41. štev.
V Kranju, dne 14. oktobra 1911.
XII. leto/
GORENJEC
mit
Političen in gospodarstg iist.
SLane xa Krug i dostavljanje« na dom 4 K, po poŠti ta celo leto 4 K, sa pol Jata i K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 1(1 tu — Na naročbe Dret istodobne rpo*ii]atve naročnine se nenzin». Uredništvo in upravništvo je v hiši št. 117 — Izdajatelj: Ivan Podlesnik. Odgovorni urednik: Val. Sitar. — Rokopisi naj se pošljejo, če mogoče, že med tednom.
Izhaja vsako soboto = zvečer ==
Inseraki se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 90' K, četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila plačnje za petit-Trsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znati popust. — Upmvništv! naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reki macije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopist novice. — Dopisi naj si izvolijo frankirati, — Rokopisi se ne vračaj
Zveza z Nemci.
Obžalovanja je vreden razdor med Slovenci. Spoštovanja $ojja^redm tisti Jokavi politiki', ki delajo na ~to, da bi bilo tega razdora konec, ali da bi se vsaj razmere omilile in bi se ne oviralo skupnega dela na gospodarskem polju. Le vsled tega našega razpora si prisvajajo in zase-jajo Nemci vsa boljša mesta, celo na Kranjskem. Avstrijska vlada, ki je Slovencem v narodnem ozira od* nekdaj principijelno nasprotna, izrablja ugodno priliko, kolikor se ji ljubi, za razširjanje nemštva proti jugu.
Še bolj je pa obžalovanja vredno, če ovca hoče z volkom stopiti v zakon, to je: če kakšna slovenska stranka napravi s pisano pogodbo zvezo z Nemci in nazadnje celo proglaša, da je to v korist slovenskega naroda. Taka stranka je slo venska napredna stranka, ki se je pred to zvezo imenovala narodno stranko.
Zanimivo je pogledati v zgodovino, kako je ta stranka napredovala glede omenjene slovenske narodne stvari. Ko je .Slovenec" svoj Čas neprenehoma trdil, da obstoja pogodba z Nemci in klical polžu, da naj pokaže svoje roge, je prinesel .Slov. Narod" dne 14 maja 1901 tole klasično izjavo: .Slovencev" zeleni galop in, ki zlasti sedaj spomladi sliši travo rasti, pripoveduje o neki pogodbi in o podpisu do novega leta. Pooblaščeni smo izjaviti, da vse to izvira le iz bo-lehne domišljije imenovanega galopina." — Ta hinavščina 1 To skrivanje zveze! Pooblaščeni smo! Hm! Od koga neki? Ali od vodstva stranke?
Sedaj se je pa list zasukal! OJkar se je utajena pogodba bivšemu narodnjaškemu vel-možu pomolila pod nos, se pogodba priznava in celo hvali. Ta teden je .Slov. Narod" prinesel dne 11. t. m. mastno tiskan članek, ki vse to potrjuje. Glasi se začetek članka tako-le: .Znano je, da so bili svoječasno naprednjaki v deželnem zboru kranjskem zvezani z nemškimi veleposestniki. Ta zveza je bila potrebna za to, ker ni imela v deželnem zboru nobena stranka veČine. Ako bi te zveze ne bili sklenili naprednjaki, bi jo (bili) čisto gotovo sklenili klerikalci . . . Slovenska stvar še ni nikoli napredovala tako, kakor v tisti dobi, in zgodilo se ni ničesar, kar bi bilo slovenski narodni stvari v kvar in škodo."
Koga naj ne osupnejo take izjave, ki so v tesni zvezi s programom vsake slovenske narodne stranke! Mačka ne ravna tako neusmiljeno s svojimi miškami, ko jih premetava semtertja, kakor dela glasilo naprednjakov z narodnimi euvstvi svojih pristašev.
Danes ne bomo naštevali tega, kar se je koncediralo Nemcem po oni famozni pogodbi, danes le obsojamo načelo, da zveza z Nemci ne vpliva pogubno na slovenski narodni razvoj. Mi lahko z Nemci, ki žive v naši deželi, ako niso agresivni, mirno skupaj živimo in jim privoščimo tiste pravice, katere jim gredo. Ne odobravamo pa zveze z Nemci, če jim po pogodbi zajamči več, kakor jim gre, ako to velja kot plačilo za usluge, da pomagajo ubijati kakšno narodno stranko.
Kdor trdi, da je sklepanje zveze z Nem samo v eminentno korist narodne stvari, je n rodni slepar in izdajavec.
Državni zbor.
Vlada  in draginja.
Pretekli torek se je sešla državna zbornic zopet k seji. Nadaljevala se je razprava o drs ginj'. Prvi je govoril rainisterski predsednik 1 njegovega govora povzemamo sledeče:
Draginja je svetovna prikazen in ne sam avstrijska nadloga. Draginjo čutijo v Nemčij Italiji, Franciji, na vshodu in onkraj morja. Č.u bolj se širi industrija, tembolj pada produkcij živil. In to priliko porabljajo delavci ža štrajki da se jim zvišajo plače.
Ako pa se enkrat plače zvišajo, potem na vadno tudi ostanejo. Sploh pa opažamo, da dar danes razni sloji prebivalstva ne žive po razme rah. Istina pa je tudi, da avstrijska trgovin,k politika zadnja desetletja ni bila najsrečnejši Za vzgled navajam le carino ed žita. Sploh si« v Avstriji vedno pozni. Vlada mora imeti ved'.: pred očmi le to, kar ima trajno vrednost in n škodi produkcijskim stanovom, ne pa to, kd komu v hitrici in razburjenosti pride na nme Glede na draginjo torej rie pridejo v pošte samo meščani, ki hočejo imeti meso poceni ampak tudi drugi sloji prebivalstva, ki so tud državljani in so za državo istega pomena.
Res je, meso se je zadnje časa jako podra žilo. Zadnje štetje živine, ki bode še ta mese
PObUSTEK. Pošta Iz UnbUaiML
Kako sta se dva Ljubljančana dajala.
V soboto zvečer je pripihal napredni "0-lilec L. s shoda v .Mestnem domu" v gostilno v kolodvorski ulici. Ondi je našel ultramontanca K., katerega je v baš zažganem navdušenju začel obirati. Francelj iz Kranja, ki je sedel pri sosednji mizi, ju je pa poslušal.
L. .Kaj boste, klerikalci, Vi, ki ste v službi ultramontanizma! Vi nimate nobenega smisla za socijalno delo, to je dokazal danes Ribnikar."
K. .Mi imamo desetkrat več socijalnih zadrug, kakor Vi, tedaj imate Vi desetkrat manj smisla za socijalno delo, kakor mi. Če mi nimamo nič smisla za socijalno delo, ga imate Vi desetkrat manj kot nič."
L. .Priznati moram, da klerikalci res propagirate zadružništvo, kar je do gotove meje prav umestno, toda Vi utegnete škodovati našim obrtnikom in trgovcem, ker hočete podpirati svoje ljudi, a to je za nas škodljiv izrastek, ki je tem nevarnejši, ker deželno gospodarstvo ni v naših, to se reče, v pravih rokah."
K. .Ali je bilo pri .Glavni" gospodarstvo v pravih rokah? Kako je pa s tistim izrastkom?"
L. »Ravno tako je tudi na kulturnem polju, tudi tu ste pokazali klerikalci, da ste vse prej, kakor kulturni delavci."
K- .Koliko je pa Vaš kandidat že storil za kulturo? Ali je kaj imenitnega spisal? Kaj se bo tedaj repenčil?"
L. .Vi ste nasprotniki ljudskega šolstva, ker brezobzirno terorizirate svobodomiselne učitelje. Zato se prazni moška pripravnica, ženska je pa prepolna."
K- .Naša stranka je ustanovila in dolgo časa sama vzdrževala ljudske šole, mi tedaj nismo nasprotniki ljudskih šol, pač pa nasprotniki tistih učiteljev, ki bi radi otroke učili svobodomiselstva namesto branja in pisanja."
L. .Znano je nasprotstvo klerikalcev do meščanskih šol."
K. „Vi še niste nobene meščanske šole ustanovili, Vi ste jim prijatelji le z jezikom. Socijalni demokrat je, ki so večkrat Vaši zavezniki, so pa na Dunaju požigali te šole."
L. .Vi se ne brigate za srednje šolstvo. Realke v Ljubljani nočete imeti slovenske; isto-tako je z obrtno šolo in vseučiliščem."
K. .Mi smo napravili prvo slovensko srednjo šolo, in sicer s svojim denarjem, Vi pa še sploh nobene ne. Realko bi bili pač liberalci lahko napravili slovensko, ko ste imeli večino v deželnem zboru in gospodarje realke na uzdi, pa ste mislili le na strankarstvo. Vseučilišča res nikar ne postavljajte, saj ste ie z obrtno šolo dosti oškodovali Ljubljano."
L. .Mandelj je rekel, da bo dežela prisiljena, zvišati v bližnji prihodnjosti deželne doklade za 25 odstotkov."
K. .Mandelj je le rekel, da bo dežela prisiljena, zvišati doklade za 50%, ker so jo liberalci zahirali."
L. .Klerikalci ste preveč agrarci. Večin kmetov, 70%. pa ne mara prodajati svojdi pr delkov po visokih cenah, ker jih sploh nič n prodaja. Zato se naš kmet že obrača od Vas za pravljivcev."
K. »To je dokaz, da kmeta še premalo pod piramo. Treba ga bo podpreti in zemljo izooij sati tako, da bo imel kaj prodati. Tržni nad zornik Ribnikar bo še ob službo, Če kmet ne b nič prodajal na trgu, ljubljanski trgovci in obrt niki pa ob trebuh, če kmet ne bo imel.s čir kupovati."
L. »Klerikalcem je narodnost devetega, briga tega mi ni treba dokazovati. Službe v deželi proda jate Nemcem."
K. »Mi ne delamo tega, pač pa ste se na rodnjaki v to zavezali po pisani pogodbi z Neme in ste prodali razne naše postojanke, dokler sti imeli kaj prodati." .< >• • x o*«a
L. »Vi niste krščanski, ker proklamirate po litični bojkot."
K. .Premalo krščanski" smo res, ker s< bojkot le proklamira, pa premalo izvaja. KršCan stvo zahteva dejanj."
L. .Vi se vnemate za vojsko z Italijo, j« rekel Ribnikar. Če bo pa Lah premagan, se ojači Vatikan, to je naša škoda."
K. »Tvoje klobasanje je že preneumno; n vredno, da bi Ti še odgovarjal."
.Ljubljančani ste pa res pravi backi, de taki kandidate še poslušate," je rekel Francelj iz Kranj i in je odšel na kolodvor.
objavljeno, je res neugodno. Množina govedi je v zadnjem desetletju nazadovala za 374 •/#• Ker se je Število prebivalstva pomnožilo, je to nazadovanje goveje živine se občutljivejše. Število prašičev pa se je pomnožilo za 3742%. Najbolj se je pomnožilo Število kuretine, ki tudi pride v postav. Pa tudi na Ogrskem je padlo število goveje živine. I slina je torej, da je vobče manj mesa na razpolago.
Za vlado je najvažnejše vprašanje, kaj naj stori, da dobimo dovolj mesa. Vedno se držim pravnega stališča, četudi so nekateri juristi drugega mnenja. To je moje pravno prepričanje, ki si ga ne dan vzeti. Vi pa — obrnjen proti soc demokratom — zahtevate, naj se vlada ukloni vašim ukazom. S tega stališča sem se pogajal z ogrsko vlado do zadnje sobote. Pogajanja pa še niso končana, zato tudi ne morem zbornici odkriti vsebine. Sedaj ne morem povedati podrobnosti. (Biankini: Ne žrtvujte dalmatinske železnice!)
Baron Gautsch: Žrtvoval ne bodem niti dalmatinske železnice, niti drugih važnih koristi. (Živahna pohvala.) Ko bodo obravnave končane, mogla bode zbornica presojati, ali je avstrijska vlada storila svojo dolžnost
Sicer pa ni drago samo meso, ampak sploh vsa živila in vsakdanje potrebščine. Draginje ne čuti le delavec v mestu, ampak tudi delavec na deželi. Argentinskega mesa smo dobili v državo nekaj nad 3000 ton. In 24. avgusta smo čitali, da je vse argentinsko meso prodano. Pet dni pozneje pa se je uradno dognalo, da imajo razni mesarji še 420 ton argentinskega mesa, in 14. septembra ga je imela dunajska velika tržnica še nad osem ton. To je dokaz, da se argentinsko meso ni ravno hitro prodajalo.
Pot od producenta do konsumenta je predolga. Preveč je rok, ki prekupnjejo. Pri nas ni še razvita organizacija prometa med producenti in konsumenti. Ta organizacija je potrebna, in to je v prvi vrsti stvar producentov.
Mnogo se govori o kartelih. Ti pa imajo tudi svojo opravičenost kot moderna oblika gospodarskega življenja. Le raznovrstne izrastke in zlorabe kartelov je treba odpraviti. In ravno za delavce so karteli velikega pomena, ker plače vzdržujejo na višini. Vlada je že izdelala načrt kartelnega zakona, ki bode v kratkem predložen. Sploh pa je to vprašanje za zakonodajo jako težavno. Tudi dežele, koder je še več kartelov nego pri nas, so jako previdne. Zato moramo zaslišan interesente. Najprvo hočemo slišati mnenje industrijskega sveta. Vlada torej ni držala križem rok. Sicer pa je avstrijska zbornica že imela priliko baviti se s tem vprašanjem. Uspeh je bil negativen. In ravno tisti gospodje, ki sedaj najbolj kiičc, so molčali glede na to vprašanje. Vlada med počitnicami ni počivala. To vam pozneje pojasnita poljedelski in trgovinski minister. Vlada je ustanovila več zadrug za vnovčenje živine, znižala klavne pristojbine za polovico, tarife na državnih železnicah za meso, živino, krmila in nastila, koruzo in krompir, mleko in sočivje.
Vlada je skrbela tudi za državne uslužbence, za katere predlaga višje plače. Dalje vlada predlaga davčne olajšave za nove stavbe in prezidave. Draginja stanovanj je hujša, nego živil.
Dolžnost poslancev pa je, da ne pretiravajo svojih zahtev. Tisti naj pouče ljudstvo o istinitih razmerah, ki prirejajo shode. Pogodbe so zakoni, ki se ne smejo kršiti, kakor se komu zljubi. Draginjo moremo ublažiti, ako solidarno delujejo vlada, parlament, dežele, občine, korporacije in posamezniki.
Za min. predsednikom sta govorila soc. demokrata Daszvnski in dr. Šmerol, za njima pa pravosodni minister dr. Hochenburgcr, Id je neusmiljeno razmrcvarii in razkrinkal soc. demokratko stranko.
Nato sta govorila še poljedelski in trgovinski minister. V dogovoru z ogrsko vlado pride čez mejo v državo 17 tisoč zaklane govedi in 65.000 prašičev.
Ta teden bodo še tri seje. Vprašanje pa je, ali bode do sobote končana draginjska razprava. V imenu Slovensko - hrvatskega kluba je govoril poslanec Povše.
Narodno-gospodarski odsek.
Ta odsek je imel 10. L m. sejo. Pri seji je zmagalo stališče poslancev S. L. S. Sprejet je |tl predlog dr. Kreka, da te odsek ne udeleži
od vlade nameravanega posvetovanja glede kartelov, ampak da sam izdela predloge v tem oziru. Vlada in veleindustrija nameravata vprašanje kolikor mogoče zavleči Narodno-gospodarski odsek pa je sklenil pričeti takoj z delom. Da se premoč kartelov omeji, bo treba: 1.) preprečiti samovoljno podraženje cen; 2.) razdelitev odjemalcev na posamezna kartelirana podjetja in bojkotiranje gotovih trgov od strani kartelov; 3.) sploh zatreti vse, kar ima pri kartelih oderuški značaj in namen.
Uradniške plače. Medtem, ko se vrši razprava o draginji, si prizadeva vlada, da bi čimprej uredili dnevni red prihodnjih sej. V to svrho se je vršila v četrtek seja načelnikov, kjer si je prizadeval baron Gautsch, da bi se za draginjsko razpravo vršila takoj razprava o ureditvi uradniških plač In službene pragmatike
Še enkrat draginja. Nam se zdi, da se vrši ta teden v zbornici, ko se razpravlja o draginjskem vprašanju, velika komedija. Poslana raznih strank govore dolge, učene in neučene govore o draginji, vlada pa pravi, da se mora vprašanje študirati in hoče najprvo vprašati kapitaliste za svet. Nazadnje bodo pa razni predlogi odkazani odsekom, kjer bodo lahko — zaspali. Ljudstvo pa naj se bori dalje z draginjo. Na ta način rešujejo liberalci in socijalni demokratje to važno vprašanje, ki je prvim neljubo, ker sami ne čutijo nobene draginje, drugim je pa prav prišlo, da morejo razburjati ljudstvo. Hujskanje in slepljenje ljudstva je vse skupaj 1 Kar smo pametnega slišali, je prišlo iz ust kmečkih poslancev in kar se bo pametnega storilo, se bo naredilo v narodno-gospodarskem odseku — ako bo delal.
V gorki dvorani govoriti o draginji, doma se pa piščet najesti — to znajo liberalci.
Na shodih ljudi hujskati — to znajo socijalni demokratje.
Kmet, ti pa garaj naprej in — stradaj 1
Iisrememba miatsteritfa. Sluti se, da utegne odstopiti Gautsch. Vitez pl. Bilinski prihaja zopet na površje. Češki agrarci in Jugoslovani imajo dogovore, ki vzbujajo pozornost Omajano je tudi Aehrenthalovo stališče in se govori o češkem deželnem poslancu grofu Czerninu kot nasledniku.
0 lalBUtlaaklh šelezaieah se razpravlja v državnem zboru na predlog poslancev dr. Duli-biča in Jarca. Za nas je ta predlog važen zaradi belokranjske železnice, katero nam hočejo Madjari snesti.
Italijansko-turška vojska.
Turčija noče odstopiti Italiji Tripolisa niti proti denarni odškodnini. Zato se vojska nadaljuje. Turki se zbirajo na višinah pet milj od mesta Tripolisa. Pridružujejo se jim iz drugih krajev Arabci. Dne 10. t m. so poizkusili Turki ponoči Tripolis nazaj dobiti. Metalci svetlobe so jih opazili. Nastal je boj. Turki so se morali umakniti z izgubo 45 mrtvecev. Italijansko predstražo večkrat napada ponoči turška kavalerija. Poroča se o mnogih spopadih na morju in o potopljenih ladijah, pa so poročila večkrat izmišljena.
Da bi bila pomorska bitka pri Derni, ni resnica. Pač so pa Lahi izkrcali v Tripolis u že 22.000 mož na 20. parnikih in jih nameravajo spraviti tj* 50,000. V Carigradu se bo sešel v kratkem državni zbor, ki bo imel odločilno besedo. Edini so pa med seboj Italijani bolj, kakor Torki.
Gospodarski del. Hal« drlaon gospodarstvo.
Pred enim tednom nam je finančni minister podal pregled našega državnega gospodarstva v prihodnjem letu. Naloga državnega zbora bode sedaj, da ta državni proračun pregleda, popravi in odobri.
V vsakem večjem gospodarstvu, posebno še, če se dela s kreditom, ne samo z lastnim kapitalom, je nujno potrebno, da si gospodar napravi pregled dohodkov in stroškov v prihodnjem letu, kajti sicer se mn v kratkem lahko pripeti, da ga upniki poženejo na kant. Posebno pozornost mora vsak gospodar obračati na dolgove. Kadar dolgovi presežejo neki del vrednosti lastnega imetja, nastane nevarnost, da začne gospodarstvo stalno in nevzdržno propadati. Kjer se pa v gospodarstvo ne računa z lastnim imetjem, ampak z redno tekočimi dohodki (kakor n. pr. uradnik s svojo mesečno plačo), tam dolgovi že saminasebi niso znamenje zavoženega gospo-
darstva, pač pa tudi v tem slučaju ne smejo pre-sezati svote večletnih dohodkov.
S tega stališča lahko že sami presodimo pomen številk, ki nam jih podaja avstrijski državni proračun za leto 1912., zlasti če ga primerjamo z onim iz leta 1911. Posamezni izdatki in dohodki so v teh dveh proračunih razvrščeni takole:
o
JS -0 i
55
■o
N 2
- I o
2: o
i S', .
g
CN — N » lO — M T O — O) O —■ CM CN 00
ooooooooooooooooooo
ollŠ388g88l8SS888SS
3 — d K ^ n ^' n fO h-    -r n oo m a    o d
lo tO «3 — 00 O CO C-« — O: CM rr «3 Tt-O-IOMIOIOOO^ CN
co    •—    ao cn r— —
CN
i^8! ' 8 J3
o o o o o o a o o o o o o oooooo—ooooo
O CO —i     tO ^ CN_ t-~ CO_ t-^ CM CO CNlOCTlOuOtNTLOOO
co •—■ ao cn r—
§g
S o
C
O o > j* xj -a m ca
22 ¡2 >
" (O «
. o > .
c v . > ~° .
eo «S
. s." n
3 g O
*> ~ iž 5
!2 > "-2 •o w»
o._
o £
to O
g B
£ o
•i«i»UN C «
> 2 s £ w c •£ .5
v - S
■S sz
Vi —
si
E -2. o o
:uq
1^ .= — o
g 3
O ca
q2
8 35
— t — u
>v -r «= -a
as O o
._ w <u o =s
tu c-"CM o- a. «*
•c a. ~ . n ° «
>  -c .
CTJ   4/ =
MM X> *iJ
■o S 2 <u
ca <«
ž£ cLo
Konec prih.
DOPISI.
RadoolitSbe noolce.
Nesreča z nabito puško. V nedeljo, dne 8. oktobra je šel na lov Ludovik Hrovat, pisarniški pomočnik pri dr. Janku Vilfanu. Šel je proti »Obli gorici". Tam pa so ga premotila lepa zrela jabolka in dvignil je nabito puško in s kopitom puške, držeč jo za cev, je klatil sadje. V tem se mu puška sproži in ves naboj je šel v bok in sprednji del telesa. Nevarno ranjenega so takoj odpeljali v deželno bolnico v Ljubljano, kjer čaka zdravja in dela trdne sklepe, nikoli več klatiti prepovedanega sadja z nabito puško. Ranjenec je bil dober telovadec in načelnik radovljiškega »Sokola".
Odkupnina od užitnine. C. kr.finančno ravnateljstvo razpisuje na dan 19. oktobra ob devetih dopoldne pri glavarstvu v Radovljici obravnavo glede ponudbe odkupa užitnine od mesa, žganja in vina. Odkupnina znaša za radovljiški davčni okraj 36.000 kron. Gostilničarji, ki so imeli sedaj v zakupu užitnino, tožijo, da imajo v tekočem letu veliko izgubo. Svota 3b.0u0 K je veliko previsoka za tukajšnji davčni okraj. Sliši se, da misli dežela prevzeti v zakup užitnino. Ali bo to deželi v korist, ali v škodo, kdo ve?
V Predtrgu pri Radovljici je občinski odbor v svoji seji z dne 8. oktobra soglasno sklenil, da se stroški za vodovod razdele po davkih, ne pa po osebah. Ta sklep je upravičen in bodo občani ž njim gotovo najbolj zadovoljni.
Preiailje. Naš dom je pod streho. Dvorana je že toliko dogotovljena, da smemo pričakovati, da bo že letošnjo zimsko sezono lahko služila svojemu namenu. Cela stavba kaže, da je napravila podrobne načrte spretna roka. Zlasti nam ugaja enotno in dosledno izpeljani slog. — V naši občini sta zadnje dni gg. Zabreta izpeljala štetje goveje živine in prašičev. Štetje je pokazalo, da imamo 1465 govedine in 1351 prašičev. Lepo število kaže, da je živinoreja zelo razvita, in je samo vprašanje, ali se bo mogla po letošnji susi in draginji ohraniti na tej stopinji. Naj bi se storilo vse, da se ohrani tako lepo pričeto delo za povzdigo živinoreje.
li Basale« se nam poroča, da bode zgradba nove okrajne ceste v Rakovici kmalu dogotovljena, kar nam bo zelo ustreženo. S tem so naše desetletje trajajoče prošnje uslišane. Želimo tudi, da bi se nam klanec pri Kosarepu nekoliko izboljšal, ker je zelo nevaren radi hudega ovinka.
Iipad Sttržea. Letošnje poletje je hodil po naših vaseh inženir, ki je pripravljal načrte za vodovod za vasi občine Preddvor in občine Pred-oslje. To nam daje upanje, da se prepotrebni vodovod vendar izpelje. Želimo, da zastavijo me-roda j m naši poslanci vse moči, da ne bo ostalo samo pri obljubah in načrtih.
Preštet ar. Nov, betoniran most Čez Kokro je napravil letošnje leto graščak Fuchs. Mostič je je zelo ličen. — Novo mlekarno pripravlja v Z%.
Beli naš deželni poslanec Iv. Zabret. V to svrho je kupil Skokov mlin, katerega sedaj predelava. Ker so naši sosedje v Predosljih z mlekarno, katero je ustanovil in jo vodi gori omenjeni g. poslanec, zelo zadovoljni, bi bilo tudi pri nas želeti, da se postavi to novo podjetje na zadružno podlago. Možje, zganimo se!
Is Tržiča. (Draginja bo ponehala.) Zadnjo nedeljo so imeli socijalni demokratje shod zoper draginjo v gostilni pri Pelerju Prišel je sam general Anton Kristan (ki pa kljub tej neznosni draginji zida zšse v Šiški imenitno vilo) panat draginjo. Udeležba je bila zelo pičla. Niti vsi rdečkarji niso prišli poslušat Toneta, nekateri pa, ki so bili v gostilni, so raje metali karte, nego poslušali prazno besedičenje, ki nikomur niti koristiti, niti škodovati ne more. V svojem govoru je Kristan napadalca Njeguša, ki je v dunajski zbornici streljal na ministre, odklanjal od socijalne demokracije. Lepo to ni, človeka, ki je živel in delal za rdečo stranko, vreči od sebe, ko je izvajal le to, kar uči socijalna demokracija. Da se je Tone obregnil ob škofa in duhovnike, je tudi umevno. Saj mu brez teh ni živeti. Druge nesreče na tem shodiču ni bilo. Če povemo še to, da so se navsezadnje sodrugi še nekoliko sprli med seboj, smo natančno opisali ta ,francoski" shod proti draginji.
Novičar.
Občinska volitve tr Eraaju. Za prihodnje volitve se pripravljata obe stranki. Zanimivo je, da so liberalci poslali v boj edino Sajovičevo fa-milijo. Ta žlahta je doslej karaandirala samo čitalnico, sokole, gasilno društvo, godbo in še nekatere malenkosti, odslej pa jo bode morala tudi občinska zbornica brezpogojno ubogati. Napredni meščani, ali res še ne veste, da ste pod panto-feljnom ?
Cajte, oerenjsk! kmetje! Ponuja se vam napredno kmetsko glasilo »Slovenski Dom". Samo v tej številki je steklin obgrizel 20 duhovnikov na Kranjskem. To naj bo glasilo kmeta!
Basfcritja o tem, kako ino prišli aapradalski pod iirvkl jezuitski klobuk Bilo je pred trinajstimi leti, ko je izrekel glavni urednik .Slovenskega Naroda" na nekem shodu v »Narodnem domu" v Ljubljani tole groze in usode polno prorokovanje; .Pokrival bo vso slovensko zemljo širok jezuitski klobuk." Seve, prorokovanje, izrečeno v sveti hiši, sezidani z žulji celega naroda, in vrhutega izrečeno od priznano narodnega proroka, se je moralo izpolniti, da prorok ne izgubi veljave. In se je izpolnilo. »Gorenjec je že jezuitski, kakor je v ponedeljek konštatiral »Slov. Narod". Še hujše je pa v Trstu. »Jutro" je dne 6. t m. kot prvo dnevno novico prineslo vest: »Edinost" je bila vedno in najbrže tudi ostane jezuitska." In tako smo prišli vsi skupaj pod široki klobuk, tisti, kar nas je bolj zunaj, pod krajec, »Narod* in »Jutro", ki bivata v središču, pa ravno pod štulo.
Dtoea tak6 jatrt tak6 piše o tisti zadevi »Slovenski Narod". V ponedeljek je povedal v uvodnem članku, da slovenski klerikalci hočejo ljudem navaliti neznosna davčna bremena, v sredo je pa pisal na istem mestu, da so se jugoslovanski klerikalci principi jelno oglasili proti vsakemu davku. Burni
Is preddvorske občine. Volitve bomo imeli, pa župana iščemo. Nekateri so si ga že izbrali, namreč sina prejšnjega župana, tako saj ve povedati Pekovec, ki pravi, da so to le osebne stvari. Znani Gros, ki ga imamo radi kot vodo v čevlju, pa izrablja to v liberalne namene. Po liberalnih listih bobna ta modrec, da se je v občini vse vzdignilo proti farovžem. To pa je laž. Volilci bodo že poskrbeli, da se liberalne prorokbe ne izpolnijo.
Volitev ftuissa v Strsžiščo. Za občino Straži šče je bil dne 1. oktobra izvoljen županom g. Fr. Šifrer iz Srednjega Bitnja, in sicer soglasno. — Ako se ne motimo, g. Šifrer že 21 let vodi in vlada to občino. Za svetovalce so bili izvoljeni: Jakob Bašar iz Stražišča, Ignacij Kert iz Gorenje Save, Lovro Porenta iz Sred. Bitnja in Matej Dolenc iz Spod Bitnja.
Zlata poroka je bila pri sv. Joštu dne 1. oktobra Matije Paplerja in Mete Rakove iz Besnice. Poročena sta bila 3. avgusta 1859. Ženin je star 80 let, nevesta 76 let, vendar sta še oba čvrsta; prišla sta iz Besnice peš po zelo strmi in težavni poti k sv. Joštu. Poročil ju je monsignor Tomo Zupan, tajni komornik Nj. Sv.
Preti alkoholizmu so slovenski, hrvaški in češki poslanci vložili v državnem zboru predlog, da naj se uporabijo zakonska sredstva s katerimi bi se preprečila zloraba alkohola in slabe njegove posledice za razvoj ljudstva.
ti seje okralufa cestnega edbera. Cestni odbor za sodni okraj Kranj je imel pretekli ponedeljek sejo, pri kateri je prišlo na vrsto več prošenj za oddajo cestarskih služb na deželni cesti Gaštej, Žabnica in na okrajni cesti Hrastje, Bes-nica. — Po sklepu zadnjih sej se napravljajo načrti za preložitev klanca v Tenetiših in na Mlaki in za most na Kokricl.
Godba prostovoljne poisrne hrambe v Kranju vabi svoje člane na II. redni občni zbor, ki se vrši danes v soboto točno ob poldevetih zvečer v gostilni g. Mavrila Mavrja s sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročlo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo arhivarja. 5. Volitev 5 odbornikov. 6. Raznoterosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je ob vsaki udeležbi sklepčen. Pred in po občnem zboru se vrši koncert letos ustanovljenega orkestra na lok. Pričakuje se polnoštevilne udeležbe. Odbor.
V triiikt iolt so konečno le napravili električno razsvetljavo. Dosedaj so morali obrtni vajenci risati in delati ob petrolejni luči. Skrajni čas je bil že za to.
Mest čez Kokre na državni cesti, o katerem se vedno čujejo pritožbe zlasti radi nizke ograje, bo v kratkem temeljito prenovljen. Je res že zadnji čas!
Savski mest ▼ Kranju je dobil nov kamenit tlak. Da bi dobil že kmalu pošteno razsvetljavo!
Na kolodvora v Kranju smo dobili trafiko. Želi se, da bi se v nji ne prodajal samo liberalni tobak v obliki časopisov kakor je n. pr. »Slov. Narod", ampak tudi naši listi.
Hišo Y Kranju v kateri je umrl pesnik dr. Prešeren, je od gospe Katarine Roblek kupila gospa Franca Bidovec s Huj za zidarskega mojstra Antona Bidovca, ki se povrne it Amerike.
Premovanje goveje živine. Deželni odbor kranjski priredi tudi letos premovanje goveje živine na Gorenjskem, in sicer 17. oktobra ob devetih dopoldne v Selcih, ob treh popoldne v Zalem logu, 18. oktobra ob devetih dopoldne v Škof ji Loki, ob treh popoldne v Poljanih; 19. oktobra ob devetih dopoldne na Bledu, ob štirih popoldne na Bohinjski Bistrici; 20. oktobra ob devetih dopoldne v Poljanah; 24. oktobra ob devetih dopoldne v Kranju; 25 oktobra ob devetih dopoldne v Vodicah. — Pri teh premovanjih se bodo delile vzrejevalne premije in se bodo nakupovali mladi biki od treh mesecev do enega leta kakor tudi mlade junice.
17 50-86
Dama
ki hoče pospeševati kotno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči netno mehko«ožo in bel teint, se umiva le z
SteekMipfertf lllijlno mleiM milo
(mamka Stackenpferd)
tvrdke Bergmann & Co, TeAin ob Lab. Komad po 80 ▼ se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumom i. t d.
SLOVSTVO.
0 etiki bres vere v Boga. Sestavil dr. Fran Perne katehet, profesor na c. kr. gimnaziji v Kranju. Tako se glasi naslov brošuri, ki je ravnokar izšla in ki pojasnjuje nauke moderne mora e in posledice te blodnje. Knjižica jt pisana tako tehtno in jedrnato, da nudi na 15 straneh več, kakor marsikakšna debela knjiga. Za inteligentno mladino, ki išče idealov, je to zlata knjižica.
nnuEiicir
za tiskarsko obrt, krepkega in zdravega, ki je obiskoval saj par gimnazijskih razredov, sprejme
tiskarna le. Pr. Lampref o Kranja.
Več pohiStea
še v dobrem stanju, radi selitve proda gospa Kenaa v Kranju, na Jelenovem dvorišču (nad mizarjem). 9
Pomočnika
prvo moč, sprejme takoj večja trgovina pod ugodnimi pogoji. 10 2—i
Več pove upravništvo .Gorenjca".
dve lep' stanovanji
se oddasta mirnima strankama. Pogoji zelo ugodni. - Kje pove ..Vaijični mlin" v Kranju.
13 l-l
Kotel pri
.Slotm
se daje v najem, eventuelno tudi proda. Več o tem pri lastniku
n i L. REBOLJU v Hranili.
Jesensko in zimsko blago!
Obleke za moške in ženske, za odrasle in otroke, površnike, haveloke, pelerine, sukne, Ženske jopice, plašče, razno perilo in sploh vse v manu-fakturno, modno in konfekcijsko stroko spadajoče predmete priporoča po zelo nizkih cenah
l J# JPf oif er
manufakturna, modna In konfekcijska trgovina pri „FAJFARJU" v Kranju.
'...   * *'
AEROPLAN
slov. izumiteljev
iz Trsta je slavnemu občinstvu razstavljen v
areni narodnega dona(
V LJUBLJANI
do 16. oktobra vsak dan med urami 10. dopoldne do 1. pop. lin od 5. popoldne do 9. zvečer.1
: Predavanja in : eksperimentiranja :  vsako uro :
Vstopnina za osebo i krono.
Dijaki in vojaki do narednika ter obrt. vajenci plačajo polovico.
Vstopnice se dobivajo pri blagajni in v pisarni .Universal* v Sodn*jskih ulicah št. 4.
Pojasnila daje in dovoljuje znižane cene korporacijam razstavno ravnateljstvo.
»Pisarna - Universal"
Ljubljana-Sodna ulica 4.
Prometna pisarna
zadeve J. Rozman, Kranj, Glavni trg 129.
Posojila na osebni in realni kredit; vsakovrstne financ, transakcije, posebno olajšanja dolgov potom konvertiranja in fuzije kapitala; eskonptevanje menic in faktur; Ion bar dO vanje, fiaknp in prodaja efektov, zlasti državnih in privatnih papirjev, kot prioritet in zastavnih listin, dalje žrebov, promes, delnic in tujega denarja;  evidenca in pfSL reviiija žrebanj srečk; zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi; depot efektov, dragocenosti, doku-[Hpifll mentov; InkaiO menic, faktur in dobitkov. Tozadevna pojasnila ustmeno in pismeno, ui-u
13
j[ Oje jffJI. ^r'iP&ÄMIr &
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Deioiikt ii&TBica k s.ooo.ooo i.     gtritarjaia nlloa štev. 2
Podružnico v Spljeta, Celovca, Trsta, Sarajevu In Gorici
Rezervni fond K 800.000.
Sprejeaa vloge na knjižice in tekoči račnn ter Jih obrestuje od dne vloge po čistin
Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem knrzn.
i
1
1
i
I
49 52-41
: Due meblirani :
mesečni sobi
se fäkal oddasta pri gosp. Viktorju 6 i Skrenu p Kranfii na polja.
se dobijo vsak dan pri 4—4
Josip F«so, stifbciilpi V Kranju.
Int. MasK
21
C i
filaona zaloga: nasproti lekarne. Podmfnlca: zraven inpne cerkoe
priporoča
svojo bogato založeno zalogo
galanterijskega, norimberškega drobnega, :: modnega blaga, pletenin in šolskih :: potrebščin.        m ia—12
Na  debelo in drobno.
Največja zaloga otroških vozičkov in potovalnih kovčegov po tovarniški ceni. Ilustrovanl ceniki zastonj.
Postrežba točna! Cene nizke!
Peter Keban
sedlar ln tapetnlk v Eranjn
nasproti hotela „Nova pošta"
•e priporoča •lavnemu thc»n»tvu z« vaa v njrgovo •troko spadajoča dela, kak--t tudi 20 48-lil
vozove i. t. d.
Delo se izvriuje točno, trpežno, po solidnih conah.
Velika izbera bele IV ČmO Žime
po jako znižani ceni, kakor tudi
morska trava. 5C£K
Imam vedno veliko popolnoma izvršen«
posteljne oprave v zalogi od 30 K naprej.
Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v
Kntfl(i posojilnici
v LJubljani
(nasproti Figovca:: v laitai hiti:: Dunajska cesta).
Kmečka posojilnica ▼ Ljubljani podpira kmetovalce in jo pravi kmečki denarni zavod.
V!?ge s« obrestujejo po *Vlo.
»V kmečki posojilnici je naloženo II ža nad 20 milijonov kron.   :: II
Rezervni zaklad čez 400.000 kron.
Za varnost pa Se neomejeno jamči nad 3000 članov.
Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 6 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—24
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih savodov kot gotov denar.
j Največja snažnost !
52— 1
Točna postrežba! j
Udobno, hfgllenskl urejena
brlunica h
V. Rozman S HRHIU
Nahaja se nasproti S     žnpne cerkoe
o hiSi it 106
à
I
Prodaja   najboljših   sredstev za negovanje  las, raznovrstnih =ê lasnih izdelkov,  podložkov ter krepa
:n
ß v
Tehnična pisarna in stavbno podjetje
INGENIEUR H. UHLIR
276 62-44 Ljubljana, Resljeva cesta št. 26.
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, strokovni znanstveni izvidi, prevzetja zgradb.
posojilnica i) ^adoLiljici
reglstroTuu ladraga s oaejeala poroštvom
5 podrti3r>ico rça 3e$er>'cab
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo ohrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57.7« ali z IV« amortizacijo, na menice pa po 67.:: Eskomp-tirajo se tudi trgovske
Denarni promet v letu 1010:
! 18,217.614 ]
160 82-11
menice.
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
HT* vsak dan
od 8.—12. ure dopoldne
in od
2.-6. ure pop. izviemil nedelje ln praisike.
PoStno-hranilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
TUk Iv, Pr. Umprtta v Knnju,
I. prilog* ..Gorenjcu" ittv. 42 z I. 19«
SLOVSTVO.
Erlia v iloyaaiken iidrnialittii. Razpravlja Miloš Stibler, tajnik Zadružne sveže v Celju. Cena 50 v. Ta knjiga, ki govori o jako perečem vprašanju, je gotovo uvaževanja vredna. Pisatelj milo toži o propadu zadružništva na Slovenskem in želi sanacije. Knjiga ima dve napaki. Prvič neko nejasno namigavanje, da človek ne ve, kam posamezne obdolžit e merijo In drug'č misel, da se da na zadružnem polju kar tako napraviti mir in red. Zadrugarji bi morali pritiskati na politike, da se tam napravi nekoliko reda in miru, sicer delajo račun brez krčmarja. Zadrugarji, ki imajo denar, naj kupijo veliko metlo in naj pomagajo pomesti 8 političnega polja tiste časnikarje, ki ne vedo, ali imajo srce na jugu ali na severu, ali so kristjani ali pogani, in ki priporočajo zvezo z Nemcem in s hudičem rajši, kakor s slovenskim bratom, no, potem bodo pa zadrugarji lažje sedli za eno mizo.
Zgodba fare Skocijaa pri Dobravah. Spisal Peter Bohinjec za spomin in slovo ob desetletnici svojega župnikovanja vškocijanu. Lep in trajen bo ta spominek župnika Bohinjca, odhajajočega v Duplje, za farane starodavne škoci-janske tare, ki se odlikuje, kakor prav trdi pisatelj, po nenavadni legi, zanimivi preteklosti in dolgi vrsti dušnih pastirjev. Topografični podatki so neprecenljive vrednosti, le škoda, da v prilogi ni pri krajevnih imenih povedano, kaj zaznamujejo. V zgodovinskem delu se razgrne zavesa in se nam opisujejo zgodbe, ki so se vršile okoli najstarejšega trga na Kranjskem, središča Slovenske Krajine, od Turkov razdejanega in pod zemljo pokopanega Gotnega Brda. Pri opisu cerkva, duhovnih pastirjev in odličnejših faranov (Metelko, Knoblehar i. t. d) je pokazal pisatelj veliko spretnost in trudoljubivost. Tiskovnih napak je pač malo preveč in prepis listine na zadnji strani se ni posrečil. Sicer je pa knjiga, ki obsega 112 strani j in ki se dobiva pri pisatelju za 1 K, vsega priporočila vredna.
DRUŠTVA.
Izobraževalna druitvo v Olševku bo dne
22. in 29. t. m. ob treh popoldne predstavljalo igro .Zaklad", opisal K- Andrejev.
Za Kranj in okolico.
SAiVlO 4 DIMI!
Lt itna električna centrala. Lastna godba. Parni stroj za 20 H. P.
20 konj. Prvikrat tukaj. 45 oseb.
Največji češki
cirkus Central
in
kinematograf
pod artističnim vodstvom gosp. A. Klička dospel semkaj in priredi
OH frnfftii     jprS noneni l%I ŽHI|H sauskem mosfn
v soboto 21., v nedeljo 22., v ponedeljek 23. in torek 24. t. m.
s senzacijonelnim, tukaj popolnoma novim, veliko-mestnim sporedom.
Za dodatek koncem vsake predstave
KINEMATOGRAF.
V nedeljo, dne 22. oktobra
2 predstavi
ob 4. url popoldne In ob 8. url zvečer.
Blagajnica se odpre ob 7. uri, pred začetkom koncert. — Začetek točno ob 8. uri zvečer.
CENE PROSTOROM: Sedež v loži 2 K; zaklopni sedež K 120; I. prostor 1 K, II. prostor 80 vin., III. prostor 60 vin.; stojišče 40 vin. Otroci pod 10 let plačajo polovico. — V nedeljo zvečer polne cene. 19 \
Zakonika drama v vlaku. Ogrski kmet Aleks. Kovacz iz Hajduszoboszla se je v vlaku vozil s svojo ženo Sofijo v Pusp6kladany, Kovacz je bil že dalj časa zaradi vsake neznatnosti ljubosumen na svojo ženo. V vlaku se je žena nasmejala nasproti sedečemu potniku. Mož pa jo je takoj ostro pokaral; a ko se mu je začela vsled tega smejati, jo je udaril po obrazu, Nato jo je« zagrabil, porinil na hodnik, odr rl vagonska vrata ter jo vrgel z vlaka. Nesrečnica je prišla pod kolesa in so našli njeno truplo docela razmesarjeno. Na bližnji postaji so izročili nečloveškega moža sodišču.
Alfonz Breznik v LJubljani
Kongresni trg štev. 13, rt—p oi d*ž*lneaa dvoran
c. kr. zapriseženi izvedenec in učitelj ..(Jlanbane Matice".
Prva, najstarejfia, največja in edina domaČa t v r d k a vseh glasbenih inštrumentov, struu (tudi .pecialitet) in muzi kalij. NajraznovratnejSa izbira in najcenejša izposojevalnica prvovratnih klavirjev in harmonije«. — Prodaja na najmanjše obroke. —- Ugodna zamena. — 10letno jamstvo. — Popravila n uglaševanja vseh glasbil sprejema najceneje. — Vsak instrument moje zaloge je n-ijskrhnejše preizkušen. 27 32
»»^*^*»*-*>f|,i/'4»i.'^'^lS*^'>iiiiS.*«o»i«^'*i|in"*»i^^»—^ '«*VH|_ »*W »■»*>
Martinova oesta 20 f)   rana Martinova cesia 20
Postajališče električne cestne ••••••^p      železnice pri šentpeterski cerkvi. 73 52—38
LJUBLJANA ::: Zalagntelj društva c. kr. avstr. M. uradnikov
Bogata zaloga pohištva ys&ks v m« ¥ vseh eemh. Ogledala, slike ¥ vseh velikostih.
Popolna oprava za vile. Špealjallteta: Gostilniški atoli.
Pohištvo iz železa, otroške postelje jn vozički   pc vsaki cen j.
Itodrool 11 lična-tega omrežju, afrl-danske trave a// žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naproj. Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture.
za 9000', postelja, nočna omarica, o mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
špeeljalltete v nevestinih balah. Veli*! prostori, prh f litino In v I. nadstropju. Čudovito pooenl za hotele, vile In za letovišča 62 gld.
Jesensko in zimsko blago!
Obleke za moške in ženske, za odrasle in otroke, površnike, ha-veloke, pelerine, sukne, Ženske jopice, plašče, razno perilo in sploh vse v manufakturno modno in : konfekcijsko stroko spadajoče : : predmete priporoča po zelo :
NIZKIH CENAH
14 3-2
J. Pfeiler
manufakturna, modna in konfekcijska trgovina pri ..FAJFARJO" v Kranja.
C. kr. državna obrtna šola vLjubljani
Šobko leto 1911/12 se prične v ponedeljek, dne 6. novembra
tetos se o tvori J o naslednji oddelki:
I. Delavska šola mehanično-tehnične smeri za kovinske obrtnike. Pouk traja 2 leti.
II. Šola za stavbne obrtnike (zidarje, knmnoseke in tesarje) s pripravljalnim tečajem in dvema strokovnima tečajema. Vsak tečaj traja pet mesecev. S to šolo je v zvezi 3l/, mesečni mojstrski kurz za zidarje, ki stoje noposredno pred skušnjo zidarskega mojstra.
III. Mojstrska šola za stavbno in pohištveno mizarstvo. Pouk traja eno leto.
IV. Šola za lesno ln kamneno kiparstvo s tremi letniki.
V. Specijalnl kurzi za obrtnike in sicer: Za prostoročno, geometrijsko in projekcijsko risanje, za strojeslovje in strojno risanje, za mizarski strokovni pouk in mizarsko strokovno risanje, za oskrbnike parnih kotlov, parnih strojev in za vlakovodje. Pouk traja tri do sedem mesecev.
VI. Javna risarska ln modellrska šola. Pouk se vrši vsako nedeljo od 9 do 12. ure.
VII. Ženska obrtna šola z oddelki za perilo, za obleke in za umetno vezenje. Vsak oddelek ima dva letnika. Poleg teh sta dva letnika. Poleg teh sta dva enoletna ateljeja za šivanje oblek in umetno vezenje.
VIII. Strokovni kurzl za Izobrazbo učiteljskega osobja na obrtnih nadaljevalnih šolah.
Sprejemni pogoji:
15 1
Za oddelke L, II., III. in V.: Dovršena ljudska šola, starost vsaj 17 let in učno izpričevalo dotičnega obrta. Za oddelke IV. in VIL: Dovršena ljudska šola in starost 14 let. — Vpisnina znaša 2 kroni, šolnina 5 kron in delavniška taksa 6 kron na semester. Ubožne učence je mogoče opro* * stiti od plačevanja šolnine in delavniške takse.
Vpisovanje se vrši zadnji teden pred pričetkom šole vsak dan od 9. do 12. ure in sicer v pisarni bivše umetno • obrtne strokovne šole (Stari trg št. 34). Za specijalne kurze se bode dan vpisovanja pozneje naznanil.
V javno risarsko in modelirsko šolo se vpisuje vsako nedeljo do konca šolskega leta.
Natančnejša pojasnila daje podpisano ravnateljstvo.
V Ljubljani, dne 6. oktobra 1911.
C, tat. raunaieljsivo«
92
J. Rozman, Kranj, M Inj 121
Prometna pisarna za bančno kom. zadev
Posojila na osebni in realni kredit; vsakovrstne financ, transakcije, posebno olajšanja dolgov potom konvertiranja
in fuzjje kapitala; esfcomptovanje menic in faktur; lOMbardOVanje nakup in prodaja efektov, zlasti državnih in Wf^t
privatnih papirjev, kot prioritet in zastavrih listin, dalje žrebov, promes, delnic in tujega denarja;   evidenca in jjp^vMi
revizija žrebanj trečk; zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi; depot efektov, dragocenosti, doku- ^™ rneutov; ickaso menic, faktur in dobitkov. Tozadevna pojasnila u-tmeno in pismeno. Hi-r>
Pomočnika
prvo moč; sprejme takoj večja trgovina pod |t    ugodnimi pogoji. 10 2—2
Več pove upravništvo »Gorenjca".
milijoni uporabljalo proti
- - kašlju  - -
hripavosll, kalaru, zaslUcnju, krčevitem in hrznem kailju
Katserjeve prsne karamele
s tremi Jelkami.       20 24-1
fiftSA   not- over- '7-Prit<evnl od zdravnikov in privatnikov Ot#9v   zagotavlja siguren uspeli. Zelo prijetni in dobri bonboni. Paket 20 in 40 vin., doza t>0 vin. se dobi pri KAREL ŠAVNIK, lekarna pri sv. Trojici v Kranju.
^ Jako zanimiv, zabaven in Z   poučen list s slikami je
nIlnstrot ani tednik"
ki izhaja vsak petek in stane četrtletno le 1 krono 80 vin.
Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njern! ===== Naslov: „Iiustrovani tednik", Ljubljana.
l;i:;Ji);.li »i.lM/.tilili'i ÜMMh
Kmetje!   mlinar 11!   Kola rji! mizarji!
Kllnčaonlčar|l! -***^+***»*-~++*
Napravite takoj Astro-Boston bencin motor, prihranile si drugih delavskih moči in veliko jeze! Naprava takega motorja z motažo vred stane samo K 1000 in so stroški za eno konjsko moč samo pet do šest vinarjev.
Kmetje t proč ac gepeljni, živina pri njih veliko trpi in so stroški nasproti z motorjem desetkrat višji, z motorjem vsak lahko sam slamo reže, mlati, drva žaga in melje.
Ti neprekosljivi motorji se dobivajo edino le pri
FRAN ZEMAN   :: LJUBLJANA
Dunajska cesta
(tni)i(:(:);iij:););;H)i)!i;Mi;H):tn:)
Pozor!   Vsak svoj mlinar!
Veliki zaslužek!
Kakšno težavo in sitnosti provzroča mletje žita kmetom posebno letos, ko povsod vode manjka, je sploSno znano. Vsega tega si prihranite, ako si takoj posamezno, ali cela zadruga ali vas naročite moj zajara-::  čeno neprekosljivi mlin na smlrkovl kamni ::
99
KOMET"
katere se lahko gonijo z roko, gepeljni, motorji ali z vodo.
Delajo čudovito ihio i** 1x11**o X
Cena takega mlina je od K 600 — do K 2.200 in melje na uro od 200 do 600 kg žita.
J ran Zetnan, Cjubljana
Dunajska cesta „pri Figovcu".
priporoča
svoje priljubljeno pivo, kakor marčno 1
mr pivo
I. in II. vrste, bavarsko, vležano v sodčkih In steklenicah, pričakujoč
obilnih naročil.
Ustanovljeno leta 1818.
m 26—n
18