Posamezna Številka 10 vinarjev.
Šlev. 97.
v umu t somi, 2>. aprila m.
Leio XLV.
■■ Velja po polti i 9
n mi« Isto naprej.. K 26'— W «a BMM „ . . „ 2-20 ■• Renčijo oeloletno. ,, Sfr-aa oatalo Inoaemalvo. „ 35'—
V Ljubljani na domi b oelo lato naprej.. K 24 — ■a•• nesso „ .. K 2*— I ifiiti fralaaia niittii „ 180
0 Sobotna Izdajat ss
Sa tat« leto.....K
aa Nea6t|o oeloletne. „ ■s ostalo laosantalvo. » 12 —
In ser a ti:
Enostolpna petltvrsta (72 mm široka m 3 mm visoka ali n]e
prostor) aa enkrat . . . . po 30 v aa dva-In večkrat . ,, 2'),, pri večjlb naročilih primeren popust po dogovora.
« Poslano: -—— Enostolpna petltvrsta po 60 v
Iaha|a vsak din Izvzemši nedelje ln praznike ob 5. ari pop.
Bedna letna priloga vozni red.
MT Orrinlitra |e t Kopitarjevi nllol itev 6/1X1. Bokoplal sa a« vračajo, nelrenklrana plana sa as sprejemajo. - OrsdnUksga teleiona itav. 74. ■=»
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo jo v Kopitarjevi nltol št. 6. — Račnn poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. - Upravniškega teleiona št. 188.
Poiiiicm položal.
Notranja politika Avstrije se je zopet začela premikati in nastal je »položaj« in celo precej kompliciran položaj.
Kakor poročano, je sedaj dognano, da »nemška« ministra Urban in B&rn-reither ostaneta v kabinetu. Tudi Poljak minister Bobrzynski bo ostal v kabinetu. Poljaki so previdni politiki in ne bodo pretrgali vseh zvez z vlado. Poljaki ostanejo zvesti svojim tradicijam, biti vladna stranka.
Neposredni program Clam - Mar. tinica je — tolažba. Potolažiti ves nemški meščanski blok, ki je navidezno razburjen, potolažiti posebej nemške radi-kalce, ki so v resnici razburjeni, in potolažiti končno Poljake. Vsa znamenja kažejo, da se je Martinicu to posrečilo na celi črti. Temu namenu je služila nemška avdijenca pri cesarju in temu namenu tudi služi posebna vladna izjava, ki je izšla te dni. Tam se je vlada postavila na stališče »državnih potreb« nemških meščanskih strank in tako bo tolažbe čedalje več. Če bo vlada državnemu zboru tudi takoj predložila zakonske načrte glede državnega jezika in gališke samostojnosti, je v tem trenutku še negotovo, mogoče in verjetno pa je.
Vse to pa so samo formelna vprašanja, ki zadevajo pravzaprav le osebno situacijo kabineta Clam-Martinic. Resnična stvarna situacija se bo razvila na drugem tiru. V trenutku, ko se sdnide državni zbor, »topi mogočen faktor v ospredje, in moči, ki bodo tu učinkovale, so vse drugačne kot one, ki učinkujejo v konventiteljnih v mi-nisterijalnih salonih pri finih smodkah in prijaznih nosnicah.
Ljudstvo pride do besede. Ljudstvo pa ima druge skrbi kot za državni jezik in podobne stvari. Ljudstvo potrebuje živeža, Ljudstvo ima na tisoče pritožb, ki so ob takem času samoposebi umevne in katere je treba ustavnim potom uveljaviti. Zasluga cesarja Karla je, da se snide drž. zbor. Izkazal se je kot ljudski cesar. Čast mul Izkazal se je pa tudi kot prijatelj miru, ki je vse druge ozire zapostavil za eni veliki cilj: vrniti svojim narodom mir. Državni zbor, kot pravi ljudski zastop, mora v tem stremljenju stopiti kot en mož ob stran cesarja in mu mora olajšati orjaško delo, katero je podvzel v blagor ljudstvu in državi,
Jugoslovani bi lahko v teh časih igrali pomembno vlogo. V to je potreb a izpolnitev enega samega pogoja: da r. o edini. Seveda, edini ne le na vnanje, temveč tudi notranje, v konkretnih zadevah. Pred očmi morajo imeti, da gre to pot za vse! S to besedo je vse povedano. Malenkostni oziri tu ne smejo veljati. Ves hrvatsko - slovenski narod bo z bistrim očesom kontroliral delovanje svojih poslancev, zlasti pa slovensko ljudstvo. Gorje onim, ki bi v tem veleres-nem času osebne spletke stav-ljali nad življenjski interes naroda in države!
Predsedstveno vprašanje v državnem zboru je bolj majhno vprašanje. Morebiti pride do majhnega volilnega boja, v katerem zmaga kandidat nemško-poljskega bloka.
Važnejše je vprašanje zborničnega opravilnika. A rešilo se bo.
Gremo v zanimive čase.
Cesarjeva lastnoročna pisma.
Današnja uradna »Wiener Zeitung-priobčuje naslednja cesarjeva lastnoročna pisma:
Ljubi grof Clam-Martinic!
V	resnem času ste sledili mojemu klicu in prevzeli vodstvo moje avstrijske vlade.
Od tega časa dalje ste mi stali vedno z dragocenim svetom ob strani.
V	razumnem vpoštevanju mojih hotenj ste neumorno skrbeli za blagor mojih težko preizkušenih narodov in ste znali lajšati težke razmere, katere nam je ustvarila vojska.
Pri neomajanem zaupanju, ki je imam do Vas, me neizrečeno veseli, da so vsi
j člani moje vlade edfni v želji, združiti vse sile države za blagor ljudstev.
V	tem zaupanju, katero imam do Vas in do članov vlade pod Vašim preizkušenim vodstvom, lahko računate za Vaša v avstrijskem duhu vodena prizadevanja vedno na mojo podporo.
Laksenburg, dne 26. aprila 1917.
Clam Martinic, m. p. Karel m. p.
V	drugem pismu obvešča cesar ministrskega predsednik?, da ni vzel odstopov dr. Bobrzynskega, dr. Urbana, dr. Baern-reitherja na znanie.
Sledijo nato lastnoročna pisma posameznim minstrom.
Ljubi dr. Bobrzinsky!
Odločil sem se, da ne ugodim Vaši prošnji za izstop iz min:strstva. Zagotavljam Vam moje nadaljno zaupanje.
Laksenburg, dne 26. aprila 1917,
Clam Martinic m, p. Karel m. p.
Isto je besedilo pisem na dr. Urbana in dr. Baernreitherja.
Izjava Hrvatsko slovenskega kluba
se glasi: Dne 26. in 27. t. m. sta imela predsedstvo in parlamentarna komisija Hrvatsko-slovenskega kluba na Dunaju svoje seje, v katerih sta razpravljala o zunanjem in notranjem političnem položaju.
Cesarjeva prizadevanja za mir je klub s hvaležnostjo pozdravil.
Napovedano sklicanje državnega zbora je klub vzel na znanje in izrazil obenem enodušno prepričanje, da poslanska zbornica, ki tri leta ni bila sklicana, ne moro prevzeti odgovornosti za dosedanje odredbe glede na vprašanja prehrane.
Ugotovilo se je, da dosedanje stališče vlade v narodnopolitičnih vprašanjih nasprotuje avstrijski državni misli. Ravno iz ozirov na prave interese države treba kar najodločnejše odkloniti, da bi se enostranske strankarske zahteve, ki so v nasprotju z narodno ravnopravnostjo, proglašale za državno potrebo. Nasprotno i>a bodo našle resnične državne potrebe v zastopnikih hrvatsko-slovenskega naroda vedno najtoplejše pospeševatelje.
Nato sta se sešli parlamentarni komisiji Hrvatsko-slovenskega kluba in Češkega svaza k skupnem posvetu, v katerem so ugotovili popolno enoduš-nost v presojanju političnega položaja,
»Českv svaz«,
Dunaj, 27. aprila. Parlamentarna komisija »Češkega svaza« je imela danes in včeraj pod predsedstvom poslanca Stane-ka posvetovanja. Sklicanje državnega zbora se je vzelo na znanje. V debati se je ugotov lo soglasno, da ni nastopila z vladno izjavo z dne 26. t. m. glede razmerja Češkega svaza nasproti kabinetu Clam Martinica nobena sprememba. Nato se je vršilo skupno posvetovanje parlamentarnih komisij »Češkega svaza« in Hrvatsko-slovenskega kluba ter se je konstatiralo popolno soglasje v presoji političneg-t položaja.
Ukrajinci pri jjroiu Clam Mlartinicu in grofu Gzerninu.
Dunaj, 27. aprila. Včeraj je prišlo k ministrskemu predsedniku grofu Clam Martinicu pod vodstvom pod-1 predsednika zbornice Romančuku, od-| poslanstvo ukrajinske parlamentarne : zveze, da se informira glede v časopisju ' razširjene vesti o odcepitvi Galicije. Ministrski predsednik je pomiril odposlanstvo in je povdaril, da je poročilo časopisja, da bo izvedena odcepitev Galicije še precl sklicanjem parlamenta naredbenim potom, neresnična. Vlada je V3em narodom enako blagohotna.
Isti dan se je predstavilo odposlanstvo, sestoječe iz predsedništva ukrajinske parlamentarne zveze in društva za osvoboditev Ukrajine zunanjemu ministru grofu Czerninu, da mu predloži svoje želje in težn je. Minister je obljubil, da je pripravljen vse želje in težnje proučiti in blagohotno upoštevati.
Parlament sklican.
Dunaj, 27. aprila. Pisarna državne zbornice je odposlala danes na posamezne državne poslance pismena povabila, v katerih jih obvešča, da je cesar sklical z najvišjim patentom z dne 26. aprila državni zbor dne 30. majn ka k zasedanju. Otvoritvena seja se vrši v sredo, dne 30. majnika, ob 11. uri predpoldne.
Dve prccesili m Mi.
(Poroča M. š. — Na sv. Marka dan.)
Sreča nam je bila mila, da so ta viši ravno za obletnico našega bivanja na visokogorski fronti spoznali našo utrujenost in so nas vrgli iz zasneženih postojank globoko doli v ravnino v bri-gadni tabor, in to ravno za veliko noč, ki je postala na ta način res vosela za nas. Danes zjutraj so se zbrali naši junaki okoli naše poljske kapelice, in smo pri sv. maši prosili Gospoda vojnih trum za blagoslov polja in časten mir. Velikonočno dolžnost je opravil, kdor je hotel. Skoz moje roke jih je šlo čez 1500 (nič manj oba moja soseda). Te sem pa moral loviti po gorah in dolinah, po kavernah in kočah, i>o viharju in snegu. Na enem takem lovu sem se naenkrat znašel do vratu v snežnem zametu. To povdarim nasproti tistemu ljubeznivemu duhovnemu sobralu tam v zaledju, ki je v »Vzajemnosti« vprašal, kaj mi na fronti delamo, da noben vojak, ki pride na dopust ni za veliko no? opravil. Koliko jih je neki on v tem času »okresal«?
Bilo je na praznik Žalostne Matere Božje, ko se je bližala dolga procesija iz zasnežene gore doli proti lepi spominski cerkvici, z dvema nosilnicama, z dvema žrtvama strašnega p!a",u. Položili smo jih v rakve, okrašene z brš-ljanom in zimzelenom, godba je ubrala lužuo žalostinko, v cerkvici, obsegajoči po stenah par tisoč imen padlih tovarišev, sem opravil rekviem; truplo mladega zastavonoše je sprejela mati zemlja tu v svoje trdo naročje; truplo starejšega nadporočnika pa smo poslali dalje, ker ga hoče njegova že stara mamica šc enkrat objeti v naročji. Oba pa sta darovala življenje za svojo domovino. In žalostna mati domovina je siirejela obe žrtvi nazaj v svoje naročje. Mater Dolorosa je bila tisti dan! Stari junaki so spremljali truplo svojega dobrega in skrbnega poveljnika s solzami v očeh celih šest ur daleč. Bil je res pravi oče svojim podložnim. Pri delitvi menaže navadno sam navzoč. Počival sladko, dragi Bači, v daljni zemlji Ogrski!
Našim vrlim črnovojnikom sem hotel pripraviti prav posebno velikonočno veselje — vstajenje Gospodovo z slovesno procesijo. Toda kako? Cerkvica je še brez vsake oprave. Moja cerkvena obleka je pa:; še porabna za službo božjo v kočah in kavernah, ne pa za vstajenje v lepi novi cerkvici. Zaletim se doli v našo metropolo. Za lepoto hiše božje vedno mladeniško vneti milostni g. generalni vikar nam daruje prav lepo mašno opravo. Nekaj nakupim, nekaj izposodim. Napočilo je lepo velikonočno jutro! Iz cerkvice prvič zadoni mogočna Aleluja... Godba zaigra: »Zveličar naš...« In »Gospod nebes in zemlje« pod »nebom«, lepo spletenim iz smrečja in zimzelena in bršljana, blagoslavlja častno stražo našo prvo stot-nijo in ves naš bataljon in druge čete in našega ljubljenega brigadirja, ki je prihitel s svojim generalnim štabom iz višine, in vse junake, stoječe na straži tam gori na snežnih višinah in — vso našo lepo domovino... »To je dan, ki ga je Gospod naredil. Radii j m o in veselimo se v njem!«
Popoldne pa smo častili »Kraljico miru« z veselim pevanjem njenih pesmi. Slednje dni pa ?em priredil cel mali misijon, da se naši okrepe ne samo na telesu, ampak tudi na duši; kajti neizmerne napore so prestali v enem letu, zlasti v tei hudi zimi. Pohvalno moram
omeniti tudi ogrsk" tovariše, ki so mi na Cvetno nedeljo pevali ves pasijon. To pa po zaslugi mojega ogrskega tovariša, ki je, poškodovan po tisti strašni lavini, vstajenje v bolnici obhajal.
Po:ozoj m soški 'in ni drli.
Vojni dopisnik Wirth poroča »Frankfurter Zeitung« s soške fronte dne 20. aprila:
Pred nekaj tedni so začeli italijanski nacionalistični časopisi, ki so bili dotlej stra.homa razpravljali o možnosti napada centralnih velesil pod vodstvom Conrada in Hindenburga, skrivnostno namigavati o Cadornovi ofenzivi v soškem ozemlju v zvezi z napadalnimi bitkami sporazuma na ostalih bojiščih; Trst naj bi padel še pred koncem aprila. Ker traja povprečna doba soških bitk približno tri tedne, bi bilo misliti, da bodo Italijani udarili v prvi tretjini aprila, približno istočasno z Angleži in Francozi. Dejansko se pa na celi soški fronti, v katere ozemlju se mudim zadnjih štirinajst dni, ni pripetil noben dogodek, iz katerega bi se dalo sklepati na kako večjo italijansko akcijo v najbližjem času. Vedno znova obečana enotnost fronte in skupnost ententinih ofenziv se zdi neizvedljivejša nego kdaj prej in usiljuje se misel, da so Italijani spričo odpovedi Rusije v vojaškem oziru izpremenili svoje načrte.
Mir na soški fronti je seveda samo relativen, in reči se more, da sta oba nasprotnika zaposlena s tem, da se z nepretrgano vrsto skušenj in vežb pripravljata na prihodnji mogočni napor vseh sil. Na , obeh straneh prirejajo takorekoč sredi vojske manevre, resne in krvave manevre seveda, v katerih se jači lastna pripravljenost in predčasno odkrijejo nameravane taktične odredbe nasprotnika. Vedno zopet in zopet se v manjših napadih z ognjem in krajevnih sunkih znova preizkuša celi zamotani aparat, ki bo moral potem v veliki bitki dokazati svojo sposobnost. Posebno vlogo igrajo pri tem ob-čevalna sredstva med najsprednejšimi črtami in višjimi poveljstvi; od zanesljivega delovanja teh občil je odvisno neobhodno potrebno točno vzajemno delo pehote in artiljerije.
Položaj na fronti v prostoru od morja do severnega roba Komenske planote se od zadnje bitke v novembru sploh ni iz-premenil, pač pa so postale med tem postojanke same neprimerljivo močnejše in trdnejše. Izprva so bile velike težave, ker dotične postojanke niso bile prej pripravljene, marveč jih je narekoval krajevni italijanski uspeh deveti soški bitki; postojanke so se morale zgraditi v sovražnem ognju, ki je podnevi porušil, kar se je bilo ponoči zgradilo. Ker pa Italijani niso mogli z novo ofenzivo hitro izkoristiti pridobljenega dobička, so bili končno prisiljeni, da tudi sami utrdijo svoje črte. Strah pred povračilnim ognjem avstro-ogrske artiljerije je prignal sedaj italijanske topove polagoma do večje štedljivosti, tako da je zgradba postojank hitro napredovala in jih moremo sedaj smatrati za dovršene. Vrhu tega sc je začel kazati, kakor se zdi, močan vpliv podmorske vojske na italijansko artiljerijo. Število strelov, ki je znašalo prej v takoimenovanih mirnih dnevih v odseku enega zbora povprečno 3000, se je sedaj polagoma zmanjšalo na eno tretjino. Tudi običajni ponočni artiljerijski napadi, ki naj bi povzročali stalno vznemirjenje med avstro-ogrskimi četami, nc delujejo več s toliko razsipnostjo s streljivom, mar-j več sc zadovoljujejo večinoma z eno ali dvema salvama posamezne baterije. Večje artiljerijske mase so posegle zadnji čas v boj le v noči na 14. april, ko je italijanska ncrvoznosl smatrala nedolžno prasko med predstražami za močan napad na višino 144 severno Tržiča, za katero se oba nasprotnika zelo pulita. Cadorna je takrat uradno poročal, da je budna posadka jarka v zvezi z artiljerijo napad sijajno od-bila. V resnici pa noben avstro-ogrski vojak ni zapustil jarka.
Italijani so posebno v sedanji nenavadno deževni in megleni pomladni dobi zgradili v ozadju vrsto brambnih postojank, ki se raztezajo tja do najskrajnejšega za-
padnega roba Doberdobske planote v ozemlje Grižebrda. Tudi griče krog Tržiča vneto utrjujejo v obrambne svrhe. Fran-cosko-angleški zgled na Cadorno očividno ne učinkuje.
Naši letalci nad škocjanom ln nad Izlivom Soče.
Dana], 27. aprila. Uradno: Na neškodljiv napad sovražnega zrakoplova na okolico Trsta ponoči od 25. na 26. t. m. smo takoj odgovorili. Več naših morskih letal je metalo bombe na vo-jaike naprave v škocjanu in na baterije pri izliva Soče. Opazovali smo, da smo povzročili požare. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana, dasi so jih besno obstreljevali.
Poveljstvo mornarice.
Ofenziva sporazuma in Italija.
Lugano, 28. aprila. V Italiji zdaj ne pričakujejo ofenzive. Polkovnik Barone piše v »Giornale d' Italia«, naj se ne pričakuje, da bi Italija pošiljala vojake Francozom in Angležem v pomoč, dasi je izostala ofenziva osrednjih velesil. »Giornale d' Italia«, ki je v zvezi z vlado, tudi nasprotuje, da bi Italijani podpirali z vojaki ; Francoze in Angleže.
Italijanska vzporedna ofenziva?
Ženeva, 26. aprila. Iz poročil o sestanku ministrov sporazuma v Italiji izhaja, da so sklenili dogovor, spričo katerega je pričakovati na italijanski fronti skorajšnje ofenzive. Zamišljena je kot vsporedna ofenziva k veliki ofenzivi na zapndu.
Proti majniškim nemirom v Italiji,
Lugano, 27. aprila. Da preprečijo pričakovane nemire v majniku, so zvišali plače državnim uradnikom, učiteljem in potrebnim rodbinam vojakov.
Poires v Ilalijl.
Lugano, 27. aprila. (K. u.) Iz Flcrence in iz Rima se poroča, da so bili včeraj približno ob pol 12. uri dopoldne močni potresi ob jadranski obali in v Toskani. Središče tresenja je bilo približno 40 km od Florence. Skoraj popolnoma je uničen kraj Monterchi pri Arrezo. Štiri mrliče so dozdaj izvlekli izpod razvalin. Veliko škode je napravil potres tudi v Anghiari, Sepol-zero, Citerna in Santa Maria, okraj Arez-zo.
Lugano, 27. aprila. (K. ur.) V Mon-terche je bilo vsled potresa ubitih nad <0 oseb. Poročila še niso popolna.
Avsiriisko uradno poročilo.
Dunaj, 27. aprila. Uradno: Z nobenega bojišča se ne poroča o posebnih dogodkih.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
Poraz Angležev pri Arrasu.
Velikanska bitka pri Arrasu zopet počiva. Pričakujejo se novi napadi, kakor se lahko sklepa iz priprav. A glavni predpogoj uspeha je, da se sovražnik preseneti in tega ni. Nemci so vzeli Angležem severno Scarpe celo vzhodni del Gravelle. Angleži zdaj napadajo le južno Scarpe ob cesti Arras—Cambrai. Bijejo se trdovratno in z velikimi silami, a uspeha ne dosežejo nobenega.
Ob Aisne in v Champagni se pripravljajo novi napadi, ki jih napoveduje močno gromenje topov. Nemci se krepko branijo in napadajo. Napredovali so v obrambi na pobočju Chemin-des-Dames.
Dunajski vojaški strokovnjaki poročajo: Boji pri Arrasu so zopet ponehali, a glede na močno obstreljevanje angleških topov se pričakuje tretji naskok. Skupno s topovskimi boji ob Aisne in v Champagni namerava vojno vodstvo izvesti veliki naskok na vseh treh bojiščih. Danes se lahko trdi, da je dokazano, da sta Anglija in Francija z agenti hoteli zavirati izdelovanje vojnega blaga. Odbili smo tudi ta zavra-ten napad. Tudi na posvetu v Stockhol-mu se bo najbrže delalo na to, da so povzroče notranji nemiri.
Opravičeno se Angleži boje, da bodo njihovi porazi pospešili mir.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 27. aprila. Veliki glavni stan:
Bojna sknpina kraljeviča R n p r e t a.
Boj s topovi na široki bojni črti se je sinoči na bojiiču pri Arrasu zopet pomnožil, naši topovi so zahodno Lensa obstreljevali tudi tam pripravljene postojanke sovražne pehote. Angleži so napadli južno Scarpe cesto Arras—Cambrai. Z velikimi izgubami zanje smo jih odbili s streljanjem in v boju moža z možem.
Vojna skupina nemt	;ga cesarjevič a.
Bej s topovi postaja polj	ana ob
Aisne in ▼ Champagni besnejši.	hota je
v bojih na Chemin pridobivala tla in ujela nekaj sovražnikov.
Bojna skupina vojvoda
Alberta.
Nič novega.
XXX
Sovražnik )e izgubil na zahodu li letal, med njimi 9 v zračnem boju. Izgubil je tudi 2 pritrjena zrakoplova. Poročnik Wo!i je 21. zmagal v zračnem boju.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 27, aprila zvečer. Uradno:
V nekaterih odsekih bojne črte pri Arrasu so močno streljali.
Z velikimi izgubami za sovražnika se je izjalovil nov napad Angležev ob cesti Arras-Cambrai.
Ob Aisne in v Campagci močan boj s topovi.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Franca:ko uradno poročilo.
26. aprila ob 3. popoldne. V različnih odsekih z odmori boj s topovL Na bregovih Oise smo odbili nemško poizvedovalno četo, ki se je bližala našim jarkom pri Moyu. Severno Aisne je sovražnik brez Tispeha poizkušal da nas prežene s planote Chemin-des-Dames. Sinoči je po besnem obstreljevanju dvakrat napadel, a uspel ni. Na približno 2 km dolgi bojni črti zahodno Cerny je sovražnik krepko napadal; njegovi napadi so se zrušili ob naših črtah z zelo težkimi izgubami zanj. Uspel tudi ni drugi napadalni poizkus pri Hurte-bise-Fe. Pri Iuvincourtu smo z našimi topovi obstreljevali sovražne delavce in jih razkropili. V Champagni pri La Pompelle in fronto Navarin-Tahure je sovražnik napadel, a dosegel ni drugega, kakor da smo nekaj mož ujeli.
Angleško uradno poročilo.
25.	aprila. Danes smo napredovali južno Scarpe. Včeraj smo zaplenili tam dva topova. Bojišče, ki smo ga zasedli, pokriva več tisoč Nemcev. Zjutraj smo pri Lensu in pri Ypernu odbili sovražne poizvedovalne čete.
26.	aprila. V minuli noči je poizkušal sovražnik napasti naše nove postojanke pri Gavrelle. Zapiralni ogenj ga je popolnoma odbil. Drugod nikjer nič posebnega.
Nove angleške ofenzive.
Rotterdam. »Prefi Association« napoveduje, da bodo Angleži z velikimi masami čet začeli nove ofenzive na za-padu.
Angleški porez pri Gazi.
Turški generalni štab poroča uradno, da je padlo v drugi bitki pri Gazi vsaj 3000 Angležev, med njimi veliko častnikov. Neki ujetnik je pripovedoval, da je padlo število njegove divizije od 10.000 na 4000 mož. Ujeli so Turki 6 častnikov in 221 mož, zaplenili pa 1500 pušk, 20 avtomatičnih in 5 strojnih pušk, več telefonov, aparatov in konj.
Poraz Angležev pri Umi
Sofija, 26. aprila. Vojni poročevalci javljajo: Angleži so napadli na 5 km dolgi bojni črti med Vardarjem in Dojranskim jezerom z nad eno divizijo. Vrgli bi bili i*adi južno Dojrana stoječe bolgarske čete in vzeli mesto Dojran, ki nima nobene strategične važnosti, pač je pa politično važno. Pehota se je ljuto bila z bajoneti in z ročnimi granatami. Boj je trajal štiri ure. Angleži so bili poraženi. Francozi, ki so ob zadnjem prodiranju izgubili vsaj 25.000 mrtvih in ranjencev, se morajo omejevati le na slab topovski ogenj.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 27. aprila. Veliki glavni stan:
Angleži so jugozahodno Doiranskega jezera napadali dalje postojanke Bolgarov, ne da bi bili uspeli.
XXX
Naša skupina letal je 25. aprila med Vardarjem in Doiranskim jezerom prisilila 2 angleški letali, da sta padli.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 26. aprila. Uradno.
Boj med Vardarjem in Dojranskim jezerom se je končal s popohrm neuspehom za sovražnika. Naše prednje postojanke pri Dojranskem jezeru je sovražnik cel dan živahno obstreljeval s topovi. Nekoliko pred polnočjo so napadli Angleži po pripravi s topovi z znatnimi silami v odseku med jezerom in vasjo Doldzeli. Povsod smo jih krvavo odbili, deloma z zapiralnim ognjem, deloma z ognjem bomb, pušk in strojnih pušk s težkimi izgubami za sovražnika, ki je nato zopet zasedel svoje stare postojanke. Naše čete trdno drže povsod svoje postojanke, le na nek! točki pri vasi Doldzeli se še živahno vojskujejo.
Ujetniki izpovedujejo, da sta včeraj napadli med jezerom in vasjo Doldzeli dve angleški diviziji. Za ta napad, s katerim niso nameravali vzeti le naših prednjih postojank južno Dojrana, marveč tudi našo glavno postojanko pri Dubu in pri Kalate-pe, so se sovražne čete več tednov ustre-ljevale za bojno črto.
V bojih, s katerimi smo odbili sovražnika, izvajali smo tudi protinapade, sta se posebno odlikovala 33. in 34. pešpolk, A tudi topništvo fe sijajno rešilo svojo nalogo. Dobro merjene kroglje topov so padale v mnogo napadalnih točk, bojni duh pehote je učinkujoči, pravočasno otvorjeni ogenj topništva vzpodbujal. Tudi nemški gorate oddelek strojnih pušk, ki |e operiral skupno z Bolgari, je s svojim ognjem zelo pripomogel, da so se sovražni napadi odbili. Danes so sovražni vojaki pred našo bojno črto živahno pokopavali svoje mrtvece in odnašali svoje ranjence; njih število ne moremo natančno označiti. Nad 800 mrtv'h Ahgležev smo našii le v naših jarkih in ovirah; celo predpolje je po?ej*ao z mrliči. Tudi sicer so sovražne izgub? izredno visoke. Ujeli smo 2 častnika in 21 mož, ki niso ranjeni.
Na ostalih bojnih črtah so slabo stre. ljali 9 topovi.
Pri Zoviku, vzhodno Črne, je vdrl poizvedovalni oddelek nemških lovcev v ruski jarek; zaplenil je eno strojno puško in ujel več mož.
Nemška letalna skupina je vrgh vsli-ko bomb na kolodvor Kalenovo, pri Var-darju je sestrelila dve sovražni letali.
fiusija.
Nadzorovanje ruske jugozahodne bojne črte.
Rotterdam, 27. aprila. General Alek-sejev nadzoruje jugozahodno bojno črto in se posvetuje z Brusilovom in z generalom Barskovom.
Proti dezertacijam v ruski armadi
je izdal ruski vojni minister oklic, ki opozarja, da se rušijo temelji armade radi dczertacij, ki so posebno nevarne, ker jih povzročajo zločinski oklici, da se bo delila zemlja. Prosi vojake, naj ne dezertirajo.
Kongres delavcev, vojakov in kmetov
se proglasi za konstituanto?
London, 28. aprila. (Kor. ur.) Reuter: »Morning Post« poroča iz Petrograda: Število deputacij, ki prihajajo z raznih front v Petrograd, je tako naraslo, da so potrebni ukrepi omejiti nadaljnji naval ljudi. Vsi opozarjajo, naj se prej ko mogoče skliče ustavodajalni zbor. Dopisnik »Morning Post« dalje javlja, da nameravajo vseruski kongres zastopnikov delavcev, vojakov in kmetov, ki bo zboroval tretji teden maj-nika v Petrogradu, proglasiti je ustavodajalni zbor, ker je to najkrajša pot, da se reši vprašanje, ki je radi velike obsežnosti ruske države brez enega ali drugega radikalnega ukrepa nerešljivo.
Miljukov o položaju,
Rotterdam. »Manchester Guardian« poroča o razgovoru svojega sotrudnika z Miljukovom, ki je izjavil: Od Avstrije uradno nismo dobili ponudbe, da bi se mogli pogajati ž njo. Glede na Avstrijo je izjavil: Ne more nas zadovoljiti dalekosežna samouprava avstrijskih držav, le njih neodvisnost more rešiti vprašanje.
Miljukov o Carigradu.
Rotterdam, 27. aprila. (K. ur.) Glede na vprašanje Carigrada je izjavil Miljukov zastopniku »Manchester Gu-ardiana«: Rusija bo zadovoljna, Če pomenja internacionalizacija morskih ožin svobodno trgovsko pot skozi morske ožine. Vztrajala pa bo na svoji pravici, da zapre ožine tujim vojnim ladjam. To pa more le storiti, če morske ožine zasede in jih utrdi. Na vprašanje, če bi to ne oviralo prostega železniškega prometa čez Carigrad, na Orient, je rekel Miljukov: Ne ujemalo bi se s sklepi posveta v Parizu, če bi se dovolila vsem narodom enaka pravica prometa na tej črti. Zavezniki so sklenili v Parizu, da se mora po vojski trgovski promet osrednjih velesil podvreči obtcžil-! nim predpisom. Miljukov je še rekel, da se, kakor on sodi, Amerika ne bo upirala, da zasede Rusija Carigrad.
Kerenskij o obrambni vojski Rusije.
Haag. Kerenskij je izjavil dopisniku »Daily Expressa«: Rusija vodi zdaj le obrambno vojsko. Ofenzive ne bo več podvzela.
Važen govor Kerenskega.
Stockholm. Glasom petrograjskih listov je imel Kerenskij na zboru »tru-dovikov« programatičen govor, v katerem je zavzel ostro stališče proti političnim teorijam socialne demokracije in dokazal, da se strinjajo »trudoviki« s socialno demokracijo samo v gotovih praktičnih zahtevah. Kerenskij je hotel s svojimi izvajanji izpodbiti tla kritiki »trudovikov« proti vladi. Ako bo stran-
ka pritrdila Kerenskemu, kar je pričakovati, potem se bo moč vlade znatno dvignila.
Imenovanje ruskih častnikov.
Petrograd, (K. u.jReuter javlja: Vojaški kongres v Minsku je sklenil, naj imenujejo častnike poveljstva armad.
Bern, (K. u.) »Petit Parisien« poroča: Razne struje agitirajo, da pridobe armado. Popolno jasnost bo podal o stališču armade generalni kongres armad, ki bo zboroval 8. majnika v Petrogradu. Na nasvet višjega poveljstva je moral Gučkov upokojiti 14 višjih častnikov jugozahodne armade.
Plehanov b Gučkov obolela.
Bern, 27. aiprila. (K. u.) »Petit Parisien« poroča: Plehanov je obolel.
Rim, 27. aprila. (K. u.) »Agenzia Štefani« javlja iz Petrograda: Obolel je vojni minister Gučkov.
Katoličani v Rusiji.
Iz Rima se poroča: Sv, sinod je pri provizorični vladi napravil obsežne korake, da se 1. vstop katoliških duhovnikov v Rusijo ne dovoli v večjem obsegu, posebna naj to velja za jezuite; 2. naj provizorična vlada v prvi vrsti odpravi diplomatično zastopstvo pri Vatikanu, da bodo vsa ve-roizpovedanja enakopravna.
Judovski častniki v ruski armadi.
Petrograjska brzojavna agontura javlja: Listi poročajo da bo meseca ju-, nija 2600 Zidcv imenovanih za čast-, nike.
Zahteva ruskih revolucionarnih socialistov.
Čarih. »N. Z. Z.« javlja iz Petro«, grada: Glasilo revolucionarnih sociali-i stov »Zemskaja Volja« piše: Zahteva po miru brez aneksi j temelji na potrebi, da se obnove opustošena ozemlja Belgije, Srbije, Crnegore in Rumuni je in da odloči ljusko štetje o usodi prebivalcev v spornih slučajih. Nemčija osvojuje dalje in vdira vedno globlje v rusko ozemlje. Vojska se mora zato do konca nadaljevati. Obramba domovine naj se pa ne umeva tako, da bi vojaki tičali le v jarkih, ne da bi napadali. Ofenziva je vselej potrebna, kadar računajo strategi, da bodo ž njo dosegli konec vojske.
Moskovski trgovsko-obrtnl kongres o mirovnih pogojih.
Iz Stockholma: »Utro Rossiji« por roča, da so se na moskovskem trgov-sko-industrijskem kongresu pečali z mirovnimi pogoji. Neki govornik je rekel: Ne potrebujemo ne Carigrada no Dardanel. Mir z aneksi jami bi imel za posledico nove vojne.
Proti veljakom stare ruske vlade.
Stockholm. Preiskava proti članom stare vlade v Petrogradu je malone že zaključena. Pomočnika notranjega ministra Kurlova dolže, da je usmrtil 300 mirnih državljanov na ongresu v Minsku. Proti prejšnjemu notranjemu mi-nistu Maarovu so uvedli preiskavo radi klanja v Leni.
Stockholm, 27. aprila. Zaprli so generalnega gubernatorja zasedene Galicije, generala Trepova. Njegovim naslednikom je imenovan generalni poročnik Uzov.
S Sttirmerjem postopajo kakor z navadnim zločincem.
»Beri. Tageblatt« javlja preko Pariza iz Petrograda: V Peter Pavlovi trdnjavi zaprti bivši ministri so ponudili revoiucijski vladi prisego zvestobe, a vlada jo je odklonila, dokler se ne zaključi sodnijska preiskava. Protopopov je zelo pobit, Sturmer pa nastopa ošabno in zahteva, naj ga nazivajo predsednik. Delavski in vojaški svet je sklenil, naj se Stiirmerjeva ošabnost tako zlomi, da se naj postopa ž njim kakor z navadnim hudodelcem.
Ženske sodnice v Rusiji,
Petrograd, 27. aprila. (K. u.) Reuter: Prve štiri ženske so bile pripuščene v sodno službo.
Dnevne novice.
-j- Slovenci ln cesarica Clta. Mariborski »Slovenski Gospodar« piše: S posebno zaupnostjo zremo v preblago cesarico Cito. Iz svojih mladostnih let, ko so njene oči tolikokrat gledale lepoto naših Slovenskih goric, ko je hodila po naši rodovitni zemlji, govorila z našim ljudstvom ter gledala njegovo marljivost in vernost, pozna našo zemljo in naše ljudstvo. To dobro ljudstvo, to krasno zemljo izročamo z vso udanostjo v varstvo visoke gospe. Njena naklonjenost naj nam bo vedno ohranjena. Kolikor je na nas, bomo vse storili, da ostanemo vredni njenega zaupanja in njene naklonjenosti.
— Slava naši cesaricil Iz Nakla: Po dolgem času so se tudi Naklanci oživeli. in to ob priliki prvega obhajanja
godu naše presvitle cesarice Cite. V cerkvi so po dolgem molku zopet zadonele orgle pri slovesni službi božji. Vojaštvo se je zbralo z vsemi višjimi častniki. A tudi šolska mladina ni letos zaostala. Slovesno je prikoi*akala z šolsko zastavo v cerkev. Šolsko poslopje jc bilo ozaljšano z zastavami, vhod pa ves s svežim zelenjem, med katerim so so vile najzaljše cvetke okrog lepe, velike slike naše presvitle cesarico Cite. V šoli je imel govor tukajšnji nadučitelj na zbrano šolsko mladino, kjer so ob sklepu zaklicali vsi na mnoga leta naši dobri mladi materi trikratni »Živijo«. Nato je iz vseh otroških grl zadonela navdušena cesarska pesem.
—	God cesarice v Bohinjski Bistrici. Bohinjska Bistrica: Z največjo riiajnostjo se je pri nas obhajal imendan naše presvitle cesarice. Vse je bilo praznično. Slovesno božjo službo je ob asistenci ooravil domaČi g. župnik v navzočnosti
visokočislanega častniškega zbora, moštva, in vseh tukajšnjih korporacij, uradništva, občinskega odbora, šolske mladine in obJlo zbranih vernikov. Nekaj posebno izvanrednega v tem času je pri naših cerkvenih svečanostih naše tako leno ubrano prekrasno slovesno zvomenje, ki vse gine do solz, to je zlasti za tuje vojake, ki kaj takega še nikdar niso slišali, poseben užitek.
—	V Kamniku je na predvečer godov-nega dne presvitle cesarice Cite cerkveni koncert krasno uspel. Hvala za to pevskemu zboru in vojaški godbi. Nadrobno bo o tem poročal kak strokovnjak. Soškemu fondu za vojaške vdove in sirote je donesel ta koncert lepo vsoto 750 K. Vsem onim gospicam, ki so pod vodstvom gosp. učiteljice M. Odlazek prodajale vstopnice, hvala. V imenu vojaških vdov in sirot: Bog plačaj vsem p. n. sodelovalcem in sodelo-valkaml
—	Za novo vojno sirotišče Vincenci-jeve družbe v Št. Vidu so ob godu cesarice Cite darovali: g. Anton Belec, župan v Št. Vidu, 1000 K; g. Valentin Zabret, župnik v Št. Vidu, 100 K; g. Jož. Kržišnik, gimn. profesor v kn.-šk. zavodih, 200 K; Polonica Zabret, gospodinja v župnišču, 100 K; neimenovan 350 K. Bog blagoslovi novo podjetje, ki ima vršiti važno nalogo.
—	Iz javne seje trgovske in obrtne zbornice. V petek, 27. t. m. popoldne se je vršila javna seja trgovske in obrtne zbornice v magistratni dvorani. Predsednik g. Knez se je spominjal godu naše presvetle cesarice Cite, kar so navzoči z trikratnimi slava klici navdušeno pozdravili. C. kr. deželna vlada je vnovič podaljšala poslovno dobo članov trgovske in obrtne zbornice do 31. decembra 1917. Predsednik se je na to spominjal umrlega člana zbornice g, Mejača. Zbornica je na to sklenila, da plača zborničnemu osobju 25 odstotno dra-ginjsko doklado od temeljne plače, plačljiva kvartalno naprej, ravno tako je sklenila zbornica, da se primerno k današnji draginji zvišajo dnevnine in kilometrina pisarniškemu osobju. Poročilo predsedstva o zborničnem delovanju še priobčimo. Za predsednika je bil izvoljen g. Knez, za podpredsednika pa g. Pammer, Dobila sta po 12 glasov. Za provizoričnega predsednika je bil pa izvoljen g. S c h r e y, kateri je dobil 15 glasov. Za računske preglednike so bili izvoljeni gg. O g r i n, P e r-d a n in S a m a s s a. Pri komisijona'nih obravnavah zaradi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin bodeta zaslopala zbornico — če bo treba — gg, Perdan in Schrey. Namesto umrlega zborničnega člana £ Mejača je bil na novo izžreban "g. Rajko Marcnčič, trgovec itd, v Kranju, Re-kurz nekega zavoda proti predpisu zbornične doklade je zbornica kot neutemeljenega zavrnila. Ko je zbornica še zbornični račun za 1. 1916 odobrila in sprejela predlog poročevalcev, da se račun predloži tr-
ovskemu ministrstvu, je predsednik za-
ljučil javno sejo.
—	Nova prebiranja. Še enkrat opozarjamo, da se morajo do 30. aprila 1917 pri županstvih zglasiti črnovojni zavezanci, rojeni v letih 1867. do 1871. in od letnikov 1867. do 1893. tisti, ki so bili od prebiranja doslej kakorkoli oproščeni ali izvzeti. Duhovniki se morajo pri prebiranju, ki bo med 17, majem in 4. junijem, izkazati s škofijskim potrdilom.
—	Novo sv. mašo bo imel v Škofji Loki v tamošnji kapucinski cerkvi v nedeljo 6. maja bogoslovec IV. letnika goriške nadškofije g. Alojzij Cejan iz Vrtojbe pri Gorici. Govoril mu bo preč. g, knezoškof. duh, svetnik in špiritual v Škofji Loki Karel Čerin.
—	Hotel Triglav na Bledu, v mirnem
času najbolj obiskovani hotel na Bledu, se zaradi sanacije posestva prostovoljno proda. Hotel ima zelo lepo lego z razgledom na jezero in lepo zaraščenim parkom. Ker leži nasproti kolodvora, Ima celo leto promet. Natančneje pogoje se razvidi iz včerajšnjega inserata.
Zanimiva razstava. W e i z na Štajerskem, V tem krasnem kotičku štajerske zemlje, ki nudi še zdaj polno spominov na slovensko preteklost, biva zdai voiaštvo —
med drugim tudi moštvo naših domačih polkov, kranjskih, štajerskih in koroških. Idilična ljubkost kraja in romantična okolica niso ostali brez vpliva na razne kljub trdim vojnim časom lepoti dostopne, umetniško čuteče duše. Iz višjih častniških krogov je izšel impulz, lepoto kraja obelodaniti in pokazati svetu v obliki umetniške razstave; ne najmanjših zaslug za uresničenje te ideje ima tudi šef tukajšnjega okrajnega glavarstva g. dr. Amelio de Fac-cioli-Grimani, ki si je s popolnim umeva-njem visokega cilja veliko prizadjal, da se more lipa misel oživotvoriti in v dostojni obliki izpeljati. Umetniki naj bi v prvi vrsti črpali snovi iz kraja in okolice same in segali predvsem po nudečih se domačih motivih. Da bo največ prispevkov od tu bi-vajočih umetnikov-vojakov, je samoposebi umljivo. Upajmo, da tudi Slovenci ne bomo zadnji, ki proslavimo lepoto zemlje, ki je bila do par stoletij nazaj še izključno slovenska. Kakor čujemo, se udeleži razstave v odlični meri tudi naš slovenski rojak, g. Josip Pungartnik, ki je pač drugod bolj znp.n kot slikar, kakor v rvoji ožji domovini. Razstavil je z uspehom na Dunaju, Mo-nakovu in drugje: njegov »Pogled na Trojane« je žel v Krakovu veliko primrnje. Ne manjši kot pokrajinar je g. Pungartr.ik kot portretist: rpominjamo ra portrete njegove ekscelerce fcld^eugn^jstra d'Al-borija, generalmajorja Ko-iposcha, ki co bili razstavljeni v dunaj-kem »Kii^ctler-baus«-u. Na Kranjskem pa skorr.j re vemo za tega umetnika! Vsekakor pričakujemo z napoto pozornostjo njegovega sodelovanja pri tej razstavi, ker nem bo dala natančnejše se seznaniti z njim. Razstava pod imenom »Weizer-Land« bo otvorjena v juniju in bo dobiček namenjen dobrodelnim namenom, predvsem vojnim sirotam tretjega armadnega zbora. O podrobnejši pripravi in končnem uspeiiu nam bo še prijetna dolžnost poročati — te vrstice naj služijo za enkrat v orijentacijo naše javnosti.
—	Smrtna kosa. Umrl je a Zagrebu bivši poslanec Ferdinand Šaj, star 78 let. — Umrl je v Zagrebu upokojeni sekčni načelnik in bivši posla-iec dr. Nikola pl«n. Czernkovich, star 72 let. — V celovški bolnici je umrl infanterist Ivan Ojstcršek iz Svetine, okraj Celje.
—	Vsled opeklin je umrla eine 26. t. m. Ana Petrovčič, 6 let stara hči vdove po zidarskem pomočniku Frančiške iz Vrz-denca št, 3, občina Horjul, Na dosedaj neznan način se ji je vnela cbleka, vsled česar se je težko opekla po celem životu. Prinesli so jo še isti dan v tukajšnjo bolnišnico, a že ni bilo več mogoče pomagati ter je revica še isti dan izdihnila.
—	Smrt za domovino. Na bolezni, dobljeni v vojski, je umrl na Studencu 24. t. m. Jernej M i h e 1 č i č, samski sin kajžarja iz Podgore. Pogreb je bil 24, t. ra.
—	Pozabil se je v torek 24. t. m. v večernem vlaku od Škofje Loke do jesenic na Gorenjskem rjav zavtek z jermenasti-mi biči. Pošten najditelj je nanrošen, naj odda postajenačelniku v Škofji Loki.
—	Našla se je denarnica z ma'o vsoto denarja na državnem kolodvoru 19. aprila 1917. Dobi se Male Vižmarje št. 11,
LlnUilansKe mm.
lj God cesarice v Ljubljani. O priliki Najvišjega godu Njenega Veličanstva cesarice Cite je daroval včeraj ob 10. uri slovesno sv. mašo stolni dekan g. Kolar. Svete maše so se udeležili: Njuni c. in kr. Visokosti nadvojvodi Rainer in Leopold, deželni predsednik grof Attems z državnim uradništvom, vojaški dostojanstveniki, deželna odbornika dr. Lampe in dr. Pegan, župan dr. Tavčar z občinskimi svetniki in magistratnimi uradniki, zastopniki odvetniške, notarske in trgovsko-obrt-ne zbornice, zastopniki mnogoštevilnih društev in drugih korporacij.
lj Cerkveni koncert. Poroča se nam, da priredi zbor frančiškanske župne cerkve v Ljubljani dne 7. maja koncert na korist dnevnim zavetiščem ljubljanskih ljudskih šol. V kratkem pride podrobno poročilo.
lj Iz seje mestnega aprovizačnega odseka dne 27. aprila 1917. Prihodnji teden prične mestna aprovizacija razdeljevati po Vs kg ajdove moke na osebo. Za ajdovo moko se bo razdeljevalo moko za kuho in pozneje kašo. Za otroke pod 4 leti se oddaja prihodnje dni pšenični zdrob. — Odsek sklene nakupiti večjo množino češ-pljeve marmelade in slanikov. — Povpraševanje po jajcih je zelo veliko, Vzpričo zadostnih zalog bo mogoče prihodnji teden oddajati jajca v vojnih prodajalnah. — Pretekli teden je oddajala mestna aprovizacija semenski krompir. Krompir je prevzela mestna aprovizacija od žitno-promet-nega zavoda, kateri ponovno zatrjuje, da je krompir dober in so popolnoma neutemeljene vesti, češ, da je neužiten in so celo osebe, ki so uživale krompir, ob"olele. Sicer je pa krompir namenjen izključno le v semenske svrhe in po mnenju žitno-pro-metnega zavoda krompir dobro kali in bo vsekakor dober za sadež. — Mestni župan ie odredil, da se naDraviio pred stojnicami
v Šolskem drevoredu pregrade. Namen pregrad je, da se prepreči naval in prerivanje strank okrog stojnic. — Mestna aprovizacija prodaja v vojnih prodajalnah in na trgu kislo zelje po 70 vin. kg. — Mestna aprovizacija je izdala v petek s krušnimi kartami nova pekovska nakazila za kruh, ki veljajo obenem tudi kot izkaznice za nakup govejega in telečjega mesa, jajc in zelja. Glavni namen uovih izkaznic je preprečiti izven Ljubljane stanujočim nakupovanje mesa. Ljubljana ima odločen, in sicer prav majhen kontingent klavne živine, s katerim mora na vsak način prehra-niti vse meščane. Čisto nemogoče je, da bi od tega kontingenta živeli še drugi ljudje in glavna dolžnost mestne aprovizacije je, preprečiti, da bi se meso izvažalo. Mesarji bodo od jutri naprej prodajali meso lc onim strankam, ki se izkažejo z novo izkaznico. Za sedaj še ni predpisana množina, koliko sme dobiti mesa posamezna stranka, vendar naj se mesarji že sedaj skušajo ravnati po ukazu ministrstva za prehrano, ki določa na osebo in dan največ 18 dkg mesa s priklado. Goveji mesar mora pri oddaji mesa vsakokrat odrezati od nakaznice za meso po 1 odrezek, da stranka ne more na en dan dvakrat dobiti mesa. Telečji mesarji imajo zaznamovati oddajo telečjega ali prašičjega mesa na posebnem za telečje meso na nakaznici določenem prostoru. Mesarjem je naročeno, da se strogo ravnajo po navodilih, občinstvo pa se v lastnem interesu opozarja, da camo nadzira oddajo mesa ter strogo pazi na to, da nihče ne dobi brez izkaznice me-go. Mesarja, ki bi oddajal meso drugače ket je predpisano, naj se naznani nemudoma mestni tržni straži.
lj Oddaja cenejšega mesa na modre izkaznice. V ponedeljek, dne 30. aprila, bo mestna aprovizacija oddajala za one nove priglašence, ki so dobili malo modre izkaznice, meso po znižanih cenah, in sicer 1 kg po 2 kroni. Rodbine z 2 ali 3 osebami dobe pol kilograma, rodbine s 4 in 5 osebami tričetrtine kilograma, rodbino s 6, 7 in 8 osebami po 1 kg, rodbine z 9 in v«?č osebami po 1 in pol kilograma. Da cz omogoči oddaja brez nepotrebnega čakanja, se določa naslednji red: Na vrsto pridejo od 2. do 3. ure stranke, ki imajo modre izkaznice s št. 6000—6250, od 3. do 4. ure stranke, ki imajo modre izkaznice s št. 6251—6500, od 4. do 5. ure stranke, ki imajo modre izkaznice s št. 6501—6750, od 5. do 6. ure stranke, ki imajo št. 6751 do 7000. Od 6, do 7. ure stranke, ki imajo izkaznice s št, 7000—7250, od 7. ure naprej pridejo na vrsto modre izkaznice s št. od 7251 naprej. Stranke, ki bi se ne ravnale po tem redu in ki bi se nastavljale ob času, ko niso poklicane, ne dobe mesa. Tudi naj vsakdo prinese s seboj drobiž ter izkaznice za meso, ki so se oddajale zadnji petek pri krušnih komisijah.
lj Oddaja špelsa za V. okraj. V ponedeljek dne 30. aprila se bo zopet oddajal v cerkvi sv. Jožefa špeh in sicer na vsako pekovsko izkaznico 1 kg po 9 kron. Na vrsto pride to pot V. okraj, to so stranke, ki dobivajo kruh pri Ja-kinu, Pircu, Godčevi ter v vojnih prodajalnah v Prešernovi ulici in na Marije Terezije cesti. Stranke se izrecno opozarjajo, da naj ne nosijo s seboj močnih kart, ker se bo špeh oddajal edino-le na nove pekovske izkaznice in to samo za stranke, kakor gori povedano. Umevno je, da dobi špeh le kdor odda nakaznico za mast. Oddaja špeha se začne točno ob 10. uri. Na pekovske izkaznice, ki veljajo samo za 1 osebo, se špeha ne bo oddajalo. — Špeh je namenjen samo ljudem, ki so z zabelo v skrajni stiski, vsled česar naj si vsak kdor hoče dobiti špeh, potrditi od hišnega gospodarja ali njegovega namestnika, cla jo brez vsake zabele.
lj Predavanja za ranjence in bolnike. Dunajska centrala družbe Rdečega križa je poslala prostovoljnega sotrudnika druž-binega koncertnega referenta, pisatelja in ravnatelja Ootona Hofbauer, v Ljubljano, kjer bo po vojaških bolnišnicah prirejal za ranjence in bolnike humoristična predavanja. Tako bodo imeli naši bolni junaki lepo priliko, da se razvedre in razvesele, O predavanjih samih bomo še govorili.
lj Koncerti v »Unionu«. V kavarni »Union« bo v soboto 28. in v nedeljo 29. t. m. obakrat ob 8. uri zvečer vojaški koncert v korist sklada za vdove in sirote. Igra priznano umetniška »Soška kapela«.
lj Umesten sklep magistralnega
gremija. Magistratni gremij je v včerajšnji seji sklenil, da z estetičnih ozi-rov ob cestah nič več ne dovoli polne, strnjene zidane ograje. Tak obzidek sta sedaj hoteli ob svojih tovarnah izvršiti Kolinska tovarna in pivovarna »Union.«
lj Obiski tatov. Včeraj zvečer so tatovi odpeljali kramarjem, ki prodajajo razno blago na stojnicah na Vodnikovem trgu, kar sedem zabojev različnega blaga, Posrečilo se je, da so našli blago na *Fi-govčevem« dvorišču, manjkalo je le nekaj čevljev. Tisto žensko, ki je menda celo stvar vodila, so žc spravili Dod ključ.
lj Izgubila se je danes dopoldne črna denarnica z večjo svoto denarja in potno legitimacijo, od Radeckega ceste 4 do Bohoričeve ulice. Pošten najditelj naj odda proti nagradi na ravnateljstvo policije.
Primorske novice.
Občinski urad županstva Renče \ St. Vidu. Naznanja se ponovno, da se
nahaja občinski urad županstva Renče odslej v Št. Vidu pri Ljubljani št. 41.
Za izvrstao službovanje v vojski so bili odlikovani z železnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje c. kr. finančni preglednik Rudolf Ferjan-čič, nadpazniki Alojzij Klosterhuber, Anton Tofful, Franc Gnjezda, Janez Jung-wirt, Makso Udir, Franc Paher in Leopold Stoler, vsi v Fulju.
— Smrtna slučaja. Dne 12. februarja je umrl v Batujah Martin Pavlin iz Ravnice, vdovec, star 62 let. — Dne 23. aprila so našli mrtvega v Prvačini pri nekem vodnjaku črnovojniškega orožnika Josipa Mrvič. Bil je v tej službi od začetka vojske. Pred letom mu je umrla žena. Zapušča eno hčerko. Staršem, ki bivajo sedaj nekje kot begunci, naše sožalje.
Italijan zopet strelja. 20. aprila je metal Italijan bombe iz zrakoplova v Selo na Vipavskem. Dne 25. t. m. pa je streljal z granatami v vas. Ena granata je lahko ranila Marijo Brbuč, ko je nesla južino delavcem na polje. Res, Italijan se kaže ju. naka, ko strelja in meče bombe na vas, kjer prebivajo mirni ljudje.
Poroka ob fronti. Dne 15. aprila je poročil v Batujah tukajšnji župnik topni-čarja Matijo Zoreč iz Kamenjščaka pri Ljutomerju z Orlgo Furlan iz Sela, Ljudje so napolnili cerkev iz radovednosti, ket take vojaške poroke že niso videli. Navzoči so bili častniki in podčastniki, ki so bili kot drugi pri poroki.
ispirske fisležKe.
Deželno mesto za krmila ima sedaj i.t e 1 a s n o k r m o na razpolago. Melasna kina je važen nadomestek za druga močna krmila, ker je bogata na sladkorju. Za-radi tega vpliva prav ugodno na proizvajanje mleka, mesa in moči. Melasna krma je dobra za konje, za molzne krave in za prešiče. Kravam se poklada po 1% do 2 kg na dan, istotoliko tudi konjem. Melas-no krmo je pokladati samo za se ali pa med rezanco. Tudi prešiči se ji radi in hitro privadijo. Pokladati jo kaže v tem slučaju zlasti živalim, ki se imajo pitati. — V kratkem bodo na razpolago tudi makove oljne tropine, ki se priporočajo najboli za molzno goved.
Mladi plemenski prešiči. »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine« v Ljubljani naznanja, da se mu je posrečilo dobiti izvozno dovoljenje za večje število mladih plemenskih prešičev iz Štajerskega. Ti plemenski prešiči bodo težki komad do 40 kg ter jih bo »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine« v kratkem začelo uvažati s Štajerskega ter jih oddajati prešičerejcem na Kranjskem. Pre-šičerejci naj se obrnejo' torej takoj do pristojnih zaupnikov in nakupovalcev prešičev »Kranjskega deželnega mesta« in sicer do najbližjega zaupnika. Kdo je zaupnik občine, bo povedalo vsakomur domače županstvo. Zauoniki bodo potem naročila nabrali, povedali pogoje, nakar bo »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine« uvožene plemenske prešiče začelo razpošiljati.
Cene za krompir zvišane. Izšla je vladna naredba, glasom katere sme posestnik za prebrani krompir zahtevati vrhu določene najvišje cene že 5 K pribitka za vsakih 100 kg.
Drago meso, V Zsdru prodajajo meso po 8, 10 in 12 K kilogram.
Šest brezmesnih dni v Franciji. Izvzemši nedelj ni noben večer dovoljeno gostilničarjem streči z mesnimi jedili.
Tudi v Ameriki dnevi brez mesa. V več velikih ameriških mestih so uvedli dneve brez mesa. V New Yorku bodo 1. maja omejili razsvetljavo.
Vojska z Ameriko.
Naš prelom z Združenimi državami.
Dunaj. »Wiener Zeitung« uradno poroča, da je cesar odvzel s sklepom 14. t. m. konzulatom ameriških Združenih držav v Avstriji eksekvaturo.
Joffre v Združenih državah.
Genf, 27. aprila. Ladjo, s katero sta se peljala Viviani in Joffre v Ameriko, je spremljalo veliko vojno brodovje, da so jo stražili proti podmorskim čolnom.
Nota Argentin!je.
Argentinija bo poslala NemS ji noto, ker je bila potopljena ladja »Monte Prote-gido«.
Združene države ne bodo sklenile posebnega miru.
London, 27. aprila. (Kor. ur.) Reuter: »Morningpost« javlja iz Washing-
tona: Predsednik Wilson je Balfourju zagotovil, da Združene države ne bodo sklenile z Nemčijo posebnega miru.
Amerika za hitro rešitev Irskega vprašanja.
Amsterdam. »Allgemeen Handels-blad« poroča: Več znanih Američanov zahteva, naj se hitro reši irsko vprašanje. Tudi Wilson se zavzema za to z ozirom na Irce v Združenih državah.
Podmorsko vojska.
Nemški podmorski čoln obstreljeval Cou-rayo v Alžiru.
Berlin, 28. aprila. (Uradno.) Nek naš podmorski čoln je 21. t. m. z dobrim uspehom obstreljeval pristanišča pri Courayi zahodno Alžira, ki je važno, ker tam vkr-cavajo rudo iz severne Afrike. En nakladalni most rude smo podrli. Načelnik admiralnega štaba mornarice.
Med 91. ladjami jih je samo 27 ušlo podmorskim čolnom.
Kristianija, 27. aprila. »Aftonposten« poroča iz Lcndona: Zadnji teden so potopili še enkrat toliko ladij, kolikor so jih prejšnji teden: rajveč, kar sc je pričela poostrena podmorska vojska.
Lugano, 27. aprila. »Corriere della Sera« javlja iz Londona: Časopisi živahno razpravljajo o resnem položaju prekmorske plovbe. Minuli teden so napadli podmorski čolni 91 ladij, ušlo jih je pa le 27. Sodijo, da se je število podmorskih čolnov pomnožilo. Vsi listi zahtevajo prisilne odredbe za omejitev živil in surovin in da naj hitro grade nove ladje.
Rotterdam. »Times« pišejo: Narod resnosti položaja ne bo umeval, dokler ne bo vlada naznanila, koliko ton da je bilo potopljenih.
Sestanek skandinavskih ministrov.
Stockholm. »Svenska Telegram By-ran« javlja: Sestanek ministrov Švedske, Danske in Norveške od 9. do 11. majnika v Stockholmu bo zopet dokazal dobre odnošaje med vsemi tremi državami, ki hočejo skupno ostati nevtralne in podpirati ena drugo.
Stališče španske v afle.
Madrid, 28. aprila. (Kor. ur.) (Zakasnelo došlo) Nova španska vlada je oficielno izjavila med drugim: Nasproti vojujočim se državam se bo zavzela najstrožja nevtralnost. V mednarodnih zadevah bo nova vlada obvestila parlament, če bo svoje sedanje stališče izpremenila. Ministrski svet se je dalje zavzel za odpravo ustavnih jamstev. Glede na vprašanja pšenice, premoga in transportnega vprašanja, ki se je zadnji čas poostrilo, naj se takoj ukrenejo potrebni ukrepi.
Nova Kr za na Grškem.
Bern, 27. aprila. (Kor. ur.) »Matin« poroča iz Aten: Grška se še ni nikdar nahajala v tako resnem položaju, kakršen je sedanji. Izključeni niso izgredi. Atenska vlada je zopet dokazala svojo nesposobnost. V kraljevo palačo neprestano prihaja Dusmanis in drugi častniki generalnega štaba, posebno Gunaris in Pratos. V Atenah se nahajajo čete, ki iščejo stika z Albanci nevtralnega ozemlja, katere so se že neštetokrat bile s četami sporazuma. Neki general sporazuma je izjavil, da je dokazano, da poveljujejo četam častniki redne grške armade. Nad 1500 grškim vojakom na Peloponezu so dovolili 45-dnevni dopust na celino. Sporazum je zahteval, naj se opisani pokreti zatro, a nato je izšel dekret, s katerim so mobilizirali letnik 1914.
Mi se Majska udeleži vojske ali ne?
London, 27. aprila. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Pekina: Na posvetu vojaških guvernerjev provinc, kateremu je predsedoval ministrski predsednik, so soe-lasno sklenili, naj se Kitajska udeleži vojske. Večina parlamenta je za intervencijo. Predsednik se še ni odločil.
Pri pomanjkanju spanja s splošnim slabim počutkom, močnem glavobolu, hudih sanjah in pogostem prestrašenju, ki j^h povzročajo motenja pri delovanju želodca in črev, večkrat že raba malih množin naravne »Franz-Josef« grenčice zadošča, da se stanje naglo zboljša. Dr. K. Em-mert, profesor državne medicine na vseučilišču v Bemu je dognal, da je »Franz-Josef«-voda milo in zanesljivo učinkujoče odvajalno sredstvo, ki se brez škode lahko rabi dalje čase.
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1*80, za dame K 1-50, za otroke K T20. Zaradi drage poštnine priporoča se naroČiti za več parov skupa . Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
Vsled udara oboda ali na kak drug način raztrgane mišice in deli kože lahko tudi po končanem zdravljenju in zacelenju še bole, ker so živci na teh mestih posebno občutljivi. Dobro je vporabljati živce pomirjajoče, bol lajšajoče domače zdravilo, da se take bolečine takoj odstranijo, kakor hitro se pojavijo. Staropriznani, bol lajšajoči Fellerjev fluid iz rastlinskih esenc znamke *Elza-lluid« v takih slučajih jako dobro služi. Ker take bolečine rade pogosto nastopajo, tako pri premembi vremena, vlagi, mrazu itd., je priporočati, da je nekaj steklenic »Elza-fluida« vedno pri hiši. Naročite 12 steklenic za same 7 K 32 vin. poštnine prosto pri lekarnarju E. V. Fellerju, Stubica, Elzatrg št. 134 (Hrvatska). — Tudi Fellerjeve tek vzbujajoče, želodec krepčujoče rabarbarske krogljice znamke »Elza-krogljice«, kojih 6 škatljic stane 5 K 57 vin., poštnine prosto, se lahko istočasno naroče. So najlagodnejše odvajalno sredstvo točnega učinka. — Zelo priljubljen je tudi Fellerjev turistovski obliž znamke »Elza« in tekoče sredstvo zoper kurja očesa, Fellerjeva turistovska tinktura zn. »Elza«.
(-VT-)
Framydo9
;e .cdstvo za pomlaje-lenia las, ki rdeče, svetle In sive lase In brade za trajno temno pobarva. i steklcnlca s poštnino vred K 2*70. Dvdvnl ie rožnata voda, ki živo po-KJUJUI rdeči bleda lica. Učinek ie Ču-
dovit 1 steklenica s poštnino ved K 2'45. Povzetje ^^^^ 85 vlnarev več. Nasiov za naročila.
JAN GROLICH, droierlja pri angela, Brno 643, Morava.	26.5
fP
Naprodaj je dvonprežen
f VOZ!
pokrit
iirefi
v dobrem stanu. Več se izve pri Francn Cerar v Stobn, pošta Domžale.
Bammmmmm
i
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše iskrenoljubljene matere, oziroma stare matere in tašče, gospe
roj. Živic
in vsem, ki so spremili nepozabno pokojnico na nje zadnji poti, izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo.
104? Žalujoči ostali.
»m v . yy-1

z zelo lepimi a neopremljenimi sobami za tujce, z lepimi prostori za gostilno, z ledenico, gospodarskim poslopjem, kegljiščem, stekleno verando, lepim senčnatim vrtom za goste, solnčnatim vrtom za zelenjavo, v mirni, a prometni legi, se
B
Poizve se pod „Pro*net pozimi in
poleti 1031" pri upravništvu teg i lista.
SPF" Sprajste se
R f? 1
m
za VGiškšz cSeia pri
v
h «J
Na prodaj sta
ki nessfi.
Več se izve pri lastnici, Kožarje štev. 56, tik državne ceste.
Kupi se takoj malo rabljen, lep športni, amerikanski
v d m | c ® I
v ^^srs? '.tskh	v.. Nag*'
s streho. Fonudbe se prosi no, upravo listft pod »VOZIČEK«,
Proda sa v Ljubljani še dobro ohranjen veliki
SS1 gostilniški salon
ki meri na dolgost 13 m 40 cm, in na širokost pa 11 m 20 cm. — Poizve se v Ljubljani na Karlovski cesti št. 30 pri gosp. Ivan Vrtačnik.
Vojna zapestna ura
Bfttanino rogul in re-pds. Nike) ali jeklo K
12__16 - i radii
avetiln. kuzaiiščom K 18 — »0 - K 21 — t »rebrnem okrovu K 18 — »4 - K. 28s radij svet. kazal K Ho - 38-
----— urohrna eapestn. urp.
n« elast. K 30 — S8-— 40'— 14 kar. zlata aapestna ura na olast. K 100 - K 120 - K 140 - S letno pismeno jamstvo. Pošilja po povzeti«. Nlkak nzikol Zamena dovo-liona ali denar naeai
Prva tovarna ur Jan Konrad
e. io kr dvorni zaloimk Bril* st. 1553 (Cesfco.) Na željo te vsakomur Kantoni pošlje moi glavni conik.
Išče se
popolno vešča, snažna, zanesljiva in samostojna
kuharica
Nastop službe takoj. Ponudbe pod A. U. 1029 na upravništvo lista.
JetKni
bledlčnl Skrofulozni slabokrvni bolni na prsih bolni na pl.uilh naduSIJIvl
Konečno se to našlo sredstvo, ki prina&a ravno navedenim bolnikom dolgoraJeljeno polajšanje in ozdravljenje:
Lakarja Všrtata Apnenoželezni sirup.
To sredstvo se je iznazalo aljajno pii stotisoo bolnikih in ga tedai priporočajo in porabljajo naj-odliineiii prolesorji in zdravniki kot najvaxnaji* sredstvo pri gorenjih bol znib, kakor tudi pri: oalovakem ttailju, angleški bolezni irhabitiB), bljuvanja krvi, suhosti, ženskih boleznih ter pri slabosti in utrujenosti vsake vrste. lladi svojega prijetnega okusa in duha ga radi zavživajo največji rasvajenoi, oelo otroci.
__Vojaki, ki »e utrujeni in
oslabllem i racajo z bojišča, ga radi jemlje io z veliko koristjo za utrditev in okropitov organizma, ki jo oslabel po vojnih naporih. "flJSJ
t steklenica K 8 — iranko; 4 klenice. navadno zadosiuie.o zu eno zdravljenje, 8e se posljo denar naprei, K17 — franko; pri L.Vdr-tes, Adler-A pot h oko, Lngoa 4S2.
Samostojna
kuharica
se išče za privatno hišo: plača K 30-— Pismene ponudbe se prosi na upravo »Slovenca« pod št. 1046.
..Strnete narodne pesmi"
iiiiiiiiiiiiiiiiii!ii:iM['iii;i.ii)iiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiliiiiMi:iiiiiHiiiiiiii
za citre in petje priredil in izdal podpisani.
W izšeS je VII. zvezek.
Cena 2 K 40 vinarjev.
Pošljite denar naprej, zapišite številko zvezka, pa Vam ga pošljem poštnine prosto. To je najhitre e, najceneje in najbolj praktično. Čemu povzetje, ki je tako drago! Na razpolago so tudi še L, II., V. in m VI. zvezek.
Priporočam se: Iv. Kiterle v Ljubljani Krojaška ul.ca š . 8. II.
Vam plačam, akoV». šib kurjih oCes, bra-dav.c in trde kože,
tekom 3 dni a korenino in brez bolečin na odpravi
0{n Holcam Cena loftkn » Jam-nidaDal3ault stvenlm pismom K 1-75, 3 lončki K i 50, 6 lončkov K 7-50. Stotine zahvainio in priznalnlo. Kemeny, Kaschaa (Kassa) L, poštni predal 12/306 Ogrsko. 1042
Delavci
kakor tudi
I sodae* iti I mizar
dobe tako) službe v strojllnl tovarni »SAMSA & Co.«, Ljubljana, Metelkova ulica 4. 1038
Lepo posestvo
s pekarijo In trgovino le napioda] s pet oral!
zemlje v bližini južne železnice, s krasnim pO' slopjem. Leži poleg velike ceste, pet minut od cerkve in šole. Vzrok prodaje je starost in slabo zdravje. Nizka cena 30 000 K. Natančneje povt Marija Vivad, Laški trg 58, ŠtajersKO. 104S
Ustan. 1910.
Henrik Weisz SS,
dobavlja po povzetju naslednje Čevlje v vsaki velikosti. Kiziko izključen. Zamena dovol;ena. S cenikom med vojno ni mogoče postreči. Par dara-, , skih Čevljev K 35.—, zakon, protokol K 40.-, K in K 50.
K 55. Par čevljev za strapac (bakanci) K 50-, K 60.-, in K 70—. Par čevljev za gospode K 45.-, K 50.-, K 55—, in K 60. Beli modemi platneni čevlji za dame v vsaki velikosti. Čevlji za otroke v vsaki velikosti, najnižje cene. 1 Skatlja kreme za čevlje K 1. —
VflBlLtO
na
VBIL sejo
uppavn.ge odbor«
»Hranilnice kmečkih ofogin o Ljubljani".
ki se vrSi
dne 23. maja 1917 ob 3. uri popoldne v sejni dvorani »Ljudske posojilnice«.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika VIL seje upravnega odbora.
2.	Poročilo ravnateljstva o poslovanju v VI. upravnem letu.
3.	Poročilo računskihpreglednikov.
4.	Posvetovanje in odločitev glede posebnega zaklada za kurzne izgube.
5.	Volitev 12 članov ravnateljstva po § 33 hranilničnih pravil za dobo šestih let.
6.	Slučajnosti.
Dr. Evgen Lampe 1. r.,
deželni odbornik predsednik upravnega odbora.
jiiiiiiiiiiitii:'!!'"..... ............................................miimiiinimuimmiiimitmiiimintrimiiii...........................iiii"'imiiimiimn
Svetovno znana domača tvrdka, največja izbira ur, verižic, prstanov in lepih daril
iM"a,večja izaira preizkušenih
vojnih ur.
R
vabi na obilni obisk •v
1022
7 Lju; ja ii, Prešernova ulica št. 1
nasproti frančiškanske cerkve.

.........................................................................................................................
Naznanilo in priporočilo.
Podpisani uljudno javi p. n. odjemalcem, da je radi pomanjkanja surovin	,
ustavil obrat
svojega mctlarstva. Zahvaljuje se jim za izkazano mu zaupanje. Zopetno obratovanje svojega obrta bo pravočasno objavil.
Z velespoštovanjem	Jvan ZUpORČiČ,
metlarski mojster
v Ljubljani, Kar lovska cesta 6.
Pomad v flitoaniji.
Sedel sem popoldne na vrtu pod košatim oljkinim drevesom, ki je veliko kot hrast, in ponavljal s svojim učiteljem spre-gatev glagola: une edue (jaz ljubim),,,, ti edon (ti ljubiš)..., aja edon (ona ljubi). Tedaj je prišel k meni v neki zadevi mlad, bledolas poročnik, v tke postave in zagorelega obraza. Prišel je v neki zadevi, ki bi bila lahko rešena z eno samo besedico »da«, pa mi je navzlic temu napravljala težkoče. Povabil sem ga v svojo kolibo. Na moji mizi je ležala zadnja (tu vedno od dne izdaje osem dni stara) številka »Slovenca«, Ko je poročnik zagledal to številko je vzkliknil: »Ti si tudi Slovenec! Zdelo se mi je, da imaš iblanski obraz, ampak tvoji ogrski škornji so me motil'. Tudi jaz sem Slovenec iz Ljubljane,«
Tako sva se našla zopet dva Slovenca v Albaniji. Jaz pa sem tedaj sklenil, da bom nosil odslej »Slovenca« vedno seboj v žepu in sicer tako, da bo njegova glava gledala iz žepa. Že tretjo pot me je tu »Slovenec« seznanil z rojaki.
Poročnik S. je ostal tisti večer pri meni. Iz Drača je bil na potu v Skader z nekim transportom. Dogovorila sva se, da greva drugi dan skupai v Skader. Pomlad je bila in veliki teden. Tisti večer sva obujala spomine, kje sva preživela preteklo leto Veliko noč. Oba v Tirolah. Tedaj je bil ravno t sti čas, ko so se prinravljale na folgarijski planoti velike reči. Nihče od naju ni tedaj niti sanjal ne, da bo kdo čez leto dni v Albaniji. Pač pa sva sanjala oba in z nama mnogi, mnogi tfsoči o Veliki noči v domovini. Letos ne sanjamo več ...
Ko sem se pred dobrim mesecem vozil z dopusta čez Črno goro nazaj v Albanijo, sem pričakoval, da bom pozdravil tu že pomlad. Pa sem se motil. Ni prišla preje nego k nam doma. Tu nam sicer ni prinesla s seboj snega, pač pa mnogo dežja. Zato jo b»la vsa dolga ravnina od Lješa pa do Skadra drugi dan, ko sem se vozil po nji, tako, kot je bila zemlja štirinajst dni po vesoljnem potoou: vode so sicer padale, pa niso še upadle; solnce je sijalo, pa ni moglo prodreti megle; ptice so skakale po vejah dreves, na katerih se je kazalo prvo zelenje, pa niso pele; mnogo vran je bilo videti in redek človek je šel težko zamišljen po zemlji,,.
Ko sem se vozil z dopusta po te) ravnini, je tekla še poljska železnica z vpre-ženimi konji. Zdaj pa ni bilo več konj, temveč vozičke poljske železnice so vlekli težki tovorni avtomobili. Cesta od Skadra do Lješa in še naprej je dograjena tako trdno, da morejo voziti po nji najtežji avtomobili. Široka je in kot srebrn pas leži ob umazanem Drinu, ki teče isto pot proti morju.
Velikanski je napredek, ki ga ima zaznamovati naša uprava v Albaniji. Prav ga more presoditi le tisti, ki je videl to zemljo prej in ima priliko videti jo zdaj.
Skader je lep v pomladi. Njegove ulice so čiste in po njih se giblje slikovito življenje. Vse ceste so dobile nova imena. Tako imamo tam poleg drugih Rue Franz, Ferdinand, Rruga Mar'a Theresia, Rruga Kari Topia, Rruga e Dervish Begut, Rruga e shen Andout, ki vodi do lepe katedrale sv. Antona, kjer so oo. frančiškani gospodarji. Lep je Skader s svojimi cerkvenimi kupolami in vitkimi minareti. Lep je Skader z vrtovi, polnimi cvetia, in lep z ulicami, na katerih srečaš ljudi s tako pisanimi oblekam;;, kot je cvetje po vrtovih. Tam proti severu leže v sneg odete sever-noalbanske Alpe, podobne našim Snežnikom. Lep je Skader! Ampak če gre človek do jezera in mu splava pogled čez mirno vodo tja proti Črni gori, tedaj mu ostane v srcu želja, da bi poletel tja čez in domov, domov za vedno.
Domovina: Kujtim nga Shqypenia! — Domovina: Pozdrav iz dežele Škipetarov!
Tisto popoldne sem stal ob božjem grobu v stolni cerkvi. Lepa stavba je to. Ni pa na znotraj še dovršena in bo treba še mnogo dela, še mnogo denarja, da bo vse gotovo. Spredaj pred cerkvijo je ogromen, ograjen in z nizko travo poraščen prostor, Na levi ob cerkvi stoji nadškofijski dvorec, na desno v stran pa gospodarska poslopja.
Takrat ob božjem grobu v Skadru sem se spomnil, da sem stal lani prav ta dan v Tridentu v cerkvi S. Maria Maggiore ob božjem grobu. Stala sva tam z dr. K. od sedemnajstih, ki so taborili pred Triden-tom v neki vasi, pripravljeni za veliko delo, poklicani od Soče v tirolsko deželo. Spomni sem se, da sva govoria zmmmmm Spomnil sem se, da sva govorila z dr. K., ko sva šla iz cerkve, v kateri se je vršil znameniti tridentinski koncil, o navadah kako v vsaki deželi drugače prirejajo božje grobove. Letos sem videl to v Albaniji bil sem prepričan, da so tudi božji grobovi pri nas na Kranjskem najlepši.
Ker sva imela s poročnikom S. čas, sva si ogledala Skader dodobra. Bil sem sicer v njem že večkrat, pa vedno po službenih opravkih, tako da nisem imel dovolj časa ogledati si ga natančneje.
Po večerji sva zašla po »ulici 28. novembra« v eeko stransko ulico in tam v
neko kavarno. Vsa umazana je bila la kavarna, kot so bili umazani ljudje v nji, Še-pavo, komaj osemnajstletno dekle, katero so klicali za Dragico, je posedalo z brez-stidno nesramnostjo od mize do mize in kazalo čeljusti z redkimi, umazanimi zobmi. Njena tovarišica je bilo komaj petnajstletno dekle s tako nežnim, deviškim obrazom, da bi ji bilo treba dati samo lilijo v roke, pa bi bila živ simbol nedolžnosti. Na sebi pa je imelo to dekle obešenih toliko cenih dragocenosti, da se je vse lesketalo na nji. To dekle ni kadilo cigaret in ni požiralo neokusne črne kave, kot je delala to Dragica.
V nasprotni sobi je nekdo igral na harmoniko. Nama se je zahotelo govoriti.
»Dekle, sedi k nama in povej, kako ti je ime,« jo je pozval poročnik S.
»Prekosutra.«
»Dobro, rekla ti bova .orekosutra'. Ali si Albanka?«
»Maliisorka.«
»Koliko let imaš?«
»Boga mi...«
Kar sva jo vprašala, na vse sva dobila samo ta-le odgovor: »Prekosutra, Malji-sorka. Boga mi.«
»Dekle, kje s' dobilo toliko zaponk in verižic?« Poročnik S. je pokazal nn to, kar je imelo dekle obešenega na sebi. Dekle je razumelo vprašanje.
»Lajtnant Franc,« je odgovorila in poljubila prazen medaljon, ki ie visel na črnem, žametnem traku na vratu. Kazalo je na nizke čeveljčke in na rumeno krilo. Vse, vse ji je prinesel laitnant Franc. Boječe se je ozirala proti vratom.
Potem je pr'šla Dragica, stooila k temu dekletu in mu pošennila na uho: »Lajtnant Franc«. Dekle je zbežalo iz sobe, Dragica na se je smejala za njo.
Zunaj je bila lena noč. Midva sva se v tej lepi noči še dolgo sprehajala ro Skadru — prekosutra pa sva se odpeljala nazaj.
Na Veliko nedelio je deževalo. Opoldne je prenehalo, vendar ni solnce pvdrlo oblakov. Navzlic temu sva se odnelirla s nriiateljem iz Lješa v S. Giovani di Medua, Pičlo uro vožnje je ta pot. Celo pot lež' na levi močvirje, na desni pa stoje gore. Ob potu pa je mnogo, mnogo grobov. Tu čez so bežali na umikanju Srbi in so mrtve pokooavali kar ob potu. Vsi ti grobovi so zdaj ureieni in preprosto okrašeni z lesenim'-: križi in kamenjem. Na nekaterih cveto marjetice.
Potem se odpre morje. Morje Jadrijan-
sko!
S. Giovani di Medua jc ma;bno gnezdo ob gori. Vsa dela v pristanišču je dala zgraditi naša uorava. Hiš ni mnogo. Pač t>a je nastala ob pobočju gore ccia naselbina vojaških barak, tako da izgleda v.-e to cd daleč kot mesto ob gori. Precej večjih in manjših ladij počiva v pristanišču. Vse je tako mirno ...
Pred eno izmed hiš je sla'a gruča vojakov. Petje in muzika je pribahla od tam. Dve mladi ciganki v sl kovitih pisanih cb-lekah sta plesali ciganski ples. Starejša ciganka je pa sedela na k'oni in godla in pela. Skupina je bila zelo slikovita, zato jo je tovariš vzel v svej fotografski aparat. Potem sva se poslovila od morja.
Zvečer je zopet oadal dež. S tovarišem sva sedelt v moji kolibi pri čaju. Ni se nrma hotelo iti k počitku, zato sva govorila, govorila clo'go v noč. Prepirala sva se, če je bila Ana Karenina moralno n'z-ko stoječa ženska. Ko nisva bila v tem vprašanju edina, sva se zooet prepirala, če je bila Fenimora v Jakobsenovem romanu »Niels Lyhne« obsodbe vredna ženska. Ko tudi v tem nisva bila edina — sva /ačela obirati ljubljanske dame. Tu pa sva bila precej ed'na in bi bila morda popolnoma, če ne bi kazala ura že na polnoč.
Drugo jutro sva se poslovna. Ostal trm sam.
Še predno je bil poročnik S. v Draču, sem bil jaz zopet v Skadru. Službeno. Zvečer sem šel po »ulici 28. novembra« in spomnil sem se na — prekosutra.
Dragica mi je povedala, da so .prekosutra' poslali prejšnji dan v — bolnico. Pri tem se je Drag ca tako ostudno smejala, da niti črne kave nisem iz—il, temveč hitel ven ...
* « *
Zdaj sem zopet doma. Lepi d"cvi so zdaj tu. Pomlad je v polni krasoli in jaz znam že dobro spregati glagol — unc edue — jaz ljubim ...
Pomlad!	P.
Spra n m svelosorsKeoo jnnsKo.
Pod tem naslovom poroča divizijski župnik Ivan Tschopp o našem p. Ambrožu s Sv. gore, s katerim ga je vezalo iskreno prijateljstvo. O njegovi smrti in pogrebu piše:
S smrtno rano na vratu in mnogimi manjšimi ranami so ga odnesli z mesta ne-
sreče. Umrl je še-le čez dva dni; kakor junak je zrl snjrti mirno v oči, veselo in s smehljajem na ustnicah, kakor je bil šel skozi življenje. Imel je še toliko moči, da je sporočil svoje zadnje pozdrave generalu pl. Novaku s prošnjo, naj mu izposluje pogreb na Sv. gori.
Meni je pripadla naloga, iti po truplo v Gorico in ga v varstvu noči spremiti k pokopu na Sv. goro. Na priprostem tren-skem vozu, katerega so hvaležne vojaške roke okrasile s svežim zelenjem, so ga peljali, zadnji kos poti pa nesli vojaki. Lepa vrsta častnikov je spremljala mrtvega junaka, med njimi že dvakrat ranjeni generalni major Novak, ena najplemenitejših osebnosti na naši soški fronti, podpolkovnik Turudja, hrabri Dalmatinec, vojni kurat pl. Mikšič sosednje divizije in zvesti prijatelj in sobrat pokojnikov p. Aleksander z enim redovnih bratov iz Gorice.
Bila je bajno lepa, južna pomladna noč — tako tiha in pokojna, kakor bi nikdar ne bilo na svetu hrumeče, s topovi pretaknjene soške fronte; zvezdna noč, katere svečano tišino je motilo le šumenje Soče in škripanje peska pod nogami vojakov, ki so težko sopeč nesli mrliča po strmi, z ruševinami posuti poti. Bilo je, kakor bi narava pridržavala svoj dih, kakor bi bila usta Vojne v spoštovanju umolknila, da bi ne motila pretresljive svečanosti tega nenavadnega pogreba. Priprost lesen križ in grob je bil pripravljen in vanj smo položili našega patra Frančiška Ambrož. Globoko smo bili ganjeni in iz srca nam je puhtela vroča molitev, kateri sem dal izraza v kratkem nagovoru, naj bi mu bil Bog bogat plačnik in naj bi nas z njim onstran groba zopet združil vse, ki nas je bila vojna stiska privedla skupaj ob vznožju Sv. gore.
Leto neizprosne vojne je od tistega dne poteklo preko groba na Sv. gori in prineslo marsikaj, kar bi bilo srce dobrega p. Frančiška napolnilo z žalostjo. Nesrečnega dne je padla Gorica; sovražne trume so se potisnile bliže in gledajo z dosegljivo blizkega Sabotina pohlepno in grozeče sem proti nam; od naših jih loči le modri pas Soče. Svetišče, ki je v veličastni lepoti sto-lovalo na zeleni skali Sv. gore kakor bela golobica miru, je postalo še v večji meri prizorišče groze in opustošenja, in celo stari zvon'k, ki je liki razklani steber v »Pevčevi kletvi« strmel proti nebu, se je sesedel. Izmed vdeležencev tistega pogreba je marsikaterega dohitela usoda vojne: p. Aleksander, zvesti sobrat, je padel pod sovražnimi kroglami ob zavzetju Gorice in podpolkovnik Turudja je bil v junaškem boju ranjen ujet — to so rane, ki jih je treba prenesti. Iz krvne žrtve naših junakov zori zmaga in Sv. gora bo ostala naša, dokler stoji straža ob Soči, in ta stoji trdnejše, tesnejše in zmage getovejše nego kdaj preje.
Pismo izjired lisisos.
22. aprila 1917.
Moja zadnje pismo, pisano na cvetno nedeljo, je trdilo, da sneži tu pri nas vsaki dan. Danes moram — lepemu solncu na ljubo — to popraviti in dati Jupitru vso čast. Imamo namreč že celi teden suho. Veter piha in solnce sije, oba združena pa pokončujeta sneg. Tako je prav. Mi smo suhega vremena veseli. Saj vlažnosti in mokrote smo imeli celo zimo res preobilno, tako, da je ta vlažnost mnogim vojščakom pustila za spomin — revmatizem.
Ledena skorja je z glavnih cest izginila. Le s premagovanjem samega sebe se dosežejo težavni cilji. Pa, ti konjil Če so konji na kateri izmed front mnogo naredili, so gotovo tu na naši. Lansko leto ob tem času nismo imeli skoraj nobene vzpe-njače. Vse je bilo treba zvoziti in znositi iz Kaldenara na Monte Rover in na druge hribove. In potem, ko smo prodrli do Asi-aga, smo si dovoz živeža in streliva še podaljšali za 30 kilometrov. Nobene železnice 50 kilometrov za nami, hribovi visoki do 2000 in še več metrov. Težave z dovozi so bile skoraj nepremagljive. In vendar smo prebili. Konji so bili noč in dan na cestah. Po več sto voz dolge kolone so vozarile in vozarile. Ni čudo, ako so konji shujšali že lansko poletje. Potem je nastopila zima. Konji so prestali nadživalske napore. Gazili so do trebuha in še višje po snegu in nosili do 120 kg težke tovore na najbolj strme, sovražniku in sneženim plazovom izpostavljene točke.
Napori konjev so se vedno bolj množili, hrana pa krčila. Seveda mora konj potem zgubiti na sebi, in le čuditi se je, kako in koliko si upa en konj prestati in pretrpeli. — Mnogoštevilne vzpenjače, ki sedaj vozijo iz doline na najvišje vrhove, so konje razbremenile, tako, da sedaj nimajo konji takih naporov kakor lansko leto. Marsiktero kljuse je že dalo življenje za domovino, in še vedno videvamo mršave konje, katerih kosti pričajo, da so prenesle največje žrtve domovini na oltar.
Ceste v bojni črti in v območju sovražnega topništva so z zelenjem prepletene. Človek, ki pride prvič k nam, si misli, da ie vse tako napravljeno kakor ob svečanih
procesijah sv. Rešnjega Telesa v velikih mestih. Ob straneh in nad teboj ne vidiš drugega kakor smrečje in jelkine veje. Prav svečano koraka človek skozi te okraske in dolge, umetno narejene aleje, in prijeten duh smrekovine ti udarja v nos. Seveda niso te dekoracije napravljene zato, da bi počastile čete, ki korakajo iz ali v bojno črto, ampak zato, da sovražnik tudi iz visoko plavajočega opazovalnega balona ne more videti in oprezovati prometa po cestah.
Že poprej sem omenil vspenjačo. Neprecenljive važnosti so te vspenjače. Sedaj je dograjenih že lepo število z glavnih cest gori čez najstrmejše pečine na razne špičaste vrhove velikanov. Komaj vidno za človekovo oko se premičejo lesene, z že-lezjem okovane nosllnice doli iz strašne globine gori na snežnike. Ena nosilnica se vspenja po žici gori, druga leze pa doli. Na vsako nosilnico se lahko naloži do 100 kilogramov. Na sto metrov razdalje leze že nova nosilnica. — Imamo pa tudi vspenjače velikanke. Ena taka dvojnata vspe-njača velikanka gre izpred Tridenta naravnost čez strme neskončne pečine gori do Verzene. S to vspenjačo se vozijo tudi ljudje. V eno nosilnico sede lahko 6 oseb, in tako se človek vozi med zemljo in nebom kake tri ure do pred Trident. Iz Tridenta do Verzene potrebuje pešec po glavni cesti nič manj kakor 10 do 12 ur. Potem si lahko vsakdo predstavlja, kaka neskončna dobrota je posebno ta vspenjača. — Vse vspenjače gonijo motorji na bencin. — Ko č ovek stoji pred tako vspenjačo občuduje človeški razum in sedanjo tehniko, ki j« premagala grozne naravne ovire.
Ker smo na enem mestu že skoraj eno leto, si je vsak pododdelek napravil tako bivališče, da prija ljudem in živalim. Snaga pa mora povsod vladali. To je zelo važno. ludi red je vzoren. Poveljujoči general gre osebno v vsako ludi najmanjšo kočo pogledat, da se osebno prepriča, ali vlad« v barakah snaga in red.
Z vodo smo sedaj dobro preskrbljeni. Vodovod so zgradili Lahi. Pri svojem umikanju so pa skrbno ves vodovod tako prikrili in zarili, da nismo nikjer opazili sledi cevi, šele po enem mesecu so veščaki dognali, da mora nekje voditi vodna cev. In res so jo tudi našli. Cev je šla ob cesti, in danes imamo iz laških cevi dovolj dobre in zdrave vode. Seveda voda ne prihaja iz Asiaga gori, ampak z avstrijsko-laške meje doli, sicer bi nam Lahi še kedaj odrezali vodne žile. Naši tehniki so potem iz glav-ne cevi napeljali vodo na vse višine in celo naravnost v pehotne postojanke. — Tudi kopališče imamo v območju sovražnega topništva, elektrarno, parno žago in še druge koristne naprave.
Na bojišču ni posebnih novosti. Strelja se z obeh strani vsaki dan. Lah je v zadnjem času nastavil proti nam nekaj težkih topov. S temi topovi strelja vsaki dan redno na neko cestno križišče. Dosedaj ni bilo zabeležiti še nikakih žrtev.
Na Velikonoč se je nekaterim našim častnikom v strelnih jarkih pripetila mala nezgoda. Pet častnikov je bilo zbranih v enem kritju. Nakrat prileti v kritje sovražna mina, pridere v notranjščino in se raz-poci. Vsi častniki so bili ranjeni, a ne težko. Hujše nesreče ni bilo. Pač sreča v nesreči.
Razpoloženje naših čet je dobro, zdravstveno stanje povoljno. Tudi hrana je dobra in zadostna. Da pa ima vsak vojak svoje misli doma in da si želi kakor vsak dober Avstrijec skorajšnjega častnega miru — se razume samo ob sebi.
Laško ljudstvo joče, državniki v Rimu se pene jeze, ker ne more njih orožje doseči zmage. Laško ljudstvo hoče mir, laški državniki se ga boje. Boje se mira kakor lastne smrti. Ljudstvo bo terjalo odgovor! In to laško ljudstvo bo za laške državnike strogi sodniki	_
Leto 1816. in 1917.
Od vseh strani se čujejo pritožbe o tem, za to dobo izredno mrzlem in surovem vremenu. Da je letos res nekaj izrednega, priča dejstvo, da smo imeli preteče-nega petka tu v Trstu sneg. še pozimi je za naš Trst sneg skoro redkost, ker ga ne vidimo vsako zimo, kaj pa še koncem aprila. Seveda je koj izginil, a padal je vendar
r r?i°i UrC prav g0st0, Mraz Pa traia dalje. Oblečeni in v suknjo zaviti moramo hoditi kakor v januarju. Setev na vrteh in poljih se ne gane. Kmetovalci majejo z glavo ter prorokujejo slabo, skrajno slabo letino. Vse to me je spomnilo na pripovedovanja moža, ki je živel pred sto leti ter preživel hudo leto 1817.
Spominjam se dobro, prav kakor bi vse to bilo šele včeraj, — tako je pripovedoval starec, kako sem stradal; mnogokrat nisem celi dan nič jedel. Da, večkrat po cel dan nisem niti videl nikake jedi. Hudo, zelo hudo je bilo zvečer iti teščemu spat. Ljudje so jedli po enkrat na dan, če so sploh kaj imeli. Veliko jih je lakote umrlo. Najdeni so bili na cesti mrtvi s travo v ustih. Kakor sence so se ljudje od gladu oslabljeni vlačili okrog in stikali za zelišči in SDlob
za čim vžitnim. Moj oče, tako je mož pravil, je odšel nekoč, ko je bila še trda noč, na pot, da bi nam kaj prinesel, ker žc dva dni ni bilo pri hiši nikake jedi. Čakali smo ga celi dolgi dan do poznega večera zaman, dokler nas ni spanec, še več pa slabost premagala in smo pospali. Šele pozno v noč krog 11. ure se je mož dolgega pota ves zdelan vrnil s culo neke repice in še ne pol hlebom koruznega kruha. Brž je mati to repico skuhala, razdelila ter nas speče otroke poklicala. Šele popolnoči smo se odteščali. — Tudi se spominjam, kako sva z očetom peljala voz drv nekemu mlinarju daleč v Furlanijo, bila dan in skoro dve noči na potu za culo umazane,, po tro-hnobi in plesnji dišeče moke. Z denarjem si ni bilo mogoče nič pomagati. Ubožnejši so zaklali edino živinče iz hleva, da so se rešili z mesom. Semenja, kdor ga je imel, se ga ni dotaknil. To so grozno čuvali. Raje so prišli ob vse ter gladu umirali, kakor da bi semenje pojedli. In vse to zlo je povzročilo skrajno neugodno vTeme 1. 1816., katero imam tudi dobro v spominu, dasi sem bil komaj 12 let star.
Leto 1816., tako nam je starček razlagal, je bilo skozi in skozi deževno, mokro in mrzlo. Zime kar ni hotelo biti konec. Ves april je bil še tako mrzel, da se ni nič razlikoval od februarja. Majnik tudi ni bil kar nič boljši. Kmetom ni bilo mogoče vsled vednega deževja ne orati ne sejati. Njive in polja so ostala večinoma neobdelana in prazna. A še to, kar je kdo vsejal, ni moglo ne naprej ne nazaj. Pokošeno seno je največ kar na mestu segnilo, ker ni bilo toliko vremena, da bi ga posušili. Enako je bilo z žetvijo. Že jeseni je bilo občutno pomanjkanje, čeprav je bilo še kaj od pretečene letine v zalogah. Zima 1817 je prinesla že splošno stradanje. Še huje pa je bilo spomladi, zlasti zadnje dneve. Tu je sila dospela do vrhunca, a obenem se je tudi rešitev naglo bližala.
Prvi dnevi poletja so jeli že prinašati zboljšanje. Razni sadeži in šele napol godni zemeljski pridelki, po katerih so ljudje segali, so pomagali pretolči se do bližnje žetve. Ta je pa izredno dobro obetala. In res, — ni nas goljufala. Žetev leta 1817. je bila taka, kakoršne nisem videl nikdar več. Vse je tako obrodilo, da kmetje niti spraviti niso mogli vsega. Bog je tega leta zemljo blagoslovil, da je obrodila stotero in tisočero.
Vse to sem čul pred približno 35. leti iz ust moža, ki je tiste hude čase sam doživel. Dasi je mož štel že 86 let, je bil izredno dobrega spomina. Iz tega pripovedovanja bo čitateljem razvidno, da so danes sto let naši prednamci brez vojske več gladu trpeli kot mi sedaj. Ali v marsičem sta si leti 1817 in 1917 vendarle podobni.
Koko je pri nal sovražnikih.
Angleži so takoj po vojski obdali osrednje velesile kakor kako trdnjavo. To kar se je dogodilo nam, isto doživljajo danes ne samo Angleži in njih zavezniki, ampak tudi nevtralci, lahko rečemo da cel svet, Neki Francoz je pred kratkim govoril o grozeči svetovni lakoti, ki nima svojega vzroka le v tem, ker je toliko uničenega, ampak glavni vzrok je, ker se zemlja ne gnoji in ne obdeluje, poljedelci pa so poklicani pod orožje ter se tako ne pridela dovolj živeža. Gotovo pa je, da primanjkuje v skoro vseh državah živeža in da so povsod prisiljeni vpeljati uradno razdelitev živil.
V	Angliji zelo primanjkuje sladkorja, krompirja in moke in nevarnost je, da bo položaj do nove žetve vsak mesec slabejši. Primanjkuje mleka, vendar skušajo odpo-moči temu pomanjkanju na ta način, da zvišujejo cene mleku. Primanjkujejo tudi druge živežne potrebščine, vendar skušajo to prikriti. Vlada ima v rokah vso trgovino in je tako postavila najvišje cene. Prisiljeni pa so Angleži sedaj uvesti že prisilno razdelitev živil. To se že godi na ta način, da kontrolirajo restavraterji javne jedilnice.
V	Franciji so za sedaj vpeljali le sladkorne nakaznice (750 gramov na glavo in teden). Pomanjkanje krompirja je trajno, povečalo se je pa pred kratkim na način, ker so se velike zaloge tudi semenskega
krompirja vsled ponovnega mraza pokvarile. Kruh ni tako drag kakor pa v Angliji, po kakovosti je pa vedno slabši. Surovo maslo je s trga kar izginilo odkar so uvedli najvišje cene. Od 25. aprila je po en dan, od 15. maja pa po dva dni na teden prepovedano prodajati meso. V javnosti se vedno razpravlja o vpeljavi kart. Tudi tu sc boje bodoče lakote.
V Italiji vlada pri vladi, pri njenih komisijah in komisarjih največja negotovost ter poskušajo vse mogoče. Zelo primanjkuje kruha, moke, sladkorja, riža in krompirja. Izdelovanje slaščic je zelo prepovedano. Izdelovati se sme samo enoten kruh, za katerega so izbrali zelo nepripravno obliko. Začetkom aprila je dala vlada pre-fektom navodila, da naj vpeljejo karte na kruh, sladkor, mast, meso in riž in sicer z različnimi spremembami v posameznih pokrajinah. Za sedaj so upeljali karte le na sladkor in sicer samo v posameznih mestih.
Težave Rusije glede preskrbe živil so že itak znane. V Rusiji je vsled vojske obdelane zemlje le za 10 do 20% manj, vendar bi pa pridelki za samo državo zadostovali. Dcsorganizacija in pomanjkanje transportnih sredstev je krivo, da velika mesta nimajo živil in da so naravnost izpostavljena lakoti. Posebno primanjkuje premoga, kruha in sladkorja. Ker je izpadla poljska produkcija sladkorja, poskušajo dobivati nekateri trgovci sladkor celo s Kitajskega, seveda brez uspeha, ker so prevozne težkoče tako velike. Revolucijska vlada se trudi, da organizira preživljanje, posebno v Petrogradu in Moskvi. Za nekaj dni se sicer zboljšajo razmere, toda da bi bilo to trajno tega ne more storiti nobena vlada. Grehi preteklosti se ne morejo v kratkem času popraviti.
Izmed nevtralcev je bila prva in najbolj prizadeta Švica ter je bila država prisiljena storiti potrebne korake. Vpeljala je brezmesne dneve, nato karte na kruh, mast in olje. Zaloge krompirja so bile pred kratkim rekvirirane. Moke imajo v zalogi še za kakih pet mesecev in v pristanišče Cetle dobe mesečno moke za največ 14 dni. Cene mleku se bodo morale zvišati, čeprav skuša vlada z vsemi silami povišanje preprečiti, ker je mlečna produkcija zeI<J padla.
zdravi trganje revmo 850 ischlas
Pojasnila in prospekti zastonj.

Dostavitev t takol!
Dostavitev ! takoj I
Brez Esonrtsitetea so
s. Petellnca
% -o;
% V
širini sfroja stalEepse tis osn naipriifler&ielšs
priložnostno darilo.
Ti stroji znamko „Gritzner" ln „Afrana" so najboljši sedanjosti, Šivajo, vezejo (Stikajo), krpajo (mašijo) perilo in nogavico, ter imajo 10letno garancijo, krogljlčon, brezsumen tek, ter biserni ubod. Vedno v zalogi priproste ln luxus opreme, ter stroji najnovejših sistemov. Pouk v ravnanju s strojem kot tudi umetno vezenje, krpanje porila ter šivanje z aparati vsaki čas in povsod brezplačen.	2978
Cim preje kepiš, Ceneje knplš — dobro le v jLijjia&*a|«JiJs.iEj sv. Petra nasip 7, blizu frančiškanskega mostu, levo ob vodi, 3 hiša pri
popolnoma novo ure|ena s potrebnimi štirimi stroji, okraski, črkami za zlatenje ter tudi nekaj blaga, se proda oziroma takoj odda v najem. Več se izve pri lastniku Alojz'jn Zorič, knjigovezu v Krškem.	1010
Sprejme se zanesljiv
J
1024
ali tudi ŽSUStfl, V2j8!13v!(9!!j, proti dobremu
plačilu pri AN i'. CIHLAt'., tvornica cementnih izdelkov Ljubljana, Dunajska cesta štev. 67.
od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej,
v deblih in polenih
kupi po najvišji ceni tvrdka
J. Pogačnik, 2407
Ljubljana, Marije Terezije cesta št 13.
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
pleskarski in likarskl mojster
Ljubljane, ičšmska cesta IS
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in točna postrežba. 804
Nova dvokolesa, moška in ženska s trpežno pneumatiko, še s staro kot pred vojno. Imam v zalogi več takih kompletnih dvokoles in večjo množino »SINGER« šivalnih strojev, tudi s kabinetno mizico. Vljudno se priporočam
m
500 kosov K: 30,-5!	•
(10 v)
skumno (6 vin.)
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu v obilo naročitev. Cene primerno nizke, postrežba, kakor je v takem času najbolje mogoča, FR. CERAR, tov. slamnikov v Stobu, pošta in žel. post. Domžale pri Lj,
volaSevalcc uiasovlrjev id >rooiBC glasDli
Ljubljana, Woltova ulica št 12.
Zaloga ter izposojevalnica gia-
sovlrjev, planin in harmonijev. Ugodna zamena in desetletno jamstvo. Špec elni zavod za vglaševacje ter popravila vseli glasbil. Vglasevalec v »Glasbeni matici« ter v vseh slovsnsk.h zavodih
1000 kosov K: 30,-
za govejo pum
muhi mu.............mi
IIIMIIMI3IIIIIMIIIIIII
1000 kosov K: 20.— franko poštnina po povzetju
\ i j Elija Frzsjo vIc&.Tfst.Tiz anc 4.
O a
a «
■3 o S
Is w
8 Z hm
3? ac
s s
fr
> 5 &
•s I K3 1

«11 S « !S£
■2 >o ■■
S "
> C, h
a ^
•<m mt
a

Z, TRGANJE,
otroške bolezni in motenja v prebsvj več stoletij preizkušeno kopališče
64'C
(Slavonija)
TndI med volno požiral ln poleti v obratu.
S kopeli združena preskrba Prospekte pošilja
KOPALIŠKO RAVNATELJSTVO.
Radioaktivni, alkallEnl, solno kislino In Jod vsebujoči topil vrelec.
PLATOJE, b
ajnanJS
ZDRAVLJENJE Z u
V lepem trgu v Slovenskih Goricah je na prodaj enonadstropna
B V
primerna za obrtnika, trgovca ali zasebnika. — Vprašanja na upravništvo tega lista pod št. 954. (Znamka!)
z dežele se spre ta v boljšo hišo blizu Ljubljane. Plača mc lo 35 K. Nastop lahko takoj. Ponudbe sprejeli, uprava „Slovenca" pod št.
1018
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
mat® on is
/
i lEOfrlSTVEN
/ y svoJoJ f analItIčnoJI
I KAKVOČi
IMJBOLJE
I0DAVNA NfljsiaUR-1 j ni JE PORODlŽNO 1 Pičfi
Zaloge v Ljubljani: R Šanabon in tJulius Elbeft.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Cerne
graver in izdelovatelj kavčuk - štanabilijev
j Dvorni trg št. 1.
Prodaja
:o za praisje,
755
Naročila za cikorijo in milo it-^pao vršuje tudi od 5 kg dalje po pošt-0®' nem povzetju tvrdka
Ljubljana, Karlovska cesta 15.
"0 zalogi novi žalni l^lobultf.
□aaaaaaanaaaaoanaaapanannnnaaannaa
| JlC^isalonT^^J
[] [j Cenjenim damam priporočam suojo zalogo § [j P najno^jšil] slamnikov, 0 U
03prfo tu3i v opoiaansldh uralj. D 0	Gene priznano nizke.
D U
[] DnnDnanaaaaananaannnncnaannncaDa []
a d
U D
---------- a „
d d
d u
Rezi Tabčič l i
Rimska cesta šl. 6
D U
a g
Hranilnice in posojilnice in Kmetijskega
na sv. Florijana dan 4. ma;a ob 3.1 k 4. uri
w Vipavi,
Denarni promet.
Račrasss&S zaMinCeKu f,MraEsiSnic2 žis posolfitalce as l%aoi" m Isto 2930.
PreieitnSil {Dahni)
Vplačani deleži......
Hranilne vloge: vloženo ... K 797-334-70
Kapitalizovane obresti . . K 70.78221
Vrnjena posojila.....
Prejete, razne in bonifikacije ...........
Tekoči račun z zvezo . .
Prehodni .........
Stanarina.........
Upravni in razni.....
Dvignjen naložen denar . . Vplačano za vojno posojilo
in srečko ........
Gotovina začetkom 1. 1916
K
10
808116 1687081
91293 2016346 950 1634 1142 5000
63498(i 21589
91
16
91 27
81
92
Izdatki (Kred
K
togjjc ffiUfioaS
Bilanca.
K !h
5328152
34
Izplačani deleži ... Vzdignjene hranilno vlogo Obresti hraniln. vlog s ka-
pitalizovanjem.....
Naložen Čisti dobiček . . .
Dana posojila......
Delnice Ilirske banke . . . Tekoči račun z zvezo . . .
Prehodni .........
Inventar premični . . . . Dobrodelni nameni . . . . Upr razni stroški in plače
Davki..........
Dvignjeno za vojno posoj. Nabavljeno vojno posoj. in
srečke .........
Gotovina 31. decembra 1910
Daiaoui JPasSuaS
24!—I 448802! 3W
23' 09': 852
24s 39
30;
73009 5014 1404511 10000 2412601 944 208 1230 5593 3189 680610
225627 55824 823
Posojila .........
Tekoči račun z zvezo . . . Inventar premični . . . . Inventar nepremični . . . Zaostale obresti in predplačila ...........
Deleži ..........
Vredn. papirji in srečke . . Naložen rezervni zaklad . Predplačani zneski za voj.
posojilo.........
Gotovina 31. decembra 1916
585941 1043831 990
62
37
44271 77
24932 13174 245110: 103873 i
Deleži ..........
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . . Predplačilne obr. posojil
Reservni zaklad......
Čisti dobiček.......
5328152
1 ~
RaSajss^l zaUlfBl&ls N%MfQdngi dral^a w	ss
Denarni promet.
K
2750
2044843 1012 103873 11100 04
216358051
im sm
Bilanca.

■■!■—. I—HUHIHU wwnna.iiji.-acffVT TT>TTM 'AUETKUvmr:wu7CTBZOT^im.. •
K h

■j »'Ji 3MT.1" * JT ivi.frv-*«vj -
K |h

T
Vplačani deleži......
Izposojila.........
Tekoči račun z zvezo . . .
Inventar premični.....
Pridelek vinograda . . . . Dvig.nalož. denar pošt.hran.
Račun blaga.......
Obresti in kup. voj. posojila Razni in prehodni . . . . Gotovina začetkom L 1916 .
K 1 h j EaSgaal

70)91!
7 G 25
823197 61
11278)81
4232 -20028907
1080210 9 1508 4
607' 1475
Izplačani deleži .....
Vrnjena posojila.....
Tekoči račun z zvezo . . . Brezobrestno posojilo . . . Inventar premični .... Obdelovanje vinograda . . Nalož. denar pošt. hraniln. Boroevičev fond za invalide
Račun blaga......
Vred. list. U. P. srečke fond.
invalid..........
Davki ..........
Obresti..........
Upravni, razni, plače, prehodni ..........
Gotovina 31. decembra 1010
22|54 837935)—II 1080 25, 4001 1 7 728|85| 3156 27;!
21
: 95
10000-
936558 01®
49132'BO) 1228190' 110 90j
Te oči račun z zvezo . . . Inventar premični . . . . Inventar nepremični . . . Na!o.i. denar pošt. hr.in fond
Deleži pri zavodu.....
Račun blaga in terjatve . . Vrednost«, list.. U. P. srečke Gotovina 31. decembra 1010
11571-14310 12
2022650 23202 031 596 -117937 17 55012'50 2709 40:
Deleži •.........
Izposojila.........
Brezobrestno posojilo . . . Ita un blaga: Dolg . . . Boroevičev fond z;i invalid.
članov.........
Dolg na obrestih.....
Reservni zaklad
644613 105110j80 2400-11822 88
1601250 11004 40
52858 78 35405 83
2128401 15
naznanjam, da ustrezam sedaj tudi večjim naročilom. Iz enega zavitka si pripravimo 1 liter nadomestka ol a, ki je prav donro uporaben za vsakovrstne solate, če tudi nima oljne maščobe.
Cena za zavitek 1. v.ste K 2 30, II. vrsti X 1 S;), po po ti p >slnn 20 vin. več; kdor želi rekomar.dirano po.iijatev, naj doda š^ 25 vinarjev.
Poštna naročila in denarne pošiljat e sprejema
mat. Esžsnass, Ljnbljana, Kapliarfeaa ssSIca s.
Nadrobna prodaja za Ljubljano je pri Hlariji Spenko, Kopitarjeva ulica, katera oddam tudi že pripravljen nadomestek za takojšnjo uporabo. Slednji se po poŠti ne pošilja.
Pilili^ lili
kupi vsako množino franko vagon
mt **
Vpoštcvajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.	135
" " '.'-•■v..
(U




mm,
i>
nmsm.

odpravi hitro in sigurno
' ■ • . ■ 1 / i ijtA & P & <£8 s WA m
5: teli
t ."t r 'J rr	r,
t-.. i' ■	-n* re
11 isa i 2 tsa»
Ne umaže in ne diši. Mali lonček 3 K, veliki lonček 5 K, družinski lonček 9 K z navodilom. K temu spadajoče jantarsko milo 4 K. Izdeluje
mmm9 M®m
š!. 31.
Glavna zaloga za Duaaj: St. Markus-Apotheke III. Hauptstrafie 130,
dobivate
v špecijalni trgovini za milo
Ijilljia^ B?« Mn h It,
Istotsm tudi sveče, krema za čevlje, toaletna mila, pralni praSki itd. ua dekelo iu drobno!

SELENBURGOVA ULICA ST. 1
IZVRŠUJE VSE BilMČME TRANSAKCIJE NAJEULAKTMEJE
FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE. POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOČI RAČUN PO DOGOVORU.
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma va no naložene, ker posojilu ca daje denar na varna posestva na deželi n v mestih.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lasfnem domu Miklošičeva cesta štev 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
- - • o/
4 10
brez odbitka rentncga davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
Rezervni zakladi znašajo okroglo kron 8J0.000'—. Strme hrani n h vlog je bilo konccm leta 1915 23 milijonov kron.
»Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila pvoti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit pioti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.
lav. občinstvu in gosp trgovcem pripororam
slamnate levile„
in slamnate podplate za v čevlje
katere sem začel izdelovati na debelo, tako da vsakemu lahko postrežem. Ker je druga obutev tako druga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah prav dobro došla. Naj vsak poskusi! F K AN C CEKAH, tovarna slamnikov v Stoliu,-pošta Domžale pr- Liubljani. 1G7
katero je zmožno tudi nemščine, so sprejme za vsa domača dela.
Vpraša se pri OTON-U V/OLF, Ljubljana, Marije Terezije c. 4/IIL
nqn,-—;t—jr—)r—T-;;—inrmnnruni r—ir »r~?t innnr!rjr:nr.nHDnnn □
RMERIKANSKI
SLOVENEC
je prvi slovenski list v Ameriki. — Ustanov, leta 1891. — Stane 15 K letno. — Izhaja v torek in petek v lastnem domu.
\ Cenjenim rojakom in slavnim de- R ! narnim zavodom priporočamo svoj y
Bančni Oddelek i
za poš ljanje denarja na vse kraje in izvrševanje vseh tozadevnih bančnih poslov. —
U 1006 N. Chicago St., Joliet, lil. USA. j Vse naše poslovanje je zajamčeno! y
__— "
Kranjska Industrijska družba " inice-Fuži e rabi za svoje tovarne na Savi, Javorniku in Dobravi
m

in sicer razne delavce pri pečeh, v kurjače, elektrike, težake kakor tudi tovanje. — Prosilci naj se javijo čin starosti, samskega stanu ali so ožen razmer. — Invalidi naj naznanijo, k;-' sobni za delo.
strojne delavce, ključavničarje, lavce za obrat in električno obra-pismeno z navedbo zahteve plače, ozikovne sposobnosti ter vojaških bili ranjeni in v koliko so spo-
l
f|| Kranjska deželna t. Jružsicu v Ljubljani
n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvei e zavarovalnice
sprejstna zavaovania na doživstje in smrt, otroškh dot. rentna in ljudjka, nsznotina in jamstvena zavarovanja
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke prem je.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že oo prvem letu: Stan e zavarovanj koncem
leta ................................J> tli^-Tf.
Stane garancijskih fondov koncem leta 1914. . . . . . . . • ■ • • • • £ ^'I-^J? V letu 1914. se ie izpbčalo zavarovancem nj div dendah iz čistega dobička . . l\ 'ioi i3. ob
Kdor namerava skleniti življer.s ;o zavarovanje, veljavno za 03,(13 23921593381,6, naj se v lastno korisi obrne do gori ime.iovane podra-nice. — Prospekti zastoni in
pošmine pros o.	1439
MF* Sposobni zastopniki sc spre,meto pod nafu/rodnejsimi pogoji.
ffia-ije Terezie casta 12.

G-ubljana, Stari trg št. 4
<Jla debelo.
■ižii ^ ^ ki

v n o
c
ID *
O
o.
on cc 2
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
3
o
-Q O
n<
rs
N
3 rs —i 3
rs
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.
s
a ii
.^r?trMrssnmmmmmmMmmmmmmmmMm
fle puščajte otrok samih, da se požari omejljol
IMlBMIlBMIMraMBBl^^	11,1"' "
Edini slovenski zavod brez tirega kapitala je j
Vzajemna zavarovalnica
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih itouot
Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam« 1. raznovrstna Izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mubilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove In enako; 3. vse poljske pridelke, žita in krmo j 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere Ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad ln udnine, ki so znašale L 1912. 673.358 kron 17 vin., so poskočile končam leta 1913. na 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečjs zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo raste) zaklad.
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-ništvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vseb iarab na* stavljeni poverjerikL
Cene primerne, Litra cenitev in takojšnje Izplačilo.	1439
Aninim
j^le puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
mmmmmmmm

Priznano namižie cene!
«i£U
JO
m
ni salo ji-£ju6ijana, žičousfa uiioa št tfflarija Solz l
----- odprto skladišče nasproti št 7. .
priporoča cenjenim damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih slamnikov, vedno novih dunajskih
modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita.
fe ^JzliRn izSera svileni/i filcSufiov
SCalni RlcGuRi večno v zalogi
01 □1 ril		E
		[□ fri
O m		ILL E
a m		(□ to
Popravila		
ip,
iu
(.50
r.anan'a naročila obratom pnšie-.
po žel/i.