2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 22. maja 2014  Leto XXIV, št. 21 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 22. maja 2014 Porabje, 22. maja 2014 Izvolili smo si nauvo predsedstvo STR. 3 Najraj brassói djejm STR. 6 Dnevi mater(ne rejči) v Somboteli Den mater je že za nami, spomnili smo se že svoji mamic, babic. Kauli toga dneva pa majo šegau v Somboteli držati »Den mater(ne rejči)«, na šterom se Slovenci ne spominajo samo svoji mater, liki svoje materne rejči tö, štero so dobili davnik od svoji mamic. Te program so v najvekšom varaši Železne županije že dostakrat držali: leta 2007 so na priliko nutpokazali pesmarske knige »Füčkaj, füčkaj, fantiček moj 1-2«, leta 2009 pa je na red prišo prvi roman Franceka Mukiča »Garaboncijaš«. Materni gezik so edno leto kisnej svetili v Škanzeni, gde je »pod lipcov sedelo fantičov dvanajst«, leta 2011 so se pogučavali o materaj v romani »Vtrgnjene korenjé«. Od tistoga mau pa majo najvekšo nalogo mlajši, vnüki sombotelski Slovencov. Vsikšo paut se morajo navčiti kakšo pesem ali izštevanko (»Križ, kraž«, »An, ban, pet podgan«, »Vsaka mama je prava mama«, »Veuki oltar, mali oltar«) pa tau tapovödati navzaučim. Največkrat tau napravijo vküper s starejšimi, šteri prejk toga ranč tak gorobidijo materni gezik. Letos so se Sombotelčarge oprvin žalostno spominali na pokojnoga člana slovenskoga drüštva Rudolfa Perschyna iz Bakonyszent-lászlóna. Dale je predsednica Ibolya Dončec Merkli gučala od toga, ka se rauža »iris« slovenski »perunika« zové. Perun/Parün je biu baug groma in obliska pri stari slavski lüstvaj. Eške gnesnedén pravimo, „aj samo Parün nut ne vdari”. Inda so na slamnati strejaj meli parünovo pérge, raužo s kustimi zelenimi listi. »Parünova rauža aj skrb má na naše matere« - je želejla predsednica. Eden od nekdešnji članov drüštva Laci Čerpnjak je svojim poznancom navčo izštevanko: »Pondejlek torka zgoni, torek srejdi povej, aj četertek petka opita, če po soboti bau nedela.« Tau so letos najoprvin povödali vnüki svétnika slovenske samouprave Rudolfa Čera, te pa je mogo vsikši navzauči tapraviti imena dnevov v kedni v našoj domanjoj rejči. Dušan Mukič je raztomačo, ka ta imena znamenüjejo v vogrskom pa slovenskom geziki. Sombotelski Slovenci so se dneva mater spominali eške dale tak, ka je vsikša mamica pa babica edno raužo dobila pa so koštavali figice po materinaj receptaj. Svetek mamic je biu v slovenskom drüštvi svetek maternoga gezika ranč tak. -dm- Slovenci v Somboteli se vsikšo leto spomnijo mater(ne rejči) Rudika, Emilija, Bianka pa Olivija Čer se vsikšo paut kaj flajsnonavčijo Petanjci FOTOZGODBA Z JAMBOROV SPOMINOV IN DOBREGA SOSEDSTVA 2014 Vedno poln iskrivih misli in pomenljivih idej je akademik dr. Anton Vratuša za leto 2010 predlagal, da se Dnevi spominov in tovarištva v Vanekovem vrtu na Petanjcih (začetek 9. maja 2001) preimenujejo v Jambore spominov in dobrega sosedstva. Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je pobudo sprejela in doslej pripravila majske prireditve z gosti iz Bele krajine, Slovenske Istre, Posočja, Benečije in Rezije, Koroške s slovenske in avstrijske strani, in letos z gosti iz Porabja in Radgonskega kota - avstrijske Štajerske. Kazalo bi »zgodbo jamborov” zaključiti ali nadaljevati z gosti, Slovenci iz Hrvaške in skupaj z gradiščanskimi Hrvati iz Avstrije in Madžarske, kajti dr. Vanek Šiftar je bil eden redkih strokovnjakov, ki je sodeloval s hrvaškimi izobraženci v Avstriji, zlasti dr. Robertom Hajszanom, stalnim obiskovalcem majskih prireditev na Petanjcih, in tudi drugimi. V prejšnji številki smo predstavili nekaj vsebinskih poudarkov letošnjih Jamborov spominov in dobrega sosedstva, tokrat objavljamo fotozgodbo s prireditve, ki je postala prepoznaven in odlično obiskan dogodek v tem delu Slovenije. Že ustaljen običaj je, da gosti in gostujoče skupine v Vrtu spominov in tovarištva posadijo sadiko značilnega drevesa iz svojega okolja. Gostje iz Dražgoš so posadili jerebiko, Jože Hirnök porabski hrast, Suzanne Weitlaner pa mamutovec, ki zrase do 80 metrov v višino in doživi tisoč let starosti Čestitko za vstop v stoto letnico življenja (21.februarja letos) in za idejo o zanimivi prireditvi je akademiku dr. Antonu Vratuši izrekel tudi prvi in zdaj častni škov evangeličanske cerkve na Slovenskem, mag. Geza Erniša Narodnostno podobo Porabja so predstavili predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, Števanovske pevke skupaj z Marijo Rituper in tamjašnja folklorna skupina Že po tradiciji so se na prireditvi zbrali tudi ugledni gostje iz Slovenije in sosednjih držav Le kaj neki tako resnega sta besedovala avtor fotografske razstave o Porabju, naš Karči (Holec), in akademik, dr. Boštjan Žekš, predprejšnji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in eden največjih živečih fizikovnaSlovenskempatudiprekmurski rojak Slovenski generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj je pozorno poslušal Ferenca Hajoša, prvega slovenskega veleposlanika na Madžarskem. Diplomatskih izkušenj gospodoma ne manjka Letos so Jambori spominov in dobrega sosedstva pritegnili tudi večje število tiskanih in elektronskih medijev. Na vprašanja Dušana Mukiča je za TV oddajo Slovenski utrinki odgovarjal Marjan, sin Vaneka Šiftarja,inmožštevilnih idej in energije, da so njegove pobude skupaj s sodelavci uresničene Tekst in foto: Ernest Ružič Izvolili smo si nauvo predsedstvo Pri Drüštvi porabski slovenski penzionistov so zadnje redne volitve predsedstva (člani, steri vodijo pa delajo za vse člane) bile 17. majuša 2010. leta v Bakovci v Sloveniji, stere smo tistoga ipa vküp povezali s prauško po Prek-murji. Izredne volitve, ka bi nej trbelo, če bi vse normalno funkcioniralo, smo pa mujs mogli meti lajnsko leto 23. novembra na srečanji konci leta. Aktualne volitve Predsedstvo se je letos 23. apriliša končno odlaučilo, ka 8. majuša na 14.00 vöro pozove vküp volilni občni zbor (választó közgyűlés) v konferenčni dvorani v Slovenskom daumi. Pa o tejm tü, kakšni dnevni redi, teme baujo na djilejši. Pozvanje je vsakši, 121 članov, daubo v pismi v slovenskoj pa vogrskoj rejči. Po nauvom zakoni tau tü mujs mora biti na pozvanji, če nede telko lidij, ka do sklepčni (határozatképes), tau je pri nas 62 lüstva, te djilejš mora čakati pau vöre, samo po tistim leko dela. Pred djilejšom vejn dva dni smo zvedli za eno pokapanje (sprevod), ka je več lüstva dosegnilo. Datum smo gnauk že tak mogli zamaniti pauleg mesta v daumi. No, ka nas ma eštje čakati? Tau, ka bi si dja v senji nej brodila, ka se gda svejta pri Drüštvi porabski slovenski penzionistov tau tü leko zgodi. Kumar, kumar, dva minuta pred dvej vörov je staupila nota zadnja ženska pod numerov šestdesetdrügoga člana. Kaulek 30 lidij nam dalo valas, zakoj nede moglo pridti, depa gde je bilau drügi tresti lidij? Sveti Baug, kak smo pa leko prišli do toga? No, tak, ka sam gunčala pa sam si lampe bröjsila že od konca 2012. leta, ka paziti trbej, eno drüštvo razmetati, na nikoj djati, nej trbej znanje. Ka pa nazaj gora zozidati? Nazaj dobiti tisto pozitivno čütenje, poštenje eden do drügoga, do drüštva, čütiti svojo dužnost do samoga drüštva pa predsedstva? Buma, nauvo predsedstvo gora ma dano redno delo. Pesem penzionistov Občni zbor so pozdravile s spejvanjom naute »Pesem penzionistov« naše varaške pevke pod vodstvom Vere Gašpar pa Aranke Schwarcz. Nauto, stero bi si sledkar leko odabrali za svojo himno, nam je napisala s pomočtjauv vogrske pesmi vodja gorejnjeseniške sekcije Vera Gašpar, zakoj je hvalo vrejdna. Dnevni red smo tak sprmejnili pa sprejeli, aj najbola važni, fontoški tau dola odide dočas, ka eške 16 lidij ne odide na sprvajanje. Gda smo opravili drügo administracijsko delo tü, smo za prvi dnevni red meli sprejeti vöpopravlen statut, dokumentum, steri naprej pijše, kakšne pravice pa doužnosti mamo vsi člani pa funkcionarji. Tau smo mujs mogli naprajti, ka že od 2012. leta mau nauvi predpisi valajo za civilne organizacije. Statut, steri de samo té valau, če ga birovija tü potrdi, je vöpoprajla naša prava rauka pri administracijskom deli Eržika Soós iz Otkauvec. Z enim smo se ji lepau zavalili pa taprajli vse njeno administracijsko pa tehnično pomauč pri drüštvi. Poročilo od štiriletnoga dela Predsednica Marijana Kovač je lepau, razmejno mejla vküp pobrano gonč, ka vse se je godilo v štirij lejtaj. Kakšne stopaje je djalo drüštvo s fašenskim karnevalom, dočas je leko tak na velke vözraso, ka ga leko predstavimo za cejli Varaš. Pa sto ka je djau v križ, aj nede tak. Kam smo bili na prauški pa izleti, gde pa kakšne vesele programe smo meli na pikniki, kakšni adventni-božični programi so nam olepšali svetke, kakšna božična darila smo pripravlali sami v delavnicaj, s sterimi domanjimi pa s prekmurskimi slovenskimi drüštvi smo bili povezani, kakšne kulturne skupine smo pozvali od tej drüštev, ka smo si küjpili s pejnaz iz Slovenije. Na konci je svoje bridkosti tü ta prajla lepau, odkrito pa zaistino, ka si želijmo od vsakšoga. Prvin kak je slobaud vzela kak predsednica, se je lepau zavalila drüštvi za delo od 23. novembra, članom po imensko, steri so ji delali pod rokau, posaba Slovenskoj zvezi pa Uradi za zamejske Slovence v Sloveniji. Od gazdüvanja podraubnoma da račun na občnom zbori vsakšo leto dvakart, v novembri pa februari, računovodkinja Margita Korpič. Zdaj na djilejš je samo tau postavila vküp, ka od 2010 do 2014 vsakšo leto posaba s kelko pejnaz smo gazdüvali, ka si je vsakši leko pogledno pred djilejšom ranč kak statut. Predsednica Marijana Kovač je letošnji plan programov, steroga en tau smo že v novembri skončali, znauva ta prajla. Občni zbor je sprejel tak poročilo od dela kak nauvi program. Za delo zdaj mamo 580 gezero forintov, iz Slovenije smo zdaj dobijli vcuj 900 EUR na peštarsko prauško, izlet pa srečanje s peštarskimi Slovenci, 450 EUR pa na zadnjo letno srečanje pa delavnice, zakoj se pejk novin tü trno lepau zavalimo. Izvolili smo nauvo predsedstvo Mandat predsedstva je zdaj dola prteko, delo tej lidaj se je lepau zavalilo. Predsednica kandidacijske komisije Anuška Penzeš je ta prajla, ka mo po nauvom statuti volili 12-člansko predsedstvo. Tau so: predsednik, podpredsednik, računovodkinja pa 9 vodij, Varaš pa Slovenska ves po 2, vasnice po 1 majo. Zvöjn toga mo volili 10 pomočnikov, steri do njim pomagali, gda de potrejbno. Predsednica Anuška je ta prajla, kak se njim je pršikalo z Vero Gašpar pa Irenko Kovač vküper sprajti kandidate, stere mo leko volili. Za predsedstvo pa pomočnike je napunjeno mejla lišto, depa za predsednika pa podpredsednika ena ženska nej privolila, stere dvej bi skur vsij steli. Zatau je zaprosila Marijano Kovač pa Klaro Fodor, aj samé ta povejta na djilejši tü, zakoj volo nešketa biti kandidatki. Zatau bi posaba trbelo eno stran v novinaj, pa zatau tü, kak pa sto so nama vedli tak na düjšo gončati, ka sva obadvej namesto glave döjn na srce poslöjšala. Ja, težko je šlau, človeka má zakoj aumanca polejvati, gda na konci svojoj materi prgrejši zatok, ka drügim dobro včini. Depa gda človek nazaj pogledne na svoje lejpe spomine s penzionisti pa čüje, ka gnes tü djestejo lidge, stere fejs skrbi, ka se ma zgoditi, če dröjštvo nejma svoji pravi lidij v predsedstvi, pa gda me telko lidi zavüjpa, te mujs mora pistiti. Vsi, depa najbole je Anuška Penzeš bila srečna, stera je preveč na srce vzela svojo delo. Gda je lišto do konca napunila s kandidati, je ta prajla po statuti, kak mo volili, gora preštejla obadvej lište, vsakšoga prosila, aj se pokaže, aj vejmo, koga volimo. Po volitvi je z veseldjom vö razglasila nauvo predsedstvo: predsednica je Klara Fodor, podpredsednica Marijana Kovač, računovodkinja Margita Korpič, vodja v Monoštri sta Aranka Schwarcz pa Pišta Pinter, v Slovenskoj vesi Kata Nemet pa Eržika Dončec, v Sakalovci Jože Šömenek, na Dolejnjom Seniki Magda Zrim, na Gorejnjom Seniki Vera Gaš-par, v Števanovci Irena Kovač, Andovci-Verica Emma Karba. Na konci smo po vrsti čestitali nauvomi predsedstvi pa želeli dobro pa uspešno delo. Lepau smo se zavalili vsejm lidam, steri so prišli na djilejš, posaba, steri so nam s svojimi mišlenji pomogli pri deli, oni so Erži Geček, Margita Korpič, Anuška Penzeš, Vera Gašpar, Laci Kranjec, Klara Rogan, Margita Čuk, Klara Mešič. Klara Fodor predsednica občnoga zbora kejpi: Ropoš (Vajnin) Miška Pozorno, zavedno članstvo drüštva, steroga pozdravlajo s pesmijo »Pesem penzionistov« varaške pevke pod vodstvom Vere Gašpar Vodstvo djilejša pred volitvami nauvoga predsedstva, ( z lejve strani) predsednica kandidacijske komisije Anuška Penzeš, predsednica drüštva Marijana Kovač, predsednica občnoga zbora Klara Fodor, računovodkinja pa zapisnikarka Margita Korpič. (V kauti kejpa varaške pevke z Vero Gašpar) OD SLOVENIJE… Vodstvo SLOMAK-a pri ministru Žmavcu Potreba po večjem sistemskem sodelovanju, ovrednotenju vloge krovnih organizacij in same Koordinacije ter problem finančnih sredstev so bili glavna tema razgovorov, ki sta jih imela koordinatorka in tajnik Slomaka Susanne Weitlaner in Jure Kufersin z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdom Žmavcem in njegovimi sodelavci. Nedavna porazdelitev sredstev je pustila za seboj precej zaskrbljenosti in bo povzročila marsikateri organizaciji velike težave pri njenem delovanju. Zato so sklenili, da se septembra skliče posebna konferenca, na kateri bi bolje opredelili kriterije in prioritete za novo kvaliteto sistema financiranja. Pred tem bo odbor Slomaka o tem razpravljal na svoji seji v začetku junija. Predstavniki Slomaka so ponovno podčrtali nujnost večje vloge samega ministra in Urada znotraj slovenskih vladnih institucij, s čimer se je strinjal tudi sam minister, ki si želi, da bi Urad postal prava in konkretna operativna vez med zamejskimi organizacijami in raznimi vladnimi in nevladnimi ustanovami, ki se v Sloveniji posredno ali neposredno ukvarjajo z manjšinskimi vprašanji. Glede Slovencev v Italiji je bil govor, med drugim, tudi o nujnosti pozitivne rešitve problemov Primorskega dnevnika in podružnice NLB na Opčinah. Srečanja se je udeležil tudi predstavnik NSKS Nanti Olip, ki je podal krajše poročilo o zanimivem srečanju manjšinskih organizacij iz cele Evrope, ki je bilo pred nedavnim v Flensburgu na nemško danskem manjšinskem območju. Bodo predčasne volitve julija? Borut Pahor se je po posvetovanju s parlamentarnimi strankami odločil, da bo skrajšal rok, ki je na voljo predsedniku republike, da predlaga kandidata za predsednika vlade. Pahor je namreč predsedniku državnega zbora (DZ) Janku Vebru uradno predal pismo, v katerem ga je v skladu z ustavo in poslovnikom DZ-ja obvestil, da državnemu zboru ne bo predlagal kandidata za novega predsednika vlade, in ga zaprosil, da se DZ na seji s tem tudi seznani. Pahor meni, da je njegova odločitev, da skrajša 30-dnevni rok, v katerem lahko predlaga novega mandatarja, utemeljena in dopustna. Če bi bilo jasno določeno, da mora predsednik republike državni zbor o svoji odločitvi obvestiti po 30 dneh, o skrajšanju roka ne bi bilo govora. A piše najpozneje v 30 dneh, kar tudi v skladu z mnenji ustavnih pravnikov pomeni, da to lahko stori prej, če svojo odločitev utemelji, je dejal Pahor. DZ se je s Pahorjevo odločitvijo uradno seznanil minuli četrtek. S tem je začel teči 14-dnevni rok, ko lahko poslanci (vsaj 10) predlagajo mandatarja. Iztekel se bo v začetku junija. Zatem imajo poslanci še 48 ur, ko je mogoče v DZ-ju odločiti o morebitnem glasovanju o kandidatu za mandatarja s potrebno relativno večino za izvolitev. Če tudi po izteku omenjenega 48-urnega roka predloga za novega mandatarja ne bo, bi Pahor lahko predčasne volitve razpisal že za drugo nedeljo v juliju. Čeprav je to čas počitnic, večina strank meni, da je to najmanj slaba možnost. Če Pahor roka ne bi skrajšal, bi bile volitve lahko tudi konec avgusta, vendar bi v tem primeru volilna kampanja padla v čas počitnic. V neparlamentarni stranki Solidarnost so predsedniku Pahorju povedali, da bodo od ustavnega sodišča zahtevali presojo ustavnosti poletnega termina volitev. Prepričani so namreč, da bi volitve v času dopustov državljanom onemogočile spremljanje kampanje in udeležbo pri glasovanju. »Ne potrebujemo šepetalca« Zveza Slovencev na Madžarskem prireja že vrsto let slovenske otroške gledališke predstave za malčke v porabskih vrtcih. Najmlajše Porabce ponavadi razveselijo igralci iz nižjih razredov osnovnih šol iz matične Slovenije, tako so se tudi letos z igro »Izgubljena snežinka« na odru dolnjeseniškega kulturnega doma predstavili šolarji s podružnične osnovne šole Mačkovci. Tokrat smo med gledalci našli malčke iz vrtcev v Sakalovcih ter na Dolnjem in Gornjem Seniku. Nasmejane obraze je najprej pozdravil »Luka«, ki mu je svoj glas in kretnje posodila mentorica mačkovske mlajše dramske skupine Anita Puhan. Luka je napovedal otroško igro, ki se je kmalu začela odvijati na odru. Otroci z otoka na toplem podnebju so bili kar presenečeni, ko so zagledali mrzlo, belo snežinko. Tujko so občudovali in jo povprašali, kako se je znašla pri njih. Ta je povedala, da jo je prenesla burja, rada pa bi se vrnila k svojim sestram in mami Zimi. Otroci so se napotili po nasvet v bližnji cirkus, kjer sta jim medved in klovn razložila, kje se nahaja dežela Zime. Na koncu se je vse srečno izteklo, snežinka se je vrnila domov, otroci pa so spoznali radosti snežnega vremena. Po končani predstavi so navzoči porabski malčki na ritem znanih slovenskih melodij zaplesali z mačkovskimi gosti. Tako se je končala vesela ura druženja. »Moj način dela z otroki je tak: najprej predstavim zgodbo in jih povprašam, če jim je všeč. Potem se pogovorimo, kako bi to zaigrali. Oni začnejo improvizirati, zapomnijo pa si neka besedila. Vedo bistvo, kaj je tema zgodbe. Nek učenec se poskuša vživeti v 2-3 različne vloge. Potem pa jaz vzamem diktafon, zaigramo celo igro in na podlagi njihovih stavkov zapišem dramsko besedilo« - nam je zaupala mentorica Anita, ki je tokrat pripravila otroke iz prve triade osnovne šole. »Nekateri otroci vedo kompletno vse vloge vseh. Če kdo kaj pozabi, mu prišepnejo. Ne potrebujemo šepetalca« - je z nasmeškom dodala učiteljica. »Vedno več besedil se najde na tržišču za to starostno skupino« - je nadaljevala Anita Puhan. »Na začetku leta sem bila tri vikende na seminarju v Ljubljani, tudi tam smo prejeli nekaj povsem sveže literature. Če pa se kaj zgodi na šoli, v razredu, to poskušamo zaigrati. Večkrat se predstavimo tudi s kakšnim krajšim skečem na prireditvah, da se malo nasmejijo.« Mačkovska podružnična šola ima 45 učencev, polovica jih obiskuje mlajšo ali starejšo dramsko skupino. »Nastopi so tisti, kjer pridobivajo izkušnje. Se tudi primerjajo, če gledamo druge igre. Ugotavljajo, ali smo bili boljši, in kje moramo še kaj popraviti« - je pripovedovala mentorica in veselo dodala: »Ni problemov s kandidati, včasih jih je celo preveč. Vsak pa dobi neko vlogo, da lahko nastopa, da se pokaže.« Učenci in učitelji šole v Mačkovcih gojijo dobre stike predvsem z DOŠ Števanovci, z učenci in sodelavci katere se družijo tudi na lončarskih taborih in športnih srečanjih. Vsaj enkrat na leto pa je mlade slovenske igralce videti tudi na kakšnem porabskem odru. »Ljudje so domači in nam je tukaj lepo« - je zaključila voditeljica otroške skupine, ki je slovensko besedo pripeljala porabskim najmlajšim. -dm- Mladih igralcev je bilo 13 – tukaj na odru snežaka, otroci in snežinke Porabski malčki so se zavrteli skupaj z gosti – Anita Puhan zadaj z lutko … DO MADŽARSKE Prvo sadje Grbanj Pismo iz Sobote SIBIRSKE BOROVNICESEDSTVA 2014 Že je trno dugo od tisti dnevov, gda smo grbanje brali. Ja, nejsmo je iskali, enga ijpa ji je telko bilou, ka smo je gor brali. Depa, tou je že daleč nazaj bilou. Trno daleč nazaj od toga, ka je nika nej trbelo iskati. Najbole za istino, brali smo grbanje! Kak povejdano, od tistoga časa so že debeli mejseci premonouli. Kelko mi je poznano, skur vsi radi grbanje gejmo. Tak zdaj eni že kuman čakamo, ka do znouva rasti začnoli. V tom čakanji je eden moj poznanec že po lesej ojdo. Je ojdo, leko, ka kakši ajdinski vöpogledne. Tisti ajdinski vöpogledne iz zemle, ka je ovo leto zamüdo. Pa leko mi vörvlete ali nej: najšo ga je! Najšo je eden nej nabole velki pa nej najbole mali grbanj. Té možakar je ojdo kakši tri vöre, nej se je tou v prvi minuti zgodilo. Depa, v krčmou je prišo kak kakši djager. Tak gizdavo je nut stoupo, kak kakši djager, ka je najvejkšoga djelena strejlo. Grbanj je na šank djau, gledo koulak sebe, lidge pa so grbanj gledali. Ja, zvekšoga nevoškeno, po tejm pa že z lačnimi očami ranč tak. »Boug moj,« si je zdejnola krčmarica Marika. »Trno je lejpi gé. Depa, dun mi povej, v steroj gouški si ga najšo?« »Ja, Marika, tou pa se tak nalejci vö ne ovadi. Vejš, kak je tou, vsikši svoje mesto za sebe ma. Vej pa, če eške kaj natoučiš, ti dun povejm,« je gizdavi zdigavo glavou. Tak je potejm bilu: krčmarica njemi je tri špricere vtočila, možakar pa je pomalek doj povedo, na sterom mesti je tou grbanjovo čüdo na svejt poglednolo. Tak nagnouk so skur vsi nut v krčmej nebesko silo začnoli meti. Eden je ženi mogo nika iz baute prinesti, drugi je gor prišo, ka mora k frizejri titi, tretji je nikan mogo mlajše pelati. Najboukši pa je tisti biu, ka je že tri vöre v krčmej sejdo: »Tvojga stouca, vej pa sam gra na špajeti njau küjati!« Krčmarico Mariko je začnola nebesko glava boleti, pozvala je čerko, aj una dela. Zdaj si že gvüšno brodite, kak so vsi kak najbole brž silo meli v lejs grbanje iskat. Do večera so se naganjali po gouški, gor obrnouli vsikši grm, poglednoli za vsikšo drejvo, depa, nin enoga grbanja nej bilu. Pa so nej samo uni iskali. Možakar je šou eške v tri krčme, tam je ranč tak za pijačo vöovado, na sterom mesti ga je najšo. Tisti so tö nagnouk po lesej lejtali. Gvüšno se spitavate, kak tou ge vse vejm? Vejm zatoga volo, ka sem biu v tistoj prvoj krčmej, v stero je možakar nut prišo. Pa aj vam vöovadim, ka sam ge ranč tak v lesej biu. Ja, prvi sam skoučo pa na cejli glas pravo: »Moja tašča Regina, trno čedna ženska, me na nikoj deje, če njoj grede vred ne vzemem. Vaj, brž domou moram.« Prvi sam biu v gouški. Kak sam brezi vsega nazaj do autona prišo, sam se skur v krčmarico Mariko nut zaleto. »Na, ka je? Te pa tista tvoja trno čedna Regina grede v lesej ma ali ka? Takšo sam eške nej vidla,« me je gledala, kak bi z Mejseca spadno. »Nej, Marika, doma ma grede. Depa, kelko ge vejm, aspirin ne raste na bükvi ali pa na djaliči, ka se eti koulakvrat naganjaš,« sam njoj nej ostano dužen. Tak, vidite, je vövidla prva djaja za grbanjami. Depa, vekša je bila na tretji den. Možakara so kejpali za ene novine, kak je prvi grbanj v toum leti najšo. V lesej so bili parkejreni autoni s cejle Slovenije. Kak mi je na vüje prišlo, so eni šli eške tadale od Srebrnoga brejga, tadale v Porabje. Boug moj, ka leko eden nej najbole velki pa nej najbole mali grbanj naredi!? Miki Viktor Orbán se je sestal z narodnostnimi zagovorniki Premier Viktor Orbán se je 12. maja - v nizu konzultacij pred ustanovitvijo nove vlade - srečal z zagovorniki trinajstih manjšin na Madžarskem. Poudaril je, da daje posebno težo sodelovanju z narodnostnimi zagovorniki. Vodja tiskovne pisarne predsednika vlade Bertalan Havasi je za MTI povedal, da so vsi zagovorniki izrazili veselje in zadovoljstvo, da imajo narodnosti na Madžarskem prvič po letu 1990 zastopstvo v parlamentu. Izrazili so, da so odprti do sodelovanja, oziroma dali nekatere predloge za razvoj stikov med Madžarsko in sosednjimi državami. Škandal okrog zrelostnih izpitov Na Facebooku se organizira skupina dijakov in njihovih staršev, ki menijo, da naloge zrelostnega izpita iz angleščine niso bile primerne. Gre za tiste dijake, ki so se odločili za maturitetni izpit na visoki stopnji. Na eni strani trdijo, da je bila kvaliteta posnetka, ki so ga dobili za slušno razumevanje, zelo slaba, posnetek je odmeval, za kar je bila verjetno kriva tudi tehnična oprema gimnazij, v katerih so opravljali izpite. Na drugi strani tudi samo gradivo oz. vsebina (predvsem besedni zaklad) ni bila v skladu z nivojem pouka angleščine na gimnazijah. To so potrdili tudi nekateri profesorji. Skupina se je pritožila na Zavod za šolstvo, ki je očitke zavrnil. Klub temu se skupina organizira naprej, in ima že 3000 registriranih članov. V Evropski parlament 5 strank Po najnovejših podatkih inštituta Nézőpont bo poslalo v Evropski parlament svoje poslance 5 strank, vsaj tako kažejo ankete, ki so jih izvedli med 6. in 8. majem. Volivna aktivnost je precej visoka, kajti 44 % volivcev se bo udeležilo volitev 25. maja. Od 21 mandatov jih bo dobil FIDESZ 11, socialisti in Jobbik po 3, stranka Együtt PM 2 in zelena stranka LMP 2. Med prvo dozorelo sadje, skoraj hkrati z zgodnjimi risalskimi češnjami (ki so letos dozorele mnogo pred koledarskimi binkošti-risalami), spadajo tudi sibirske borovnice, ena izmed številnih sort tega odličnega, a kljub temu premalo cenjenega sadeža. Časi, ko smo borovnice nabirali v porabskih in goričkih gozdovih, še bolj pa na nekoliko višjih hribih (tam čez 1000 m nadmorske višine), so že zdavnaj mimo. Vedno več je gojiteljev borovnic, tega izjemno zdravega sadeža. Lep nasad ameriških borovnic je, denimo v Porabju, ob cesti na levi strani, ko se peljemo z Gornjega Senika proti nekdanjemu mejnemu prehodu Martinje. Mnogo več in več let vidimo nasade borovnic v Avstriji. Seveda večinoma ne gre za sibirske borovnice ampak druge sorte, ki postopoma dozorevajo tja do konca septembra. Razmišljanje o gojitvi borovnic ni tako za lase privlečeno, kot se nemara zdi na prvi pogled, kajti če bi bilo temu tako, potlej se za njihovo pridelavo v Avstriji zagotovo ne bi odločali. Vendar med prevelikim številom kmetov, kar si upamo trditi za Prekmurje, prevladuje prepričanje, da se »nič ne splača pridelovati«, za razliko od avstrijskih kmetov. Zato trgovine ponujajo, kakšna sramota, kitajski fižol, namesto goričkega, in podobnih primerov je nešteto, za borovnice, fižol in še marsikaj, primernih zemljišč je na Goričkem (in v Porabju, pa tudi v Őrségu in še kje) več kot preveč. Nek cinik je ob tem dejal, da se najbolj splača pridelovati koruzo (za bioplinarne), pšenico in »subvencije« (denar, ki ga pogosto daje kar tako Evropska unija za pospeševanje kmetijstva in pridelavo kakovostne hrane). Tekst in foto: eR Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 20.00 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri Najraj brassói djejm V prejšnji dvej številkaj so Šolin Vendel iz Števanovec pripovejdali nam od sebe pa od Šoline krčme, gde so oni kak mali pojbič dostakrat pod nogami bili. Gda so že malo zrasli, te so že pomagali tö, če je sila bila. Tašo delo je bilau, gda so svinje mesarili pa maro klali. Na den so dvajsti svinj ali teletov poklali, tašoga reda so Vendel tö vsigdar pomagali v mesarnici. Tak dobro so se vönavčili tau maštarijo, ka so sledkar odli po vesi zabadat svinje, dapa klali so teleta pa krave tö, ka sem dja od njij sploj nej znau. - Vendel, kak pa zaka ste vi paulak bili, gda so Krčmarski Šolini mesarili ali gda so maro klali? »Dja sem taši mali pojbič bijo, pa gda so Krčmarski tiste velke vrate odprli, gda so mesarili, te sem prejk üšo, tau se mena vidlo, ka je dosta lüstva bilau.« - Tau ste vi leko gledali, ka tam maro kolejo pa svinje mesarijo? »Mena se je tau nikanej štelo, gnauk je tau trbelo vcujnesti, gnauk tisto, sledkar sem že nogau držo, pa pomalek so me nutra sprajli. Gda se naprej stau pri kravi pa so krv pistili, te mi je vse ta po nogaj tekla, dostakrat sem prgiško držo pa sem tak pijo tisto top-lo krv. V tejm nika nega, k tauma se samo vcuj moraš vzeti.« - Vam se nej smililo, gda so malo tele zarezali? »Leko ka sprvoga kaj malo, dapa tašoga reda so po dvajsti zarezali eden den, nej bilau tam časa nad tašom zmišlavati, tam je delati trbelo. Vsakšo tele, ka smo ga zarezali, je spucati trbelo, večer smo je še na kaule naklali, zazranka so je pa že pelali v Avstrijo.« - Cejlak ste raznok mogli pobrati teleta pa svinje, ka so na odajo šli? »Svinje smo na dva tala vrezali, iz tevcov smo pa samo blek vövzeli, pa tak, kak so bili, tak so je pelali na odajo.« - V leta je mesau nej zvonjalo na kaulaj? »Nej, zato ka rano v dvej vöri so že pelali, mesau je friško bilau, pa mislim, ka so nej daleč kraj od meje bile te krčme, gde so mesau odali.« - Bike ste tö klali? »Bike smo tö klali, samo nej dosta, bola samo po sobotaj pa nedelaj, zato ka te so bola prosili, ovak je nej trbelo. Kak so tjüpci prosili svinje, maro, tevce, bike, tak so Djušak Šolin tjipöjvali pa klali. Več so nej tjöjpili, samo telko, kelko je trbelo.« - Kak ste pa bike klali? »Nutra smo ga gnali v mesarnico tak, ka oči je zavezano emo, aj ne vidi. Kaulak ore smo ga zvezali, pa s tejmi vau-ži prejk čige smo ma glavau malo više potegnili. Potejm so ga gnauk naprej pa gnauk vrkar v glavau vdarili, pa te tak so ma krv pistili. Tau se je tak nagnauk zgaudilo, pa bik je sploj nikanej trpo.« - Ka ste vi tam za delo meli, gda so klali? »Sprvoga, gda sem ešče mali bejo, te se samo taši es bejži, ta bejži bijo, tau prinesi, tisto prinesi. Gda sem že vekši bijo, te sem že vsigdar dja držo bika noge, nej ka bi brsno tistoga, šteri ma krv pisti.« - Gda je bilau tau, gda ste že sami klali? »Najprvin sem svinjau zabado, gda sem petnajset lejt star bijo. Gda sem že osemnajset, dvajsti lejt star bijo, te sem pa že tevce klau, dapa te je že nej bilau mesarnice.« - Kak se je posrečilo prvo paut? »Vse je dobro bilau, pa od tauga sem ešče bola volau daubo. Tak se je začnilo pa naslejdnje sem že po cejlo vesi kaulak odo zabadat. Šestdesetdvej lejt star sem bijo, gda sem slejdnjo svinjau zabodno, pa potejm sem taknjau, dojšlo mi je. Dočas ka je človek zdrav pa mladi, dočas je dobro bilau. Mena se je vidlo, dobro je bilau, samo te nej, če si kakšno butasto, pijano lüstvo emo kaulak sebe, te nej dobro bilau, zato ka te sem dosta mogo delati.« - Tau, kak trbej svinjau raznok pobrati, ste se tö pri Krčmarski Šolini navčili? »Töj pri Šolini smo svinje samo na dva tala vrezali, največ sem se dja od Bedinoga Antina navčo, kak trbej svinjau raznokpobrati, zato ka oni so lopau delali.« - Vij ste v svojom življenji gvüšno dosta mesa podjeli, če ste v telko mejsta zabadali? »Mesa je bilau zavolé, dapa misliš, ka tašoga reda ti trbej. Gda si vsakši den na zabadanji, tašoga reda bi bola dödala djo ali fajnske reteše. Dja sem nej proso pejnaze, eden drügoma smo pomagali, mena so vsigdar mesau, djömbac pošilali domau. Sprvoga sem vse taraztalo, hladilnika nej bilau, kama bi te telko mesa djau, podjesti pa telko ne moreš, če bi den nauč samo mesau djo. Gnauk mi je mati prajla: Zaka tadeliš mesau, bola tjöjpi olaj pa nutazalajemo. Gda sem mesau domau prineso, te ga je ona spekla pa v piskre tasklala pa olaj goravlejala. Pa istino mejla, vejš, kak dobro je bilau tisto mesau vleta, gda si samo vövzejo pa si ga že leko djo.« - Kak se je začnilo zabadanje? »Najprvin smo na zajtrik šli, gde so nas že čakali palinka, perecge, klobasi, tej ali kafej. Tau je lejpo delo bilau, samo te nej, gda je fejst mrzlo bilau ali gda je dež üšo. Te je nej fajn delo bilau, gda si cejli den motjer vanej na dežgi stau.« - Gda ste najprvin tevce pa krave klali? Te je ešče tanácsi rendszer bijo. Töj je bijo eden predsednik, steri se je tak zvau ka Kozak, pa on mena pravi, ka ves ma dovoljenje, ka leko štiri talete zarejže. Tau pa zato bilau, ka je tistoga reda srmastvo bilau pa v bauti si nej mogo mesau küpti. Mi smo doma samo edno, pet tjednauv staro telico meli pa tisto sem nej sto zarezati, ka je ešče slaba bila. Sausedna ženska je mejla enga 120 kil žmetnoga bikeca, šteroga sem dja za štiristau forintov dolatjöjpo. Dja sem tistoga te zarezo, mesau sem tazaudo, pa djezero forintov sem daubo za njega. Te sem si zmišlavo pa sem pravo materi, ka dja našoga tö zarejžem, če oča ranč čüti neške od tauga. Zato, ka on se je bojo, ka za volo tauga de v vauzo mogo titi. Gda so oča v gauško šli, dja sem našoga tö zarezo, gda so nazaj prišli, te sem njim pravo, aj blek zakopajo. Tak sem te tauga tö vözaudo, pejnaze sem pa materi dau, aj je tadeje. Drüdji den je pa že tak pa skotila edna krava, tak ka tele je nej falilo nikoma nej, če bi stoj prišo, ka bi kontrolo delo. Tau so bili moji prvi tevci, štere sem sam zarezo. Potejm, gda sem rutjivo za sodaka, te so me mati s tejmi pejnazi pomagali, ka smo za tevce dobili.« - Gde ste bili sodak? »V Hodmezővásárhely so me odpelali, tau je na drugom konci rosaga, dapa tistoga reda so odtec ta vozili sodake, tiste pa se.« - Ka ste vi tam za delo meli? »Dja sem tam századírnok bejo pa raktáros (skladiščnik).« - Te ste vi tam gospaud bili. »Pa vejš, te sem ešče bola krepak bijo kak zdaj. Klobasi je bilau tam telko, ka bi Rabo leko stavo z njimi, pa te so ešče tjöjali na nas, tak ka lačni smo nikdar nej bili. Mena je pri sodakaj tisti sedemdvajsti mejsecov dobro bilau, samo tau me je mantralo, ka sem nej mogo domau, nika drügo nej.« - Vi kak mesar, v cejlom življenji ste z mesaum delali, vam se stero svinjsko mesau najbola vidi, stero djejte najraj? »Mena se svinjski karaj najbola vidi, s tauga se napravi najbaukšo kobacano mesau, zato ka je tau mesau fajn prko. Comb (stegno) je tü dober, če je mlada svinja, dapa v bauti tau ne vejš, ka tjöjpiš.« S stegna je najbaukši pörkölt, nej? »Nej, najbaukši pörkölt se iz lapocka (plečnica) dela, zato ka je nej tak fejst söjo mesau. - Kakšno djesti, ka se iz mesa dela, mate vi najbola radi? »Dja najbola rad brassói mam, pa tak kak ga dja delam. Zato ka v tau djesti dosta začimb djeste, pa nej je tak söjo kak kobacano mesau. Karči Holec Zabadanje na starom kejpi, Šolin Vendel v förtoki DVA NA POTAČI PA EŠKE EDEN KCUJ Potač ali pa biciklin, če škete, je napravleni za enoga človeka. Depa, dva se na njem tö leko pelata koulakvrat. Tretji že bole žmetno kcuj k dvema sede. Najboukše je gé, ka skrak njega dé. Tak je mali Lajči vsigdar mogo bole brž ojdti za potačom, na sterom sta sejdla pa poganjala malo vejkšiva Barbara pa Sini. Velka paut Mali Lajči je znouva čako. Mali Lajči se nej mogo včakati. Samo aj stric Pali pride. Gvüšno je pismo prešto. Pismo, v sterom ga prosi, aj njegvomi ati za biciklin povej. Nej je eške prišo k njim, ka bi se tou zgodilo. Pa nin sta se eške nej srečala, ka bi njemi povedo. Ka bi njemi povedo, kak si želej svoj potač meti. Tak je mali Lajči po staroj šegi lejto za Barbaro pa Sinijom, gda sta se njiva pelala na Barbarinom potači. Biu je den kak vsikši drugi. Biu je den z malo sunca pa z malo oblakami na nebi. Biu je den po obödi. Barbara se je prinesla s Sinijom zar na paktrejgari na njegvi dvor. »Kak je Lajči? Demo?« ga je pitala. Nej ena, nej dva, so po staroj šegi na poštiji bili pa po staroj šegi po njoj tadale. Že so prišli malo tadale od cerkve. Tam malo tadale od cerkve mali Lajči eške bole tadale eden motor vpamet vzeme. Je ali nej? Je! Doj po poštiji se je prouti njim na svojom velkom motori pelo stric Pali. Barbara je svojiva dva potača gnala tadale, mali Lajči je samo eške čako. Je čako, aj se stric Pali do njega pripela. Brž je pri njem biu. Stane pri malomi Lajčiji. »Kak je, mali Lajči? Se boš z meuv pelo?« Nej trbelo dvakrat pitati. Ta nagnouk je sejdo na motori. Pelala sta se ta, kama se je stric Pali napouto. K njim domou sta se pelala. Malomi Lajčiji je srce igralo od veseldja. Zdaj stric Pali ati gvüšno povej, ka njemi je nut v pismo napiso. Na, njemi je Barbara pomagala pisati, ka mali Lejči tou eške ne vej. Pripelala sta se na dvour. Čako je, kak de tou prvo, ka se ma zgoditi. Depa, njegvi ata velki Lajči pa od njega brat Pali sta se dola sedla pa se vsefele drugo zgučavala. Mali Lajči je vse bole dugi nous emo. Že je cejli žalosten škeu oditi nut v ram. Že je škeu titi, gda se stric Pali zglasi. »Ti, Lajči!? Gledam toga našoga maloga Lajčija. Ga gledam, v očaj njemi vidim, kak bi un trno rad svoj potač emo. Vej pa enoga takšnoga za bole male njemi dun leko küpiš. Če pa ti neškeš, njemi ga ge küpim. Vidim ga, kak si un tou nebesko želej.« V tejm si kcuj k njima tam na trnaci sedla eške mama. Vse je čüla. Depa, nej se je kcuj mejšala. Aj bou, ka ma biti. Malomi Lajčiji so vüje vse žrdjave gratale, lica pa so se rdeče svejtila. Čako je. Velki Lajči je eden čas brodo. Najprva pogledne sina, maloga Lajčija. Po tejm se oči stavijo na brati Paliji. Po tejm pogledne eške ženo. Njou je najbole dugo gledo. »Tou de tak,« je začno. »Tak de, kak sva se z ženo zgučala. Zgučala pa sva se, ka njemi ga küpiva, gda de v šoulo šou. Ja, po tejm ga dobi.« Mali Lajči je skoučo od sreče. Tak nagnouk ga je več nin nej bilou. Na, biu je, depa, nej več na trnaci. Biu je na pauti do šoule. Na toj velkoj pauti do šoule pa nazaj njemi je srce popejvalo, kak eške nigdar nej. Pri šouli se je za kakšo minuto ali dvej stavo pa brž nazaj domou. Kak je na dvour stoupo, je vözglaso: »Tak, zdaj pa leko demo po moj potač!« Tisti trgé starejši so ga samo z debelim gledali. »Na, ka me gedate? Vej pa sam šou v šoulo pa sam že nazaj prišo. Pa škeu bi, ka de moj biciklin rdeče farbe.« Starejši so se gledali. Nejso vedli, če se mali Lajči šali ali pa nej. Un se je nika nej šalo. Zatoga volo je nej nika biu veseli, ka ga je niške nej škeu ali pa nej mogo razmeti. Miki Roš Čistilna akcija - Ti poberi! Čistilna akcija »Ti poberi« je v zadnjih letih privabila vse večje število ljudi k sodelovanju po vsej državi. Bilo je tako tudi letos od 9. do11. maja, ko so ljudje v več tisoč naseljih naše države prostovoljno pobirali odpadke na javnih površinah. V Sakalovcih so organizirali ta program 10. maja, in kljub temu da je bil to delovni dan, se je akcije udeležilo približno 30 ljudi. Otroci in odrasli so se razdelili na tri skupine. Očistili smo območje zraven pokopališča, šli smo na hrib proti vodnemu stolpu in po glavni cesti skoraj do lovske hiše. Največ odpadkov smo našli na območju okoli vodnega stolpa in pokopališča. Pri avtobusni postaji smo pobrali cigaretne ogorke, okoli nogometnega igrišča pa prazne pločevinke in steklenice od piva. Našli smo zanimive stvari tudi v potoku, kot naprimer del umivalnika. A ni to malo žalostno? Komu pride na misel, da vrže odvečni umivalnik v potok? Oziroma od kod lahko potok prinese take stvari, če izvira v gozdu. Hmm, zanimivo. Najbolj aktivni so bili otroci, zanje je bil ta program zelo poučen, kajti naučili so se, da moramo smeti metati v posode, smetnjake, ki so temu namenjeni. Po skoraj triurnem delu smo si privoščili počitek na igrišču, kjer smo se osvežili s sokom in smo pekli slanino. To, - namreč, da si po dobro opravljenem delu spečemo slanino - počasi postaja navada v naši vasi. Osebno podpiram prostovoljno delo in dogodke, ne samo v življenju naše vasi, temveč tudi v službi, kjer sem stalna članica skupine prostovoljcev. Vseeno mi je, če delam konkretno za nekoga ali za okolje, saj delo, ki ga opravljaš zastonj, delaš iz srca. Še večje veselje je, če je to v korist skupnosti in družbe. Lilla Fasching PETEK, 23.05.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 GLOBUS, 11.05 PRAVA IDEJA! 11.55 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 VOLITVE 2014: SOOČENJE NEPARLAMENTARNIH STRANK, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MALI KRALJ: MAJHNI IN VELIKI, RIS., 15.50 RAZRED ZASE: VARNA VOŽNJA, MOZAIČNA ODDAJA ZA MLADOSTNIKE, 16.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 16.45 DOBRA URA Z AKIJEM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 DOBRA URA Z AKIJEM, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 VOLITVE 2014: SOOČENJE PARLAMENTARNIH STRANK, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 0.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.55 INFO-KANAL PETEK, 23.05.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRA URA Z BOŠTJANOM, 11.30 DOBRO JUTRO, 13.55 PO SLEDEH BALETA - ZAČETKI IN RAZVOJ NA SLOVENSKEM, 14.55 OSMI DAN, 15.25 DOSJE, 16.25 ŽOGARIJA, 16.55 ODBOJKA - KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO (M): POLJSKA : SLOVENIJA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 SODOBNA DRUŽINA (III.), AMERIŠKA NANIZANKA, 21.45 BOLJŠI ČLOVEK, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 22.40 TRIKOTNIK, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.00 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 24.05.2014, I. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.55 MOJ ZMAJ LETI, KRATKI IGRANI FILM, 11.15 KINO KEKEC: MEDVED PU IN SLOVON, ANIMIRANA DRUŽINSKA KOMEDIJA, 12.20 RAZRED ZASE: VARNA VOŽNJA, MOZAIČNA ODDAJA ZA MLADOSTNIKE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA! 14.50 NA LEPŠE, 15.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.50 POGLED NA ... PLEČNIKOVO NARODNO IN UNIVERZITETNO KNJIŽNICO, SKUPINSKE PORTRETE SLIKARJA JOŽEFA TOMINCA, DOK. SERIJA, 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 NEUKROČENI ANDI, NEMŠKA DOK. ODDAJA, 18.35 OZARE, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.40 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: DALMATINSKI OLJČNIK, DOK. SERIJA, 21.50 ZGODBE IZZA OBRAZOV: KAZIMIRA LUŽNIK, DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.20 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.50 POLDNEVNIK. TV SATIRA, 23.20 ČRNI ANGELI, ISLANDSKA MINI-SERIJA, 0.50 OZARE, 0.55 DNEVNIK, 1.20 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFO-KANAL SOBOTA, 24.05.2014, II. SPORED TVS 8.30 SLOVENCI V ITALIJI, 9.50 POSEBNA PONUDBA, 10.15 OPUS, 10.45 OSMI DAN, 11.30 POLNOČNI KLUB: ODPADKI SO DOBER POSEL, 12.50 ZGODOVINA ATLETSKIH SVETOVNIH PRVENSTEV: RIM 1987, ŠPORTNI FILM, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA MONAKA - KVALIFIKACIJE, 15.05 NOGOMET - POT V BRAZILIJO, 15.55 ODBOJKA - KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO (M), 18.00 GIMNASTIKA - EVROPSKO PRVENSTVO: EKIPNO (M), 20.00 KOŠARKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: FINALE, 21.50 ŽIVLJENJE V HIPU, AMERIŠKI FILM, 23.20 ARITMIČNI KONCERT - WEREFOX, STUDIJSKI KONCERT, 0.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.40 NA LEPŠE, 1.05 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 25.05.2014, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 KAPITAN SABLJEZOBI, VLADAR SEDMIH MORIJ: LILIJA, NORVEŠKA OTROŠKA NADALJEVANKA, 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.00 JUNAKI, ŠPANSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 NEDELJSKO POPOLDNE Z ULO, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.45 VOLITVE 2014: VOLILNI VEČER, 20.30 ANA KARENINA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.40 VOLITVE 2014: VOLILNI VEČER, 23.20 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.45 IZGNANI SLOVENCI 1941-1945: VRNITEV, DOKUMENTARNA SERIJA, 0.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.50 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL NEDELJA, 25.05.2014, II. SPORED TVS 8.45 GLOBUS, 9.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 9.55 TURBULENCA, 10.30 ŽOGARIJA, 11.00 RAD IGRAM NOGOMET, 11.30 34. SREČANJE TAMBURAŠEV SLOVENIJE: TAMBURAŠKI ORKESTER PETROVI TAMBURAŠI IN TAMBURAŠKI ORKESTER CIRKOVCE, 12.00 ZA NJIMI STOJIMO: SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, JASNA KOMAR, EVA-NINA KOZMUS, BERNARDO BRIZANI IN EN SHAO (R. STRAUSS, J. IBERT, A. DVOŘÁK), 13.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA MONAKA, 16.00 GIMNASTIKA - EVROPSKO PRVENSTVO: ORODJA (M); 16.55 NOGOMET - PRVA LIGA: MARIBOR : DOMŽALE, 18.55 ODBOJKA - KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO (M): SLOVENIJA : LATVIJA, 21.00 ŽREBANJE LOTA, 21.05 GIMNASTIKA - EVROPSKO PRVENSTVO: ORODJA (M); 23.10 NJEN OTROK, KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 23.30 Z LJUBEZNIJO, KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 23.50 ARITMIČNI KONCERT - WEREFOX, STUDIJSKI KONCERT, 0.35 POLDNEVNIK. TV SATIRA, 1.05 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 26.05.2014, I. SPORED TVS 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 OBZORJA DUHA: MATI SLOVENCEV – MARIJA POMAGAJ, 11.15 POGLED NA ... PERNHARTOVE PANORAMSKE SLIKE, DOK. ODDAJA, 11.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: ŠINJORINA SMOKVICA, DOK. SERIJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.35 POLNOČNI KLUB: ODPADKI SO DOBER POSEL, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.45 DOBRA URA Z BERNARDO, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 DOBRA URA Z BERNARDO, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 VOLITVE 2014: POVOLILNA ANALIZA, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 UMETNOST IGRE, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA: JENNIFER EGAN: TATOVI NA OBISKU, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ALEŠ RENDLA: ZGODBE ZA BIG BAND - BIG BAND RTVS, JAKA PUCIHAR IN NINO MUREŠKIČ, 0.45 DUHOVNI UTRIP, 0.55 DNEVNIK, 1.25 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFO-KANAL PONEDELJEK, 26.05.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.15 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA Z AKIJEM, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.25 NA LEPŠE, 16.10 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 16.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.00 ŠTIRJE JEZDECI APOKALIPSE, ANG. DOK. ODDAJA, 18.40 PRAVA IDEJA! 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: V ECOVEM SVETU, FRANCOSKA DOK. ODDAJA, 20.55 IME ROŽE, NEMŠKO FRANCOSKO ITALIJANSKI FILM, 23.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.50 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 27.05.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.25 TOPORIŠIČ: SAMOTNI HODEC SKOZI NEPRIJAZNI ČAS, PORTRET AKADEMIKA JOŽETA TOPORIŠIČA, SLOVENSKI DOKUMENTARNI FILM, 12.20 UMETNOST IGRE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 VOLITVE 2014: POVOLILNA ANALIZA, 14.20 OBZORJA DUHA: MATI SLOVENCEV – MARIJA POMAGAJ, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE – KANAPÉ, 15.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.45 DOBRA URA Z JASNO, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 DOBRA URA Z JASNO, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 SONČNI MLIN: ČAROVNIK, 18.40 PUJSA PEPA: BOLNIŠNICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PESEM PTIC TRNOVK, AVSTRALSKA NAD., 20.55 DOSJE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 POSEBNA PONUDBA, 23.50 DNEVNIK, 0.20 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.05 INFO-KANAL TOREK, 27.05.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.05 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA Z BERNARDO, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.20 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 16.55 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 17.30 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE – KANAPÉ, 18.00 ZGODBE IZZA OBRAZOV: KAZIMIRA LUŽNIK, DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.30 MUZIKAJETO: KMEČKA MUSKA - BAKALINA, GLASBENA ODDAJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 KOŠARKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: FINALE, 21.45 RESNIČNOST, ITALIJANSKI FILM, 23.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.25 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 28.05.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 CITY FOLK – LJUDJE EVROPSKIH MEST: LIZBONA, DOKUMENTARNA SERIJA, 11.00 OSMI DAN, 11.55 DOSJE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.45 DOBRA URA Z MILICO, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 DOBRA URA Z MILICO, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: OLJKA, ANGLEŠKO-IZRAELSKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO, 23.55 TURBULENCA, 0.25 DNEVNIK, 0.50 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFO-KANAL SREDA, 28.05.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.50 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA Z JASNO, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.00 NEDELJSKO POPOLDNE Z ULO, 16.25 RAD IGRAM NOGOMET, 16.50 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 17.15 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 18.35 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 20.55 ZGODOVINA ATLETSKIH SVETOVNIH PRVENSTEV: TOKIO 1991, ŠPORTNI FILM, 21.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.20 VALČEK Z BAŠIRJEM, IZRAELSKO-NEMŠKI FILM, 23.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.40 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 29.05.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 STARA BREMENA, NOVA BREMENA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 12.25 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST/MOJA GOSTJA - VENDÉGEM, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.45 DOBRA URA Z BOŠTJANOM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 DOBRA URA Z BOŠTJANOM, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET: KAJ JE RESNICA? 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, 1.10 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL ČETRTEK, 29.05.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 OTROŠKI KANAL, 9.30 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRA URA Z MILICO, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.30 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 16.20 SLOVENSKI VODNI KROG: DRETA, DOKUMENTARNA NAN., 16.45 MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST/MOJA GOSTJA - VENDÉGEM, 17.25 NEUKROČENI ANDI, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.20 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: DALMATINSKI OLJČNIK, DOK., SERIJA, 18.30 TURBULENCA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 ŠPORT, 21.30 OSAMLJENI MOŽ, AMERIŠKI FILM, 23.10 INŠPEKTOR BANKS (I.): HUDIČEV PRIJATELJ, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 0.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.30 ZABAVNI KANAL TD DIŠEČI VOLČIN, OBČINA ŠALOVCI IN KRAJANI BUDINEC VAS VLJUDNO VABIJO NA 8. POHOD »Z DOULOV NA BREJGE«, ki bo v nedeljo, 25. 5. 2014, s startom ob 9.00 na igrišču v Budincih. Potepali se bomo po obronkih vasi Budinci, na poti, ki je dolga 11,2 km. Lahko boste uživali v naravnih danostih razgibane pokrajine in prijaznosti domačinov. Prijavnina znaša 7 € za odrasle in 4 € za dijake, za osnovnošolce prijavnine ni. V ceno je všteta pijača pred in na pohodu ter malica na koncu pohoda. Pohod šteje za Izkaznico pohodnika/pohodnice po Goričkem 2014. Na pohod se lahko prijavite pred pričetkom pohoda ali na e-mail: zido.vendel@gmail.com oz. na tel. št. ( 040) 583 456. Prisrčno vabljeni! KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih in četrtkih od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 E-mail: kuharemlekhaz@jupinet.hu Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11. www.porabje.hu