bati. Roparski napad. — Jožefa Uršič, 45-letna mlekarica iz Štorij na Krasu je šla dne. 12. t. m. ob 1. uri pop. z vozičkom iz Trsta po Openski cesti proti Sežani. Malo pred Sežano ji pride nasproti neki 40-le-ten človek ter jo nagovori furlansko in zahteva od nje kruha in pijače. Dala mu je košček kruha, na to je še zahteval pijače, pa je ni imela. On je hotel vzeti steklenico v vozičku, a ona se je branila in pehala moža v stran. Na to jo prime čez pas ter telebne v prah. Bila sta oba sredi ceste v prahu, se premetavala ter grizla in praskala. Ona vstane izmučena in zahteva, naj se odstrani in jo pusti na miru. On plane spet proti njej, jo vrže vnovič I ob tla in ji vzame s silo iz žepa mošnjiček, I v katerem je bilo 16 kron. Ona se je bra- I nila in jokala in klicala na pomoč, a bilo je vse zaman, niti človeka ni bilo v bližini. Ko jo je oropal, je skočil v bližnji jarek po kamen težak pa* kilogramov. Mej tem zasliši ropar koleselj na kar zbeži v bližnjo goščo. Uršičeva je še vedno iežala na cesti v največjem strahu vsa utrujena in krvava po rokah in obrazu in ogrizena od napadalca v pol omedlevici. Voznik se ustavi pred njo, jo dvigne od tal, na kar stopita za pobeglim roparjem v goščavo, o katerem pa ni bilo več sledu. Uršič je javila ves dogodek žendarmeriji v Sežani, katera stvar preiskuje. Dva avtomobila sta trčila skupaj med Sesljanom in Trstom, in sicer se je zaletel avtomobil iz Trsta v drugega od zatiej. Dojilka Prister z Dunaja je*bila vržena iz avtomobila na cesto, kjer je obležala mrtva z razbito hrbtenico. Z drevesa je padel 8 letni Alojzij Trpin iz Kojščanske županije ter si zlomil desno nogo. Prinesli so ga v bolnišnico v Gorico. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Liberi-Tromba. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 16. do 23. t. m. $ol<0lsl(1 fcstoiK- Ajdovščina ima sedaj sliko pravega pravcatega sejmišča. Vse se pripravlja za zlet »Goriške Sokolske Župe«, ki se vrši tukaj dne 23. t. m. In na veseličnem prostoru! Ropot in tekanje sem in tja. Električna razsvetljava se že napeljuje; tribune, telovadišče, paviljoni in drugo se že gradi. Reklamni odsek je tudi že razposlal veselične plakate sirom slovenske domovine in povabil na zlet vsa Goriška narodna društva ter upamo, da se bodo is-sta vabilu po možnosti odzvala. . Saj bode ta dan itak vsa Goriška v Adjovščini. Pričakujemo ipa v ne malem Številu tudi druge Primorske in Kranjske sovojake. Razume se pa, da bodemo tudi oddaljenejše goste bratsko spiejeli. Ude-ležnikom iz Goriške in Primorske svetujemo, da se 23. 7. t. 1. poslužujejo posebnega vlaka, ki vozi ta dan iz Gorice ob 12*45 pop. in se vrača h Ajdovščine ob 10'30 zvečer. Razposlane plakate, prosimo, da se nalepijo na vidnem prostoru. Da se izognejo sokolska in druga narodna društva, ki se vdeleže tega zleta, vsem morebitnim neprilikam, jih opozarjamo, da morajo vdležbo pravočasno javiti svoji politični oblasti in c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici. Na zdar! oblaščeni. Zato so tudi naša izvajanja imela le znake privatnih mnenj, ker se jugoslovanska zveza dosedaj še ni konstituirala. Še več, do danes še ni gotovo, če se nekdanja zveza, v kateri so bili vsi jugoslovanski zastopniki, sploh zopet obnovi. Po mojem mnenju se bodo jugoslovanski zastopniki držali napram vladi mirno in čakali, kaj pride. Razne vesti Letalne tekme, ki se bodo vršile v zalivu pri Žavljah od 30. julija do 8. avgusta obetajo biti jako zanimive. 'Priglasil se je tudi znameniti francoski avtjatik Le-gagneux, zmagovalec v tekmovalnem poletu Paris-Bruselj. Na tem poletu je preletel Legagneux 900 km nepretrgano. On je dosegel tudi svetovni višinski rekord 3200 m, katerega hoče, prekositi ali vsaj doseči znani avstrijski avijatik Bier. Strahovita vročina v združenih državah. — V New.jorku in Filadelfiji je umrlo zopet polno ljudi na sclnčarici. V zadnjem času je vsled vročine poginilo vsega skup 1300 konj in 8000 psov in mačk. Vročina še vedno raste. Aviatik Chavelotte v Parizu je padel z aeroplanom na tla ter obležal mrtev. Požar. — V tovarni petroleja v Budimpešti je izbruhnil požar, ki je uničil več reservoarjev petroleja. Dopis Iz Tolmina: V veliko korist potnikom, turistom in hribolazcem vpe-lali so gospod Leopold Jonko v Bovcu in mali. dediči pokojnega Antona Devetak po njih varuhu gosp. Josipu Kavčiču v Tolminu automobilsko zvezo od železniške postaje Sv. Lucija-Tolmin do Bovca in obratno, po nižje razvidnem voznem redu. ! Odhod Ime postaje Dohodi 6*30 ¦ Bovec ^ 6*40 ] 6-50 Žaga pri Bovcu. 6-20,1 i 6-59 Srpenica 6-09 7 14 Trnovo 5-48 j 7-35 Kobarid 5-27 7-42 Idrsko 5M61 ._ Perše pri Volčah 4-41 8-30 Tolmin 4-33 8*49 y Sv. Lucija pošta g 4*11 8*55 doh.' Sv. Lucija postaja fodh.4- — 1 rrgovsko-obrtna in gospodarske vesti. Kmečka posojilnica v PrvaSini vabi svoje člane na izvanredni občni zbor dne 23. julija 1911. ob 3- uri popoldne v hiši 16. z dnevnim redom: Sprememba § 16. društvenih pravil. Piva se je popilo v Gorici meseca maja hI 1916.825. Za odkup kmetov v Bosni. — V Sarajevu je bila dne" 13. t. m. konferenca v palači deželne vlade, kjer se je razpravljalo o tem, kako dobiti nujno denarna sredstva za odkup kmetov, ki ima pričeti letošnjo jesen. Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici naznanja, da je zbirališče vseh kolesarjev v nedeljo dne 16. t. m. v hotelu »Zlati jelen«. — Odhod točno ob 10'A dop. k vlaku, kateri odhaja ob 11. uri dop. Odbor. Kolesarsko društvo »Gorica« naproša vse dirkače, da bodo ©no uro pred odhodom na startu. Odbor. Politični pregled. Iz konference Jugoslovanov z Gaut-schem. — Na konferenci, ki so jo imeli posl. dr. Ivčevič, dr- Laginja. dr. Rybaf z ministerskim predsednikom, sta ivčevič in Laginja urgirala izvedenje svoj čas obljubljene gospodarske akcije za Dalmacijo in Istro, a dr. Laginja je posebno zahteval pravično razdelitev podpor mej obe narodnosti. Dr. Rybar je v prvi vrsti opozarjal na šolske potrebe tržaških Slovencev in potem priporočal čim hitreje zboljšanje gmotnih in službenih razmer državnih uradnikov in uslužbencev. Naglašal je, da bode državnim poslancem nemogoče dovoliti nova, zlasti vojaška bremena, ako se ob enem ne poskrbi za olajšanje bede, ki tlači vse nižje sloje. Nekemu sotrudniku dunajske »Zeit« je dr. Laginja po konferenci pri Gautsdhu izjavil o držanju Jugoslovanov napram vladi sledeče: »Izvajanja barona Gautscha so zapustila pri nas simpatičen utis. Za vod-jenie obveznih pogovorov nismo bili po- Mali oglasi. Hajmanjia pristojbina stane 6 0 vin. 4ko Je oglas obsetneJJl se raCuna za vsako besedo 3 vin HajpripravnejSe inseriraujc ta trgovce in obrtnike. Koliko jo manjfiili trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na dež«li (in <-pio » mostu) nihfie ne pozno, ker nikjer ne tnserirajo. Skoda ni malina. fldrla CQ v 9m,in> »>est!> l »'i 2 ,eP! ,,ft novu UUUd oC opremljeni sobi s prostim vludom. Naslov pov& našo »pravništvo. GospTca leF stano*anje Lir;/i8;;,'$; družim', ako mogočo pri vdovi z donuifo hčerjo, ki ja izurjena v šivanju. — Ponudbe na naše upravniStvo pod stifro: „D. D." Odhaja tudi iz postaje Sv. Lucija-Tolmin ob 12*10 pop. in sicer le do Kobarida in obratno. Zveza k brzovlaku Jeseniee-Trst (cdh. Sv« Lucija postaja 9 02. - Zveza k brzovlaku Trst-Jesenice (odh. Sv. Lucija postaja 9*39. Zveze od oseb. vlaka Jesenice-Tr.st št. 15 (dc-h. Sv. Lucija postaja 3'47.) --¦ Zveza od oseb. vlaka Trst-Jeseniee št. 14 (doli. Sv. Lucija postaja ,YM). i Drugi avtomobil stopi v poštno zveze 1. avgusta t. i. C. kr. vpokojenec, ske^a, italijanskega in nemškega jozikfj, sedaj uslu/ben v tujem niesiii, se želi preseliti v domače kraje in išč; službe , kot uradni sluga ali kaj sličnega. Ponudbe pod i šitVo: ..Domačin" sprejema naše upravrnštve Orehoo les kupuje o hlodih in plohih od t eole naprej ler prosi za lozadeune ponudbe --------- na doftčnth postajah---------- turdka = ?r. Kotnik = Uerd, pošla Drhnika (Kranjsko). (tajna gosojitmea t Botgu ima — rz= izreden občni zbor zzz: v nedeljo, dne 23. julija t. 1. ! ob 4. nr! pop. v društvenih prostorih v občinskem domu. i j 3)ii e ni i roti t Sprememba društvenih pni vil. | V BOVCU, diio 13. julija 1911. Naeelstvo. Rojaki, izpolnujle suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe sv. C in. m.! Bogata zaloga železa, pločevine, jekla, žebljev, vijakov, vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbe, v&ako vrstnejfu orodja za kovače, ključavničarje, mizarje itd. — Straniščne naprave in vpeljave. - Strešna okna, -jS^ V"}* - - strešne lepenke, - - ^r VvC/ , „\ traverse, cement, svi.n- ^r^ *\fc^ &^ o^ - cene in železne ,<*«? ,*> j - - cevi. Pumpe, J$P (> V..... Vjr x žice m žične ograje. Razno kniotijsko o- - rotijo. Velika izber kuhinjske in hišne oprave kakor: pečij, šte-- - dilnikov itd. itd. - - - - L°v\?^ - POSTREŽBA TOČNA IN DOMAČA. - - - Cene konkurenčne. - - - - Prosimo, zahtevajte listke naše kontrolne blagajne. Podružnica ljubljanske kreditne banke" v GORICI — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — Vloge na knjižice obrestuje po 4VIoi vloge v tekočem računu po dogovoru. - - HelniSka glavnica K 5,000.000, - - Cfiitlfrflll II LillblJflllL - Rezervni zaklad K 450.000. - ===== PODHUŽNICEi Celovec, Gorica. Sarajevo, Split, Trst -=¦ --___M ¦UP... (Lekarna Cristofoletti v Goric1.. ŽELODČNE KAPLJICE Zdravilna moč teb ^ kapljic je neprenosljiva. • — Te kapljice vredijb ? redno prenavljanje; J Ce se jih dvakrat na-dan * po jecfno ŽMco popije. ? Okrepe pokvarjeni že- J lodec, store, da zgine Z i tVM"tven*M*a,k*>- ˇ kratkem času orno- S } ttca in žitotna lenost (mrtvost). Te + J kapljice tudi store, da človek raji je. • | Cena steklenici 60 vin. • t t ¦ I SristofoletfiJBva pijača iz kine m najboljši pripomoček pri zdravljenju s irskiniui oljem. A. # Gorica, Šolska: mica 'M' S. uelika zaloga " iega prve vrste -\K .# nijhilitifc tvrik iz Istre. Dalmacije, Mtlfefte. Bari i« lice a prodajo na drobno in debelo. : Prodaja na drobno: Kron —'96,104, 112, i-20, i'28. i-36, 1-44, HO. 1'80. 2*~ 240, za loči po 72 Tin. ------Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo, foe pušča kupca do popolne vporabe. olja; po vporabi se spet zameni b polno. K-avi vinski kis in navaden. Zaloga -----,,-----—— mila in 8V$& ~r—r^_v-r-i_ (ria Korriu št 12) ''¦' ''¦¦-¦ \:^ ' eSftomptUie Hienilce pod jako ugodnimi pogoji. Sprejela? vloge ,; na Ja^ižiceJn na tekoči račun, ter jih obrestuje čisto po'-"5 > ;3;|- G .14 -¦• O Načelstvo obstoji iz gg. :'Dr.-Alojzij Frank^ predsedniki Ivan Saunig, velep. in župan v Biljah, podpredsednik, Fran Obljubek, veleposestnik in župan v Kojskem - Krasno, Ignacij Križuian,. nadučitelj v Dornbergu, Alojzij Bandelj, veleposestnik v Podgori. Cene zmerno. $ Sna steklenica staae i krono 60 Tin. *•«•¦•<> ««>•«>¦•«>*<*» >*>••<»>«! ! .0': -.V. Q palma Zobozdravnici in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen SORICH Jes. Verdi tekallšče Sfeo. 3?, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrsto. Ordlnira o soolem ateljeju od 9. ore dop. do 5. nre pop pek in sladčičar - Sv. Lucija ob Soči - sprejema naročila na vsakovrstna pe-• iva kakor: kolače za birmance, torte in fine sladčice za poroke in nove maše. — Produja' različna fina vina in likerje na drobno in v originalnih steklenicah. Priporoča se si. občinstvu za obila naroČila ter zagotavlja točno postrežbo in jako nizke cene. Sladoled. Sladoled. BREZ bahanja se lahko reče, da so pristni . PALMA gumijeui PODPETNIKI najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zalitevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem niti vinarja več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje koraka 2 moderno higijeno. Tehnični biro FRIDERIK KIENTZ - GORICA ulica Ascoli štev. 20 priporoCa: parne naprave. razne vsesalnc naprave plina, raznovrstno motorje in lokoinonile, kompletne napravo za pekarne, parne peči, stroje za melanje in posamezne dele strojev. Dvigala za stavbe, poljedelske stroje, stiskalnice' za grozdje in drugo. Koiftptetiie naprave za mizarske delavnice, Žagarje in mlinarje. Mline za koruzo z robnim obratom. Naprave za parile pralnice, olje za stroje vseh __ vrst, siuirkov papir za čiščenje in platno. W \Mil cifep. m floua trgovina z železnino Pinter & Isenard $ (TiOFki $ Riišrdju št ?. Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalk, klosetov, peči, štedilnikov in vseh v to strok** »padajočih predmetov.v ____[ r» Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. -%^g Cenj. občinstvu se toplo priporočata Pinter ft Lenart. Dobra krepilo za želodčno slabost in za i)iu\ ki so se prchlailifi ali prenajoli ali si nakopati z zauBitjem slabih, za prebavo težkih, pivvročib aH premrzlih jedi, neprijetnosti v želodcu, kakor katar, krče, bolečine, naplhnjoncst Ud. je dr. Engel-nov „BA-L-DRIANUM". »Battirianum" m izkaze pri takih neprijetnostih, dokler niso Se razvite, kot dobro 2e- lodčuo vino z izvrstnim vspehom in zabranjuje tudi slabe posledice, kukor nervoziteto, nespečnost., omotico, stisko itd. Vslcd njegovih sestavin,ki so samoSko vino z motovilčaitni kapljicami, malinoveo in čroSojevcc, vpliva »BaldrJanum" tudi pospešujoče pri zaprtju in zajedno krepiliio na Ml človeški organizem . Dr. Engret-nov JBALDRIANUM" ne vsebuje nikakih Škodljivih sestavin ter ga lahko prenašajo slabotne osebe i«i otroci tudi pri daljžem uživanju. NajboljSe je. Če so ga zavžije zjutraj na tušče ali pa x?eC!er predno se gre spat eno Cašico kakor za likerje. Zii-otroke in slabotne osebese razredči. . ======= ^A-LDRIANUir' z vročo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja. 3 Dr. Eiigel-iiov „BaldrianumM se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodilnicah ia boljših prorifljnluah jestvin Goriško»GradiŠ6anske. V Gorici, Korminu, Grudišfu, Romansu, Ajelu, Campolongo,. R.nkah, TržfCu, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu, analu, Čedadu, Vidmu, l'almi, Červinjauu, Ogleju itd. se dobila v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-EOV nBaldrianamu po izvirnih cenah v vse kr:.je Avatro-Ogrske. —*------^ Soari se pred pimarejaniem! ¦——-¦=— Zahtevajte izrecno Dr. Eugel-iiov „Baldrianura44. Lekarnarja H. THIERRY-ja SHLSHm i i Samo prpvi z zeleno redovnico kot varstveno znamko. , i sssase@sss@s@ss!@Bi l _______ ,1,1-ftMlh.kitol A.Thiwr.y in Pregrada MMticii-StvirbniM. pj"oti vsakemu ponarejanju, posnemanju , in zopetni prodaji drugih i)alzamov pod dvomljivo znamko, se sodnijsko postopa in strogo kaznuje. Nedvomljivo zdravstvene^- učinka pri vseh obolelostih sopilnm organoVj kašlju, bruhanj«, hripavosti, bolečinah v prsih, na pljučih, spiecijeino pri inflnenci, Obolelosti" na želodcu, vtietfu jeter in ledio; slabi prebavi, zaprtju, zobobolu in obolesti v ustih, trganju po udih, pri opeklinah, izpufičajia itd. je edino imenovani balzam 13/4 ali 6/1 1 vel. posebna steklenica K 560 Lekarnarja H. THIERRY-JH samo pravo CE 1VTIFOL JI3\ O MAZILO zanesljivo gotovega učinka tudi pri starih ranah pri ope-^ klinah, oteklosti, ponesrečenju in vnetju gnojita ali, odstrani" iz trupla vse tuje -tvarinc in prepreči večkrat nepotrebno operacije. Zdravilno tudi pri zastarelih ranah.itu. 2 fikatlji 8'tK ZALOGA: Lekarna pri Angelju v rhu A. Thterry-ja Pregrada pri Rogatcu.' Dobi se po lekarnah. - Ka debelo po med., mirodilnicah. Gospodinje,zanteuaite KOL1NSKO GIKORUO pri oseh trgoiiinah iz EDINE slovenske tovarne v Uubljaniv LiHhljanska kreditna lianka v Ljuliljani. ¦%, Zvišanje delniške glavnice Od K 5,000.080 na K 8,000.000 z izdajo 7500 novih delnic po K 100- noininale —¦== v skupnem znesku K 3,000.000. — ¦'¦ ........-===i=ž: Stalni razvoj bančnega poslovanja, ki se že razteza po vsem slovanskem jugu, osnovanje novih podružnic. naraščanje vlog in druzega banki poverjenega denarja zahteva, da skrbi banka za primerno okrepljenje svojih luslniti sredstev, to je /lelniške glavnice in reservnih zakladov. Ravno v zadnjih mesecih smo imeli priliko, bili zanesljiva opora zadružništvu na Kranjskem in Štajerskem,, kar nam je pa omogočilo edino le to, da smo vselej razpolagali čez potrebna sredstva. Bilančni razvoj našega zavoda se najbolje kaže v sledečih številkah: Delniški kapital Rezervni zaklad Vloge . . . Čisti dobiček . . Skupni promet Dividenda . . v letu 1907 2,000.000 235.449 7.240.002 182.906 «18,000.000:- €¦% letu 1910 5,000.000 493.464 11,064.138 358.273 J „033,000.000 7% Gori navedeni vzroki so bili povod, da je sklenil občni zbor delničarjev dne 7. marca t. I. zvišati delniško glavnico banke od K 5,000.000 na K 8,000.000 in sicer z izdajo 7500 novih delnic a K 400- - nom. Ker je bil ta sklep z. odlokom c. kr. ministerstva za notranje. 2adeve št. 15.955 z dne 9. junija t. 1. odobren, je sklenil.upravni svet v svojej seji dne 22. junija t. 1. razpisati to zvišanje delniške glavnice pod sledečimi pogoji: i. Snbskripcija se urSI o času od 10. do 31. Julija h I. pn centrali Llnblianskz kreditne banfte O Ljnbljanl in njenih podružnicah v Splitu, Trstu, Sarajevu in Gorici, pri ZiOllOSfenSki banki O Pragi in njenih podružnicah, pn Jadranski banki o Trstn m podružnicah, pri PrOf hroafSkl SfedlOniCi D ZagrebO in njenih podružnicah, pri Banki in Stedioni na SnSakn in Reki, in pri podružnici Češke Indnsfriialne banke na Dunaju. Pri teh subskripcijskih mestih so tudi na razpolago potrebne tiskovine. 2. Praoico, snbskribooatl nooe delnice, imajo predosem lastniki sfarik delnic po kurzu II 42(T*—v2a komad, in s»cer pripadejo na 5 Stailh delnic 3 HOOe. 3. Ostale delnice se ponudijo HODllH subskribentom in starim delničarjem (ako bi isti zahtevati razrnerno večje število delnic) po kurzu 445* —" za vsako delnico. Pravico reparticije si pridržuje upravni svet. 4. Kot kaocilo ozir. kot proi obrok je plačati takoj pri snbskripcili K 120*- ozir. K 145 ~ za osako delnico, ostanek K 300'- pa najpozneje do 30. septembra 1.1. Radi enostavnosti je pa tudi mogoče vplačati ves znesek takoj pri subskripciji. 1.. ;A No^e delnice imajo kupon za letO 1912. in so deležne dobička za poslovno leto 1912. Zaradi tega se povrnejo subskribentom od vplačanih vsot 4Va'Vo tekoče obsresti do 3f. deCBHlbra 1911. Lastniki starih delnic morajo predložiti pri subskripciji tudi plašče svojih starih delnic v prekolekovanje. ;, Nove delnice bodejo enako starim notirane na Dunajski in Praski borzi, in se bodo izročile subskribentom, proti vrnitvi potrdil, začetkom leta 1912. -' Sedanji kurz delnic Ljubljanske kreditne banke na dunajski ozir. praški borzi ca. H 472*— pomeni pri 7%ni dividendi leta 1910 v znesku K 28-— skoraj 6°/0no bbrestovanje in priporočamo torej zlasti denarnim zavodom, kapitalistom itd., da se udeležujejo v največjem obsegu te subskripcije. II Unoljanl, dne 10. julija 1941, Ljubljanska kreditna banka. A o »t