r,
Naj reč ji ihiamU limmwmk
v Združenih državah
VeU* zakleto . . .	$6.00
Za pol leta .... -	$3.00
Za New York cek> leto -	$7.00
Za inozcmttro celo leto	$7.00
GLAS NARODA
Ust: slovenskih idelavcev v AmerikL
TELEFON: CORTLAKDT 287«. Entered m Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ under the Act of Congr— of March 3, 187$. TKLEFON: COBTLAJTDT 2876: NO IPG. — ŠTEV. 106	NEW YORK, SATURDAY, MAY 5, 1923. — SOBOTA, 5. MAJA, 1923.	_____.________________VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
FRANCOZOV NI ZADOVOLJILA PONUDBA
Belgija se je pridružila odgovoru, ki pravi, da predlog ne bo sprejet kot temelj za pogajanja. — Ideja posredo-! vanja konečno zavrnjena. — Odgovor bo tak, da ne j bo dal prilike nobenemu nadaljnemu argumentu. —! Kdo je kriv odpora v Ruhru?
Z BANKIRSKE KONFERENCE V NEW Y0RKU.
Poroča Ferdinand Tuohy.
Pariz, Kraiu-ija, -J. maja. — Kram-oski <Ml«;ov<ir na in iii'a" jM.>l.nii«-M. Ivi jr liila so^lasim zavrnjena na .sestanku t i an« o>Ui!i ministrov. kaT«'i-eitiit je |>rftls«'<l<»val niini-}>f« <l>« »lnik 1'nitu-are. Im najbrž vst-boval osem do <|, t < m i I < >i* i j i! i pai-ai:raf«»v, kr h«wlo uničili ponudbo nem-kai:«f|;irj«» ( ima to»~ko za t <n*k<>.
n«Iu"V«»r bo «Mii<M-. n. jas«*n t«*r bo sestavljen v takili iz!.)/ili. «la ne bo j»nš«"-al prostora za nikak nadaljni ar#n-i « iii. !*<• }»ojas» ilu, <la je ponudba neprejtanljiva radi • I« «m h jM.-iojev. radi jioifianjkaiija jamstev ter neza-d«>st )i«»f i | >« *i 111< l<* 11« * svute, I»«. franeoska vlada izjavila v s\«>j<m «*l«;ovorii. «la kain elira uemska poslanica versaill->k«. miiovno j»t 11 m» ter repara«-ijsk<> komisijo, o«l katt1-rili n«t. •• IV.uu-ija «ulst«»piti; da se* vi>i pasivni odpor v I * 11111- xkrajn na povelje nemške vlade, ne pa vsled volje < aioda: da .-<» vse nem-ke jiomulbc iluzorne radi sedanjega padanja marke, da ust raja fi'aneoska vlada pri liaeiiiu ]»laei vanja kot je bil ugotovljen leta 15121, ker ne ])ozna iiob« ik »;i drit^e^a primernega najina in da ixlklanja in-terv« n«"ij«» kakega mednarodnega komiteja in koiieeno. da ni* pride v po t e v \ pra-anje varnosti meja. ker je pr<*-« • n «!«•' \«-m« ije sedaj Ziiseden.
Ki. | .i »I j m n* i včeraj je ministrski pr«tlsednik Poin-ear« <estavil od^o\oi-. v katerem se omejil na zavrnitev j pM«.!ani«*e < ima. ker je skrajno nepraktična,.a koneeno je prevlailal <v«l»el«^ije, in franeoski kahinet je sklenil na-t a 11 < ■ 11 <» pojasiiiti, zakaj lie more sprejeti ponudbe.
NEPRETRGAN POLET PREKO AMERIKE
Veliki armadni monoplan T-2 s poročnikoma Mac Ready-jem ter Kelly-jem na krovu, je poletel v šest in dvajsetih. urah ter petdesetih minutah od obali do obali, na razdaljo 2625 milj. — Potovanje je bilo polno nevarnosti.
Proi kratkim jo vršila v XeuT Yorku konvencija American Ka nkers Asoeiation. Dol opat i so .svojo prosto ure izrabljali na vse mogoče načine. Kor je veči na tijili že sita vožnjo v (lragoce-nih avtomobilih, so so nekateri tako 'demokratizirair*, da so vozili po zemljišču Biltmorc (!«ilf Kluba na malih otro škili vozičkih. Slika, ki jo objav Ijamo .no dela posebne časti duševnim zmožnostim nokater ih bankirjev.
VLADA JE ZAVRNILA IZVEDBA NAJNOVEJŠE ZDRUŽENE DRŽAVE IN DE VALEROV NAČRT SUHAŠKE ODREDBE KONCESIJE CHESTER!*
Parlament proste irske drža- Uradniki izjavljajo, da je Javnost bo dQbila priliko in-ve je ignoriral mirovno število agentov nezadostno vestirati svoj denar v te
da bi pregledali vse velike parnike, če imajo na krovu opojne pijače.
ponudbo, katero je stavil de Valera. — Usmrčenje dveh na daljnih ustašev.
koncesije. — Vlada ne bo podpirala njegovih zahtev, temveč le njegove pravice.
CUNOVA VLADA BO KMALU ODSTOPILA
Glasi se, da bo vlada Cuna kmalu odstopila in da bodo nato prišli na krmilo Združeni socijalisti.
KAJ PRAVI LONDONSKI ZDRAVNIK # ŽENSKAH
Dublin, Irskii. 2. maja. — Par-lamerct pro^t*- Irske države je
Washington, T). C.. 3. maja. Vsa znamenja
Washington, 1). O., 3. maja. —
kažejo, da ne bo Vlada Združenih držav bo stala pravoinoonimi pravica n. i, ka
London,
«lanes vršil svojo r»*dne posle. no ntkakih rosnih nevarnost, da hi
da bi omenil mirovnih i>onudb, prišlo do diplomatienih sporov t< rc so si pridobili ameriški (lr-katoro j.' sta vil Eamon de Valera, radi žganih pijač, privedenih pod Pavijani v i njih deželah. Ne bo pa "	vaditelj republikancev.	pečatom v ameriška pristanišča, podpirala ameriških zahtev, ki
Nekatere ženske niti kuhati Tom John-son, delavski voditelj. Nikakih takih komplikacij vsaj nasprotujejo pravomoenim in vene znajo, kljub temu pa ki jo odobril politiko, označeno'ne bo v slučaju, da jih ne bodo |javnim pravicam, katere so si hoče 10 tekmovati Z moški- do Valero, je informiral svojo kršilci sami izzvali, če je pravil- pridobili državljani ali podaniki mi V vseh mogočih pokli-* tovariše, da ni bilo danes raogo- na ljudska razlaga nameravanega (hu-ili dežel.
cjjj	<V omeniti v jiarlamentu teh pred- nastopa uradnikov zakbulniškega y tem smislu so se izrazili v dr-
__Jogo v, raz ven indirektnim potom, departmenta.	žavnem departmonutu v odgovor
Omenilo se je tudi, da bi debata Postava je postava in če bi pri- ( na vprašanja, tikajoča se ugoto-v parlamentu .škodovala naporom šol na primer Olympic po Xortli viia poslanika Grew v Lausannn, onih. ki skušajo uveljaviti mir. River ju navzgor z zabojem Haig v katerem je namignil, da niso O'Higgiits. minister za domače; & Ilaipra. privezanim na glavni Združene države pripravljene zadeve, je podprl predlog neke- jarbol, bi se seveda nekaj zgodi-! podpirati Ohesterjeve koncesije v
San Diego, Cal.. 4. maja. — PortMv-uika John Mao-Ready ter Oakley Kelly, najslavnejša avijatikn Amerike, sta se vrnila domov iz New Yorka vre raj v -e>r in dvajsetih urah. .10 minutah ter dva in tridesetih sekundah.
Leteča z naglico morne^a vetra, horeea se kot junaka od prvega poretka. da popravita polomljeni voltažni regulator, sta ta dva mojstrska zi'akoplovea ne le dosegla rekord, katerega so skušali dodeei zrakoplovci -tekom preteklih deset let. pač pa sta se tudi odela s slavo, ki ne !>■» tako hitro izginila.
Uveljavila sta svetovni rekord glede dolžine poleta. Prmesla sta s seboj vacuum steklenico, še polno gorkega newyoi*škega mleka ter newyorske liste, ki so ravnokar izšli.
Statistike o čudovitem poletu nudijo le medel pojem o čudovitem razvoju ameriške avijatike. ki je omogočil obema poročnikoma lunčati v New Yorku iirvega dne in drugega dne v San Diegu.
Oba avijatika, polna ol jnatih peg na licu ter zamazana, je dvignila ljudska množica na ramena ter ju ni izpustila, dokler niso postali navzoči hripavi vsled kričanja.
Major Henry Arnold, poveljnik Rockwell letalnega polja z uradniki Narodne aeronavtične zveze, so bili zajeti v tej množici. Arnold si je konečno priboril pot skozi množico do obeh poročnikov:
"Čestitam," jima .i** rekel,4'To je bil čudovit polet in ponosni smo na vaju."
Par ur pozneje so pričele prihajati brzojavke s čestitkami iz vseh delov in kotov sveta. Ena teh brzo javk je prišla od predsednika Ilardinga, ki je brzojavil:
"Sprejmite moje prisrčne čestike ob priliki vajinega rekordnega poleta od obali do obali, ki je bil uspešno za-vršen danes. Napisala sta novo poglavje v slavni zgodovini ameriške avijacije."
London, Anglija. 4. maja. — Tuk.ti so *pl<H»no prifakovalL da
bo Krarifija odklon hi n»mAke r« |»ii r;o -jski- prinllofrc in vded te-- • \ - >prej*di v. st kot nekaj, kar o«?'»t«ivljMno if vnaprej. I>'.s< liij s,» listi le še malo po-•» :»-h prrdlo^iU, a liberalno e.:.up .je d.i je 7 »pet izra/a sv<-ji-niii tia/iranju, da nudi nemška -lanu-;« priliko za jwjrovope, ki lii k«»ne<"no lahko dovedli do p^-an.'. It.tily N^w*. ki izjavlja. ms n<* >iuf »"-iiditi fran-<	i .'!-.».ivfiru, ker ni m 1
i-r • ii. inwk.h prmllojrov ne da bi oj. si I celo svoje dosedanja st.iliv,-.-. pravi v nadaljnem. naj s.- n-niške pr^llof." vendar uporabi k< t m-kako i.rtoei^'-e.
W stminster C»aictte pripomi-nj.», «la ne bo nikdo pos«bno nav-diiš.-n od nemških predlogov, vendar pa dostavlja da otvarjajo ti pr«dlo._'i vendar vrata 711 pogajanja in da zaslužijo vsled tega, da se lepše p« ^tojva z njimi.
Nekatera poročila iz Berlina pravijo, da bo vlada kaneelarja i'un« J-malu padla. Berlinski poročevalec Westminster Gazette trdi. da bo ministrstvo vzdržalo kveejem š»> jiar tednov in da bo stopil na njegovo mesto močan socijalistiomj kabinet, ki bo takoj pričel 7 novo silo z bojem na živ-lj'-nje in smrt. da zlomi moč vele-industrijalcev.
London, Anglija. .1. maja. — 1 >r. Josiah 01dfn*ld. znan zdravnik iz Wrst Knda. mnenja, da je p.ilovica vsfifa zla v zapadnih d«'ž»d;iii p«»sle«diea dejstva, da se /.»•n^k«' !n.r«» ]>r«>ti tin»Škini. Imel je •_rovor glede **nadvladujoč<»ga spola". Med navzočimi ženskimi ]>o-slttsalei je bilo ]>ar nevernih Tomažev in temu so ni treba čuditi, kajti dr. Oldfield si je očividno stavil nalogo povedati ženskam, kako vzvišen je moški nad žensko in naj je navaden kuhar ali l»a modrijan in učenjak. Rekel je:
Kljub neskončnim stoletjem iz-nadaljnem, naj | kui(.nosti .si nUo mople prMobi-
poslanca, naj se jetnikom, ki Jo. Kazen bi bila mogoče celo ta-prično s stradalno stavko, pusti ko stroga, da bi zaplenili nečiste prevzeti polne posledice svojega - zaboje prepovedanega blaga. Ce dejanja. Obenem je izjavil, da je pa l»i bil parnik pameten ter imel tola Mary MeSwiney oproščena svojo zalogo pod pečatom, varno iz sentimentalnih razlogov, tika- spravljeno, bi najbrž noben agent jočili se njene družine.	vlade Združenih držav ne izvedel
Vlada proste irske države je za to. Vladni uradniki bodo naj-ol>javila danes popoldne usmrče- brž smatrali za mprej ugotovije-nje dveh ustašev, ki sta bila spo-jUo. ^a upoštevajo v pristanišča znana krivim, da sta dne 21. apri-j prihajajoči parniki postavo dela ubila nekega vojaka -proste ir-' žele. Če pa bi bil kak carinski
.V iatoliji, kjer nasprotuje veljav-
31 UE NEPRESTANO UMIVAL POSODO.
Punxsutwney, Pa., 4. maja. — 1 >«t je ljudi, posebno žensk, ki lahko plešejo p<» eele dneve, a kraljica vseh pnmivaleev in pomiva l k je zaenkrat Miss Susie Het-loek, »tara tri in dvajset let. ki »luži v nekem tukajšnjem hotelu. Na temelju neke stave je neprestano 31 ur pomivala in brisala posodo. Dobila je stavo in njen gospodar ji je dovolil dva dni po-tiUML
ti žen-ke prvenstva niti v kuhanju, o kljub temu so pričele v zadnjem času nastopati kot tekmovalke moškega v vseh poklicih. Dosti več domov so uničile zavistne ženske kot pa tiranski ali brutalni možje. Ženske so stoletje in stoletja brenkale na mandolino in klavir, a le med moškimi lahko najdemo ustvarjajoče godbenike in skladatele.
V sferi umetnosti, čeprav so si ženske izza pradavnega časa pridno mazale in barvale nohte, obrvi, ustnice .moramo Lskati slike, naslikane od moških, če hočemo najti m-kaj resnično orginalnega ter lepega. Žeske posnemajo, a ne znajo ustvarjati.
l>r. Oldfied je rekel svojim poslušalkam. naj gredo v Westminster opatijo ter pogledajo ,koUko žensk je zakopanih tam nakar je nadaljeval:
— Če bi preiskali Westminster opatijo ter skušali najti rekorde velikih žensk Anglije, bi ne našli nobene, ki bi bila vredna, da se jo proslavi kot pesnico, slikarko, kiparko, iznajditeljico ali pionirko.
Življenski mir je aoglasno z dr. Oldfieidom odvisen od žensk, ki m pripravljena postati mlajše to-▼artaice svojih mož.
ojaka proste ske države.
V splošnem pa se je položaj na Irskem precej izboljšal in boji postajajo vedno bolj redki.
UVEDBA POROTNIH OBRAVNAV NA JAPONSKEM.
Tokio, Japonska, 3. maja. — Obe abzornici sta sprejeli predlogo, ki določa' uvedbo porotnih sodišč po eel i Japonski. Tozadevna ]>ostava pa bo uveljavljena šele leta 1928.
V senatu so nekateri govorniki izjavili, da Japonska ni še zrela za jK>rotna sodišča.
PAPEŽ BO KMALU SKLICAL KONSISTORU. '
• Rim, Italija, 3. maja. — Izvedelo se je, da" je sklenil papež Pij sklicati konsistorij v najkrajšem času, vendar pa ni še gotovo, če Ik» Imenoval kake nove kardinale. Vatikanski krogi trdijo, da ne bo IKMleljen rdeči klobuk nobenemu Amerikaneu tekom prihodnjega konsistorija. Vsi novi kardinali, če bodo kaki imenovani, bodo Italijani
J
uradnik tako neuljuden ter zapazil kako zapečateno kabino, bo najbrž domneval, da vsebuje psa ali knjižico kapitana.
Seveda se ni izjavilo, da bo to politika s pomočjo katere se bo vlada izognila diplomatičnim za-pletljajem.
Uljudnost nesumičenja se seveda ne bo tikala vsakega zanikrnega tovornega parnika ter drugih manj odgovornih ladij. Če bo iz tega ali onega vzroka obstajal sum. da ima kaka ladja na krova tihotapce z rumom ali kaj slič nega, bodo brez obotavljanja poslani agenti na krov, da uvedejo jireiskavo. Tudi če bodo našli žgano pijačo, ne bo vlada zaplenila ladje, pač pa le prepovedano pijačo.
Danes so v zakladniškem de partmentu ofieijelno ugotovili,
da ne bodo presegale kazni proti kršiteljem nalaganja glob. Priznalo pa se je, da je sila ki je vladi na razpolago, pc.vsem ne zadostna, da bi bila kos situaciji ki se je razvila vsled odločitve najvišjega sodišča in da tudi ne bo mogoče povečati te sile, ker manjka denarja, določenega v ta namen. Splošno pa se je dalo iz-ra/a upanju, da bodo velike ladje upoštevale določbe nove ame risk* suha ike postave.
•.-.j.*:-
CRNCI BEŽE IZ JUŽNIH DRŽAV.
im pravicam Francozov in dru-ih.
Sta lišče jZdi uženih držav, obrazloženo na tak način, ne naspro-uje, kot izjavljajo uradniki dr« •ivnega departmenta, v nobenem oziru splošni politiki odprtih vrat ter enake prilike za vse. To poli-iko se je vedno povdarjalo tekom izmenjave poslanic, tikajočih se Mezopotamije in drugih nemških ozemelj, katera drže sedaj zavezniki v svojih rokah na temelju mandatov Lige narodov.
Državni department dela razliko med zahtevami ali "claims" tujih državljanov ali podanikov ter postavno pridobljenimi koncesijami ali pravicami. To točko je očividno pojasnil poslanik Grew v svojih razpravah z generalom Pele, francoskim pooblaščencem na lausannski konferenci.
Če imajo, kot trdi Francija, francoski državljani kako pravo-močno* koncesijo, ko je vsebina je zgrajenje železnice med Sivas in Samsunom, so tukaj mnenja, da je hotela ugotoviti, če je to resnično. Kakorhitro bo to ugotovljeno, ne bo državni department podpiral onega dela Chesterjeve koncesije ,ki bi Hasprotoval francoskim pravicam. Kar se tiče fran coskih trditev, velja tudi glede angleških, v koliko so v stiku s Chesterjevo koncesijo ali katerimkoli delom te koncesije.
Isto pravilo se tiče tudi nasprotujočih si zahtev Federal Telegraph Company. American in Midsul Company, ki je japonska. Te družbe se prepirajo glede svojih odnosnih pravic, da zgrade brezžične brzojavne postaje in sisteme po Kitajski.
Državni department zahteva še vedno, naj zaključi, kitajska vlar
' • • »v.	- ■ -
da svojo koncesijo z ameriško kompauijo, o koji- pravomočnosti se ni nikdar dvomilo.
Državni department ne nas pro-j Chaatanooga, Tenn.. 4. maja. — tuje podelitvi koncesije za japon-jTiidi tukaj se j.- pričelo izseljevanje črncev v severne države, kjer upaj > zaslužiti boljše plače. Danes jo prišli> tukaj skozi črncev iz Memphis«. Tenn. in Corinth. Miss.
Jackson, Miss.. 4. maja. — Dno 15). maja se bi> vršilo v državni hiši zborovanje belih in zamorcev in posvetovanja se bodo tikala težavnega delavskega položaja. ki je poslediea izseljevanja zamorcev v severne države. Včeraj je prišlo po železnici tukaj skozi '100 črncev. Namenjeni so v ('hi-
ško koinpanijo kot taki. pač pa lomu. da skuša japonska kompaqi-ja uveljaviti monopol na |>olju kitajskih komunikacij. Naši uradniki so prepričani, da je dosti prostora za dve kompaniji ter se vsled tega iomV ii udati Japoncem.
ARMADA SUNJATSENA ZMAGUJE.
Hongkong, Kitajska. 4. maja. Sile južnih konštitueijonalistov. katere vodi Sunjatsen, so baje iz-vojevale odločilno.zmago nad severno armado, ki je okrožala Kanton.
eago.
Plantažniki vseh južnih držav se pritožujejo radi pomajkanja delavcev.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
se potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih
cenah:
Včeraj m bile naše trne sledeče: Jugoslavija:
Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje "Kr. poštni čekovni urad" in "Jadranska banka'' v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Kranju, Celju, Mariboru. Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je pač za hitro IzplačUo najugodneje.
1000 Din. .. $11.40 .. K 4,000 2000 Din. .. $22.60 .. K 8,000 5000 Din. .. $56.00 .. K 20,000
Pri nakazilih, ki zrtaiajo manj kot en tisoč dinarjev računimo posebej po
15 centov za po&tnino in druge stroike.
Italija in zasedene ozemlje:
Razpošilja na zadnje poŠte In izplačuje	"Jadranska banka" ▼ Trstu, Opatiji in Zadrti.
200 lir........$10.80
300 lir........$15.90
500 lir........$26,00
1000 lir ................$51.50
Pri nakazilih, ki znaiajo manj ot 200 lir raiunimo poMbaj po 15 cantov za poitnino in druga stroike.
Zft pgjiljalTfi U presecajo snesek pet tiso« dinarjev ali po dvmtiso* lir
donoUiiJt— po BMffoteooti Se posebni popust. Vrednost dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepri-Čakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančno cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar v roke.
6M» faplaffl v —eriMili dolarjih glejte peoefcen oglas v tem listo.
Denar nam Jo poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New Took Bank Draft.
FRANK 8AKEER STATE BANK
81 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Qjaarao »itoyniitTo Jadranske Banke.
(AdT
TIm largest SlnswiMii Dm*f an
the United States.
l«wd every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
"GLAS NARODA" ""I
•Mvtnuii WULY1	I
^■M« tno ^uBlun«« JJ
(A CMMfMlM)
. MMk AAKUK. »I —K—	LOtfl« BKNID1K. TilW
o* ImlMM •» Ita Corporation m« * llWllll «f A>>¥1 OWlll
t> CflftliMt Xf»tt i>wtmi »f MwhttUw. Ntw Vpete City. H. V.
• LAt NARODA** __(VHt — WW	_^_
__i—iwy dir i»e»ft luw<«w mnm holmm.__
Za	MU valja na« m Ai—Hira |Za N«w V«rk am aato lato .... — »JO
In CanM«	— |U0	MM M MU n	m ■■■ |MI
Ca ItM tata .•«*..•*•*..**•..•.... ItJI	M Pil liti muMannMnn IUi
»ubacrtptiofT Y«>rty H.to
Ad v • rti ••ih#fit ovt Aflff#ffi#fit«_____________
___"Olu Nir^t" l»h«j« vmaki daw Irvrtntl nadrtj m erumiiw.__
Do»m »rta podplat la eacbnoatl aa na prlobcujcjo. Daaar m| aa kkiml M*
■UMI	Momj Order. Pri (premembt knja oaroCnlkov, 1 u«1b 0. da aa na
tudi prajtnja MvallMa na mani, da hitre)« najd—o iMlawtti._^
MQ L A t NAROD A** m mrntmamm Straa«. BoNUfk of Manhattan. Nin V a. & V.
Talaphana: Cortland« HTt
afflSMOSI, 5 MXJX W23

PROBLEM POMANJKANJA DELA
Številke lie lažejo," je rekel nekdo pred davnim ča-H'in, in od takrat naprej so imele številke čudovito moč, kadar je bilo Treba vbiti ljudem kako misel v glavo. Če pravi kak človek, da je velik prebitek dela ali veliko po-manjkanj*' dela, smo včasih pripravljeni dvomiti o pravilnosti njegovih izjav, a če reče, da je o.~>00,000 preveč delavcev v deželi ali, da jih manjka ijn milijon, je navaden elovek pripravljen domnevati, da ima dotični dobre podatke. < V pa izda take številke kaka vladna organizacija, se jih sprejme skoio kot evangelij.
Robert Cresswell, washingtonski poročevalec newyor-ske Tribune", je uvedel preiskavo da dožeue, odkod pridejo vse t«' številke ter je moral priti do žalostnega zaključka, da se porode te številke večinoma v glavah onih, ki jih objavijo.
Dejanski podatki so borni. Delavski department skuša le dognati, če odšla vi ja jo gotove "reprezentativne" tvrdke svoje ljudi ali če sprejemajo nove na delo in kakšen je bil odstotek večjega zaposlenja ali odslavljanja. Te takozvane reprezentativne tvrdke pa obsegajo le sorazmerno majhen del skupnega dela.
V teh kalkulaeijali, ki temelje na poročilih tvrdk, je popolnoma izpuščeno delo, zaposleno na farmah. Nikdo ne more izvedeti, če je kak farmerski uslužbenec zapustil to farni o t«ir se preselil na drugo.
pMinankl jivost podatkov, na katerih temelji toliko oeen glede dela, pa ni še najhujša stvar.
Nikdo m* ve popolnoma natančno, kaj pomenja "po-
stvari, ki imajo isto ceno kot leta 1920. Delavsko plačo so ponekod odtrgali akoro za polovico. Tako naprimer v Coloradi, kot sem či-tal v Glasu Naroda. Tain so bili v resnici prisiljeni stavkati. Delavci niso razdeljeni pravilno. Prernoirarska indwstr'ja je preveč razvita. 200T000 premogarjev je preve«. Ako rovov prevee, pre-mogurjeiu fU- ne škoduje. Ako bi nas bilo samo toliko, kolikor nas je bilo na stavki v tej okolici, bi bilo še dobro, ali prišlo jih je eele trope, ko je bila stavka končana. Po večini so bili na stavki, inod njimi so pa tudi taki, ki v rovih še delali niso in stavke še nikdar videli niso. Njim ne bi nio rekel. K j or si kdo upa več zaslužiti, tja <rre. Jezi me le. ker govore tako, kakor bi oni bili najhujši žstraj-karji. Da se pokažejo naprednja ki. v en žep Prosveto. v drujri žep pa Proletarea. Xaj bodo nazad-lijaki oni, ki eitajo «*mo Glas Naroda. Pn-d vojno sem bil tudi jaz naročnik na Proletarea, odslovil sem ga pa raditetra, ker je držal z AvstV-ijo. Vsakemu je svoboda kateri list si naroči. Meni zadostuje Glas Naroda. Poznam tudi več takozvanih naprednjakov Pred stavko govori tak, kako je treba štrajkati, ali ko se stavka napove, komaj en dan, kvečjemu dva strajka, potem jia odide druge kraje.
Kaj hočemo, fanatizem je fana-tizrtn, pa že naj bo črn ali rdeč. Napredka ž njim ni. Tega prepričanja sem jaz in tega prepričanja mi ne vzame nikdo. Z a organizacijo sem bil jaz vedno iprvi, stavk se nisem bal. Omenim le zadnjo stavko, pri kateri nisem vrgel puške v koruzo, čeravno se nisem strinjal z vsem. Strajkal sem in Štrajkal. Prvega aprila, ko je bila napovedana splošna stavka, sem bil jaz že sit strajka. kajti imel sem ga že tri mesece za seboj. Potem so mi ga odmerili pa še pet. Kdor misli, da je vseeno, Če stavka na mestu ali se seli in dela kakšno drugo delo,, se moti. Vzemimo slučaj: če bi premogarji za-stavkali in bi se potem vsi izselili. Kompanija bi dobila drage ljudi rn bi delala naprej.
Kdor sedaj dela v tem kraju, dobro zasJu/J. Jaz bi bil zadovoljen, ako bi bil zaposlen le štiri
manjka.
Peter Zgaga
kajšnjih Slovencih ne Tudi jaz sem se s tem božjim oljem mazal (namreč grlo). Za vso izkazano gostoljubnost se Au-rorčanom iskreno zahvalim, posebno pa gospodu in gospe Aster.
Jožef Šinalcel.
Iz Belokrajine.
1'nirl je v Malih Selili pri Adle-šičih let stari Ivan Nuvak, po doniaiV Vuče. Itil je bolehcn že več let. Xaj v miru po'iva!
V Purgi je umrl dobroznani Barbirov strice Jure. ki ima brata in nečaka v Ameriki. V nedeljo 15. aprila je napravil testament, v torek je pa umrl. I*il je splošno priljubljen in v mladih letih znan kot veseljak in pevee. Petje je pa Krstoličevim menda v krvi. Kadar pojejo te cure, mora človek nehote postati na cesti, da p<«luša njihovo petje.
Po Beli Krajini je razglašen zopet pasji kontumae. Povod temu je dalo to, da so v Kočevskem mestu ubili steklega psa, ki je imel pasjo marko iz Adlešic.
Zaradi cepljenih koz je ležalo več ljudi, ker so j Mi preveč i 1 oi>-dusale".
Prehodi čez Kulpo so zastraženi. ker je cela Hrvatska okužena od črnih koz. Ker nas ni mogla loT-iti politika, nas hočejo ločiti vsled koz in — kozlov.
Zadnje čase je nastopilo ugod-litd. no vreme in vse je v cvetju. Če! Kantj» bo tako obstalo, kakor kaže cvet.! uradne in če bo več dežja vmes, utegne- j nosti.	*
mo imeti prav dobro letino. j Vsa zadeva je imela velik upliv
Vina je letos na Belokranjskem na javnost, posebno pa na AVall precej in *ra bodo ljudje težko' prodali, ker ni kupcev.
manjkanje dela". Pomanjkanje blaga je precej enostav-	dni v tednu, čeravno sem bil prod
no iii razumljivo. Oe se proizvede manj sladkorja kot se	najvtrji, nezadovoljnem.
-ii -i i *t ■ *i • »»' i u. «	> zroka sem imel dovolj. Ce sem
ga je proizvedlo v preismh letih, primanjkuje sladkor-	,
>r proizvedlo v pre j sni n letin, "primanjkuj ja in sii « r toliko kot se ga je manj proizvedlo. Zaloga dela pa se ne izprenunja ne tak način. Prebivalstvo ostane prilično vedno enako. Le povpraševanje po delu je različno, soglasno s proevitom ali pešanjem industrij. Kadar
hotel zaslužiti sem moral de lati deset, včasih še več ur, sedaj delam osem ali še manj in zaslužim boljše. Kljub temu je pa sedaj mizerija med nekaterimi dru-
je povpraševanje majhno, je dela v izobilicL Kadar pa je i fnami,tIa takšne še ni bilo. To ni
povpraševanje veliko se pojavi ^4pomanjkanje" deln.
Pomanjkanje dela je nadalje tudi lahko posledica resničnega pomanjkanja dela za vsako ceno ali pomanjkanja dela za ponudeno ceno. Dobava dela tudi ni teko-Ta. Delo je razdeljeno v različne industrije ter tudi zemljepisno določeno. Lahko je }x>manjkanje dela v eni stroki, dočim je v diaigili strokah dela v izobiliei in na preosta-janje.
Strašilo "pomanjkanja dela", ki se je pojavilo v zadnjem času v namenu, da se amendira sedanjo priseljeniško postavo, izgleda kot duh, ki plaši praznoverne.
Dopisi.
Brady, W. Va. j velika je borba za kruh. Vsak pre-V tem rogatem gorovju niso de- niogar v dopisu sporoma delavske
v-ke razmere nič kaj prida. Nekateri premogovniki obratujejo ])«► tri dni v tednu. Po onih, ki še TiiNO organi/Irani, se dela skoraj sleherni dan Pred kratkim je do-sj»elo sem več ljudi s posredovanjem pittshurške delavske p»»sre-dovalnw*e. V Pittsburghu so jim povedala, da so majne unijske, ko ko dosp«>!i	so se pa prepriča-
li. da nisr». Opozarjam vas, rojaki, ne setlajte takim ljudem na lima-niee! Prav posebno opozarjani rojake na premogovnik Hebron pri Morgantawn, W. Va. Kdor dela v dotičnem premogo\-niku, je v pravem pomenu besede. Vaibijo vas z vsakovrstnimi oblju
bami, obljubijo vam vse, kar že-igarjem.
rjLzmere, jih prraja ali hvali. Moj namen ni pisati o naravi, čeravno čez vse ljubim naravo in njeno lepoto. Radiiega so mi najljubši dopisi A. Torbovca in M. Pogo-relea, le škoda, da je tako malo dopisov od teh dveh v Glasu Naroda. isamo t oženje in zabavljanje čez ves svet, to zelje je zame neprebavljivo. .Kdor pa že hoče zabavljati, vzrok že dobi. Vzroka za zabavljanje imam tudi jaz dovolj. Ravno sedaj sem brez dela. Rov, kjer sem bil dosedaj zapoeien, seveda navadno po tri dni na teden, i»o zaprli. Zaradi tega pa ne bom dobil še sivih las. Hočem pa malo opisati, kako se godi nam premo-
čudno. A meri kane i imajo 6 do 10 glav družine in mož je zaposlen po en ali dva dneva v tednu, včasih pa cele mesece nič.
Pozdravi
WestvirgiiL-»ki premogar.
Aurora, HI.
Aurora je zelo lepo industrijal-no mesfto, še le&>ša pa je njegova okolica. Svet je val wit, zrak je čist in zdrav. V tukajšnjem pred-J mest ju se je že precej Slovene ev I naselilo, ki imajo lepe svoje do-' move. Tudi na društvenem polju izgleda, da napredujejo. Taka mala kolonija, pa imajo svoj Narodni Dom. Kar .se tiče čtiva, tudi ne zaostajajo. Imajo vsakovrstne časopise, posebno Glas Naroda je v vsaki hiši. Kaj pa kalafonije, tega pravega božjega olja pri tu-
lite, na licu mesta se pa prepričate. da so vas opeharili. Ne poslušajte takih tičkov, ki ao sami kompasi i jski priganjačt!
Pozdrav rojakom širom Amerike.	Tone Kocina.
, 4. ti rnTiTf 7
Is severne W. Virginije.
Narava se je zbudila iz zimskega spanja, jablane ao zarpočele evesti. Sicer se je pa verna nekaj zakasnila, kar pa malo kdo mm o-pam. Malo fweroogarj^ ae še bri-1» « veno in lepoto narave. Pr^
- -m ,
Industrija je kakor ura. Obe tečeta po kolesju. Pri uri mora biti natančno vmerjeno kolesje, da ura teče dobro. Vsaka dva ali tri leta se mora dati izcistiti, seveda izkušenemu urarju. Neizkušen ur ar kolesje še pokvari. Le malo žepnih ur teče dobro v hudem mrazu. Mogoče ae mi bo kdo smejal, ali naj se smeje. Dobro naj premisli, če je kolesje v industriji pravilno. Od let« 1930. mo počele cene padati Do dan« ao cene resnici na ljubo padle, dobe ao pa ie
hranite;
(labelne
MAGNOLIA
in
STAR MLEKO
ZA DRAGOCENA DARILA
IMEJTE NEKAJ KAN V SVOJI SHRAMBI.
plslte na katerikoli naslov na drugi strani labblna ZA ilustriram skznam daril
Po trgu se je pripeljal voz zvrhoma naložen s krompirjem. Stara kljusa ga je vlekla in sirov hlapec je sedel na njem.
Konj pa ni mogel potegniti čez j klanec. Hlapec začne udrihati po njem, da >o suha rebra kar pela. To vidi usmiljena ženska ter j vpraša voznika:
—	Mož. ali nimate nič usmilje- ' nja ? j
—	Ne — se zadere hlapec —
jaz imam samo krompir.
* * *
Četrtek je bil v New Yorkn zelo pomemben dan. Posvečen je bil newyorski mladini — ne\vyor-škim šolarjem. Uprava mesta je hotela dokazati, da je mladina vse, da je od mladine odvisen proevit tega največjega mesta na svetu.
v
l>a se v otrocih utrdi to mnenje, so mestni očetje za en dtin odstopili štirinajstletnim fantom najuglednejša mesta.
Tako je naprimer v četrtek žu-panil 14-letni Eddie Meelian. 13-k'tni Warren Dahl j<- otvoril v četrtek zjutraj ''stock exchange
Hhujnslmmuska
Ustanovljena 1. 18S8
SatnL Srfcttota
Inkorporlrana 1. 190*
GLAVNI URAD v ELY. xvUNN.
Olavnl odborniki.
Predsednik- RUDOIJ» PERI>A.N, |tt E. liiih at. Cleveland. O Podpredawdnlk. LOUiS BALANT, Bos iN Peexl Awe.. Lorela. O. «&jnlk: JOSEPH FItULER, Ely. Minn Bfaaajnlk: GEO. L. BKOZ1CU. K7\, Mlna.
■tacejnllt nelxplaCuilk emrtatn: Jo££M MOYtRN. «1* — IBtfe Ay. MM
Dututfe. Mlna.
•
Vrhovni zdravnik.
Dr. JOP. V. RRAHEK. 30.1 Ani-ri. St:ite Bonk I:M«t. C»0 Crant Pt., at Sixth Ave.. 1'ittsbureh. I'u.
Naexorni e4ber:
ANTON SBASNIK. Rooia IN BakewcU Bid«., aor. IMuaoa« u< Sn.al
Streets. Plttabursb. Pa. MOHOR MLADIČ. 1S34 W. 11 ftr««t Crlrs#o. m. FKANK HKRABEC, «StS Washl&cton Btreel. Denver. Oele.
Porotni olbor UONARD BLABODN1X. Boa 410. Kly, Mlna. GREGOR J. PO RENTA. BUck Dlacoood. Wul HUNK SOR1CH. «317 Bt Clslr Ave.. Cl««etsn4L O.
Zdruteeelnl eSbor.
▼AXJBNTIN PIRC. 7M London Hd., N. CUvelss«. O. PAULINE ERMENC, 6St — Srd Btreet. La Sellc. 111. JOBIP 8TERL.E. 404 E. Hen Avenue. Pueblo. Cold. ANTON CELAKC. BS8 Market Street. Waukefto, 111.
——	Jednotlno aradno (lu*Jo; "Olss Xsroda*>.	i i .
Vm stvari tUtaJoCe se ortdnih sadev kakor tadl denarne polllJatTfl aaj aa PoAUJaJo na alavneaa tajnika. Vee pritožbe naj ee podUJa. sa »red-tednika porotnega odbora. Pro An Je sa sprejem no rt k Članov In bolnlflka ■DlSevala naj ae poAUja na vrhovne*a »dr a. ve tka.
Jugoalovancka Katoliška Jednota se priporoma vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor *el; postati Clan te orsranli:.ciJe. naj se zglael tajnika kllCnjega druttva J. 8. K. J. Za ustanovitev novih drufltev aa pa obrnite na fl. tajnika. Novo druBtvo ae lahko Tstanovl s t Clanl ali Članicami.
>o imeli tlostop arhive, iisfine in
v vse
L' 1' t I '
Žalostno pa je, kako uničuje ži-
Street in na kapitalistične magnate. Zasanjali so in se zamisilili:
dovskl kapital niiše lože. Tisti, ki ; ste poznali Veliko Bukovje in,
Precej dobro
imamo vdane
se nam srwli, k»*r možičke na odgo-
Qd vsepovsod. ^
druge velike šume. znajte, da jih
vornih mestih. Toda7 koliko lepše bi bilo za nas, če bi bili sami 14-
Bolgarsko šolstvo.
V Rimu Izhaja jo, a i!aljans';a revija •■|j'Kuii<i»;i Orii-ntal«-" .i-]>red kratkim ]»riobčila člunek. v kaleiviii v bavi z uradnimi ptnlal-ki o šolskih raznieiah v ll^lgaiiji. I/, poročil izhaja, <la je ;m»*la b •!- j. , garska država v preteklem letu r>-J47 ljudskih Sol. katere je ob-i-kavalo 646,500 otn.k, Potem-tak.-ui pride na 100 <itis bolgar-l skega prebivalstva 1*2 učeneev.
O poz. ji* na ii«";n-ira pritiska na —■
ni več. Sedaj se še vedno vrši boj
za gradačke jelove hoste, v kate- letni fant je J raestni "Pravi-rih ležijo težki miljoni. Proti Hof- VP,iv kapitalistov je velik, in
manu nastopa zlasti krepko črno-[žel>a sp Jim kl,.i lahko izpolne. Saj	i i
maljski lekarnar Brankovič, ki bi je vendar Amerika dežela never-1 1 ^^ je«a ljudskih šolah na-rad hoste privoščil — drugim ju- jetnih možnosti.	; sta\ Ijrniii 1^.» >4.
dom.
Na Preloki se popravlja
Xa Preloki se popravlja šola, Mlado slovensko punco v Down kar bo veljalo težke tisočake. Te- townu so operirali na slepem čre-mu so krivi prejšnji župniki kot! vesu.
predsedniki kraj. šolskih svetov. Takoj po operaciji je vprašala ki so pustili poslopje razpadati, zdravnika: — Gospod, ali se bo mesto da bi ga vsako leto sproti vi(jei šrumf ?
pokipali.	— Seveda, če ga hoste pokaza-
J li. — je odvrnil zdravnik.
Razne vesti.
Rusko gospodarstvo.
Na miljone ruskega prebivalstva trpi od lakote, komunisti pa izvažajo žito v Evropo, da dobe na ta način denar za svojo komunistično propagando. Nan sen, ki vodi prehranjevalno akcijo v Rusiji in ki je bil «e pred kratkim prijatelj komunistov, jih je sedaj zaradi tega brezvestnega gospodarstva t*rtro ol*sodil.
Število nemških komunistov
je naraslo za 38 tisoč in znaša sedaj 217 tisoč organiziranih članov. Tako poročajo nemški komun i stični listi.
Bivši sofijski prosvetni nnr.t s ter Omar«"evski je izvedel rei'or-mo na polju bolgarskega š«»ls*va in prosvetnega dela. Obiskovanje ljudskih šol. ki .ie trajalo prej sa mo 4 leta, je sedaj podaljšano n:i 7 let. V zvezi s tem se j. i udi primerno pomnožilo število nadaljevalnih šol.
Side v Bolgariji niso i/.: !.j::>- > • bolgar^-ve. Turki. Žid.ie, Kiv.ueozi ter celo Armenci. Nemci. A meri-kanci in Italjani imajo lastne učne zavode. Nel>olgarske šole obiskuje skupaj 6?».160 učencev, katere poučuje 2,418 učiteljev.
Bolgarske sre<lnje š<de
pojMFino ]H*avo k»- protiiiem.šk južnem Tirolskem in obžaloval, tla je fašistovski vrhovni svet y.t-vrgel sjh.razum z Nemci. Mussolini je nd'i !. da kot narodno čuteč ijan po|>olnoma razume na-r.'lno čuv>t v i tirolskih Nemce'., da je pa .seveda vezan po sklepu vrhovnega sveta. — Istočasno poročajo nemški listi iz B-zna, da je skh-nila ital'janska ši»l>ka >b-Jast. d.t z n.A iin š d>kim letom ]»o-italijan«*i zop.-t celo vr>to nemških ljutl.skih Šol.
dele
Skoraj vsaka dežela ima kako svojo narodno pijačo. Turki pijejo kavo. Italjani in Francozi vino. Nemci pivo. Angleži pijejo ale. Prohibicijska Amerika se je
vdala žganju.
* * *
V neki državi bičajo nepokor-ne kaznjence. Kazen je različna, od dvajset do petdetset udarcev. ^ visnkih £0]a}l so	!
Včasih tudi do nezavesti.	v vsakem ozira enakopravne s
Nekaterim ljudem se zdi to ja- slušatelji, ko okrutno. Pozvali so torej svo- Bolgarska vlada trosi za ljudje zastonike, naj to srednjeveško <ko naobrazbo v svoji dež d i 4' »O kazen odpravijo.	miljotiov levov, t. j. približno de-
Sestalo se je trideset zastopni-' seti del celokupnega dr/avnega
na gimnazije in lieejt. K visokim šolam s«' prišteva poleg univerze gozdarski zavrni, visoka šola za j pedagogiko (vzgojo i. visoka trgovska šola. konservatorii :n visoka šola za umetnosti. Nfi dr/.nv-.
POZOR ROJAKI
Preoi'j>ne število ruj:ik»>v j^t' je z^la-silo in poslalo aro za pa ni i k
"Paris" za ma^a
it: :ikr> je še kateri, ki želi te<laj j-o-tovati. naj nam nemudoma jM^lje $.70.00 aro za II. razred ali ?lo.rn» za III. razr^l. ker M želeli dobiti jioseU n oddelek, cisto zase na i<ar-liiku za naše i-orntke, z:ito je skrajni f-as za priglasitev. pos»»bno za one, ki žele potovati v druRem razredu.
Frank Sakser State Bank
New York
kov. Glasovali so.
Trinajst jih je bilo za odpravo bičanja.
Sedemnajst za to, naj bičanje | ostane.
proračunu.
Mussolini in narodno čuvstvo.
Nemški listi poročajo, da .se je
dr. Seipel v svojem pogovoru z
Prepoved prodaje alkohola
je, kakor znano, izdana na Turškem. Za tuje drŽavi jaue pa vel ja j Ta držaya je Florida ena izJ Mussolinijem doteknil tudi vpra-izjema. Pilo se bo torej še naprej, j m,a oseniinštirklesetih držav ame Sanja nemške manjšine v Italiji samo malo bolj drago.	^^	jn	da čuvstvo narodne
Glasovanje se je vršila meseca edinosti med Nemci tostran in on-marca 1923.	stran Brennerja kljub novi dr-
[	^^ ; žavni meji ni ugasnilo, kar je po-
Boljševiška vzgoja otrok.
BoljSe\nške oblasti gledajo na to, da tudi otroke in mladino pri- j tegnejo v politične boje. Lenin je ! pogostoma naglašal, da tiči današnja generacija le preveč v me- i ščaskih predsodkih ter da je premalo dovzetna za komunizem. —( Sedaj se je lotila tudi njegova žena tega dela, da bi se mladina j privajala h komunističnim na-| ukom. Začela je izdajati list za otroke, ki se imenuje "Rdeči oktober". V člankih se podaja nekak politični pregled, glavni članek pa nosi naslov: "Kaj je prinesel oktober otrokom in kaj so prinesli otroci Rdečemu oktobru?" Na široko je popisano življenje Lenina in Trockega, da bi se otroci ravnali po njima.
Obletnica Karlove smrti
O priliki obletnice smrti Karla HaMburga so imeli avstrijski čr-nožolti legitimist i svečano ■ službo božjo v Karlovi cerkvi na Dunaju. Cerkveni obredi so bili zaključeni s petjem habsburške himne. Pri izhodu «z cerkve m se spo-i pohevjo.

[OJAJCE opozarjamo, da je cena z a "Slovensko-Ameri-kanski Koledar" i-sta za Jugoslavijo kot za Ameriko — 40 centov.
Pošljite nam svo-to in naslov svojega prijatelja v starem kraju in poslali mu bomo knjigo naravnost.
L._J
UPRAVA ameriške zakladnice v Washington™ je na l^StKO UUdie	vprašanje 4<Kdo je skopuh?" odgovorila takole:
*	Skop je oni, ki od vsakega dolarja priistedi 00
* nanreduieio centov ter od ostalili zapravi 39 centov za živež in vsega v^nj^j**« j eent za j^obrazbo, zabavo in dobrodelne namene.
Varčen je oni, ki od vsakega dolarja prištedi 20 centov ter od ostalih zapravi 50 centov za živež in po 10 centov za izobrazbo, zabavo in dobrodelne namene.
Zapravljiv je oni ki sploli nič ne prištedi ter od vsakega dolarja zapravi 58 centov za živež, 40 centov za zabavo in po 1 cent za izobrazbo in dobrodelne namene.
Prvi pogoj neodvisnosti in napredka so urejene denarne prilike. To velja enako za posameznika, kakor za društva, občine in države.
Pot do uspeha je dolga in mučna, zato ne odlašajte s prvim korakom. — Vložite del Vaših zaslužkov v sigurno, domačo banko, kjer Vam je Vaš denar dnevno na razpolago za nepričakovane potrebe.
Vloge na _ Frank Sakser State Bank
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT" 82 Cordandt Street, New York, N. Y. ae obrestujejo pri nas po 4%.	Glavno uitopitvo Jadruukt Banke
I Zagonetno, toda resnično. I
Ln ■■ "faags—gg—ag—bmimJ
Iz močvirja velemesta.
... ^» »rili-i »»o hili <1 rohni mU-Jvi »lan je ukra»!el «lva paketa z • h i \ Mtarosti o. I mnja>.t ih do' vozov a vsebina ni bilo doeti vred-
■([(*\> tii.i>t ih M ... H Vsaki dan eit&mo take stavk«* |v j T' L.h listov	zl M*iii«»v,
I k fM.-,jajajf» veil no h««Jj ]*»jr<»>ti. >k<>rt> v vsakem vi ura ju v> to inia-tli tleski, mlinli iKri, ki s« j»rrzj?<>-Huj «l></(»r»-li. ki Mt ]n**tali v vilnih Nliirujih vojno orodj«* br^z-iv»-«*tnih lopovof in ponavadi obli • "ti 1 i*li vii/nji omaml.jivih ititev, ki nimajo nob^nf la>tne voli t"
(1wflt s«* jm^ iNto vprašuj**, |k;ik . . i i . )n I .>'•[ Jia stran-»ka pota. ki morajo pr**je ali sl»'j<» I	• ' ri :nih'i», rn»->t <> da bi
postali koristni »"lani človeške .Irm/ 1m-. V vsakem takem slučaju i/.\ i> »*livv»»k. «la niso Kacini in |<)l.v«'j' Tu sti š.- i/jnrli. da je š<» ITfliio d »usti iiKNŠkih in /.»ii>k. ki |yri,i i /rabiti ii»»v«*dne in nelzku-isrnr otroke v svoji* zločinske svr-ht- t«r vcepiti strup zbn-ina v njih [otrniikf duie.
I'r»'i| kratkim so priobčili listi |w>.š]j«'jo v ječo. povest o m:ijbiifim, n«-l<>rasl«'in , Zločinski pri«»anjaci se namreč /• pn«iu tatu, ki j<» bil v službi ta- n«' ustrašijo nobenega sredstva, ki"„M /' < me.i iu ki j»> 1*1 aretaci- da ohdrž»» dečke na uzdi orodja i ji na draslruVn način < »pisal me- i svojih zločinskih dejanj. Kadar pa to«-, katerih se poslužujejo taki i take prKnje. več ne pomagajo, lopov i. I*.»vest o t.-m smo /•• pri-; morajo stopiti na njih mesto o
na iu dobil je v povračilo par klofut. Kiualo pa *>e je naučil krasti to. kar se je izplačalo. Ni trajalo »lolfro In Sain je postal mojster v svoji Ktroki.
Lucky .Jack je bil učitelj In vodja xl<K-in~Jke organizacije.
Sam je dobival le ]>/ pet dolarjev za vsak pak*-t katerega je prinesel, tudi če je vseboval ta paket Kvilo v vrednosti par tisoč dolarjev. Xa labak način je služil denar, a «ra tudi na isti naf-in ixdn.:.«d. Naučil je igrati poker in drug* hazardne igre ter vedno bolj zabredel v dolgove. Kadar ga je pričela peči v«-st ali kaviar se je bal. da bo padel pravici v roki'. je zadostovala pretnja, «la bo-»lo ohvečeni sta riši, »la je ostal še naprej voljno orodje v rokah zločinskih pri panja e ev. Obvestili so ga, da so njegovi "šefi" uplivni politiki. katerim ni tr»'ba »lruge-ga k »t pomežikniti z očmi, »la ga
ibeili, a srda j objavljamo nadalj-|iio zg»M 11 »o o de.\ku, katerega je bilo lliogf»ee š.' ol> pravem pričetku
|njegove zločiiisk«« karijere «»d-tegniti zlim nplivom.
majiihva sredstva. Deset do dvanajst let stare otroke iiauče za-vživati heroin in kokaiu. »lokler se to- udajo 7>'.jh,1 notna zavživanju teh strupom*. Strupe pa morajo kupovati pri svojih lx»sib, ki so obenem trgovci s takimi sredstvi. I >a si lahko kupijo strupa, mora-
s. Hi išče. Star' je bil šele štrinajst : jo kiaMi	Vedno glob-
let, majhen in slabo prehranjen. ,jf* *	Pri	v vrtinec.
Sam se je tr»r>r| po eeletn živo-Itu. ko so ga privedli pred otroško
1'retakal je debele solze, ko je priznal sodniku svojo krivdo. Skoro ob istem času pa j«* bil g ep era ln i poroti predst«vlj»»n človek, katerega so oblasti »lolžrle, da je na-
dokl»*r niso za vedno izgubljeni. • » •
V llarlemu v New Yorku je lHiar»ling-house, katerega vodi neka zloglasna ženska, pri katerih učil Sama kravti in nadaljm člo- je vedno pet do deset mladih deč-v»-k, ki je tudi v zvezi s eel o za-' kov na stanovanju. Ta ženska uči Idevo, bo v kralk»m sojen.	U»»čke umentosti vloma in njena
Satu je bil najstar»*jši otrok družine osmih otrok in njegov oče, ubog poljsko-židovtiki priseljenec.
» rodja so mladi zločinci, ki so bili ravnokar izpuščeni Lz pobolj-š*» val nice v Ebniri ter nimajo ni-
je zaslužil kot krojač komaj toli- 'kakih sonulnikov. Dotična ženska ko. da je preživel svojo družino. 1 J'*1	kako iz\Twiti vlocne in
1 >ružina j.' stanovala v treh majh- j l/ nj. ne šole je izšel že marsikate-nih sobah na skrajni dolenji iz- ri osemnajst do dvajsetletni zlo-
točni strani New Yorka. Niti (,če!^inec-
ji it i mati se nista mogla dosti bri-' Tatovi, ki kradejo pakete, se gati za vzgojo Sama. Potikal se i P<»lužujejo različnih inetod. Po-j i*]»o cele dneve ulicah, iz- na va« I i slede avtomobilu ter ulcra-
ostajal iz šole ter krad»-l sa»lje Ut sladkarije z vozov krošnjarjev. Ko je tlosegel starost dvanajstih let. je sprejel m«<Mo nosača. Le par centov svojega zaslužka je smel obdržati zase t»*r izročiti ve.s ]>reostali borni zashiž»'k svjemu »•četu. da prispeva na ta način k prehrani in vzdržan ju družine. Napitnine, katere je dobival, pa je prikrival svojim tovarišem ter hodi! zapravljat na ta način »lob-Ijrni denar v cenenih "pool-roomih" okoliee. Tam se je seznanil z drugimi dečki, katerim se je godilo prav tako kot njemu same mu in ki so ga naučili igrati •'erap". Kmalu je iw>stal strast»-n igrale«* in ko je izgubil par svojih centov, mu, je posodil lastnik igralnice par dolarjev. Lastnika tega "pool-rooma" so imenovali v oni okolici "Lucky .Tack**.
"Lucky Jack" je vedel, kaj je delal. Sam je vedno bolj in bolj zabr»slel v dolgove in kmalu je bil z »lušo in Mesom last Jack a.
Nekega »lne ga je .lack poklical na stran ter mu rekel, da mora plačati svoje dolgove, ker bo drugače prisiljen obvestiti njegove stariše. Sam se je pruVl tresti od strahu ter prosil Jacka. naj potrpi z njim. Nato pa mu je Jack fMvjasnil. da pozna Lzhod iz zagate. Prava igrača je ukrasti par paketov ...
Zanimivosti o volitvah.
Na Irskem so nekoč pokopali kandidata, kojega ime je bilo še vedno na kandidatni listi. — Navdušen sprejem na otoka.
V nekem mestu na Irskem je umrl kandidat dva dni pred volitvami. Kljub temu je ostalo njegovo ime tako na kandidatni listi kakor na številnih lepakih. Pokopali so ga ravno na dan volitev. Volile i, ki so po pogrebu odšli na volišča, da opravijo svojo državljansko pravico, so na veliko začudenje opazili, da je pokojnik še vedno kandidat. Med volilei se je razvilo živahno razpravljanje in prerekanje. Nekateri so bili mnenja, da bi bil kompliment vdovi, ako bi bil pokojnik izvoljen, k»*r bi volilei s tem najbolje dokazali vdovi sožalje ob težki izgubi. Nekateri so zopet pripomnili : — On nam vsaj ne bo mogel povišati davkov. — Mrtvec je bil v resnici izvoljen z večino glasov, čeprav so vsi volilei vedeli, da volijo kandidata, ki so ga pravkar pokopali.
Neki drugi kandidat je šol na agitaeijsko potovanje na neki o-tok. Ko je prispel tjakaj, je bilo morje tako razburkano, da ladja nikakor ni mogla pristati. Prebivalci otoka so zato poskakali v čolne, ter viharno pozdravljali kandidata. Končno se je kandidat dvignil ter pričel govoriti volilni govor. Z ladje, ki so jo valovi pravkar dvignili zelo visoko, je zakli<-al: — Prijatelji! Prišel sem — ladja se spusti zopet navedo] in se znajde med čolni, opljuska-na z vodo in penami. — Prišel sem k vam, da vidim osebno — in zopet se je ladja dvignila visoko v zrak in mala črna figura, ki se je sklanjala preko ograje, je kričala na vse pretege, kakor da bi hotela prevpiti silno kričanje razburkanega morja. Kandidat je vpil na vse grlo. kaj vse bo napravil za prebivalce otoka. Ravno. ko je največ obljubljal in se pripravljal, da konča svoj govor, pa ga je ogromni val spričo njegovih poslušalcev pljusknil preko krova v morje, kjer se je skupno s svojimi obljubami pošteno skopal, dokler ga niso ljubeznivi volilei rešili iz mučnega položaja. Pri volitvah je p°P°lnoma propadel. Volilei so bili namreč — mnenja, da je s svojimi obljubami očividno lagal, ker mu je moralo morje izprati u$ta.
Tedaj pa se je pričela "vzgoja" |Sa in a. Skrbno so ga naučili, kako se lahko izogne policiji, kako. se mora lotiti dela in da ne sme pod nobenim pogojem izdati svojih delodajalcev. Če ni dosti hitro razumel, Je pomagalo par klofut. Izročen je fail ▼ pouk dve-ma HMIbmi dečkoma, ki »ta bi-
, U ieWaMnoiW^
dejo pakete kadar avtomobil počasi \ oz i ali kadar je voznik od-soten tekom dostavljanja paketov. Ker pa so številni trgovci vsled svojih britkih izkušenj sklenili držati na vsakem avtomobilu he nadaljnega dečka je sklenila organizacija zločincev, da bo skušala vjwaviti na Vaka mesta svoje" lastne ljudi.
I)»-t««ktiv, ki je pripovedoval poročevalcu predidoče, ga je presenetil z izjavo, da je pričelo več uspešnih in uglednih trgovcev v mestu svoje karijere s prodajanjem ukradenega blaga.
* * *
Pr«-»l nekako štiridesetimi leti je pi-iš»*l Hvman VoLsinski iz Poljske. kot deček in dobil je službo prenašalca blaga v neki trgovini na dolenji iztočni strani Ne\v Yorka. Kmalu je pričel zahajati v n«-ki pool-room, kojega lastnik je sklenil izkoriirtiti nadarjenega in brihtnega dečka v zl»>činske svrhe% Hvmana pa so prijeli ter poslali v .poboljševalnico. Tam se je seznaznil z drugimi dečki, ki sn imeli več izkušenj kot on sam in ko je bil zopet prost, je postal previdnejši. Prihranil si je nekaj dena-rja in ker se je med tem ča-s<un seznanil z gotovimi politiki svojega, okraja, je postal kmalu lastnik pool-rooma ter pričel ku-povaii oil drugih mladičev ukradeno blago, katero je spečal na-
-prej-
T<> pa muni zadostovala. Prodal je pool-room ter otvoril dve prodajalni. iz katerih je zaklad al trgovce s široko vestjo z ukradenim blagom, seveda za ceno, ki ni bila v nobenem razmerju z dejansko vrednostjo. VoIusAi je bil toliko pameten,
Finska republika in velesile.
Finski zunanji minister Ven-nola je imel v finskem parlamentu t ksp« ze, v katere-m je govoril o zunanji politiki finske republike. Poudarjal je. da se finska država ne bo vmešaval a v nobene tuje spore ter da lx> kakor doslej s sosedstvom m z drugimi državami živela v miru. Finska bo zlasti pazila na to. da ostane v izvrstnih ftflnoKajih s Skandinavijo, z bal tiskimi državami in z Rusrjo. Njena zunanja politika bo v prvi vrsti politika ohrane baltiškega morja malim narodom v se ve rozapadni Evropi.
Preklicano izobčenje iz cerkve.
Bivši pre»i«*Hlnik udruženja če-šk osi ovašk ih s večen i kov -reformist o v župnik Dvorak, katerega je papež radi reform i stičnega gibanja svoj Čas izobčil iz katoliške cerkve, je bil sedaj zopet sprejet v njeno okrilje, ker se je podvrgel ukazom Vatikana.
Aretirani tujci v Italiji
Rimska kvestura je aretirala vee sumljivih tujcev, ki m se že dalj časa mudili v Rimu. Med aretira ne i se nahajajo tudi 2 Romuna ki 2 Nemca, o katerih sumi policija, da so se mudili v ita-Ijanslri prestol i ei po nalogu komunistične stranke iz Rusije.
poeemjanja. Sklenil je postati pošten in soliden trgovec. To se mu je tudi posrečilo, a šele po preteku dvajsetih, let.
Danes je zelo bogat, ugleden ter stanuje t neki veliki apartment hiši na rapadni strani New Yorka. Njegova trgovina, katero ima na iato£u dvajseti cesti, za-
Divji mož v Ljubljani.
Pred 60 leti to razkazovali v Lju-1 bljani "divjega moža" — Pisatelj Levstik je odkril sleparijo. — "Divji mož" je bil furlanski kostanj ar, Id je pozneje pekel in prodajal v Ljubljani kostanj.
Prvi ljubljanski hotel je imel ime "Divji mož". Toda ne slovensko. nego nemško: 4*Wilder Mann". Ljubijančanje so rekli hotelu '"Bidelmon". Hotel je bil tik magistrata na levi strani v hiši, ▼ kateri je zdaj Jugoslovanska i Mat iea. Na pročelju te liise je visela kovinasta okrogla plošča s sliko orjaškega moža z ogromno gorjaeo. a skoraj povsem nagega. Le okoli ledij je imel ovik kos živalskega kožuha. Menda je ta mož pr«*lstavljal Herakl»\ja. Gotovo je, da je bil "Bidelmon" i-meniten in dober hotel; v njem so se ustavljali celo avstrijski cesarji in nadvojvode. Kakšno ulogo je igral "Bidelmon" v dobi prve okupacije Ljubljane po Francozih pod poveljstvom iz Italije proti Dunaju prodirajočega Napoleona Bonaparta. je citati v Gove-karjevem zgodovinskem romanu "Svitanje".
Lahko si mislimo, kakšna senzacija je bila v Ljubljani, ko se je pr«-d šestdesetimi leti pojavil ne naslikan, nego resnično živ — "Bidelmon" — divji mož. Vsa Ljubljana je drla na Kongresni trg gledat divjaka. Tam je imel neki Lavasseur platneno kolibo, v njej pa je tulil in grčal skoraj čisto nag mož. Le okoli ledij je i-mel ovito cunjo. Divjak je bil ru-jav kakor umazan cigan, srednje rasti in okoli 22 let star. Ljub-ljančanje so strmeli, zakaj živega divjaka, ki je bil še napol zver. dotlej res še niso videli. Stari ljudje pa so se spominjali plošče in slike na nekdanjem hotelu "Bi-delmonu" in so trdili: — Čisto tak je kakor bi skočil iz plošče.
Med radovedneži je bil tudi Fran Levstik. Divjak je renčal, razbijal kakor besen okoli sebe, trgal žive golobe in koe>e mašil v usta. Zlasti pa je rad čikal. Tobaka si je natla»;il v usta. da je bil kakor otekel. Ampak Levstik je vendarle dvomil, da bi bil to resničen divjak. V "Napreju" ga je popisal, da ima dolge, črne, šče-tinaste lase, po obrazu, prsih, rokah in nogah razne bele pike, da z ustnicami vedno giblje, a ne govori, nego le kavdra kakor jezen puran. Sirovo meso in tobak sta mu najboljša slaščica.
Lavasseur je prodajal ljudem tudi knjižico, ki je pripovedovala, da je leta 1855., francoskega kapitana Odina vrgel vihar z ladjo na oceanski otok. Tam je Odin našel divjake. Mornarji so tri divjake šiloma vzeli na ladjo; dva sta na morju umrla, tretji pa je dospel v Evropo. Ker 6e ni dal omikati in olikati, ga je Odin odstopil La-vasseurju, ki ga tri leta razkazuje po svetu .
Levstik je ugovarjal proti suženjstvu in izkoriščanju divjaka ter je opozoril vlado na § 16. obč. držav, zakonika, češ, da je v Avstriji vsak bivši suženj svoboden. Ljubljanska vlada je v "Laib. Ztg." odgovorila, da razkazuje Lavasseur divjega moža z njegovim dovoljenjem. Nato je Levstik vprašal vlado v "Napreju": — Da je divji mož privolil, kazati ga po svetu, to je mogoče. Toda ker divjak ne zna govoriti, pač pa samo kavdra kakor puran, — naj slavna gospoda pove, v kakšnem jeziku je dal to privolitev.
Blamirana deželna vlada je nato Lavasseurju ukazala, naj z divjakom izgine iz Ljubljane. Lavasseur je nato z divjim možem odpotoval v Zagreb, kjer so ga zaprli, divjaka pa so izpustili.
"Divji mož" se je vrnil v Ljubljano in postal karamist in ko-stanjar. Nato ae je oženil in imel otroke. Seveda se je povsem obelil in ukrotil; znal je lepo govoriti ter je bil — kultiviran človek —■ furlanski kostanjar. Pripovedoval je, da. ga je Lavasseur najel in mu plačeval po dva goldinarja na daa za to, da je lahkoveraežem igral tftjsfa M«a.'
Deviška mati.
Pod splošnim pritiskom je deklica priznala, da je rodila otroka, ga umorila in pokopala. Trupla niso našli in "mati" je ie vedno devica.
Pariški listi poročajo o dogo»l-ku. ki znova dokazuje, da je ženska uganka, ki je ne bi rešil niti VidijH's. -luliette Gasse je stara 17 let. A imela je že ljubimca, vojaka Gustava Lechata. Vojak pa je moral odriniti v Porurje. Ko je ostala Juliette sama. so ljudje opazili, da je otožna, zamišljena, da je ne-
briina za tlelo. — Aha. — so »lt*ja-
• ! li, — ;-krbi jo. ker je pač noseča, j
—	In začeli so d»-kle psovati in ji; očitati. . . Dekle je postalo še ža-lostnejše in životnejše. Zopet so' rekli lju»lje: — Aha. vedeli smo!
—	Nekega dne pa je »lekle postalo nenadoma zopet vitko in ozko. In ljudje so dejali tretjič: — A-ha! — ter so dekle ovadili »>rož-ništvu. č«'š. tla je poro<iiIo de.t«* in ga umorilo. Prišli so torej orožniki z bajoneti in dekle ostro prijeli. Plaho dekle je potrdilo vse. — kar so hoteli orožniki: da je bil oče (i ust a ve Leehat, »la je »lete u-morila in ga ponoči zakopala na domačem vrtu. Tudi mesto je pokazala. kjer je dete pokopala. — Toda, ko so ondi kopali, niso našli trupelca. Iskali so povsod, a mrtveca ni bilo nikjer. Nato so dekle uklenili in odvedli v ječo. — >vnlnik je odr#*»lil. naj preiščejo »lekle zdravniki. Zdravniki pa so dognali, ad je dekle še popolna devica in »la ton*; splof. ro«li-la. Nato je sodnik z dobroto, br»iz grož»-nj in bajoneta, dognal resnico. Juliette j»* povedala: — Vsi ljudje so tr»lili. »la sem noseča. Niso mi »lali miru. Strašno sem trpeJa. Da bi ljudem ustregla. — sem oblekla več spodnjih kril. Ko pa mi je postalo preveč vroče, sem krila zopet slekla. — Juliette so seveda takoj izpustili domov s potrdilom, da so ljudje čisto po krivici rekli "Aha!" Ampak Iju-<lje gotovo še danes trdijo: — A-ha, hudič ji je pomagal! Čarovnica je! — K sreči danes takih ča-rovnie nič več ne sežigajo. V sretl-njem veku so takih hudičevk z blagoslovom in kletvijo cerkve sežgali več sto na grmadah.
tlffllil'ftlM.'ftViliiBMillWlllfflii
Juwitit
AqfiscpfScijo Rotila
Priporočljivo Zd odporrjoč pri zdravljenju srbečice u) raznih Hpžiph bolezrp.
CENA SO € VprtfMjie pri	leK«";.U.
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS. 10 W/V
Aforizmi.
Žel nil izvedeti, kje s»' nahaja moja sestra ANTONIJA ZADEL. Pred 3. meseci seje nahajala na Davis, \V. Va. Z»-lini ji sp»»ro-čiti lit-kaj važnega iz starega kraja. Prosim cenjene r«»jake. če kdo ve za njen naslov, da mi sporoči, ako pa sama čita. naj se mi takoj ogla^ii na ta le 11a-slov: Toiiv Žnidaišič. Dox 7:t, < "a:iip ."»7. Camden on Gaule-v. _ Va-_(4-5—5)
IŠČE SE DOBRE DOGABJE.
Iniam dober les. Koliko zahtevate za 1000 francoskih Claret dog. mera 36 in 42 inčev. — Max Fleischer, 475 North McNeil St.. Memphis. Tenn.	(20-4—5-3)
IŠČEMO 100 DRUŽIN, —
ki bi ra<l«* dom z dv«-ma u kroma ali z^mlj** • or* t na ž»-I«-zni-«-a. v riainfietd in Newark	mimo |h>«.---•a) v BOl'NP BRO >K. minut hoj* v.-likih icrraren. 1«'»>1 vs^k član družin«« drlo. iti vrč. _ 1'ri.litr ali
Vonj vlažne zemlje se dviga v dežju ko velika zahvaJna pesem iz neme množice neznatnosti.
X. J. 13 kjrr lriliko ir v ~«l;r;ijte $!<»•>. piSi?* na:
Builder. 125 Liberty Street. Room 305. New York City. Dept. 7.
MOŠKI! Zasitite M j '	Proti n.lrz.nju
Italjanski "II Mondo" okraden.
Trije tatovi, en moški in dve ženski, so okradli blagajno rimskega lista "11 Mondo". Pr«*sro-vor'li so blaieajničarko, da se j»* za nekaj časa odstranila iz pisarne ter so v njeni odsotnosti u-kradli blagajno, v kateri je bilo 17 miljonov lir gotovine.
Da more ljubezen vselej izgubiti. je dejstvo, ki ga ne moremo sprejeti za resnično.
*	v *
Bog se mi približuje v mraku mojega večera s že svežimi rožami moje prošlosti.
-a » *
Ko bo»lo vse strune mojega življenja zazvenele, »> l"čenik moj. bo ob vsakem dotiku tvojem za-
donela godba ljubezni.
*	* *
Daj, »la bom živel resnično, o Gospod, tako da bo tudi m o ja
smrt resnična.
• • •
Čutim tvoj pogled na svojem sr<»u v tem hipu ko solnčno jutranjo tišino na samotnem pMju, ko je žetev že kom^ana.
UlSf
PREKLAD MEHURJA
»it* *i naiboljšo »»' *ito PREPRESS A u MOŠKE
Velika tuba	Kit (Cs) $1
Va« Mana rji ali
San-Y-Kit Dept: B 92 BrrWrnan St.. Nn York Pišite za otrainirn.
Ne trpile vsled
Revmatizma9
živčnega trganja, bolečin v prsih,
otrplih mišic
Vdrgnite
PAIN-EXPELLER
na bolečo površino, da boste začutili žarenje, in udobna, pomirljiva pomoč bo sledila. Pristni Pain-Expeller nosi SIDRO varstveno znamko.
NOV NASLOV
Uradne ure:
Vwaki ilan II. «lo 3. V jujti.. arr.l«« in nolNttO 2\r«"rr o.l T. An * '0.
DR. JOSEPH V. GRAHEK
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PITTSBURGHU.
303 American State Bank Bldg., 600 Grant St., at Sixth Avenue,
Pittsburgh, Pa.
NOVA ZANIMIVA KNJIGA
NA KRVAVIH POLJANAH
Spisal Ivan Maticič Cena s poštnino _ $1.50 _
* I * RPLEXJE in strahote z bojnih pohodov bivšega A slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, I*ijave in o polkovem uporu ter njega zakletvj.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 270 strani in 25 slik is vojne.
"GLAS NAHODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. 7.
^ TEKMA ZA TRGOVINSKO GLASILO (Slogan)
od 1. maja do 1. junija 1923.
The Joseph Trieer Company, izdelovalci Trinerjevega Grenkega Vina, bodo plačali za
Najboljše glasilo, ZAKAJ NAJ LJUDJE UPORABLJAJO TRINERJEVO GRENKO VINO.
CNIPIM PRV.% NAGRADANapišite glasilo v al ovc nič i ni — kratko naj bo in jedrnato—
aurn \nagrade: DRL'GA "ne več kot deset besed, pxxiutite »» sp.«dnj**u kupona
T RET J 4 ••»napišiie n^daljne nasvete na poseben listek in pošljite s ku-
S#llfl i Ji^l. '. „r°nomy t*-1" naslovite: Slogan Jury, Joseph Triner Company,
J ^^ t KTKTA 1333.45 S. Ashland Ave.. Chicago. 11». V Kak lahko pošlje eno ali
lin PETNAJST NAGRAD p* S3._ vsaka.	Z1**11 ne v« kot drset. V slučaju enakosti bodo pla-
fane dvoje nagrade.
V glasilu lahko svetujete prednosti in izbome uspeh« ali preprevilno nv>«* Trinerjevega Grenke»ta Vina ali katerokoli Tr,n"rj,'v'v«-* ^Srenkeiea Vina. ki j« najbolj zan^ljiva tet.sWna tonika terlahakodvaja!ec.bre*primerav slučajih slabega teka. zaprtja, glavobola, nervoxnosti in po lobnih ietodfnih neredov. I »a zdravo apanje. pomaga prebavi ioo«tri tek o javi enen?ij.> in zdravje v spJoinem. Okusno je. dobro xa vsako starost ter uživa 23 letni slovs. Od z.n-etk.1 do sedaj se je prodalo nad « milijonov steklenic.__
/
Slogan Coupon L
Ime .........................................................................."j
Naslov ........................................................................ |
Tukaj so moji nasveti sa trgovinsko glasilo Trinerjevega Grenkega	|
I
................................................................................ I
................................................................................ I
....... ...................... ....................^J
nT.AS XAROPA. 5. MAJA 1923
Iz Slovenije.
SKARAMUŠ
- : t
Spisal Rafasl Sabatiat
. i
It "(Um Naroda" Mlorofl O. F.
92	> Na«Ia Ij*»vanjft.)
—	Mislila	«1 si si republika nee.
—	To urin. Govorim k<»t republikance. II<.<"-em družbo. ki si bo! i/ltral.i nvnje vladarje i/, najhojftih elementov v>akega razrnla ter xamkala pravico kateregakoli razrnia. ila sr jiasiln« polasti vlade j — in naj obstaja ta razri»«l iz plemen it ase v. farjev, buržuazije ali pmli'tarrev. Vlada «»ti»*«ra >Ame«ra razreda j«' usodepolna za «l«4>ro-liit splšnosti. l*red • 1 \ «• tu 1 leti >.»■ nam je zdelo. da >.m<» im-Miieili •
ideal. Monoftol vile je bil i/trgan iz rok razreda, ki pa j»* dr-j žal predolgo ter |Mivs«'in po krivici. Zašli siuo pa predaleč in o tein iuiu pričajo dog«*lki. ki ♦*<> se zavrnili včrtraj.
Ne. tie. je končal. — karijere so sedaj le za prodajne du-ve, /a «»j»rtun:Me. a n kake karijere ni /a moža. ki lim-c spoštovati Mirnega >eHe. t as. je. da irjrinemo. Ničesar ne l>on» žrtvoval, cel odidem.
—	Kam pa lu»<V* iti? Kaj boš st«uilT	j
—	To ali ono. l*<.m:*li. da m-iii i • i I v štirih letih <»l v**tnik. politik. suliijar !n ijrrab-e. Na svetu je v«-du<i dosti pr< »štora za Skara-j muša. Ti seveda ne veš. da >em bil zelo vareen in prevideti. I-ast-tiik sem majhne farme na Saškem. Poljedelstvo mi bo najbrž pri-; jalo. .Ia/ nisem človek akcije ter nimam sposobnosti za to.
<»/rla se je irfiij iti v njenih očeh je igral poreden smehljaj, j
Ali je spjoh kakšna nlojra. za katero bi ne bil usposobljen ?!
Ne mislim. «la hi bil ns|»ešen v katerikoli nJo«»i. ki sem jo | jrral. V vsakem shi<*aju s«*>n k«*iečno policjrnil. Sedaj sem zapustil j Kabljarsko akademijo, ki bo najbrž jwe.tal.-i last Le I>uea. To je flimi st\.»r \ k.iT»-r; odlikujem. Naravni znak Skaramnša.
i
Mi h-- es rev \.-dn,» smešiti .samega ^,-he? — -ga je vprašala.'
—	Ker vem, da sem d »T tejja blaznega sveta. Ti vendar ne pri-i-akuješ, da bi smatra vse za reMio? V takeui slučaju bi takoj zno-i r«-l. I'rav jk>	telkar -»••tu nautel svoje ^tariš»*.
Ne. ne. — ^a je prosila. — Sam veš. da si neodkrit. Andri
Se\e«la *e?n neodkrit <ksrč«-n. Kako m<»rw pričakovati odkri-t<Kkti-ii<»%t v človeku. ko je vendar hinavstvo glavni znait človeške narave? Mi vsi muo bili vrgnjtni v hinavšcitii. V njej RTUu bili izšolani n v tijej živimo. «Vprav t<» '** red koke«! a j priznamo. Vsepovsod po celi Franeiji. si lahko tekom preteklih štirih let opaxila to hinav-semo. iz list revolueijotiarjev. i/ ust branilcev starega reda. Jaz pa	največji hinavee no-.l \s.-nii temi. To spoznanje me je vzdr-
žni«* Ih koUCi tekom eele n <■ i. iKe leti sem plegatljal z vsemi mogočimi sredstvi ... M de la T-.ur d'Aryrja.
i (
Prenehal je, ko je .voril	ime. kot da m« obotavlja.
V teh d\eh k-tih m \aral samega sebe jrledr motivov, ki
me n.i\	Včeraj /rr.Vr *- r»-kel. da -*-m bil zli »lah njego-
* eg.i življenja ler s.un priznal.	m bil 4j»raviee nastopiti tako
kot s. m nastopil. M"gi»-e rn«*l prav ter domnevam, da bi ne bile : stvari prav nič «lruga«-ne ttk-:i --e h: ne h.I ubil m<"».!ega prijatelja." Katlit ga tu<L n i i<-m	hinavea. pulli^a. nizkotnega
hinavea. ki vara ^m'«« s« l»e.
—	Zakaj pa.\ Andre *
l»/rl s«* je \anjo.
—	K- r ^e *.kus.i! dob ti tebe. A'ina. Ra.lir.-jra "*-m nap.-l vse svoje d rt ^a y»-«raz.m. k.< • h.»tel -^in te reiiti. >la jw.'.tan'* pltm svoje l^^ktne >!avoLlepn'»i i.
—	N em g .vorit ve i . «.,; - .. n -m vr up^tm. <la mi ne bo tre « ha n k lar \ • j vi.nl nje«. It-.ril nem s^ proti temu k 4 bi se 1» r.a p« tifara pr- T	ti. "s, le t^da.i. ti sem h^mmL da e
p:la ljubezen na m^to tv» jt jra častihlrpja. s m .».In-ha!.
Takrat, k - v. ]•-!. * >• stop.ia ljulirw na »<->t ► ra^'i-lilep a'	v. v,- p	\ . .»-ii Aline. ko je !zprej».,v..rila te
Presene. --nje ju .<• /.i*rl«i nj"-ti'> v>hičenost.
- K<^iaj SI vnlel to. keslaj?
M s1- rr. ^ .■Tn" 'h., jutra, ko vi	k m« ni ter
me pri sila. naj se ne dvoh .jujem / njim. ali s: skr:»ela zanj!
Zan^ Skrbela — m za:«>. — je vzkliknila, ne da bi pomislila.' kaj govori.	i
To ga pa še ni prepričalo.
Zarnef — je rekel. - Ko je vendar eeli svet V«s|el. kit j sem i
počel vsaki dan eeJi prejšnji t»**len?
—	On je bil razlieen od d rugih, s katerimi si se j»rejc sestal. V«'lik j«» bil njegov ugled kot sabljač. Moj stric je rekel, da je nepremagljiv. Kekel mi je. tla te ne more r«-šiti tvoliena stvar, če se bo« Kpoprijel z njim.
Ozrl se je nanjo ter namršil obrvi.
—	Zakaj \-se to, Alitia ? — jo je vprašal resno. — Mislim, da jf vse to le ženska kaprica.
—	Kaj govoriš, Andre? Kako zelo se motiš! Kar sem ti povedala, je čista resnica.
—	Ali si bilu mojjoče v skrbeh radi mene, — jo je vprašal, — ko si se onesvestila, ko si ga videla vračati se z bojišča ranjenega? Takrat sem spoznal čisto resnico.
—	Ranjenega f Jaz nisem videla njegove rane. Videla sem ga sedeti živega ter navidezno nepoškodovanega v njegovi kočiji in iz tega sem sklepa, da je ubil <iebe, kot je rokel, da te bo. Kaj drugega bi si mogla misliti?
Zagledal je luč. ki ga je preplašila.
—	In radiftega si omedlela? — je vpraial z glasom ki je kazal da ne veruje.
Ozrla se je nanj, ne da bi mu odgovorila. On ji je ponudil obe roki.
—	Alina, Alina! — je vzkliknil. — Torej sem bil jaz . . .
—	Slepi Andre! Vedno si bil ti. vedno. Nikdar nisem mislila na drugega t izjemo majhnega trenutka ... ko je prišla ona igralka v tvoje življenje.
Prenehala je. sktmigila z rameni ter obrnila glavo vstran.
—	Mislila sera, da moram slediti ambicijam, če mi ni preostalo niž drugega.
Andre se je »tresel.
—	Vse kaže da sanjam ali pa sem zblaznel.
—	Slep si. Andre, nič drngega kot slep, — mu je odvrnila.
M. de Kereadiou. ki je stopil par trenutkov počne je na vrt. je
zapaail oba. kako sta se držala za roke ter zrla drug drugemu v liee, blaženo, kot da rid it a para diž v obrazu drug drugega.
;	KOIEO. ^	^
Tatvine v mariborski bolnici.
Že |H»z»nii je ukradel nekdo ma-l riborski bolnici iz toplih greti veliko množico salate. Pred kratkim ! pa so izginile z vrta tudi vrtne r«»-j že. Tatu pa še vedno niso iz*le-| I dili. Mora biti precej brihten, ker j ! je vrt tjk Tržaške eeste in se tudi | j iz bližnjih hiš dobro vidi.
i
« Roparski umor na Dolenjskem.
V	< Vlevt-u pri Šmarjeti » roparji vlomili pri p<rsestniku Alojziju Hribarju ter »nlne^li Iti.lHHl, krem in srefonm žepiu. um. i toj | priliki so n »pa rji umorili liJletme-j ga Hribarjevega reienca Jožefa! IVterneJa. Izginili bn-z sledu. '
Izpred mariborskega okrožnega !
sodišča.
M«*seea decembra se je v "Murski 1 ' S<.lw»ti vtišil shod Sam«>!-t. kmetij-1 *ke stranke, na katerem j«* d«»bil j j beliti tudi pnstaš klerikalne Slo-j v«-nske. ljudni^e stranke, visoko-j ^ š "liv Janez H<o-vat. ki je m«*tlj
ilimgiiu izjavil: "Vsi ]M»siaiiei Sa-I mostojne kmetijske stranke si kupili palače. <»<l Siov. ljmlske stranke nol»e*leii. Pue««ij ima svo-j jo palačo na Pohorju. To je kupil j umhI časom, ko je 1»i I poslane*-. Mi-j , nister Plleejj je dal SVoji /,4-tli
; v<4je«tje. da je 'zvozila KMKHI pra-š'čev. Nekaj tiso.'- iiklečnili kant j- prišlo v državo, Pueelj pa jih J 'je dal svoji /eni. da jih razproda-' ja." <V-itaJ je torej ministru Puc-, lju koruptnoM v »ihižlw*nem poe«]u. Za^Ieva je ]»ri*Ja pred mariborsko <»kn*žtto s<Mltš-V. Ker svojih trditev tii mogel tiokaxati, je siMla^-e Jainaa II<«rvaJa ob^Hlilo na 11 m Ni Ikin gl«»(»e, < z. na 14 dni /a.jH.ra.
Srbski odmetniki v Mariboru.
Kak«»r smo že jM.ročali. pripeljali dne. 1. man*a v mariborsko ui-iško kaznih lieo večje število sr?»skiii <«lmetnikov — menda za-iadi siguriVMti. lVipeij.di jih \ p««sei»nih vagonih uklenjene tudi na n«*gah. Imeli .-elo <vojo '^ulijij*. v vlaku, da *o bili ««1 o--Tab-jra sVeTa ]»<>(x>ln<>,iia ii-ani. \ MaritH.ru s.» vagone instradi-rali na Tezno preti kazniluieo. kj«-r pot«in <m|š1 i odm-t:iiki kar •"•e/ tire v je«-e. < »b pri!'.ki jus: fi-ka«-ije Liehtenwalinerja nain---« - aval i i»rvotn> uporabiti enega f 'Mlmetriika. da bi p niiaga"; rahlja dv "niti lji«-ht*-n\vallnerja na vis-» iee. T-« n»is»»!	opuo»li. ker
^4» }»aii. da bi jim k«xično «»>i-, tetnik še "ts^i. . e i,; zasitital sv ~ :M«<tni zrak. Tudi s:e»-r >. • v Kaznil-ntei na o«imetnike pazili. Kljub temu ojtre/iietnu itraž^ijn pa sta« si iine t. aj»riia dva ••dtuetjaka ;»ri'
zunaj kaznilnice pr-?»Ji|a »uv<» iu ut-kLa v >«neri pr »*- Sv. Miklavž i. K nega j- stražnik -.".-.-r druu Maiiojlo Matovič pa , ^ uživa sv«rfwvi.-ji /raK. Za.s3»slo-
val ee.it jf izgaiil v bližnj. g'*zd.
*
i
Požar v Kamniku
Iz Kamnika por*«eaj<>: Va veli-J konočni pondeljek ob dveh jh»]>o1-dne je izbrtiliibil v hiši posestnika in go*ilmčarja Jožefa Možeka ogenj, ki se je naglo razširil in del< hiše p<^>olnoma vpopelil, tako da so ostale le g«ole stene. Kako je nas-tal požar, še ni znano, vendar j se domneva, da se je vnelo oki*og dimnika na podstrešju naloženo: se.no. Žalibog požarna hramba to-pot ni bHa ko*» svoji nalogi. Šele čez tričetrt ure je pritekel prvi curek vode, daai je bila voda komaj 50 korakov oddaljena. K sreči ni bilo vetra, sieer bi bila pogorela vsa sosednja poslopja.
Zagoneten napad.
V	hlev posestnika Franca Kleno vika na Urtoveu pri Bočtanju je prišel neki približno 25 let star moški ki je "brez povoda udaril s sekiro po glavi deklo Antonijo Polatnik in jo težko poškodoval, i potem pa neznanokam pobegnil.
»
Vojak ustrelil civilista.
24letni mehanik Stanislav Vodnik iz Ljnbljane, ki ga je, kakor smo že poročali, na velikonočni' povideljek ponoči na po vrat k u iz! ! Ježic pri smodnišn iei na ljubi tan-i ■skem pol ju na straži stoječi vojak ustrelil v trebuh, je 3. aprila podlegel težki poškodbi v bolnici.
Sum nticod«.
V	Mariboru je zidar Anton Lež-: nik popravljal pri vojašnici Kralja Aleksandra neko jamo, ld p« se mu je nmadona mila ia gm podila Vojaki mo gm sicer takoj
izkopali, dobil pa je težke poškod-; be. l*re|»eljali ga v bolnico.
Ivanu Kuharju iz l*uterhofa pri Tržač-u se je pri streljanju razletela stara puškiu Koi.-ki železa soj | iiiu tnlleteJi v levo roko in mu jo, j raztrgali. Moral je v l»olni<-o. i j Alojzij Hivic. si roj.-vodja južaie železnice v Ljubljani, je padel z v«»za iu se mot ilo |v»tolkel po obra-' • /ti. Moral je v Iniluieo.
Henriku liiteiiett. mizarskemu mojstru \/ Vida nad Ljublja-! no. .i«* mizarski stn#j pri delu : zun-rka! prst leve roke. j Antonu Kertonelju. dninarju tz j ševelj. je «#»lbtelo j>oleno v oko j in mu ga i/.lib*. Prepeljali ga
. V bolnieo.
j Ivan Tiliilj. tesar državne že-j Ieznice v Ljubljajii. je nadel s ko-: le->a '.n -i zlomil desno roko. Moral je iskati p»»moči v bolnici.
i Neva občinska gerenta v Prek-murju.
1 Namesti« višjega pojii-ij^'cega' komisarja <lustava l*uš:i j.» me-novau za ol^insUega gerenta v Murski S.boti dr. Ljudevit Somen. odvetnik isrotaoi. ujtiiifsto Ivana Tratnika St ••tan L«lioe-kv za ob«-, oei-tuta v ("rneili.
Kako se potuje v ,J stari kraj in nazaj v Ameriko.
i
VELIKE valnosU sa potnika Je. .
da Je natanko i<ou«Vo o j-otnib , listih, prtljagi in tiru^ib stvareh, ki so v zvezi s )M»tovanjem. Vsled doisvletne isku-nje nam je mogoče o t se m tem dati tof-ua pojasnila. •
PriiM»ri/aiiio ce«lno tudi ramo najboljše parnike. ki iaaajo kabine ▼ III. razredu.
Ako ste se namenili potovati ? { stari kraj, nam pl>lr^ ker M to v Vašo korist-
Tudl eni. ki Se niso ameriikl državljani. smejo potovati v stari kra| j na obisk in iim j« dovoljeno vrniti | sc. Na žel to dajemo vsakemu to- i sadevna pojasni«.
Uor irii dobiti urednike ali; tsanrr it starega kraja, naj nam pt-
5e ia navodila, kajti število priae-ljeneev je omejeno.
Za potoe str««^ke Irflnenje naftne naročila Jadranska b.tnka rudi ▼ dolarjih.
Frank Sakser State Banki
e rsrtissA Street .New T«fc| Glavo« sastspstws Jadranske banke-,
AOVIRTItt IN -OLAt NAHODA* ,
Potovanje v Jugoslavijo.
Kdor namerava potovati to •pomlad v stari kraj na obisk ali za stalno. pri|M>ručaiuo, da se odloči za itamik 4 FA1US''. največji in najnovejši i>arnik francoske pa rob rod ne družbe, ki oilpluj« ia New Yorka
16. maja 1923.
Ker Je ieleniLška zveza preko Franeiji Švice in Avstrije telo
izbcljšina, je za Jugoslovane potovanje najbolj pripravno po francoski progi, zlasti |<a .še s parni-kmo "I'AKIS" In se pride v devetih dneh v Ljubljano: oni pa. ki potujejo v zasedeno ozeuij«. se fieljejo Iz Pariza naravnost ▼ Trst.
S ten parnikoaa potuje tedaj tudi Ras uradnik, ki t »o spremljal rn>tnike d«» Ljubljane, in bo r«-zil tudi na prtljago, da b<» Sla naprej ve*lno z istim vlakom, kot potnikL
v«i T"*ulkl IU- rs z re, la so nss-
I tu njeni na tem psmlku v k^bl-I n»h h* --4-0 v eni kabin!; fcedor I j^H t,4„viM t;ilcmt r,a tem par-I ' iku. nam	prej
I .<]ii < o «re ra III. rnzre«! in fZiO I Aa «ir'»si razre«l. da m;i pre<krbl-I m.. d<>br.» tat>:no ie nMiaj. da ne I twvl.t hniJJl T>rostcr1 vsi oddani
Frank Salocr State Bask New VMk. N. T.
ROYAL MAIL
'Pooblaščena od jufloslovansite vlade. Hitr... direktna služba, nted
New Yerk - CkerWvf - Haakvg
S novimi, velikimi, veličastnimi "O " paniki- Moderni v vaedosirib. — Porasta o<tplat;a. ••OHIO", "OBČA", "ORODNA", "OMITA"
V Kvropo:	CENE	Iz Errop.-:
H	111	U	m
M:'.'>inv»r ll«" :»<• Hani'g $130. in več $ 102.5" Iti veC S se .'Ml <*ht-rl»B $icr». In ve. $H-).0'|
........ $l"b.r:5 Zagreb.......... Sliv.->0
Slicask« privatne kabine v tretiem rureiia. VAŽNOrNf irjrubljate com z nakti»om Uketov zrn »oroitnike v i vropi. Nova kvota prične 1 jul. • navodila vprašaji« pn lokalnih agentik sii pri
ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY
! Inroad way	New Y-rk Olty
VLAHOV
B	ŽELODČNA
s| GRENiCICA
f^B	D«la Jo in spravi]«
^^^^	? steklenice v
Ij^^B ZADRU (Da'.mafija)
od Ista 1161
ROMANO VLAHOV
iHgl^H	Naprodaj po vseh
^HBSPR Lekarnah, delikatesah in grcKerlJatt.
^^^^^ Edlnt a«ent1 «a Zdrater* driav«.
V. LANGMANN, Inc.
97-99 Sixth Ave., A. New York. N. Y.
Kretanje parnikov - Shipping News
8.	maja:
MaareUinla. Cherbourg.
9.	maja:
America. Genoa: St. Paul. Cherbourc; Gothland. Hamburg.
t 10. maja:
IVea. Wilson. Trst: Mlnnekahda. Cher-1 Ijourg in Hamburg; Mount Carroll. Hamburg.
i!
12. maja:
Majf-stic. CherLourp: Ijf.tyette. Ifavre: Orca. Cherlic.urg in Hamburg: iVesi.lent 1 Harding'. OhertwMirg in Urt-men; ltoter-1 Jam. Boulogne.
15.	maja:
Herengaria. Cherbourg; ilttsburgh. j Cherbourg.
16.	maja:
Paris, Havre; Bt tgvrlun.I. rh. rlM.urg:
C^nte Row). «:«n..a: Sr>.llitz, Itreinen;
■-".ixinia. Hamlurg. j 17. maja:
KroorUar.d. Cherbourg in Hamburg: Hanra. Hamburg. 19. maja:
I Olympic. Cherbourg: Ro-is!»iIk.n, H vt* • :«-o. Washington. Clwrtmurg in Itr- .nen t'rd'jna, Cherbourg in l-r^men: Voien-; 'lam. Bototigrie; Saxonia. CiiTb'-urg i Artdania. Ch«-rb»>urg. fi 22. maja: I A'lUitanla, Cherb<>urg.
. 23. maja:
, f Frant e. Havre; Zeeland,	Cbt*rl»otirg;
' Thv-rrh»-nia. Clu-rl-.urg in	M:itni-iii^ T<»rk, Br»-ni«*n.
< 24. maja:
. I Manchuria. »"herbourg In Hamburg Mount Clinton, Hamburg.
; 26. maja:
Homeric. Cherbourg. Pr«-a. n<"'fc«-velt j Cherbourg In Hi«-men.
29. maja:
Mauretanf i. Cher! . nrg: K«-il:r, r. »*h»-r
lourif tn ll.iml- rp; «'*an>>|>i>*. «*!.«-rl».itirg
Hr^nif-n. Bremen.
' 30. maja:
Lapfond, Ch*-rl/'.iirg.
j 31. maja:
ftnchamt>eau. Havre: Finlaml. «'lier 1 Iw.urg in Tliuiibnrg; Itay^rn. I la f .burg.
r 2. Junija:
j Vaj'-ftit . Ch»-rlx-»urg: Savole. Havre Ohio. Cherl»«.iirg- in Br<-m«-n. \merl< a ;Ciierliourg iri Hr»-r-t»-n; Nr* Am«<lrrilara j Boulogne.
5.	Junija:
B»-r*ngjria, ('h^rboflrg. Colombo, -1 Gen
6.	junija:
1'arl«. Mavre: St. Paul, rn->r) ..ur* j f'r«-*». Fillmore, <*h»-rb-.urr In Bremen Albania. Ch> r!,..urj in l:r«rn». n.
7.	junija:
\ Li.m i.i. «Tuit,..ur~ in Uiml irr. . 9. junija:
I «»|v»n|*tf. • *i - rt • rv • »rbila. • "h» rl».;r
in Hjir.jliur^. P -s. If,i >1i c. «":;< rb->u:g in Brciii«:> W t.ilam. tloul<«ii<'.
11. junijj
I lanti<-v er tJr- tner:. "2. jumjj:
Aquitania. Cherbourg: Resolute. Cher-111 ltiaiikburg.
13.	janija:
BrttW>«B<l (1mIwima Krar , ... Havre; \.:i r r.n. «rl»''iirg n IVram.
Argentina. Tjst.
14.	jinija:
Mfnaekahris, Cberhearg ir; Harnbirrg; TI..:i ir;c:.'. t i . rl -K , , Ha ,1,. : s_
16. janija:
1 :, |n"' " ' - »«>.. 1 rL; : • >• . i. < ti^r 1101 irg 1	I'j ••-• \	. ■ , ■ i,„iirg ill
«'herlxMirg.
20.	junija:
S iu- 7.. rt. - . v.' x ,1. r\u-boiirgj
C- t ■ I..........< r-
i iirg in Pr» men.
21.	junija.
EwwdUkw, llavr.-: Kr......land.
fH'Vrg: .Moi.nt Carrot. CSaerhnarg in I lam-
Htvr^:
• :. *.Va • ii-.fl. •	;	Tin-men;
V i.-tl.la it. r.-Ml.f.
2i>. ; n. a:
Ctxiibwwg: Redanee. fh*-r-i- !••<' itg \»n»T .. • :»-n a.
27. janija.
• 4 * !•»•• I...;■! • I. 1 ' i.-rl.-mrg: v ' • • ' :.•••.!•..
2fi junija:
1 r . . •	.-j n H.imlnin;:
' • « ' • l-u-g . Ha t rg. H:»n-20. juni.i:
'tasrania. Rtka otrmpie.
(»:-. t . :m. IV»k..tgr>..:	. , " Havre
- • j'I ia :
3.	julija:
.	i,rg in Br- n. n.
4.	julija:
• " • , ■ ri . rr !•* • e. Havre,
5.	Julija:
?- • « . i.. tr • 11 l.»irg rr.
t. f',. rl-.urtr m lit • s»—f-: Mount 7. julija *
P • V ilš. ' Tr ' I • J r..-, ink • :i ilio ,<■- • •:. • • »:... n..; -t Havr« II..-. .	• ■	■	• .—r I« .urtr in
Harnt- • ir fr^- II.. ■ i-v»-lr. «"*h»-i l»»urg m
Jit "
V IN IZ JUGOSLAVIJE
14 ogromnih hitrih potniških pamikov
plove * progo
Canadian Pacific
Nrpotredu tluiba
H A M B U R O
Cherbourg	Antwerp
Soulham pton Glasgow	Liverpool	I
Kasa- octw.^te » J.g^viawa a- *e t« dic.li tcatere-aa swc.:it ro.i»:» a. cr	« sea., corr- te »e na
CAr. AO A \ 3*C Ftc
KRATKA MORSKA PROGA V EVROPO - SAMO ŠTIRI DNI NA ODPRTEM MORJU
Za ;:fe s:-» " -aia	1. t? ----f -3 - »'-e
ageete. ali 5 awe age-t» Ci-aa an Pa- f -. « se ra-fi.a.: v vukem »et.ttn rr.estj.
Canadian Pacific Steamships
DR. LO RENZ
542 Pern An^ PITTSBXXBGH, PA. !jLf
CDINI xjpvmiM womb ZOMW«	^^
^ICUALItT MOiKiM «OLlINi. m«]i anki js i»ii|»i|i aktitsia to knaiielii am Jas
J^mITiwi^ jhufcgi prt artrsvljiaj« sasisi asissa* ZaSs as mmM |aSlIMil"'V1	rsanica nvsMllim. luitar; nafts Ma. asteias IM
Potrebna knjiga za pravilno pri- I učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški dr-
v i*
zavljan.
Stov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeče:
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANGLEŠKI BESEDNJAK Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere
mora znati vsakdo pri nabavi držav- U ljanskega papirja.
A Vse angleške besede so navedene, kako se piie-jo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
fcnjiga trdo vezana, vsebuje 250 strani, V | 5Q[
cena s poštnino	V ■■ t
Slovenk Publishing Company 1 n Oortiandt Street :	Hew York, V. TI
msuLicHUMf
»ar»vno®t v JugoaUrijo ^
Edino direktno spomladno odplutje PRESIDENTE Wl LSON. 10 maja ; 7.jul. ARGENTINA—enoten razrerl—13. juni
Otvoritvena vo2nja znanega MARTHA WASHINGTON - 21. julija v Dubrovnik ali Trst $102.50 in to.
Železnina v notrmnjont zmerna. Nobenih vi- j T^iev. Vpra&sjte pri biiinjem seentu ali pri PHELPS BROS. Sk CO.. 2 West St.. N. Y.
OGLAS.
Podpisani bi rad dal v najem ( pekarsko peč, oziroma celo p»*ka-. rijo in šc zraven grocery store na 1106 North Chicago Sit. v Jolietii. 111. Poizve se. pri: Math. Krošo-! vich, 400 Russell St., Joliet, 111. i _(2-7—5)_
NAZNANILO IN PRIPOROČILO j
Naročnikom "Glas Naroda" v državi Illinois naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni za-. stopnik
Mr. Joseph Smalcel, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Zato prosimo ro-
|jaker da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.	Upravništvo
;
.NA PRODAJ
- DOBRO OBISKANI -
BESTAVRANT
v irrttič'1 slsvsnaks naselbin*, xglasita as na I'pw E. m »T..	CLEVIUWO. Q.|
New York. Plymouth. Havre. Paria
Hitra služba v Jugoslavijo.
LAFAYETTE ........12. maja
PARIS ...............16. maja
FRANCE ............23. maja
Kabine d 2, lin 6 oseb, umivalnica, jedilnica, kadilnica. Vino in pivo brezplačno. Posebni vlak do Trsta. Oglasite se pri lokalnem agentu aH pri 19 State Street	New York City
RAVNOKAR JR IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJI6A
Najnovejša OnstroTana izdaja Vsebuje 308 strani. 13T Cena i poRatno fS.—
BLOYENI0 PUBLDHINO 00« «S Oorgaadl StrMt. N«w York 3Hy, V. T.