■ V'/--- ! '-i if;	■	r<.$

Edini slovenski £»«raAc t Zedlnjenih di jfth s-
Velja sa rs* leto .. 13.00 Zrn pol leta......11.50
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
čr*—a The Slovenian uaiij
m the United StaUs. « ■ «
jssarf cstery daj cuepit auaty> —: ud Legal Hotidajs. s— 50.000 Readers, i-
TKLKFON PISARNE: 4087 CORTLANDT. Entered m Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON FI8ABNS: 4687 GOKTLAHDT.
NO. 119. — STEV. 119.
NEW YORK, SATURDAY, MAY 20, 1916. — SOBOTA, 20. MAJA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Predsednik je glede Lyncha apeliral na angleško vlado.
RAZSODBA DOZDAJ dE NI BILA RAZGLAŠENA. — POSEBNA KOMISIJA PREISKUJE VZROKE IRSKE REVOLUCIJE. — GENERAL KITCHENER BAJE NI HOTEL POSLATI NA IRSKO DOVOLJ VO JAfiTVA. — IZJAVA AUGUSTINA BIRRELLA, BIVŠEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA ZA IRSKO. — AMERIŠKI POSLANIK PAGE. — MIROVNO GIBANJE .. NA NEMŠKEM IN NIZOZEMSKEM.
Boji pred Verdunom.
Nemci napadajo francoske postojanke na dolgi črti. — So osvojili del višine štv. 287. — Zrakoplovci.
Dublin, Irsko. 19. maja. — Razsodba proti ameriškemu državljanu Jeremiji C. Ly ncliu še ni bila razglašena. Najbrče ga sodišče ne bo obsodilo na smrt.
Tralee, Irsko, 19. maja. — Tukaj so aretirali mornarja Johna Goodwina. Oblasti imajo baje v rokah vse potrebne dokaze, da se je bil Goodwin s Casementom vi*ed prij>eljal na Irsko.
London, Anglija, 19. maja. — Obravnava proti Sir Kogera Casementu sc bo kmalo nadaljevala. Obsodba bo i/reeena koncem prihodnjega tedna.
Washington, D. ('., maja. — Na prigovarjanje zveznega senatorja 0'Gorinana je poslal predsednik Wilson angleški vladi priziv glede ameriškega državljana, Jeremije Lyuclia, ki je obdolžen, da je bil zapleten v ir-akffc revolucijo.
Ta predsednikov priziv ga je najbrž«? obvaroval smrti.
Skora j v istem času je brzojavil ameriški poslanik PajT državnemu departments da se mu ni dozdaj še posrečil« dognati, kakšno kazen je prisodilo Lyneliu vojaško sodišče.
Iz tega se da torej sklepati, da je obtoženec še živ, akoravno bi imel biti danes zjutraj ustreljen.
Poslanec Gallivan je stavil danes v poslanski zbornici resolucijo, v kateri pravi, da je angleška vlada kriva zlociua proti človečanstvu, ker jc tako brezobzirno morila. Irce. ki so se borili za domovino.
London, Anglija, 19. maja. — Posebna vladna komisija ima nalogo preiskovati vzroke irske revolucije. Danes? j«* ta komisija zaslišala bivšega angleškega tajnika za Irsko. Birrella, ki je marsikaj izpovedal. Med drugim je rekel tudi sledeče:
- - Takoj ko so se začeli v Dublinu nemiri, sem prosil vlado za pomoč. Vojno ministrstvo mi je odvrnilo, da ne more poslati v Dublin nič vojaštva, češ, da so vojaki preveč zaposleni. Ako bi imel dovolj vladnih čet na razpolago, bi mi bilo mogoče takoj zatreti revolucijo, oziroma preprečiti, da bi se sploh razvila.
Nadaljne priče bo zaslišala vladna komi&ija prihodnji pondeljek.
Berlin, Nemčija, 19. maja. — Tukajšnje časopisje pra% i, da bi bil mir kmalo sklenjen, če bi se zavzela zanj kaka močna nevtralna velesila, kot so naprimer Združene države.
A' diplomatičnih krogih se na dolgo in široko razpravlja o izjavah francoskega predsednika Poincareja in angleškega zunanjega ministra Sir Edward Greva.
Diplomati so prepričani, da bodo dale te izjave najbrž«*, i>ovod mirovnim pogajanjem. Nemška vlada se seveda ne strinja z izjavami omenjenih dveh diplomatov. — Vlada v-traja še vedno na onem stališču, kot ga je označil nemški kancelar.
Berlin, Nemčija, 19. maja. — Nek ugleden državni u-radnik je rekel danes, da bi se z ozirom na razmere, ki vladajo zdaj. mir zelo lahko sklenil. Po njegovem mnenju bi se bojujoče se države ravno tako lahko pobotale med ^*boj, kot sta se pobotali Nemčija in Združene države.
Umevno je, da se mora najprej začeti formalno miru,'no pogajanje ter da bo šele tedaj, ko bo to pogajanje končano, mogoče staviti mirovne predloge.
Vse bojujoče se države žele, da bi se mir prejkomo-goče sklenil
Uradnik je rekel nadalje tudi sledeče:
-1 Ravnokar sem se vrnil z Nizozemske, kjer je vse prebivalstvo prepričano, da žele Anglija. Francija in Nemčija skleniti mir.
Nek nizozemski diplomat mi je rekel« da je on prepričan. da bo že v par mesecih sklenjen mir.
Nizozemci pravijo, da bi se angleški ministrski predsednik in nemški državni kancelar že kdaj sporazumela, Če l i lord Kitchener in predsednik Poincare ne vstrajala na stališču, da se mora nadaljevati vojna, dokler ne bo Nemčija popolnoma poražena.
Nekateri angleški diplomati namreč še vedno mislijo, da se bodo tudi Združene države umešale v vojno, kar bi bilo seveda za Anglijo zelo velike koristi.
da bo premirje z istim dnem do-
Londcn, Anglija, 19. maja. Nemci bo dobili pred Verduimm velika o.iaeenja iii pričeli napadati francoske postojanke, ki se raztezajo od Avaeourta do višine št. U04.
Francosko dnevno poročilo pri-poznu. da so Nemci na višini štv. 'J*7 osvojili "malo pozicij, ki pa nimajo nikake posebne strategič-ue vreduosti".
Nemško poročilo se pa *flasi, da je pr«stolonaslednikova armada »a črti cd Haueourta do Esnesa napravila precejšen napredek in je ujela okoli 1UU francoskih vojakov.
Pariz pravi, da razven na štv. 2S7. Nemci niso imeli uspehov. O-nieiija tudi, da so nemške izgube desetkrat ali še večkrat večje kot pa francoske in pripozna, da so tudi francoske velike.
Francoski zrakoplovei so se zadnje dni zelo odlikovali. Poročnik Navarre je včeraj spravil na tla deseti nemški zrakoplov.
Neme i poročajo, da so njihovi zrakoplovci v noči od 18. na 19. maja vrgli na francoske pozicije pri Cierardcmeru. veliko število bomb, ki so napravile velikansko škodo.
Berlin, Nemčija, 19. maja. — Na angleška in francoska prerokovanja. da je izključeno, da bi Nemci kdaj osvojili Verdun, je polkovnik Morath, nemški vojaški kritik, v Ta^eblattu odgovoril, da so Nemci prepričani, da bodo najkasneje v enem mesecu imeli mesto v svojih rokah. — Nemške čete. — pravi, — postajo z vsakim dnem močneje, med tem ko Francozom vidoma zmanjkuje moči.
Iz delavskega sveta. Razmere v Mehiki.
Angleši in blokada.
London, Anglija, 19. maja. — Lord Robert Cecil, angleški minister za vojno trgovino, je z ozirom na noto, ki jo je Nemčija poslala Združenim državam, v kateri zahteva Nemčija, da napravijo Zdr. države konec angleški blokadi, odgovoril ,da Anglija pod nobenim pogojem ne bo opustila svoje blokade. -— ' Naša blokada ni v nika-kem nesoglasju z mednarodnim pravom*'. — je rekel.
Obravnava proti morilcu.
Dr. Arthur Warresn AVaite, zobozdravnik, ki je zastrupil svoje-«ra tasta in taščo, se nahaja v Tombs ječi in čaka obravnave, ki se bo vršila v pondeljek. — Morilec je imel namen umoriti tudi svojo ženo in več drugih oseb v sorodu, da bi dobil njihovo premoženje. — Njegova žena se je izrazila. da ji je žal, da jo ni umoril; pravi, da uiiua nič zoper to. da "VVaite-a usuirte na električnem stoleu.
Fay nastopil kasen.
"Poročnik" Robert Fay. ki je bil spoznan krivim, ker je hotel spustiti v zrak municijske tovarne in pamike, ki vozijo zaveznikom municijo, je včeraj nastopil kazen v Atlanti. Ga. — Fay je po končani obravnavi izjavil, da bo vladi Združenih držav povedal več zanimivih stvari o nemškem špio-našekm sistemu, toda se je zdaj premislil.
Trije nemški parniki potopljeni.
London, Anglija. 19. maja. — V Baltiškem morju so bili zadnja dva dni potopljeni trije nemški parniki: "Kolga*'. "Bianca" in
Hera'V omenjenem morju se nahaja večje število ruskih podmorskih čolnov in nekaj angleških ladij ter trabmarin. *'Kolgo" in 44Bianco'" so potopili Rusi, 4'Hero" pa Angleži. Moštvo na vseh ladijah se je rešilo.
Ta novica je povzročila, da s o Nemci prenehali s prevažanjem po Baltiku.
Zlato is
Tvrdka J. P. Morgan je dobila včeraj sope t $2,000,000 v angleškem zlatu iz Kanade. V desetih dneh ga je dobila za $10,456,000.
Stavkajoči krojači v New Yor-ku, ki nadaljujejo s stavko neglede ua to. da se jih je že precejšnje število vrnilo na delo in da delodajalci vzamejo v službo neunij-ske delavce, so sklenili vseeno s s stavko nadaljevati. Stavka rje pri tem organizacije gmontno podpirajo. Na razpolairo imajo baje precejšnje svote denarja.
V	Philadelpihiji <se bo 4. in 5. junija vršila skupna konvencija krojačev. na kateri se bo tudi new vorški položaj bolj natančno raz-motrivalo.	\
m
Mizarji še* vedno fstavkajo in so sklenili tudi naprej vstrajati pri svojih zahtevah. Niti cA delavec se še ni vrnil na delo: zahtevajo.
da se jim bo plačaluj na dan $5.60.
• j
V	New Yorku se Uxlo organizirali vsi vozniki, šoferji v veliko unijo.
*
Simsbury, Conn.. 19. maja. — Naprave Eugin-Bickford Co. so zaprte, ker je zastavkalo nad sto de-lavcev in delavk. — Zahtevajo izboljšanje plač in skrajšanje delavnega časa.
•
Erie, Pa., 19. maja. — Pristaniški delavci pri Anchor črti so se vrnili na delo, ko jim je družba popolnoma ugodila. Zdaj bodo imeli
plače 30 oziroma 40 centov na uro.
•
Bayonne, N. V.. 19. maja. — Tukajšnji stavkarji Babcoek & "\Yillcox družbe so včeraj napadli policijo s kamni in palicami, ko je stražila tovarne omenjene družbe. Dva sta bila aretirana. — Delavci v teh tovarnah, dvesto po številu, so pred kakimi meseeem za-stavkali, toda nimajo veliko upanja, da bi zmagali, ker si je družba posodila delavce iz neke tovarne v Barbertonu. Ohio.
Ansonia, Conn., 19. maja. — Dne 17. maja je prišlo med tukajšnjimi stavkarji Ansonia Manu-faeturing družbe in oboroženimi stražniki do boja. v katerem je bilo več mož ranjenih, eden tako nevarno, da je danes umrl.
Mestne oblasti so uvedle preiskave. da se dožene. kdo je dal stražnikom povelje, da so streljali na stavkarje, ki niso imeli pri sebi nikakega nevarnega orožja. — Domneva se, da so straže to storile po naročilu družbe. — Družba je straže okoli naprav potrojila.
V	dotični tovarni izdelujejo mu niči j o. Stavkarje v je nekako dvesto. — Nimajo veliko upanja, da bi zmagali, ker je družba dobila delavce od drugod. Obratovanje vsled stavke popolnoma nič ne tr ui. je rekel eden družbenih ravnateljev.
(Hearstovi uslužbenci ubili 16 ban-ditov. — Izvršena obsodba nad banditoma. Čete bodo odpoklicali?
Prisluškovanje telefoničnim pogovorom.
Senator Thompson odločno protestira proti postopanju newyor-ške policije, ker je prisluškovala telefoničnim pogovorom. — Policijski komišner "Woods se zagovarja. češ. da to ni imelo samo namen priti na sled tatvini listin pri Mor-gaiiovi družbi, ampak se je to storilo tudi iz drugih bolj važnih ozirov. — Domneva se. da so prišle oblasti na sled velikim kapitalističnim zarotam, ki so imeli namen zaplesti Združene države v vojno z Mehiko.
Zastopnik I jo ft je včeraj v kongresu v Washingtonu zahteval, da se za ta slučaj zanimajo zvezne o-blasti.
Nemčija in Združene države.
Washington, D. C.. 19. maja. — Nemčija sc je menda odločila, da ne bo odgovorila na zadnjo ameriško noto, vsled česar se uradnikom v državnem dejmrtmentu dozdeva, da so kontraverze med Nemčijo in Združenimi državami glede podmorskih čolnov rešene.
Nemški poslanik v Washingtonu grof Beroatorff je od državnega tajnika zopet zahteval, da justicne oblasti vrnejo papirje, ki so jih nasi i pri Wolfu v: Iglu. bivšem S tem denarjem ima Morganova i tajniku odpoklicanega nemškega palogo vidrževati normal-{ataieja Papna. — Državni depart-
Pershingov glavni stan, blizo Namiquipe. Mehika. 19. maja. — Uslužbenci na Hearstovem posest mi v> včeraj v nekem boju ubili šestnajst mehiških bauditov.
Bauditi so bili pod poveljstvom Aleksandra Domingueza in Pedra Costilla. Zc dalj časa so napadali Hearstovo posestvo in kradli živino. Uslužbenci so šli za njimi in jih tri dni preganjali. Končno je prišlo do boja. v katerem so zmagali Hearstovi. Ujeli so več ban ditov in jih pripeljali v Madero. Ujetniki so izpovedali, da niso Vil-lovi privrženci, pač so pa zoper Amerikance in Carranzo.
Austin, Tex.. 19. maja. — Danes so tu obesili dva mehiška ban-dita. ki sla se udeležila napada na ameriška obmejna mesta ob Rio Grande, in ki *ta pri teui napadu umorila dva Amerikanca.
Na smrt sta obsojena tudi dva druga bandita. ki sta se udeležila napada na Columbus, N. M., toda smrtne obsodbe še ne bodo izvršili, ker je predsednik Wilson naročil. da se še počaka, ker ni dovolj dokazov.
El Paso, Tex.. 19. maja. — Neka tolpa banditov je zopet poskušala vdreti preko meje v Texas, pa so jo Carranzovi vojaki, ki so postavljeni na meji. še pravočasno zavrnili.
Vlada Združenih držav je uaro-čila generalu Persliingu, da odpošlje na mejo del svojih vojakov. Domneva se. da je kakih 500 mož že na potu iz Mehike. Nekateri so celo mnenja, da bo vlada v Washingtonu odpoklicala vse čete.
Neko nepotrjeno poročilo iz Mcs hike naznanja, da so prebivalci videli Villo in kakih 200 njegovih privržencev blizu mesta Durango.
British Columbia bo "suha".
Victoria, B. C., Canada. 19. maja — Ministrski predsednik Bow ser provincialnega parlamenta je vložil predlogo, da bi postala s 1. julijem 1917 B. C. "suha". Pred logo večina podpira: volili še ni so. —
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, &TAJEKSKO, ISTRIJO, KOSO &KO, HRVATSKO, in druge kraje ▼ AVSTBO-OGBSKI blizo 7 mili j ono v kron. Vse te poiflja-tve io dospele v roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej ▼ mirnem času, toda sanesljivo. Od tukaj se vojakom na more denarja poiOja-ti, ker jih vedno prestavljajo, lah ko pa se pošlje sorodnikom, ali cnanoem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam požljite po "Doma-rtic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in ua-ilob osebe, kateri se ima izplačati
K.	S I K.
6....
10____
15____
20____
25.... 80.... 86.... 40.... 45....
50----
55.... «0____
70.... T5____
80----
£0* • • • 80.... 100.... 110....
.90 1.80 2.35 3.05 3.S0 4.50 S.25 5.95 8.70 T.40 8.15 8.85 9.80 10.30 11.05 11.75 1X50 13.20 14.60 15.95
11*0....
130____
140.... 150.... 180.... 170.... 160.... 190.... 20TI.... 250.... 800....
850____
400____
450____
•00.... 800.... 700.... 101.50
800____118.00
800.... 130.50 1000.... 142.90
f
17.40 18.96 2010 21.73 23.20 24.86 28.10 27.56 29.0(1 88-25 48.50 80.78 5800 83/.* 72.90 87.00
Ker se sdaj cene denarja skoraj dan menjajo, smo primoraai računati po najnovejših	fla
bomo tudi aakasovaU po njih. «— Včasih ae bo sgodilo, da dobi a slovnlk kaj več, včasih pa tudi kaj
list v
Avstrijci dobro napredujejo ob celi italjanski fronti.
AVSTRIJCI SO POGNALI V TREH DNEH ITALJAN-SKF. ČETE IZ TIROLSKE. — VRHOVNI POVELJNIK ITALJANSKE ARMADE JE PREPOZNAL, DA SO SE MORALI ITALJANI UMAKNITI. — AVSTRIJCI SO VJELI PREKO 7,000 MOŽ IN ZAPLENILI VE LIKO MNOŽINO OROŽJA. — ITALJANSKI DEZER-TERJI V ŠVICI. — OFENZIVA PROTI VALONI. — VELIKE STRATEGIČNE VAŽNOSTI.
Dunaj, Avstrija. 19. maja. — Avstrijci so v južnem delu Tirolske neprestano v ofenzivi in pode Italjane proti jugu. V treh dneh so avstrijske čete tako napredovale, da ui zdaj na Tirolskem skoraj nobenega Laha več.
Zadnja poročila pravijo, da so avstrijski vojaki na nekaterih točkah celo vdrli v italjansko ozemlje.
Splošna ofenziva se je začela pred tremi dnevi. Avstrijski armadi poveljuje nadvojvoda Evgen. Kar so si Italjani v enem letu pridobili, so jim Avstrijci v treh dneh odvzeli.
Zavzete so njihove postojanke pri Zugnatorti. pa tudi Motite Maggio se nahaja že za avstrijsko fronto.
Avstrijci so vjeli dozdaj skoraj osem tisoč mož in zaplenili veliko množino vojnega materiala. Število jetnikov bi bilo seveda še veliko večje, če bi se Italjani s tako strahovito naglico ne umikali.
Avstrijski generalni štab poroča, da so izgubili Italjani v teh treh dneh 34 topov in 35 strojnih pušk.
Tstotako so avstrijske operacije uspešne tudi na koroški 'n ob soški fronti.
Avstrijska armada, ki se nahaja v Južni Tirolski, bo vdrla v italjansko nižino in poskušala priti onim Italja-nom, ki se nahajajo ob Soči. za hrbet.
Rim, Italija. 19. maja. — Poročila, ki prihajajo s severa, povzročajo med prebivalstvom veliko razburjenje. Vlada je hotela nekaj časa prikrivati resnico, zdaj je pa ne more več.
Italjanski generalni štab je sporočil, da so morali italjanski vojaki zapustiti vse svoje postojanke na Južnem Tirolskem, ker sovražnikova artilerija tako divja, <!a je proti njej vsak odpor nemogoč.
Avstrijci imajo na fronti kakih 500,000 mož in so z vsem potrebnim izborno preskrbljeni.
Z ruske fronte in iz Macedonije so dobili zadnji čas velika ojačenja.
Ob Soči je situacija za Italjane zelo ugodna.
Dunaj, Avstrija, 19. maja. — Ako se posreči priti avstrijskim vojakom v italjansko nižino, jim bo dala Nemčija na razpolago nekaj težkih 42-eeiitimeterskih topov. S temi topovi bodo zrušili severne italjanske trdnjave in začeli prodirati proti vzhodu. V tem slučaju bi italjanski armadi ob Soči ne preostajalo drugega kakor udati se ali pobegniti.
Berlin, Nemčija, 19. maja. — Ofenziva avstrijskih čet južno od Rovereta se zelo dobro razvija. Sovražnik se je moral umakniti najmanj za pet angleških milj.
Avstrijci so se morali boriti z velikimi težkočann. ker so vse visoke gore še vedno pokrite z debelim snegom.
Postojanke, katere so zavzeli avstrijski vojaki, so se nahajale že več mesecev v italjanskih rokah. Vse so dobro zavarovane in so izvanreduo velike strategične važnosti.
Pariz, Francija. 19. maja. — Iz Curiha poročajo, da nameravajo začeti Avstrijci z veliko ofenzivo proti Alba-n"ji. Njihov cilj je prepoditi italjanske čete iz albanskega ozemlja.
V reškem pristanišču je kakih 150 parmkov, ki bodo transpprtirali čete v Drač. Iz Drača bodo začeli Avstrijci prodirati proti Valom.
Berlin, Nemčija. 19. maja. — Švicarsko časopisje poroča. da italjanski vojaki v celih trumah dezertirajo v £vieo. Dezerterji pripovedujejo, da vladajo v italjanski armadi strašne razmere.
Rim, Italija, 19. maja. — Tukaj kakor tudi po drugih večjih italjanskih mestih so se vršile zadnje dni velike demonstracije. Prebivalstvo je zelo razburjeno vsled neuspehov italjanske armade.	* *
General Cadorna pravi, da bo sedanja avstrijska o-fenziva brez posebnega pomena na splošen položaj. Za Italjane je soška fronta veliko večje važnosti kakor pa tirolska. Dokler na soški fronti dobro napredujejo, se ni treba nikomur ničesar bati.
"Denarja kot smeti!"
James T. Maiming, predsednik State Savinsrs Bank Association, je na včerajšnji konvenciji v hotelu Biltmore rekel: "Še nikoli v zgodovini Združenih držav ni bilo toliko denarja kot ravno zdaj."
Manning pravi, da imajo banke polovieo več dsnajja na razpolago
kot ga potrebujejo. Po sedanji vojni, ko bodo v Evropi nizke plače, bo Amerika lahko konkurirala celemu ostalemu svetu.
Sneg v državi New York.
Oswego, N. Y., 19. maja. — Danes je okoli krajev Scriba in Richland


v
■-i-e - ■
rr- - -»
GLAS NARODA. 20-MAJA 1916
W
"GLAS NARODA";
tUovanU Daily./ ma PabtMMd toy a CLOVKHIO FUBLISHUra (•«rpontka» mm H>»wmi
l/>r!8 BRNEI»nL
oo
oi.tH NAJtuDA" Uhaja mk daa H»wW nedelj ta prasnlkov
% L AS M A B O D A" (-Vote* at tft* FMptaT)
day axeept Sudan sad Boildaya
*niMrr1|<daa yearly SS.00

■ kaataoa* ta »aBlJttvaa narodi«* ta
^ LAI
* - rt»ao«i» at.
NABODA"
' Nmt Tort (Xty
ivueloo ««17 OurtUUkdt
Kaj bo z nami?
naj jih upošteva tudi pri drugiii priložnostih.
Če je smrt v borbi za vlado po mnenju visoke gospode najpleme-nitejše delo, ki g-a more napraviti državljan, naj vlada bogato nagradi one, ki so ostali.
Ako vlada upošteva Slovence v vejni, je njena sveta dolžnost, da jih upošteva tudi v'miru.
Oni, ki je največ žrtvoval in prelil največ krvi, naj bo najbolj begato iiagrajen.
Avstrija pravi svojim vojakom, da se *borijo za svobodo svoje domovine. Usoda na&ega naroda leži zaenkrat v rokah Avstrije. In ako !se bo vojna končala v njen prid. naj ne pozabi, da so k zmagi ako raj največ pripomogli Slovenci
Ako j«? vlada tako slaba in nemočna, da na more svojih narodov dobro vladati in da jim ne more nakloniti posebno velikih dobrot, imamo pravico najodločneje zahtevati. da naj z nami že vsaj tako postopa kakor z Xemei in Madžari.
Če tega ne bo storila in če bo nadaljevala s krivicami, naj si dobro zapomni, da bo imela na jugo-zapadni meji proti Italjanom svoje najhujše nasprotnike in opozi-cionalee.
Malokdo je okusil v sedanji vojni toliko krivice kot ravno Slovenci. Boriti se morajo s svojim nasprotnikom za svojega nasprotnika.
Po vojni se ne bomo pred nikomur plaziti na kolenih in nikogar moledovali za pravico, ki nam gre po postavi.
Če je ne botmo dobili zlepa, bomo zahtevali z grda. Če je nam cesarska gospoda kljub temu ne bo hotela dati, si bo vtisnila sama sebi sramoten pečat črne nekva-lažnoeti.
na. zato upam. da se bo tudi v naši naselbini pričelo kako zanimanje za to prekoristno stvar. Gotovo bo kdo kaj oponiral, toda na posameznike se ne moremo ozira-, ti. Xaj se še kdo drugi oglasi iz' te okolice in pove svoje mnenje glede društva. Pozdrav! — Naročnik.
Zadnji gospod Kamenski.
Zgodovinska povest.
Spisal Peter Bohinjec.
V Avstriji sta dre deželi, ki sta
občutili vojno na sv ojih, tleh. Prva nost.
Prava je sreča — izvršena dolž-
je na severovzhodnem, druga pa na jugozapadnem koncu Avstrije. Obe deželi sta slovanski.
Galicija in Primorska.
V Avstriji živi cela, kopica narodov. V soda je hotela, da so bile žrtve Poljakov in Slovencev največje. Dva najbolj zatirana avstrijska naroda sta morala doprinesti največje žrtve.
Vojna njima ni pobrala samo najboljših t»inov, ampak je »pustošila zemljo, na kateri prebiva-
Prava tolažba je — delo. Pravi užitek je — lepota.
Dopisi.
Pleasant Valley, Pa. — ** Človek otbrača, Bog pa obrne", pravi star slovenski pregovor, ki se je
ravnokar uresničil v našem slučaju. Lansko leto smo hodili od Pon-
jo. Razdejana so mesta in vasi, in eiJa Pilata za, delom in trkali revščina prebivalstva je tod večja ua neusmiljena srca delodajalcev, kot kjerkoli drugod v Avstriji, (toda odgovor je bil vedno:
Na severni in južni fronti so job!" ali pa '"too many men imeli slovanski vojaki po dva so- Zdaj k pa vse drugače. Komaj vražnika. Na severu sta bila Rus Pridem k njemu, pa me potrka po m Madžar, na jugu sta Italijan in rami pravi: '"Hello, John, pri-Madžar.	I nosi lopato, pa pridni!" Tako je
Ako so se na severu začeli slo- ^daj. Prej so oni iz nas brili nor-vanski vojaki umikati pred Ru- ce» Z(iai botmo pa mi laliko iz njih. som, so »truljali nanje ogrski pol- Vendar s tem še ni rečeno, da ži-ki. Ogrski polki so tudi na juž- vimo zdaj življenje grofa, vendar nem bojišču. V slučaju, da bi so- boljše je kot je bilo. Delavske raz-vraštvo med Slovenci in Italijani mere so torej take, da se ne more-tnaio pojenjalo, bi se pojavil za pritožit in lahko marsikatero hrbtom neonski in niaArArulri vo- veselo zapojemo pri sodčku ječ-jak ter bi streljal na Slovenca, j menovca. Slovenci se med seboj M< d takima dvema ognjeana dobro razumemo. — Društvo S. S. kot so Slovene! na Primorskem Zveze trt. 129 priredi 29. maja oziroma kot so bili avstrijski Sk>- pomladansko veselico z izvrstno vani v Karpatih, so mogoče v se- godbo. Vabimo vsa sosedna in dodan ji vojni le še Indijci in Oulu- mača društva* da se te veselice kafri v severni Franciji. Pač ža- mnogoštevilno udeleže. Za m ozke lostna slika, ko se mora vojaku z vstopnina $1.00, dame so pa revolverjem vzbujati patriotizem, vstopnine proste. Veselica se vrši Časopisje piše o velikem navdu- v navadni dvorani. Torej vsi na bonju, ki baje vlada zdaj ob soški veselico! Naše društvo se bo ved fronti. Koliko je resnice na tem, 120 2 veseljem revanžiralo. — Na nam seveda'ni znano. Vetno le to, ročnik.
da ni v vojni niti govora o kakem' Silvis, m. — Ker so dopisi iz te pravem navdušenju.	okolice zelo redki, sem se odloČil,
Onemu, kar imenuje visoka go- da malo sporočim. Kar se dela ti-spoda navdušenje, bi mi rekli ži- če, smo popolnoma zadovoljni; vinska podivjanost.	nekatere tovarne obratujejo po-
ln čim večje je streljanje, tem- dnevi in ponoči. Tako naprimer večja je ta podivjanost, ki začne tovarna lokomotiv, ki je last C. h koncu že prehajati v blaznost. R. I. & P. družbe, obratuje noČ-Veiiko vprašanje nastane, kdo indan; zaposljenih je kakih šest-bi imel kaj dobička od te silne najststo delavcev, med njimi tudi borbe, i lorda ga bo imela Avstri- nekaj Slovencev. Delo se lahko ja, morda Italija, gotovo je le, da doibi; prednost imajo strojniki in ga Slovene! ne bodo imeli. Ako kotlarji, tudi kovačev več potre-
(Nadaljevanje.)
X.
Prek si vrvi potegnite, Kož po vrhu naložite.
Narodna. Taui doli na juga čez reko Neretvo pri mestu Mostarju v Hercegovini so delali Turki poseben most. Alam-beg. ki je bival v Mostarju, ukazal ga je napravili. Dolge debele vrvi so zlagali in poležali čeE reko. Po vrveh, pa so po-kladali debele kože. Polno delavcev, mladih fantov, je mrgolelo pri delu. Dobro jim jo pristojala turška obleka, gladko obriti obrazi pa so kazali neko ponosnost in odločnost. Vendar so izražale poteze po njihovih licih in bleda barva globoko tugo in bolest. Delali so pridno, se sukali urno iu čudno: marsikdo je napravil skrivaj križ po belem čelu. Kdo bi jih ne poznal, slovenskih junakov? jo(Alam-beg jih je nabral v kranjski deželi.
Alam-beg je hotel napraviti posebno čast svojemu gospodu Izak-paši, ki se je vračal s svojim plesom s Koroškega. Zato je dal napraviti most, da paša slovesno 'vstopi čezenj v mostarsko krajino. Sužnji so marali stati v vodi iu držati nategnjene kože, ko je Tzak-paša stopal s svojim plenom •>ez reko Neretvo.
Ko pa se je pomikal dolgi sprevod čez most, tedaj se je neki mladenič, stoječ pri krajutvode, vedel posebno čudno. Lep ofcraz! A na tem obrazu so se znale nenavadne slike, kazoče, da je mladenič med plenom na vozu nekoga zagledal, katerega se je silno razveselil. Skoro bi bil na glas ziavpil, da ga ni zadrževal strajh pred Turčini. Ker pa je bilo precej vrišča, upal si je vendar zaklieati na tiho. rav.
Zakaj je soda kraker dandanes priznan kot splošna hrana?
Ljudje so jedli soda-krakerje že v starih časih, to je res, toda kupili so jih iz soda ali zaboja in jih ponesli do-t
mov v papirnati vreči in vsa aroma je izginila.
menil,, da ga pridobi za Mohamedovo vero. Toda kmalu je izpre-videl, da je zastonj vsak trud v tem oziru. Matijec je bil trden v i svojem sklepu, da rajši pretrpi iinuke, kakor da bi zatajil krščansko vero.
] Odkar je Matijec zagledal -Ja-I koba,- svojega dobrotljivega go-' spoda. polastila se ga je želja, rešiti ga na vsak način. Vedel je. da ga bodo v ječi zadavili, ako ga ne reši. Toda kako.' Tisoč zlatov bode carigrajski sultan pač rajši vtaknil v žep, kakor zadavil Jakoba, mislil si je Matijec. Zato je bil kmalu sklep storjen: Po 1000 zlatov domov in hajdi z njimi do sultana! Toda kako bi ušel Alam-begu ?
(Pride Se).
Neprebava,
3BDQQGS399 iensanoB
□a □a aa
zapeka, slaba prebava, otrpla jetra in njeni znaki kakor nečisti jezik, zguba slasti, splošna slabost, slabokrvnost in želodčne neprilike naredijo vas zelo bolne- Zakaj bi ne rabili
BB
BB
aa aa BB
aa
S
EVERA'S
Balsam of
aa aa aa aa
Uneeda Biscuit soda krakerji so boljši kakor prej pečeni — pečeni v največjih pekarnah na svetu — pečeni do popolnosti — točno zaviti — popolnoma o-hranjeni, dokler jih ne vzamete kot iz peči svežih iz škatljic, v katere so vloženi. Pet centov.
NATIONAL BISCUIT COMPANY
■ Švedska ostane strogo nevtralna.
Stockholm, Švedska, lt?. maja. Pri današnji seji švedskega državnega zbora so poslanci in vlada sklenili, da ostane njihova dežela [ strogo nevtralna.
Ogrsko vojno posojilo.
Berlin, Nemčija, IS. maja. — Razpisano četrto ogrsko vojno posojilo je doseglo 1,200.000.00.
Amerikanci se naturalizirali v An-Rliji.
London, Anglija, 18. maja. — John AVils Cloud, agent Westing-house družbe, in pet drugih Ame-rikaneev je danes postalo angleških državljanov.
Zopet nemška zarota.
Panama, 18. maja. — Zadnji čas je general Goethals. governer Panama prekopa dobil več sto svarilnih pisem, da nameravajo nemški zarotniki razstreliti Panama prekop. Vsled tega je nastalo v vojaških krogih in izven njih veliko razburjenje. V vseh nemških sha jališčih so uvedli najstrožje pre iskave in na vseh delih prekopa po-stavili močne straže.
rad pritisnil na sree. Toda gorje, ko bi si bil kaj takega upal. To
no ko so turška kola z ujetniki je vedel tudi Jakob in zato se ie škripala mimo njega :	| delal, kakor bi Matijca niti ne po-
! "Jakob!"	IznZ
"Matijec!" zacul je mladenič j 'V tem pismu se bere. da dobi odgovor.	j tKoč zlatov. kdor odkupi tega člo-
Spoznala sta se: grajšeak Jakob veka", reče Matijec in pokaže na
s Kamna in njegov oproda Mati- grajščaka.
i Alam-beg se popraska za Izak-paša ne je ustavil v Mo-in skoro ne voljno reče:
UMVM
star ju pri Alam-begu in tisti večer pri njem gostil.
Predno so sedli k večerji, ogledovala sta, paša in beg na&rani plem.
Kar se zglasi pri begu suženj, ki i
"No, lepa reč to! Lisjak sem, a večji je še Izak-pasa."
Jezno vrže na tla pismo in žal mu je bilo po zlat ill novcih, katere bi bil lahko ugrabil.
Paša in beg se razideta. I Matijec pa pobere skrivoma pa-bega na stran in pove mu pir in skrivoma prebere Še ostalo, skrivnostno:	j kar je bilo pisano na trdem pa-
Tisti lepi suženj v zadnjem pirju. Pismo pa se je glasilo vozu Izaka-paše ima dragocen pa- tako-le:
ga mi ie poznamo. Matijec je. Po- J kliče
pir pri sebi."
''Kako to veš"" popraša beg radovedno.
"Poznaim ga. Tam je doma, kjer jaz."
Matijec odide. Beg pa, zvita buča. ne pove ničesar o tam Izaku-paši.
Drugi dan pasa Alam-begu popraša:
"Kaj želiš, da ti podarim, ki si m« tako izvrstno pogostil?"
"Jetnika, katerega si hočem izbrati."
"Veljaj!" potrdi paea.
Beg pa izbere jetnika z dragocenim papirjem.
"Eh, tega ne, tega bi rad pokazal sultanu Mohamedu II. v Carigradu", odvrne paša.
Dobro", izvozi jo hitro izviti
Ljubi prijatelj!
Če umresm, volim svoj grad tebi. Ako pa me rešiš, obljubim ti 1000 zlatov. Vedi tudi, da je imel tvoj oče Janez Šo-ren že prepisan na svoje ime kamenski grad. Friderik mu je to storil. Xe vem, kje je sedaj to pismo. To pa je storil moj brat radi tega. da mu niso mogli do živega, ker je povsodi delal dolgove.
Pristavim tudi še žalostno resnico, da je moj brat Friderik ubil sestro Evfemijo in tvoj oče jo je spravil s poti s pomočjo sedanjega saano-stanskega pisarja. V jezi je to storil, a brez namena, tudi ne. ker je odnesel 100 maa-k srebra.
Tvoj oče je bil tisti, ki je pustil Cucljevega očeta pri žagi, da so ga Turki potopili. Maščeval se je njegov sin in tvojega očeta so Turki obesili na lopo hrdhske cerkvice. Tudi jaz moram trpeti za grehe svojega brata,. Bog bodi mi-lostljiv njemu in meni!
m niti govora.	zaveznike; t o vame so last R. R.| " Takoj ukaže paša preobleči ime-	Jakob Kamenski
Vedno bolj spoznavamo, da je W. družbe. Place v teh napravah nova-ne-ga sužnja, ki ni bil nihče bil temelj bodoči jugoslovanski so različne. East Molkie je veHko drugi kakor Kamenski gospod Ja-' Kolena so se šibila mlademu državi položen na pesek, ne pa na ia krasno mesto; ima nad 25,OCO kob.	j bralen. Saj so bile to grdsne no-
trdno ak&Io. Vseipobile le lepe sa- prebivalcem. Večina je Švedov.j Toda glej! Res najdejo na prsih vice. Maščevanje se je obudilo t nje ia zato jo xstina zdaj še veli- Slovencev nas ni tukaj ravno ma- pod belo srajco dobro shranjen njem.
ko bolj kruta kot j« bika poprej, lo, toda smo zelo raztreseni. Moje rofeopis, pisan na kotžefvini. Alaon- Alamjbeg je najrajši imel svo-Če sa nas ni dmgega isflhoda, ka- mnenje je, da bi si ustanovili do- beg hitro pokliče sužnja Matijca, jega sužnja Matijca, ker je bH
natftii r»A/1 A \ t* 1in tlldHA rimetrA n n i-1ti n im a jIimA mm. VaT?«	Z —	* —	-----a «* T* - ___• -------• ■%	•
dobi Italija zalitevani del, bo za- bujejo. Plača je za te 41£ na uro,I beg. "Imej ga, toda \se, kaa- je na
dela primorske Slovence usoda be- pomočniki dobijo pa 23—30^. De-' neških Slovencev. Ako zmaga A v- lavni čas je osem ur. V okolici je atrija, se bo zno»va začela ona sta- tudi več drugih velikih tovarn; ra, za nas ničkaj vesela pesem, n. pr. John Deer, ki izdeluje po-katero je vojna samo prekinila, ne večini poljedelsko orodje. V šopa končala.	Isednjean mestu East Moliue je tu-
Kot kaže, nas ne bo sedanja di mnogo tovarn, kjer so zapo- Ponosen sem, ako ima^ obleko ti-'
LISTNICA UREDNIŠTVA.
L. B., Wylani, Ala. — Za poj as
nilo glede sprejema v mornariško službo se obrnite na: United States Navy Department, AVasli iiigton, D. C. Tain vam bodo dali radevolje vse potrebne podatke in navedli pogoje za sprejem. Pišite angleško; ako saani ne znate, pa koga drugega naprosite, da vam napiše par vrst.
NAZNANILO.
Imam na prodaj tri
kranjske harmonike
tukajšnjega dela: dvoje starih eno novo: eviia $20.00. $22.00 $65.00. Za natančnejši popis site na:
ALOIS SKULJ. ;J23 Kpsilon PL. Brooklyn. X. (20,23,25—5)
BB BB BB
(Severov Življenski Balzam) ob pravem času ter bi stem pre-prečali še bolj slabih posledic? Delovanje tega zdravila je hitro in uspešno. Je tudi tonika. ki uspešno krepča. Zagotovi vam redno delovanje črev ter odpravlja utrujenost, osvežuje in zmanjša napade. Mirujoči upliv tega zdravila ga stori velike vrednosti v slučajih ponavljajoče mrzlice. Okrepčuje slabotne ljudi ter se zato priporoča ženskam v času bolezni-Gena 75 centov steklenica.
QqJ y Želodcu. Mr' Sol,!io'Ivi"lE- Coburc. Westville
1n<i.. nam j« pisal: "Moja žena je imeij. boi v želotlcu tenia bolečine so prenehale potem ko je rabila Severov Ži-vljsnski Ualzsti:."
Kadar kupujete zdmvibi. zahtevajte vednoSevrrova in glejte. <la jih dobite.' Lekarnarji Ivinv-i. i i prodajajo Sieverove 1'npravke. Akc sluca^oo lekaruar nima zdravila kaiereta zahtevate, naroČite od nas.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
BB BB BB BB
BB BB BB BB
KRACKERJEV' BRINJEVEt
je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini
t>D» u "BKINJEVEC Je:
9 t. 00
IU.0G
6 steklenic 12 steklenic
V ZALOGI IMAMO
tudi čiatl d<<ma(?i TKOPINJEVEO lu SLIVOV-RA kubaua v naSl lastili dlstllerlJL Naše cene so sledeče: Troplnjevec per gal. $2.25, ?2.50f $2.75 In $1.00
Slivovitz i«r gal.................f2-75—^.00
Troplnjevec zaboj .................... $ 1».00
Slivovitz zaboj ...................... $13.00
"66" Rye Whiskey 5 let star, raboj____ $11.00
Kadeča Ohio vina per gal.....65c.t 60c., «1«.
Catawba In Delaware per gal.......75c.—80c.
Za 5 In 10 gal. posodo račenamo $1.00, » 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročila oaj se priloži denar all Mouey Order tn natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
61024)4 ST. CLAIR AVE.. CLEVELAND, 0

u
IZ-
VABILO NA PIKNIK,
ki ga priredi društvo sv. Cirila iu Metoda štev. 16 J. S. K. Jednote v Johnstown. Pa., v nedeljo dne 28. maja 1916 ua slovenski zemlji na Morel vilic.
Na izlet \abkno vsa sosednja društva ter posamezne rojake in rojakinje iz Johnstowna in okolice. da nas omenjeni dan s svojim obiskom polnosteviluo počaste Za izvrstno pijačo hi fini prigrizek bo dobro preskrbljeno. Vstopnina za gospode $1.00, dame vstopnine proste.
Članom pa naznanjamo, da pla ea vsak. aJiO se pikniJai ne ude leži. $1.00 v društveno blagajno.
Na veselo svidenje 2S. maja (20-2.i—o>	Odbor.
A A -•■ ^ a

Frank Petkovšek
Javni notar (Notary Public) 718 720 MARKET STREET
W A CJ K E G A N, ILL.
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke,
pateDtirana zdravila. PRODAJA vozne ilstke v»eh prekomor-gkib črt.
POŠILJA denar v itari kraj tanetljivo In pošteno.
"GLAS NARODA" UPRAVLJA vie v notarski posel spada
82 Cortlandt Street,	dela-
New York, N. T. 6102-04 ST. CLAIR AVE, CLEVELAND,

PHONE 24«
Zastopnik
^^vewwwww fy w w	w w w >m
njema, bodi moje!"
''Obleko njegovo bi torej ti rad imel? Lepa je res in dragocena.j toda premalenkosten dar bi bil to zate."	|
'Ne to. predragi mi Izak-.paša^
vojna pripeljala v svobodno deže- si jeni povečini Belgijci. lsdeluje-| stega, katerega ti daruješ samemu' lo, o samostojnosti Slovenstva pa jo skoro izključno le municijo za sultanu."	i
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužniui sreem naznanjam sorodnikom. prijateljean in znancem žalostno vest. da mi je dne 10. maja odvzela neizprosna smrt mojo nepozabljeno soprogo
FRANČIŠKO JAREC. rojeno Zupanec:
Zemeljske ostanke ranjke smo izročili materi zemlji dne 13. maja po katoliškem obredu na pokopališču sv. Trojice v Brooklynu.
Ranjka zapušča dva bi*ata in sestro tu v Ameriki, dva brata in dve sestri ter stariše pa v starem kraju.
Tenrpotcm se iskreno zahvaljujem vsem onim. ki so mi bili v pomoč za časa žalosti ter ranjkv spremili k večnemu počitku.
Ostane naj vsem v dobrem spo-' ininu. Tebi, ljubljena, pa naj bode
kar ostati pod Avstrijo m njeno vensko podporno društvo. Neka^ ki je moral »pismo prebrati. Beg pripraven, priden in tudi nekaj iafcka tuja zemlja * vlado, si zapomnimo m upoštevaj- teri so že zavarovani drugod. Vse- sam ni mogel razumeti pisave Ja- učen. Ravnal pa je vetidar z njim Simr** T.rAr» V k • -rno to4»:	kakor bi b3o pa lepšo, da bi imeli kobove. Matijec stopa preplašeno kiskor z dragimi sužnji in oprav- ^	Jarec ^Uijoci soprog.
Avstrija SloTaoee lastno društvo in ga priMopiK ka- pred 'bega m močno mt je zalaje- Ijal je z	-vred najtežav-
▼ojake, id pro- teri ianed JednoL Dro9tv* » se val, da ni stopil k svojenin ljube- ne|fe dela. Zrnto smo ga ivideli pri
l| « gs m to	oNi. Metlraiaj«
Brooklyn, N. T.





Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelajcrao tn društvene, trgovske is privatne tiskovine. Nate tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskar en t Ameriki. Pilite za cene vsake tiskovin« nam, predno se obrneta kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, O.
i
si


NADALJNi BOJI ZA NEODVISNOST
Pozno v maju. I. 1777. jr Washington zapustil Morristown, kjer je prebil eel«» zimo. iu prepeljal svojo vojsko v državo New \ ork. Howe ne ni o/iral na la Washing-] Ionov korak, ker ujegov glavni j naaifit in sklep je bil tedaj zavzeti PliiladeJphio. iu je julija za pusti! svoje tabore v New Yorku. spravil vojsko iui ladje iu odplul. K<> Washiugton zvedel za ta Hou r-oA naklep je liitro poslal v 1%'uiisvfvauio sle z naroeilim. da se tauioiuji ameriški vojaki pripravijo; -^aiu je pa svojo armado peljal p«' suhem proti Philadelphiji. Howe je pa s svojo mornarico sel. uamesto i>o reki Delaware, naokoli po morju. ker se mu je zdelo, da Auierikauci. ako bi se vozil po r»-ki. lahko napadejo z obrežja. — Washington sprva ui vedel kaj Howe s tem namerava in je bil v veliki zadregi. kajti Angleži bi ! ihko !»«• morja prišli \V«shiug-touii /a hrbet. Kmalu bi se bil že \ i nil uazaj v New York, ko je /veil«*!, >la so Angleži pristali v Hic-^apeakt* zalivu, in je hitel proti Wilmingtoou.
How«* je s svojimi »'-etauii pristal 'J"i avgusta tn korakal proti Wash-iugtonu. ki je bil že v WUmingto-tiu. Del. Washington videt", da Wilmington zanj ni dobra |>oziei-ja. se je umaknil uazaj v Oiadds K«.nI. kjer se je 11. septembra 1777 bila bitka. Amerikanei so bili |Kjraž«-ni in so v % lepem redu u-loakuih v < heMer in naslednji dan t»rišli \ Pbitadelpliijo. Ljudstvo je bilo radi tega umikanja nevoljno iti je zahtevalo, da se bije druga bilka p redno >♦* mesto udu. Washington je na ljudsko želju preko-ri i! Sehuvlkill in pričakoval sovražnika. Do hud« bitke ni prišlo, ker je obema stranema primanjko-\a!«» munieije. Washington s«* je <»b r«-ki v lepe m redu umikal pred iwodirajo«*-o angleško armado.
Kon^rrv ki j«- bil ravno takrat v Philadelphiji. j«* bežal v Lancaster in pozneje \ York. Pu.. in *Jti. septembra 177 je Ilowe vkorakal \ Philaih'lpbijo. Washington je Angleže 4. oktobra še enkrat napadel pri t lermantou nu. toda ni imel uspeha, nakar je šel z armado a Valley Korjre. kj« r je ostal za t i > t o zimo.
Uasi je bil Washington v bitkah okoli Philad«'lpliije poražen m je hil primorau mesto odstopiti, je njegova kampanja Amerikan-eeui vseenu pripomogla, da so iz-vojevali veliko zmago na severu. Xa<-*-tkoiua leta 1777 so imeli Angleži načrt okupirati New York in lako odrezati vzhodne države od *»r«dnjilt držav. l>a bi to izbijali, sklenili poslati eno veliko armado p« m I Johnom Burgoyue-oin preko jt-zera I haiuplain v Albany; drugo auiado. poti poveljstvom ISt. Legerja, po reki St. Lawrence in jezera Ontario v Oswego in potem preko doline Mohawk v Albany; medtem je pa tretja, |n>d llowe-oni.
a i »o Ilud&otiu z namenom, da sc •mude v Albany z Burgojnevo.
Burgo\ ne je re> mrečno prišel preko jezera ( hainplaiu. zavzel Ti-• oderogo (5. julija) iu |M>dil pred seboj generala Sehuylerja in njegovo ameriško armado, ter pozno juliju priš«*! \ trdnjavo Edward. Iu je zvedel, da so Amerikanei v ileiiiugtouu. neki majhni vasi, pri-pravljajo na napad iu je poslal nad nje 1WJU mož. Tem je šel na s(»roti ameriški kolotiel John Stark in jih IG. avgusta popolnoma po
tolkel.
Med tem je pu 8t. Leger, kot je bilo že prej omenjeno, prišel v <Kv\ego iu avgusta obkolil trdnjavo Stanu ix. ki je stala na kraju kjer je zdaj mesto Itoiue. N. Y. Ameriška posadka v trdnjavi je na tihem šla ven iu napadla £t. Ltgerjev tabor ter zaplenila pet augleških zastav, se vrnila uazaj v trdnjavo in nad trdnjavsko zidov-ie razobesila novo ameriško zasta-ki jo je kongres v juniju sprejel. To zastavo so vojaki naredili z neke modre suknje, kosa bele srajec in »»ur rdečih krp.
Ko je Schuyler čul. da Angleži oblegajo trdnjavo Stauwix. je poslal Benedict* Aruolda na pomoč, in St. l*e*er je v»led tega bežai nazaj V OsWego.
Takrat je pa tudi Burgoyne potreboval pomoč, katere pa ni pra-\oe*a>uo dobil, ker je lio»ve s svojo vojsko predolgo stal v New Yorkti. Ker ni dobil pomoči se je lhi porazih pri Bennis Heights (19. *ept.) iu Stillwater (7. okt.) u-maknil » Sara togo 117. okt.). kjer se ie udal z 6000 možmi generalu liatesu. ki ga je kongres prej ime-noal poveljnikom namesto Sehuylerja. Te zmige uad Angleži zgo-
dovinarji ne pripisujejo Gatesu. ampak Arnoldu in Danielu Morgana. Bitka pri Saratogi je bila ena najpomembnejših v zgodovini- imela je sledeče dobre posle-diee za Amerikanee:
1.	Rešila je državo New York.
2.	Je prekrižala eel angleški voj-j ni načrt.	1
•t. Je skoro prisilila angleško vlado iu parlament, da bi Ameri-kaueem dovolila vse. karkoli bi zahtevali. raz ven neodvisnosti.
4. In pa, vsled te zmage, so Amerikanei dobili zaupaujc in pomoč Fra ueije.
Zima leta 1777—7>. v Valley Forge je bila najtemnejša točka v revolueijouarui vojni. Vojaki, ka-tei im je poveljeval Washington, so izgubili ves pogum iu med častniki sc je organizirala zarota, ki je imela namen odstraniti Wasli-iugtona iu na njegovo mesto postaviti generala Gatesa. Ameri-
kuuei. katere je omamilo angleško zlato, so pošiljali hrano iu druge potrebščine v Philadelpliijo Angležem. namesto v Valley Forge, kjer je Washingtonova vojska skoro umirala gladu.
Toda za nočjo iu temo pride v.*dno dan in svetloba. Tako je tudi tedaj. K Washingtonovi armadi je pristopil izvrsten pruski vojak baron Steuben, vspodbujal vojake, jih bodril ter spravil zopet v prejšnje stanje. Iu takrat je tudi Francija, smrtna sovražnica Anglije. pripoznala ameriško neodvisnost in pristopila tudi dejansko na stran Amerikaueev.
Oktobra 1770 je poslal kongres Benjamina Franklina v Pariz, da bi jim pomagal. Dokler se ni Burgoyne pri Saratozi udal in dokler ni angleška vlada ponudila mir, je bilo Franklinov« prizadevanje pri fraueoskeiu kralju zaman. Toda zdaj, ko je Angleška ponudila mir. je bila nevarnost, da bi Anglija zopet spravila bivše kolonije pod svojo oblast. kralj hitro pripo-znal ameriško neodvisnost, napravil s Franklinom vojno zavezo, podpisal pogodbo glede bodoče ameriško-francoske trgovine in po slal takoj večjo mornarico iu veliko vojaštva Amerikaueem na pomoč.
Angleški poveljnik v Philadelphiji. Sir Henry Clinton, naslednik llowe-a. čuvši. da je na potu francoska mornarica, je zapustil Philadelpliijo in hitel hranit New York. Washington mu .je sledil in ko mu je prišel za hrbet, ga je napadel junija 177b > : in bi v tej bitki gotovo popolnoma zmagal, da ne bi bil podpovcljnik Charles Lee brez vsakega povoela za povedal umikanje. Takrat bi bila ameriško armado zadela grozna katastrofa, da ne bi bil Washington pravočasno zapazil Lee-je v m izda-jalskr nakane in umikanj«* ustavil.
Po tej
bitki do Angleži hiteli v New York, kjer jih je Washington deloma obkolil s tem, da je raztegnil svojo armado od Morris towna v New Jerseyu do West Pointa na Hudsonu.
Da bi Washingtonu spravil iz New Yorku je letu 17711 poslal Clinton večjo armado proti njemu. Washington je pa med tem časom osvojil Stonv Point in Clintonovo nukuuo preprečil.
\ istem času so zopet Indijanci pričeli počenjati svoje grozovito sti po dolini Wyoming, jugovzhod: tii Pennsvlvaniji in celo prišli v Cherry Valley. N. V. Angleški poveljnik v Detroitu je bil vsled teh indijanskih napadov vznemirjen in je poslal nadnje celo svojo armado. To ugodno priliko je porabil George Rogers Clark, ameriški ooveljnik v Virginiji. iu v dveh izvrstnih kampanjah <177fc-1779) osvojil vse ozemlje od Ohio do jezer iu od Peiuisyhanije do Missis-sipija. ki se je do tedaj še uaha-
jalo v angleških rokah.
•
\ eč kot eno leto ni.Mj Angleži v
New Yorku ničesar pričeli. Vsi dotedanji porazi so jim vzeli pogum, uvideli so. da na Severu ne napravijo ničesar, zato so leta'1778 sklenili poskusiti srečo na Jugu. Tu so imeli več uspeha. Koncem Ideceiu-bra in pričetkom leta 177ty so zavzeli Savannah. okupirali celo Georgijo in nastavili eopet kraljevskega goveruerja. Pozneje je general Lincoln, s pomočjo francoske mornarice, poskušal Savan-nah-o uazaj vzeti, toda se mu Vf posreeilo, poleg tega so pa imeli Amerikanei še velike izgube.
Uspehi v Georgiji so Angleže zelo opogumili iu spomlali leta 17oO je Clinton vodil veliko ck-spedicijo v South Carolino in (12. maja i brez večje ovire zavzel Charleston in ujel ameriško po-
Slovens ko katoliilro
Par VUlovih banditov, ki so napadli mesti Columbus. Strašijo jih ameriški vojaki.
sadko. ki j«' bila v mestu. p<-'.i poveljstvom generala Lineolna. Ta poraz j«* napotil kongres, da je poslal v North t aroliuo večjo armado. na čelu ji Gate4;. Gates je bil popolnoma nezmožen poveljnik in ga je IG. avgusta 1780 pri Camde-uu angleški poveljnik t.'arnwallis porazil. V «-<*li vojni ni ameriško armado zadela taka katastrofa kot ravno t«*daj.
Amerikanei s<« s<- vsled tega nahajali v dovolj kritičnem položaju. toda razmere ><> postale še slabše. ko so se popavili un*el njimi iz-di'jal<*i.
Nihče izui«*«l častnikov v revolucionarni armadi ni užival večjega zaupanja kot Arnold. Njegov pohod v Quebec, njegova hrabrost pri Saratogi sta vsem garantirala, da je Arnold najudanejši iu naj-navduše-nejši revolucionarjev. — l.»eta 177t>. ko so Angleži zapustili Philadelpliijo. je bil on imenovan za poveljnika, toda pozneje ga je Washington odstranil in na njegovo mesto je prišel drug. Vsled te tra je bil /e*lo jezen in se sklenil maščevati. Pride!jen je bil k armadi ob reki Hudson.
Mt-seea julija 1je prosil Washingtona, «la bi mu izročil pe« veljslvo v West Pointu. neki važni postojanki. Washington mu j»* «lo-volil. uesluteč kaj Arnold namerava. On se bil namre'e z nekim Johnom Andre, angleškim a gen toni. dogovortl. da bo mesto predal Angležem. Na veliko srečo so pa trije Amerikanei ujeli Andreja. ravno ko je prihaja! od sestanka z Amoldoin. in našli pri njem ve- Arnoldovih piseiu ter to spo-ročili Washingtonu. ki j«1 izdajalsko nakano š»- pravo«:asim v»repi*e-čii —
Andreja obesili. Arnold je pa • hi konca revolucionarne vojne služil, kii mu je Washington njegovo nakano odpustil. Nekateri so ^a obsojali, drugi pa zopet ne. Ker ni mogel pozneje mirno živeti, vsled večnega očitanja, se je preselil v Anglijo.
_< Dalje prihodnjič .
Grozna sreča.
Guy de Maupassant.
Za Glas Naroda priredil A. A.
V obedniei hotela v nekem obmorskem kopališču smo se pričeli zbirati letoviščarji in zasedali svoje prostore. Natakarji so pripravljali mize. toda čisto počasi, da ni bilo potem treba še enkrat nositi onim. ki so pozneje došli.
Vselej, kadar so se vrata odprla. smo obrnili svoje poglede k vhodu. češ. mogoče je kak nov gost. Saj je znano, da je v letoviščih največje razvedrilo videti kak nov obraz, spoznati tuje ljudi in kaj posebnega zvedeti «jd njih.
Skozi vrata, ki so vodila na ob rež je. so prihajali gostje v vedno večjih skupinah, da ni bilo uiti mogoče vseh premotriti jeli je zua-uee ali ne.
Vsi smo že sedeli na svojih prostorih. se vsak s svojim sosedom pogovarjali o zabavi preteklega dne. obenem pa pazili na vrata kdaj bo stopil kak nov ^ost. kajti skoro vsak večer je prišel kak nov par: včasih mlad. včasih pa star.
Vstopila sta dva — dva nenavadna bitja — očividno oče in hči. Pri pogledu na ta dva človeka sem se skoro zdrznil. Njiju izraz je bil otožen in neprijeten za oko. Takoj str mi je dozdevalo, da sta žrtvi kakega groznega doživljaja ali pa krute usode. Mož je bil zelo velik iu sub. njegove lase so se mi
dozdevale presive za njegov še mlad obraz in njegov hrbet j»- bi! nekoliko upognjen. Deklica je bila stara mogoče štiri- ali petindvajset let. zelo majhna, tudi su-; ha, bleda in videlo se ji je. da je utrujena. Bila je šibku. prešibka, da bi se mogla premikati, kaj šele delati in uživati življenje kot mi drugi. PoIe«r vsega tega se mi je zdela pa skoro lepa. ko je uprla velike oči proti naši mizi.
V	sedla sta >e ravno meni nasproti. da sem si jih mogel natančno ogledati in napasti svojo letovi-šearsko radovednost.
Že ko sta se vsedalu. sem opazil. da dela oče z desno roko neke nenavadne kretnje. Brezdvomno. som si mislil, je moz nervozen. To da take liervoznosti dozdaj še nisem videl. To niso bile kretnje liervoznosti! temveč to mahanje z roko je bilo bolj podobno otepanju z rokami kakega pobesnelega človeka.
Opazil sem tudi. da je imela deklica med obedom uataknjeno rokavico na levi roki.
Po obedu sem šel na izpreliod po parku.
Tistega večera je bilo zelo vro-ee. Poeasuih korakov sem stopal pod drevjem in poslušal glazbo. katere 'glasovi so prihajali s plesišča.
V	polmraku sem zapazil po stezi, ki je bila vsporedna z mojo. prihajati očeta in hčer. Stezi so se križali, kjer smo se sešli.
—	Oprostite, gospod, mogoče je vam znan kak lepši del parka, kjer ui tako vroče. — me je ogovoril mož. ko je nalahno povzdignil klobuk.
Ponudil .sem se njima, da jih / veseljem sam peljem k majhni reki. ako želita.
Bila sta zelo zadovoljna in smo nadaljevali pot skupno. Pogovor se je pričel, naravno, sukati o ko pališču in o njegovih zdravilnih močeh.
—	Ah. — je pričel mož po kratkem molku. — moja hči že dalj časa boJeiia na neki tajni bolezni. Včasih bi človek mislil, da je nervozna. toda drugič je zopet tako daba. da se komaj premika in ui o liervoznosti skoro sledu. Nekateri zdravniki pravijo, da ima srčno napako, drugi zopet, da je bol tia v prsih. itd.: vsa k je drugega mnenja : jaz pa mislim, da ima lc živčno bolezen.
Spomnil sem se na njegovo mahanje z roko.
—	Mogoče je nervozuost podedovala? — Ali niste tudi vi ueko-liko nervozen''
—	Ne — je odgovoril mirno. — jaz sem imel vedno zelo trdue živec. —
—	Ah. — je nadaljeval kuialu nato . — vi to mogoče mislite, ker vedno maham s to roko. To mi je ostalo vsled strahu, ki sem ga prestal pri nekem groznem doživljaju. Pomislite, moja hči je bila živa pokopana.
Svoje presenečenje sem mogel te z '*ah" označiti.
On je nadaljeval:
—	Veste, je čisto navadna povest. ki se pa ne prigodi vsak dan. Juliette je bila malone od otroških let šibkega srca.
Nekega due so jo prinesli mrzlo m brez življenja v hišo; na .vrtu •se je zgrudila nat-la. Zdravnik je jzjavil, da je bila mrtva. Dve noči sem cul poleg nje in jo končno sam zaprl v krsto ter jo s slugo odnesla na pokopališče v rodbinsko grobnico. Okinčal sem jo s vsemi njenimi prstani, uhani, verižicami in obeski, katere sem ji daroval in jo oblekel v nejlepšo njeno obleko.
Lahko si mislite v kakem stanju Za TNbiDO OglaJOT ni OdfOYOr-sem prišel domov. Edino njo sem ao na npf*TaJŠtn> na nradnittro,
imel na svetu: žena uii je bila žc prej umrla. Vstopil sem v svojo sobo. se vrgel v naslonjač in tam obležal brez misli, volje ali moči. Tresel sem se po celem životu iu srce mi je utripalo presledkoma.
Moj stari sluga, ki mi je pomagal nkiiK-ati Jullictto in jo spru viti v- grobnico, je prišel k meni iu me vprašal: "C'esa želite, gospo« 1 .'
Odkimal sem mu.
On me je pa zopet vprašal: 41 Ali ni!j vas spravim v posteljo''"
"Ne. pusti me!" — seui mu odgovoril in sluga je odšel.
Koliko ur je tako preteklo, ne ve vetu. Grozna noč! Bilo je uir-šo: ogenj j«' v peči ugasni! in vihar je tulil okoli voglov. Sedel seiu v naslonjaču napol mrtev in pred očmi so se mi porajale grozne slike.
Kar naenkrat zazvoni zvon pri velikih vratih. Prvi trenutek me je obšla nepopisna groza. Pogledal sem na velikansko stensko uro: bilo je dve po polnoči. Kdo bi bil v tem času?
In še dvakrat zazvoni: še veliko močneje kakor vprvič. Sluge menda niso slišali. Prižgal sem svečo in šel v vežo. Ves pogum sem zbral in vprašal: "Kdo je zunaj?" — Pričel sem se sramovati svoje stra-hopenosti iu obrnil ključ. Srce mi je utripalo in čutil sem nekako mrzlo grozo. Odprl sem vrata iu zagledal na pragu belo postavo.
Groza me, je obšla iu stopil seiu za par korakov uazaj. — "Kdo — kdo je to V"
"-laz. oee!
"Moja hči!?"
Mislil sem, da seiu ob pamet. — Pričel sem se umikati uazaj in mahati z roko. da bi to prikazen prepodil: pričel st'ui mahati tako kot me vidite mahati zdaj.
Bela postava se mi je pričela približevati.
li Ne boj se. oče. jaz nisem bila mrtva. Nekdo mi je hotel ukrasti prstane, pa mi je odrezal prst na roki; iu ko je pritekla kri, sem zopet oživela."
Zapazil sem. da imu kravo roko. Zgrudil sem se bil na stopnice. Ko sem se pričel zavedati, da je vse skupaj resnica in ne sauio domišljija. sem pričel u videvati kaka grozna sreča me je doletela. — Peljal sem jo v sobo in jo posadil v naslonjač. Pozvonil sem, da bi prišel sluga.
Ko je vstopil ui zagledal deklico. je grozno pogledal iu se prevrnil po tleh — mrtev.
On je namreč odprl grobnico in hotel oropati hčer biserov in dragih verižic.
Vidite gospod, da sva v resnici zelo nesrečna iu pomilovauja vredna človeka.
Potem je umolknil. — Stemnilo se je iu mene se je polastila neka do tedaj neznana groza.
—	Grozeu doživljaj — sem pripomnil.
Prišli smo do konea parka in mož si je zapel suknjo ter rekel:
—	Postaja hladno: vrnimo se.
Obrnili smo se iu celop ot molčali.
sveta Barbare
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
hkvrpwiraao 4m 21. juutrjt 1902 t driavi PnujItuh.
(■LAVNI CKADNUUt
rxfeftMdalk j JOŽ ar PBTEKNBL, Box M. Wliloek. Pa.
I.	podpredsednik: KAK O V ŽALAH, Box 647. forest City. Pa.
IL podpredsednik: LOUIS TArCHAtt, Box 830, Bock Bprlacs. Wys. Tajnik:: JOHN TEJ,BAN, Bor 707. Forest City. Pa.
II.	tajnik: JOHN OSO LIN. Box 402. Forest City. Pa. Waaajnlk: MAltTIN MUHI<1 Box Kt7. Forest City. Pa.
; JOSIP ŽALAH. 1004 NortU Chicago Bt- Jotlst, HI.
YKHOVM ZDRAVNIKI
D>, MABTin ivnc. too Cbleaao St.. Jollet DJL
NADZORNI OHBOBl
PrsčMdaik? IflNAO PODVASNIK. 47S4 Hstfleld St.. Pittsburgh. Fa.
I.	nadzornik: JOHN TORNlC, Box CSJ, Forest City. Pa.
II.	vadsornlk: If K ANK PAVLOVČ1Č. Box 70S. Cooes&atiKa. Pa.
III.	aadsornlk : AN DUB J H LAK. 7713 lssler A rs. Clsrsiaad. UkW.
POROTNI ODBOBi
PitCssdnlk: MARTIN 0BBBŽAN, Box T2. Hast Mineral. Kaaa. I. porotnik: MARTIN ftTHFANClft. Box 78. Fran k I la. Kaas. U. psrotnlk: MIHAH L KLOPČJČ. 128 Dstsob Ara. R. F. D. I. • MAM. Detroit, Mlsk.
UPRAVNIODBOBt
Predsednik ! ANTON HOČRVAR, R F. D. No 2, Box 11%. I. ceraralk: ANTON DEM9Ali, Box 158, Bronjtbtoa. Pa, U. ppraralk; PAVML OBBJBUAR. Box «02. Witt.
Dopisi naj at poMJaj« I. tajnika Iran Otft»i Psana,
Draftraae tlastlel "iLil NAHODA."
P. O.
Iff. r
KDINI SLOVENSKI SALOOR t Duluth, Minn.
Rojakom S) o vratom namanjaM,
da se nahaja moj SALOON pol bloka od TJnion poataje na desni strani W. Michigan St. »ter. 41S Za obilen poieit «e priporoča« ____JOS. 8CHARAB0N
NAZNANILO IN PRIPOROT
ČILO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo ubiskal naš potovalni zastopnik
Mr. FRANK MRK,
kateri je pooblaščen pobirati aa roenino na aai lilt, knjige in dru ge v naao stroko spadajoč« posli ter izdajati praroTeljaraa potr dila. Tiled česar ga rojakom aaj topleje priporočamo.
Uprarniitro Glas Naroda.
NAZNANILO.
i mini rojakom, ki so uu> vprašali /ii pojasnilo glede nagrade, ki jo damo onemu odjemaleu. ka-teri j.- oil ii;u» naročil petkrat eno in iMo Ijlasro, odgovarjaono: nas odje.malec dobi še^to naročilo )fOpobionia zastonj, seveda to velja le pri naročilih enega, in isle-blaga-. Torej uko j«* k\h> naro-t-il ml nas pet rtOdov rdečega vlua liurjJTiiiidv. dobi šrsti	vijia
iiurirtuidv zastonj. Ravno tako dobi oni. ki je naročil že ptt sodov vinskega žganja, šesti sod popolnoma zastonj. Naš natn«-u je nam-riM- potrositi par tiso<: dolarjev v tako reklamo, mesto pa plačevati velike oglase iti pa Mr^ško tu potniki- kateri naj bi rojake ]m> >ia-sell»;nah obiskjdi. Mi h'^'-ino. da n:>i odjr.inalei sami priporočajo naše blago natanko po svojem prepričanju in zato tudi razdelilno reklamne stroške naravnost med naše odjema Ive sadne. l->a je i::.>e blago dobro, to ve vsak. ki je blago pri nas naročil in vemo pa tudi mi. da je bil dosetlaj še vetk zadovoljen, ker do danes »c ni še nihee pritožil.
Za obilo naročil se priporočamo. S s*{)ošJ ovanjeiu Dalmatinsko-Kalifornijska VINARSKA ZADRUGA. HU Washington St.. New York. CJt»&35—5)__N- V
BOJAKI NABCCAJTE SB NA 14GLAS NARODA", NAJyEC.n SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRZAVAJEL
0P0MIN
Tempotom opominjam odiega rojaiui. ki mi že 6 mesecev ut-kaj i dolguje, pa so prav nič ne znioui.' da bi poravnal svoj dolg. Zato niu povem, da mn dam odlog do 15.' junija in ee do takrat ne poravna, potem gu bonu pa s polnim ime nom obelodanil.
Joiin Žakelj. Box I8y. Meadow Lauds. Pa . (20-23—5)
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
« M »
: DELO 0KTT8N0. :
IZVRŠUJE PREVODE ^ DRUGE JEZIKE.
s
UNIJSK0 ORGANIZIRANA
•OSKONOST BOX
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
m NAROČILA P06um NA t
aOVENIC PUBLISHING G9,
82 Cortlandt St., New York, N. T.


... . . v.; H . -V,	i- - j"


Jigtsionnski
B	:
Kitil. Jednita
"a
Inkor pori rana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY. MINNESOTA.
1 |
samo s tridimi besedami, ki so zastonj, nikjer je ni... omagala mu rezale v sree. da je plakal ob je, popustila je se levica... gla-njih bolestno in bridko in se ni san, bolesten krik... iz globočine
GLAVNI USADHXKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry W»y o* box 67, Urad
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Glavni tajnik: GEO. h. BROZICH. Ely, Minn. Blagajnik: JOI1N GOUŽE, Box 105, Ely. Minn. Zaupnik - LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colt.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dz MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111
NADZORNIKI:
MIKE Zl:NIOII. 421 — 7th St.. Calumet. Mich.
PETER SPEHAJR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kane.
JOHN* AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, Ot
JOHN KRŽ1ŠN1K, Route 2, Burlej*, Idaho.	i
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St.. Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St, Rock Springs, Wyo, G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metod«, ftev. X,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, St., od društva Slovenec, Štev. 114, Ely, Minn.
Tai dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na oaebna ali neuradna pisma od atranl članov se ne bode osirslo.
Društveno glaailo: "G L A S NARODA",
Ciganček,
Spisal Ksaver Meško.
NY
i Konec. >
uidfš mi. lopov, ropa morile*'. je kričal za njim v o-ncmogli jezi.
Dolgo j»- sedel na skali in je mislil...
. .. Takih gosli, kakor so bile izgubljene, ne dobi nikoli več... In če bi mu kupila tudi mati nove. ali ee bi mu moral kupiti dru-. g»- Pavle ali gospodar Dvornik — r takih ne dobi nikoli nikjer.
V vsi deželi ni najti takih,
ki in ti vrnem Pripognil se menja in ga ji — Zdaj igra zdaj:
Za snu j alo se j pav o dale«"- spodaj v
Dobim te o prili-z obrestmi.
— je trdil večkrat rajni učitelj, strie Jakob. Resnično, takih ne je nabral j.- ka-!'Jobi llikoli več. In kako naj gre lučal za begunom. Potemtakem v veliki svet in ka-! ko naj gre igrati tam zunaj v va-, seli in mestih krasno in čudovito, rlasno in Viri- zadrhte v nemiru in v začuč-
*o/.du: liu- 'ie!|iu tisočera srca — kako pač? iolnio in škodoželjno j«* zvenel ta j	Hej. vstani. mali Leksej. —
.meh in j»- zbod« l Le k seja kakor vstani in povej; kaj počneš zdaj
in godi. cigan.
hudobne-
pik krčili. Ilitel je za žein in bi ga pobil z kamenjem na tla in bi j;a privlekel nazaj k prepadu in hi ga treščil brez usmiljenja dol v strugo. ..
A Pavle j«- bil že dale«-, in vedel je. da mu iu kos.
— Satan
s sanjami o velikem svetu, z vsemi onimi sanjami, ki so bile tako solnčne in tako čudovito lepe — kaj počneš zdaj z njimi, mali Leksej ?
In kaj počneš / nemirom in -vernim hrepenenjem tvojega meh-c»*ga srea. mali Leksej? t'emu se povzdigaš oči, mali
Satan! — je zajeealo po skalah. Satan' je zašumelo V>°l^eksej. in se oziraš tja črez gor-gozdovih. v odgovor pa se je /,a- ka slemena, tja v neskončno da-snujalo spet sirovo in hudobno. , javo — čemu. mali Leksej" In Le k sej n pa je bilo. da se mora j caj sanjariš o belih cestah tam zgruditi in izdhiniti dnšo. Sedel :unaj v svetu. Leksej. kaj o — je li l skiilo. lief ji' zakrit /. ro- J krasnih, veselih vaseh, kaj o eu-kami in je zaplakal bolno in obu- j lovitih mestih, kjer. so hiše iz
pno ..
—	Leksej ?
Ozrl se je. A nič. L»- globoko spodaj v strugi j«' šumelo valov-je. ki so ga stiskale od vs«-|i strani razdrapan«*, izprane, a v veke nepremakljive skale in so mu rezal«' s svojimi čerwi v živo. da je besnelo od bolečin iti se ji' penilo in je stokalo.
—- Leksej!
A čuj. ali ni zazveneto iz stoletnega šumenja povsem drugo, novo. nenavadno? Ali ni zaječalo.
kakor še ni slišal ječati do zdaj nikoli iu mečih valov? Ali ni zajokalo. zaklicalo?. .. tuj!
—	Leksej!
—	Ali res? Ali kliče njega? — Gosli ga kličejo?... Strune, potrgane od zlobne roke. niso pozabile nanj. kličejo ga v svoji boli?L
Gosli, ranjene, razbite ob pečini. 1
,, j
no spodaj igrača valov, ki jih me-čeje bre2 usmiljenja od skale doi skale — in en j — kličejo ga. — vpijejo po njeni...T
— Pomagaj. Leksej!...
Stopil je k strugi in je pogle-l
mogel utolažiti in pomiriti... Sedel je dolgo ob prepadu—
je zašumelo glasneje... Nebo je prerezal nov blisk od
Šlo je že na večer. Spodaj v va- j izhoda do zahoda, zevriščalo je si se je dvigal iznad hiš belkast v vifcavah, završelo je po dolini, dim: na nebu so se zbirali obla- šume so šumele bolestno, v veliki
ki, da se je mračilo še prej; erez slemena gor se je privalil zdaj-zdaj močan sunek vetra, in za-šumele so šume po vsi dolini.
Živina je čutila prihajajočo noč iu je hotela domov. Ker se pastir ni brigal za njo, se je oddaljevala sama proti dolini. Zvonček se je glasil gor do Lekjieja le še slabo, a mali inuzik ga. je slišal kakor v snu: navsezadnje se je izgubilo ciugljauje povsem, a Leksej se ni zmenil tudi zdaj.
Sedel jc ob strugi in je poslušal, kaj mu je govorilo ono nevidno. ki je sedelo ob njem in ga je držalo za roko iu se je nagibalo k njemu in mu je šepetalo v uho s tihim, mehkim glasom hi mu je odgovarjalo trdo in rezko. Poslušal je in je vedel, da govori resnico. in je plakal ob žalostnih besedah in se ni mogel utolažiti in umiriti. In kako ga je klicalo od spodaj, iz struge, je poslušal.
—	Ali si nas res zabil, Leksej, ali res... ".
Ni jih zabil, a pomagati jim ni mogel, zato je ihtel tako neuteš-Ijivo.
Po dolini se je širil mrak- črez gorovje je prihajala noč s temnim obličjem, ne. ležala in preža-la je nekje v prepadih in se je dramila in se je dvigala iz prepadov — črez slemena gora ni prihajala. ker glej. slemena so še vsa jasna, vsa bela.
Noč jc prihajala — nemirna in neprijazna — od spodaj, izrstru-ge. pa je klicalo glasneje in glasneje.
—	Ali ne veš. Leksej. kako smo ti bile zveste? Ali se ne spominjaš, Leksej. ali si nas pozabil res popolnoma. mali Leksej? Iu tako naglo si nas pozabil...?
Stopil je k prepadu, nagnil se je daleč erezenj in je strmel napeto v globočino. Ničesar ni razločeval med temnim skalovjem — oči so mu bile vse solzue in kal-
ne.
mali
I rebra in še pozlačene navrh ?
Vstani. mali Leksej. vstani in : »o vej!
■ Glej, mali Leksej. ne uresniči-i io se nikoli tvoje sanje. — mali j Leksej! Nikoli se ne umiri ne-j uir tvojega srea: ue izpolni se likoli hrepenenje tvoje duše. — nali Leksej. hrepenenje po veli-cem svetu, ki veš o njem. da je voj pravi dom, Leksej, in da bi •e moral vrniti vanj, ker so te ■ kradli iz njega, iztrgali so te iz ijego z zločinsko in neusmiljeno •oko. ..
Nikoli ne prideš iz te tesne do-itie, mali Leksej. kjer se okreneš e malce in se zadeneš že ob gore u gozdove. Navezan ostaneš vse -voje tlni na to žalostno zemljo. >rikovan ostaneš na ia pretesni cošček sveta, vklenjen ostar- '8 v o ozko dolino, jetnik ostaneš do žalostne tvoje smrti, Leksej!
Nikoli ne zaideš, Leksej. na vesele bele ceste, ki izvira ob njih mleko in med. ki zore ob njih po maranče in ti padajo same v na ročje — nikoli, mali Leksej!
Nikoli ne vidiš onih krasnih
dal v prepad. Teman in strašen jc. ^ kjer umvjo godbo VS1 vas. zijal pred njim. kakor žrelo zma- i<ani in jo ljubijo vsi in u sprej
ja. ki se odpira glad no in poželjivo. Le globoko spodaj je videl nekaj beliti in lesketati se.
—	Pomagaj. Leksej!
Kako vam naj pomorem.... kako vas rešim, ko pa sem tako moči...
—	Leksej...
no kakor rodnega sina v svoje hiše — nikoli, Leksej!
Nikoli ne zaigraš v onih čudovitih mestih, kjer ti plačujejo • •ekini vsako pesem, velike, lepe rumenjake ti sipljejo v klobuk, ko nehaš — nikoli ne zaigraš v 1 ?eh mestih, ker nimaš več gosli.
— Kaj mi očitate, predrage?! _ nikoli ne, mali Leksej!... Saj vidite, kako mi trpi sree, ka- Prišlo je od nekod in je pri ko vse krvavi po vas:	j-edlo k njemu in ga je prijelo za
čutil je dušne in telesne bole- roko in mu je govorilo — izpra-Slab je bil, da je moral se ševalo ga je s tihim in mehkim
—	Naglo si nas pozabil, Leksej...
—	Saj vas nisem, pri usmiljenju božjem!
Pokleknil je. da vidi natančneje v globoeino.
—	Leksej. ali se ne spominjaš, kako smo ti bile vedno pokorne, kako ti zveste in udane vedno. Leksej
—	Vem in va^ ljubim z vso dušo...
Legel je na skalovje iu se je nagnil z gornjim telesom daleč naprej. Napeto je strmel v strugo in glej. hipoma se mu je zazdelo, da vidi viseti gosli na ostri čeri ne daleč pod robom.
Strmel je v skalo, zavito napol v temo, in zadrlitelo mu je sree. Globoko spodaj je šumelo valov-je; nad njim iu ob njem je vil veter, zadeval se je ob razdrapa-no skalovje in je stokal z bolestnimi glasovi, ker mu je trdo, ostro kamenje sekalo skeleče rane; šume so šumele široin po vsi dolini — bilo je, kakor bi se valovilo nemirno, vzburkano jezero širom po Dolgem dolu. Za bliskalo se je. v daljavi je zabobnel — grom in je mrmral otlo in dolgo, kakor bi se jezil z velikim gnevom in se ne bi mogel umiriti.
Nikoli več ne dobiš nikjer takih gosli. Leksej. In v svet ne zaideš nikoli. Leksej. Nikoli ne zagodeš tam zunaj v svetu str-mečim poslušalcem, nikoli ne. — mali Leksej!
Pojdem v svet in zagodem jim. ker vas dobim nazaj. Saj vas moram imeti spet... moram...
—	Leksej! 1 C'er. ki se mu je dozdevalo, da
vise gosli na njej, se je dvigala in se mu je bližala, Leksej je opustil z desnico skalo, ki se je opiral ob njo, in je stegnil roko v prepad.
—	Torej uas vendarle nisi bil. Leksej.
Zablisknilo se je iznova m je zasvetilo po vsem nebu. Posvetilo je tudi v globoeino — glej, — mali Leksej, kako so blizo! Pogumno, brez strahu stegni roko in okleni se jih in jih rešiš in — greš v svet in zagodeš tam zunaj da za drhte tisočera srca — pogumno, Leksej!
Nagnil se je globlje.
Bobneč grom je pretresel nebo
in zemljo, vse je zadrhtelo kakor
v velikem strahu; zatrepetalo je
skalovje pod Leksejem, vzdrhtel
je Leksej sam — z levico se je o-
I prijel krčevito skale, z desnico je I __:i
tesnobi in grozi.Se kratek, napol zadušen vzklik iz prepada... in valovje je šumelo spet enakomerno. kakor je šumelo od nekdaj. od vekomaj.
Tako je umrla umetnost Jakobova. tako Leksejevc hrepenenje in njegove sanjarije.
Rusi in Carigrad. London, Anglija, 19. maja. — Profesor Paul Miliukoff, voditelj konstitueionalne demokratične stranke v ruski dumi. ki se ga snia tra za enega največjih ruskih mislecev, kateri se nahaja zdaj v Loudnu z rusko delegacijo, se je iziazil, da on skoro zagotovo pričakuje, da bodo Rusi zavzeli Carigrad in sra obdržali po vojni. 'Čas je naš najboljši in največji zaveznik', pravi Miliukoff. "Vsak dan se naša moč poveča in to jesen bomo popolnoma pripravljeni."
Neki časnikarski poročevalec mu je stavil sledeče vprašanje:
"Ali bodo pa tudi vaši zavezniki zadovoljni, da boste vi obdržali Carigrad?"
"O, da. brez dvoma!" je odgovoril. "Z zavezniki se mi Kusi popolnoma razumemo. Ministrski nredsednik Asquith je v svojem pozdraviem govoru naši delegaciji razločno omenil, da bomo imeli mi prednost v Carigradu."
"Kaj bo pa potem Anglija imela od te vojne?" — ga je nadalje vprašal časnikar.
"Poleg moralne zavesti, da je storila veliko za civilizacijo", jc odgovoril, "bo brezdvomuo dobila Mezopotamijo. To bo najlepša zveza z Egiptom in Malo Azijo; iu s tem bo tudi preprečena nemška nakana glede Bagdada."
(Najbrže se tudi Kusi varajo v svojih liadali!)
Potopljene ladje.
Berlin, Nemčija. 19. maja. — Od 1. januarja 1910 do danes so nemški in avstrijski podmorski čolni potopili sovražnih parnikov v skupni teži 671,000 ton.
Kongres za svetovno razoroženje.
Washington, 1). C.. 19. maja. — Mornariši komitej je včeraj enoglasno sestavih resolucijo, s katero pooblašča predsednika AVilsoua. da skliče po končani evropski vojni mednarodni kongres, na katerem naj bi se posvetovalo glede svetovnega razoroženja; dovolili so tudi. da se iz državne zakladni-ee porabi $200,000 za plače devetih ameriških poslancev, ki bi se udeležili tega kongresa.
Resolucija se glasi:
Predsednika Združenih držav pooblaščamo, da po končani evropski vojni, pozove vse vlade svetovnih držav, da pošljejo svoje za-sopnike na mednarodno konferenco. katerih nalaga bi bila delovati na Uj. da se napravi nekako svetovno organizacijo, mednarodno soduijo ali pa kako drugo moč oziroma silo. ki bi razsojevala svetovne spore in jih reševala mirnim potom, in doseči razoroženje vseh
OHRANIL ŽIVLJENJE SVOJI MATERI
-o-
DOKAZ ČUDOVITE MOČI NARAVI.
-o-
Da narava večkrat čini čudeže in v takih slučajih, kjer zdrav niki ne morejo pomagati, pričajo oni. ki uživajo II. II. von Sehliek-ov Bolgarski Krvni Čaj in danza-lnem pošiljajo zahvalne dopise, kakor je na primer dopis našega rojaka Josipa Ladanvia. 401 E. Pike St., Clarksburg,"TV. Va., ki se takole glasi:
"Zdaj sem videl, da zastonj ne oglašujete Bolgarskega Krvnega Čaja, ker moja mati je morala biti dolgo časa v postelji ra di svoje bolezni iu zdravniki ji niso mogli več pomagati, odkar je pa to blaženo zdravilo petkrat pila. se popolnoma dobro počuti".
Eno veliko škatuljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja za pet mesecev, pošljemo'za en ilolar ka morkoli:
Marvel Products Co.,
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
Ako hočete pošiljatev osigurati,
glasom in mu je odgovarjalo zakrilil po zraku, iskajoč opore... poiljite 10c. več,
r
Nihče
$1000.00 nagrade
Torej|(druga ponudba
VSAK POSAMEZEN DOBI PROSTO VONŽJO IN VSE STROŠKE POVRNJENE ZA OGLEDATI NAŠE KRAJE, ČE NE DOBI RAZMER NATANKO KAKOR JE ZDOLEJ 06LAŠEN0.
1.	Vsakdo, ki ve za lepšo deželo, boljo zemljo in večje splošne pridelke in da se kupi zemljo za isti denar ali ceneje, kot tukaj.
2.	Vsakdo, ki mi pokaže čisto zemljo v ravnini, da se dobi aker v najem ceneje kot $4.00. V kolikor je meni znano se niti za ta denar ne dobi.
3.	Vsakdo, ki mi pokaže sigurno podjetje ali banko v Ameriki, ki plača več vlagateljem, kakor pa naša Čista zemlja v ravnini.
4.	Vsakdo, ki mi pokaže v Ameriki kraj, kjer raste vinska trta bolje kot pa tukaj.
5.	Vsakemu kupcu zemlje z gozdom v ravnini, ki se obveže isto izčistiti, plačam vožnje stroške, ne glede kje in od koga kupi zemljo.
NAŠ NAMEN JE: GOZDOVE IN MLAKE IZTREBITI IN NAREDITI TRATNIKE IN POUA. PO SVOJI SLABI MOČI BOM PRIPOMOGEL, DA SE NAPRAVI DEŽELA MEDU IN MLEKA.
Rojaki, ki imate denar, k vam se obrnem, naložite ga v naši ravnini. Zemlja vam bode izvrstno poplačala vaš kapital. S tem ne menim kupiti gozd in ga držati, to ne koristi deželi niti kupcu. Zemlja se mora takoj čistiti. Tukaj sc polja, ki so plačala toliko najemnine za aker, za ko-likpr ti jaz prodam aker v gozdu.
MARSIKDO SE BO ČUDIL, DA SE RAVNO SLOVENCEM PONUDI TAKA PRILOŽNOST.
NATO IZJAVLJAM, DA SE NUDI VSEM LJUDEM, KER V SPLOŠNEM PRIMANJKUJE KAPITALA ZA UREDITI DEŽELO IN JO POSTAVITI V PRVO VRSTO KAMOR SPADA.
Tu je na milijone akrov gozda, ki čaka čiščenja, da sc napravi polje, ki ga ni boljšega na svetu. O tem se lahko sam prepričaš pri čisti zemlji. Slovencem jaz ne bom razlagal, kaj raste tukaj, pridi in oglej si zemljo in se bol sam rašel. Jaz ne ponujam nekaj zastonj, temveč dežela sama te vabi, da naložiš denar tukaj. Zato boš bogato poplačan. Garantiram pač vsakemu, da bo naša zemlja v ravnini za poljedeljstvo najdražja, ko bo enkrat vsa čista. Kajti pridela se vsega tolik ona aker, kakor kjerkoli drugje. Podnebje je dobro in milo, voda izvrstna in dežela bo bolj zdrava kot kjerkoli, ko bo vsa čista.
Imam nekaj kosov v gozdu, ki jih čistim, in garantiram večje letne obresti, kakor v vsaki banki. Obenem bo p asvet za polovico do dvakrat toliko vreden.
KOMUR ENAKA PODJETJA NE UGAJAJO, ONEMU NI MOGOČE VEČ SVETOVATI. PRIDI V MISSOURI, OGEJ SI ZEMLJO IN NIHČE TE NE BO SILIL, AKO NE BOŠ GOTOV, DA BO TVOJ DENAR NAJBOLJE ULO-ŽEN.
Ne hodi k meni, niti kakemu drugemu agentu zemlje. Idi torej naravnost k kmetom in prepričal se boš, kakšna je naša dežela.
Vsak posamezen dolar se krvavo rabi za razvitje in čiščenje. Naloži ga in najbolje se bo obrestoval.
FRANK GRAM, Naylor Mo.
i
— - ♦ - • • - . -







GLAS NABODA. 90. MAJA 1916
Miha Muha.
Spiaal Rado Murnik.
I.
"U — to pa že ue bo nič!" je zabavljal Živko odločno in udaril lia mizo, ko sva >"-akala večerje v sotoi poleg kuluujt*. "Ta Miha! Ta Muha! Ta požeruh požeruiki! Vse hoče pobasati sam. Luea ga pu podpira; bolje ga pita kakor I »a gospod a rja!''
"To *eni opa/.il z žalostnim sr-eetn in s praznita želodeem tudi ja/'\ sem mu pritegnil.
*'Veš. ljubi Marko, ta m-uiuuiea si dom i«! ju je. da e»e Miha se zaljubi vanjo in jo celo vzame naposled. Pa je j»rebedast in preneroden za to! Le pomisli, kakšno kavo dobiva zjutraj! Kakšno sme-j tano, uh! Nedavno sem se zmotil' nalašč in seiu uruo popil njegovo.f Sapramiš. ali se mi je prilegla! V*ak milijonar bi se obliznil za njo!"
Ži\ko »i je zamišljen poboža.l( želodec in se pogreznil v prijetne spomine preteklega užitka.
"Taka je ta sraka!'' je nadaljeval obtožni govor. "Miiia Muha srka med — najudva pa poko-J ri kofedme kofodrc kotedrasta kofedra, Tibogim dušam v v »vali i preslaba! Muha .se davi .s kloba-J sami — midva pa otepaj v a kisLo zelje! To je plesni\a pravica! Te-j mu morava krepko ugovarjati! Goupodu Kolariču ne maram ničesar nositi pod nos; nisem noben ovaduh. Pomagaj va si sama! Na( vsak način morava raz^nati škodljivo avezo hlapca iu kuharice! Moj bojni načrt jc že gotov. Jutri se pojdcmo duhove. Pst... Muha lomasti po veži."
Počasi se je priguncal sluga Miha Muha in sedel z leno zado-voljnostjo na svoj stol. Živko ga je motril jako pozorno in delal prikupljiv obraz, Radoveden, kako bo tisto z duhovi, sem komaj čakal prvega miga navihanega tovariša.
''Gospod Muha", ga jc nagovoril priliznjeno, "danes seiu prebral 'črne bukve V
*'Kja!" se je začudil hlapec z! glupim nasmehom. 4'Kaj pa pi-i šejoT'
"Prav lepe reči", se je lagal1 Živko, "posebno pa o strahovih in> duhovih!"
S temi besedami je zbudil zaaii-uiauje Muhi, ki je hitro pomaknil >voj stol bliže pripovedovalcu.
"No, pa povej, povej kaj več!" je pro»»il.
"Bi že", se je branil lokavi tovariš. "Pa bi vidva stvar raznesla med ljudi, da bi se mi smejali! Zakaj človek je že tak, da se upira ravno zlati resnici."
"liog ne daj! Nič ne izdava!" sva obetala Živkti obenem.
"No, naj pa bo!" se je vdal in oprezno pogledal proti kuhinji. "Da bi nas le ne slišala Lucija!"
"Pa govori tise!" ga je izpod-bujal radozuali Miha Muha, pri-maknivši svoj stol še bliže Živku.
"Prav. Naj prvo sem bral. da se more vsak duh povrniti z drugega sveta med nas. kadar želi. samo da mora prej pretrpeti strašanske muke. Zaradi tega da omajajo duhovi večinoma rajši lejn* doma; da >o pa tudi korajžni strahovi, ki jih goni neulcrotna radovednost nazaj na naš svet. In zgolj sreče da donašajo onemu, ki se jim zna prav obnašati."
"1 kakšni so pa taki strahovi je hlastno vprašal Miha Muha.
"Popolnoma ixxkrijni nam živim ljudem", je odgovarjal Živko. "Posnemati /najo vsako jKkstavo; tako hojo. obraz. glas. skratka vse. Oblečeni so vsi enako v bele mrtvaške rjuhe. Na glavi nosijo črne klobuke. Noge si pa obuvajo v tihe eopate. da preveč ne kale nočnega miru!"
"Lejte jih spakov!" se je čudil lahkoverni sluga. "Pa kdaj pa kaj stra«jo?"
"Najrajši tisti večer, predno praznuje kdo na zemlji svoj rojstni dan ali kaj enakega. Pojutrišnjem, 16. septembra, slavi naša Lucija svoj god. Potemtakem se jutri ponoči bržkotie oglasi kakšen pogumen duh. če ne dva!''
"0 presneto, že j<utri! llm! Ob-korej pa! Opolnoči?"
"Navadno opoluoči". je mirno raezlagal Živko. "Toda boljo je. ako jih čaka človek že od desetih naprej. Zakaj ure na onem svetu tudi ne gredo vse enako, prravtako kakor naše ne. In kaj je ta&emu duha do par ur več ali manj, ko j« vrnjen dolgočasne večnosti!"
"Kaj pa -bi moral Vse storiti da m me imili dobrotljivi strah!" je lintel vedeti hlapec, ki se je že bat, da Živko tega ne bo znal po-
pregovoriti z njo najkrajše beiie-diee. Proti des«-tiui pa greste čakat za hHv ali na vrt."
"In če pride..."
"Jn če pride strah v a so v at, se mu morate pokloniti, kadar ga zagledate oddaleč. V znamenje ponižnosti morate stati pred njim s povešeuo glavo, liog nc priza deni, da bi ga hoteli pogledati v obraz! Kno samo željo vain more izpolniti; zato si pa prej dobro premislite, čssa ga poprosite!"
"Priuiaruha!" se je razvnemal Miha Muha. "Če ni nič hujšega, pojdem pa res jutri tja za hlev!"
Tedaj so se odprla vrata: Lu-cija je prinesla veliko skledo češ-pljeve kaše in nakidala hlapcu celo Šmarno goro na krožnik. Nama dvema, je oMal le manjši nezabe-ljeni del na dnu. Navzlic temu sva bila zidane volje.
Po večerji naju jc Miha Muha zaklenil v najino sobico in odšel premišljevat, česa naj bi si želel od nočnega svata.
"Vse mi verjame ta butec", se je veselil Živko. "To bo zopet en k rat /.aba v ica !"
11.
Radovemi Miha Muha je ugibal ves dan, česa bi zahteval od prijaznega duha.
Lucija je bila opazila njegovo zamLšljenost in mu hotela razjasniti tožni obraz a slastnim zalogajem. Velikanska krvava klobasa naj bi razvedrila hlapcu mračnega duha. Midva z Živkom pa sva dobila le kepo kisle rope, ki so se v njej sramežljivo skrivale nedolžne kosti svinjskih rebere: obrezani ideali brez mesa in krvi. Pogrešani kosi najine večerje so gagali po nedounmem sklepu Lucij ine previdnosti pod težko klobaso na slugovem krožniku.
"Ali ni lepa?" je vprašala kuharica. Pričakovala je navdušeno zahvalo od Muhe. Toda on se ni niti ganil.
"Rad bi jo imenoval za kraljico svojega želodca", je odgovoril namesto njega Živko, "in še rajši bi se nemudoma združil z njo!"
"Saj Imaš rebrca!" ga je zavrnila Lucija.
"Veste ka.i*'. se ji je odrezal Zivko. "meni se prav zdi, da inia-te o rebrcih prenapeto stroge poj-me. ker menda mislite, da izgube dobri okus. če se jih drži le količkaj mesa."
"Jezik za zobe!"
"Prav imate! Dober svet — pol premoženja ! Če ne bi imel svojega jezika za zobmi, ne bi imel nikdar nič dobrega, v ustih!"
"Sneda grda! Vse bi pomašil sam!"
"O, vstiga ne! Da bi dobival le iretjino onega, kar nosite na mizo, pa ne bi bil vedno v sredi tako votel kakor prazen j»trali!"
"Zvečer ni zdravo mnogo jesti". je ugovarjala kuharica.
"Zahvaljujem se vam naj topleje. da tako materinsko skrbite za zdravje Markovo in moje. Vaša krščanska dolžnost pa je. da se tudi pobrigate za gospoda Muho! Njega liodi vsako noč tlačit mora; ker mu nakladate laske tovore, pa revček komaj diha!"
"Drugega te ni kakor dolg jezik". je togotila kuharica in jezno o<lhitela. Zastonj jc pričakovala zasloni be pri hlapcu. Živko ga je namreč z rahlimi brcami pod mizo opominjal včerajšnjega pouka.
Miha Muha pa.se je lotil z opravičeno navdušenostjo svoje večerji ee. Dostojanstveno in sainozar-vestuo je sedel za mizo kakor kura. ki vali jajca. V eni roki vilice, v drugi nož, tako oborožen je užival z razpetimi nosnicami nadobudne dišave veličastne klobase in začel v sanjavem koprnenju premikati svoje mogočne čeljusti. Počasi jo je razparal, jemal kos za kosom, ga požiral najprej z očrni, ga popihal, zazijal kakor stara kača in v prijetnem blaženstvu porinil žrtev v brezdno. euiakal kakor pujsek, pomikal in pogoltnil tečni grižljaj. Hes lepo iu iz-podbudno ga je bilo gledati!
No. ali ni bilo dobro?" je prišla vprašat Lucija čez nekaj časa.
Pa tudi zdaj ji ni odgovoril hlapec ničesar! V hudi zadregi je buljil na svoj prazni, polizani krožnik in si trebil korenjaSke zobe.
Ktrhariea ga je motrila vsa pre
ni.
"Kaj si imel v telovadbi, Marko?" rue je vprašal Živko e najini spalnici.
"zvrstno. To je bil namreč edini svetli bi^er mojega malo sijajnega izpričevala!"
"Lep talent, no! Vsa čast! Tudi jaz znam dobro telovaditi. Škoda bi bilo. tie bi zanemarjala take darove. Znaš tudi kaj prida plezati?"
"Pa še kako!"
"To me veseli! Miha Muiia naju zapira vsak večer kakor dvoje anarhistov. Nocoj jo pa le pobriševa malo v zlato prostost!"
Prekanjeni šalogoj je segel pod slaninico in potegnil izpod nje dolg, močan konop in veliko brado iz p rediva. Izpod postelje pa je privlekel bergle iu pošasten čm klobuk, narejen Iz sladkornih zavojev.
Tiho sva čakala, dokler ni nočni čuvaj oznanil deseto ure. Ko sva scfokrepčala s kozarcem limonade. se nama podjetje ni zdelo nič več tako nevarno. Gospod Kolarie je j »rej k one tarokiral pri "Žejni žabi". Pomočnika Jurija tudi ni bilo doma. Bogve kje je vzdihoval za svojo Fani. Hlapca sva videla gredočega skozi vrt v bližnjo krčmo. da si kupi svoj liter korajže.
Kmalu po desetih je zavil Živko svoja dramatična ]»omagala a* rjuho in zagnal vse skupaj skozi okno. Dolgi konopec pa je dobro privezal za železen klin na podok-iijiku, se spretno spustil ob vrvi na vit in povabil še mene za sabo. Skrila sva se za drvarnico na dvorišču.
Ondi si je Živko poveznil čudni kalpak na glavo, si privezal dolgo sivo brado in si ogrnil belo rjuho. Že zdej. brez bergel, je bil strašno lep dull.
Tiho sva čepela v temni seuci. Oddaleč sva videla razsvetljeno okno Lucij ine sobice v prvem nadstropju. Marljiva kuharica je bržkone še kaj šivala.
Ni trajalo dolgo, že se je vračal toj>oglavi Miha Mulia skozi vrt. Naglo se postavi Živko iia bregle. jaz pa mu pomagam, da se ob tem kje ne zahomota v rjuho. Skozi raztegane oblake meži luna in strahotno obseva belo prikazen, ki tiho, kakor v zraku, pluje proti hlapcu.
Mihi Muhi od sti-a.hu zastane noga, ko u glodaj o njogove široko | odprto oči velikansko bradato pošast. Uklekajo mu drhtava kolena. lasje se mu ježijo, kloni mu glava. Duh pa mu z oglodanim re-breem potrka na potno čelo in o-govori babjevernega junaka z zamolklim mrtvaškim glasom:
"Otrok prahu! Kaj motiš mir mojih "kosti ''
Miha Muha zatrepeta močneje in, le še napol živ, ne more črhniti nobene l>esedice, niti se ne upa izgledati duha natančneje.
"Nikar se me ne boj, sin Adamov!" fj-a izpodbuja prikazen. "Prav dober duth sem in prinašam ljudem le srečo!"
"Oli, gospod strah!" blekne Mrha Muha naposled.
"Če me ubogaš, ti izj>olnim katerokoli željo. Ampak samo eno! Česa zatorej želiš?"
"Bogat bi bil rad. bogat, če ne zamerite, častiti duh!" vzdihne Miha Muha. ki so ga nekoliko o-hrabrile prijazne besede ljubeznivega duha.
"Koliko bi pa rad'.'" vpraša votli glas.
"Dober mernik eukinov!" po-4»rosi Miha Mulia ponižno. "Prav lepo vas prosim, gospod duh. iu nikdar vam ne pozabim tega, če mi ustrežene! Iu storim vam vse, kar zahtevate... vse. samo kaj takega ne, kar bi bilo zoper božje iu človeške zapovedi!"
"Poslušaj tedaj, sin prsti!" de glas kakor iz rakve. "V deveti deželi ti živi star prijatelj, katerega pa ti ne poznaš. Več mernikov ima suhega zlata iu dragotin vsake bire. Vse to dobiš po njegovi smrti ti sam. Potrpi iu čakaj. Saj zdaj še nisi vreden tolike dobrote. si še prevelik grešnik! Za pokoro ti ukazujem, da razdeliš vselej kosilo in večerjo pravično na tri čisto enake dele Marku. Zivku in sebi ter ne sneš samopaš-no vsega najboljšega sam!"
Bom, gospod duh!" obeta Miha Mulia.
"Zdaj pa i&opi pod okno Luci-jino, zaženi peaka gori. štej tiho
raz čelo in nemudoma krene proti drugemu ogalu pod Lueijino spalnico.
"To bi storil prijaznemu d aim _ysak večer tudi za pol mernika cekinov!" se na muza zadovoljno in zažene perišče peska na zaiprto okno.
"Kdo pa je?" zavpije Lucija nejevolno in odpira.
"Mijav!" se oglas! Miha Mulia. pa začne naglo in tiho šteti, ne ve-doč. da Lucija kar ne more trpeti mačjega mijavtkanja in da jo je Živko že večkrat dražil s takimi podoknicami.
"Jaz ti že pokažem!" se razjari in izlije polno vedrieo vode na vasovalca. "Ves dan ne privošči človeku dobre besede, ponoči mu hodi pa še nagajat! Mi ne greš? Še-uia neumna! Ali te luna trka?"
"Mijav!" zapoje po ukazu do-brotljivega duha iznova Miha Muha ves moker iu pridno šteje od šestdeset dalje.
"Se nima dosti ta grd oba neumna!" se togoti Lucija. V hudi jezi razlije nad trdovratnim mi-javkačem vedro pomij, katerih je imela v edin o pripravljenih za porednega Živka. "Kar izgrtbi se. ti šalobarda trapasta, prismojena! Da te le sram ni, sram! Tako star. pa še tako otročji! Ali se ti je res zmešalo v glavi ali kaj?"
M ilia Muha z ami javka tretji pot, zdaj pa že precej žalostno. Tedaj midva z Živkom tiho odneseva pete in srečno splezava v_ spalnico.
Čudoma se je čudil drugo jutro gospod Kolarič in dolg-o majal z glavo, ko mu je ovadila kuharica, kaj je uganjal hlapec suoči pod njenim oknom. Vendar sta se umirila takoj obadva. ker jima je Miha Muha uiodw poudarjal, da ni nameraval nič hudega, in obetal, da ne bo mijav kal nikomur nikdar več.
Živko in jaz pa sva odslej rast-la kakor konoplji, ne samo na duhu, ampak tudi na telesu, zakaj po bratovsko je delil Miha Muha z nama deleže Iz kuhinje Lueiji-ne, tiho In vdano pričakovaje obljubljenega bogastva Iz devete dežele.
VABILO NA PIKNIK,
ki ga priredi društvo Delavec št. 39 S. S. 1'. Z. v Conemaugli, Pa., v nedeljo dne 18. junija 1916
na prostoru Cocenavarjeve farme na "Wood vi lie Heights.
Na paknik vabimo vsa sosedna društva iz Conomautgh in okolice, kakor tudi posamezne rojake in rojakinje, da nas omenjeni dan poinosteviino poselijo. Ob enakih prilikah smo tudi mi pripravljeni vrniti milo za drago. Za dobro pijačo in fini prigrizek bo skrbel odbor. Vstopnina za moške $1.00, dame vstopnine proste.
Članom gori omenjenega društva pa naznanjam, da bo moral vsak član prispevati -t 1.00, če prav se piknika lie udeleži, ker dobiček je namenjen društveni blagajni; izvzeti <so le bolniki.
Na veselo svidenje 18. junija!
Anton Kalar, tajnik.
20,24,29—5)
NAZNANILO.
Rojakom naznanjam, da več ne zastopani C. C. I. & Co.. pač pa imam lastno d V in sicer: bel en je (Hemlock bark j. plačam Jfsl.00 za klaftro (cord). Po belenju se bo izdeloval "cedar", torej stalno delo poleti in pozimi. Pridite ali pa pišite na naslov:
John Kuaus.
Charcoal Iron Co. of America. Camp 7.	Newberry. Mich.
1S — ."> Gx v 2 d
Rad bi izvedel za naslov svojega j bratranca MARKA ŽAGAR. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sam o«rlasi. —-Michael Žagar. l:J9:i E. .">:{. St.. Cleveland. O.	1S-20—o
POZOR ROJAKI!
NafoiptiiiU* aMsflo n i suka Ism. kakor tod! mm iwn<k» brk« ia brado. Od tan	rrmatojo v
•tih tednih lcntoi ffostl in dolci Uaj« kakor tad I moikim kratiti brki in brada la itthndo
R*vtnatizcm. kosti bol ali trganje t rokah. wg»h >n v knin. v oamih dneh popolnoma osdra-vim. ran«, opekline, bala. tur*, krasta ia rrinla. potne now. kurje očeaa. ozeblina t par dneh po-
poln>*ns odstranim. Kedor bi moje idr svila bral i	l i -
- • uapeha rabil mu jamčim aa $t.00. PHite takoj ca , Sazailo lia KuOl JtJIOSt.
S spoštovanjem.
F0Z0E1
Za ure, verižice, prstane ter raznovrstno zlatnino in srebrnino
obrnite se name. Prodajam tudi Columbia grafofone in slovenske ! ter drugojezične plošče. Pišite po I cenik!
ANTON J. TERBOVEC, P. O. Box 1.	Cicero, III,
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom Slovencem iu Hrvatom naznanjam, da sem kupil SALOON v Girard, Ohio, v
bližini Erie postaje, kjer točim vedno sveže pivo in druge izvrstne pijače. 7.H mnogobrojen obisk j se toplo priporočam ter <e zo vnaprej zahvaljujem za vsako mi iz-
lije je ANTON Š1VKC ? Doma je izpod Slivnice pri Cerknici na Notranjskem. Od tukaj je šel dne 2o. marca v Cleveland. O.. in od takrat nam ni nič znano o njem. Čuli smo. da je bil na tisti železnici, ki je bila ponesrečena. Tukajšnje društvo "Slovenec" št. 26 S. D. P. in P. D. bi rado zvedelo zanj. Zato prosimo. aki» kdo vii. da ga naznani, ali naj se pa sam oglasi društvenemu tajniku: Frank Požeuel. R. F. D. 1, Kckhardt Mines, Md.
(19-22—5)
JACOB WAHCIČ, 1092 E. 64. St., Cleveland« O.
ANTON ST1H1I. Railroad St..	tiirard. Ohio.
19 20—5
Rojaki!
dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA'* donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.


Colombia gramofone ln alovenake j plošče je dobiti vedno prt: IVAN PAJK. 45« Chestnut St„ Conemaagfc. Pa
Plžlte po cenik. *«»
seneČena. Vendar ni rekla ne bev. do devetdeset iu oponašaj prav ne mev. ampak je pograbila z na glas mačji mi j a vek ne daj se
pa motiti po ničemer! In zgodi se. kar se hoti, le stori vse, kar sem ti zapovedal. in moK% molči o
mnogim ropotom krožnike in odjadrala brartko razžaljena k svojemu ognjišču.
"Izvrstno ate se premagovali!"|Visem. sicer ne pomaga nič; vse bi je dejal Živko Muhi. predno je bilo zastonj in ti n« dobiš nobene-najn zaprl v podstrešno sobico, ga počeneiga cekina! 8reva in mir "Kdo bi pa tuudi zaradi zanikar- tebi, o Miha Muka!" ne krrarve klobase prodajal lepšo Bela prikazen izgine v temi za ! Želiva vam uspešno za- drvarnico, Miha. Hubs pa se od-
V A B IL O «
na
PLESNO VESELICO,
katero priredi SLOVENSKA GODBA
v Moxiiaan, Pa., v soboto 27. maja 1916
v dvorani društva "Triglav". Začetek «'o 7. uri zvečer. Vstopnina za moške $1.00, dame so vstopnine proste.
Tempotom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Jolmstowna in okolkre. da se te naše veselice polueštevilno udeleže. Vsakdo bo našel zabavo, toraj naj nihče ne ostane doma omenjeni dan. Čisti dobiček je namenjen za pokritje stroškov za nove inštrumente.
Za dobro postrežbo, sveže pivo iai dober prigrizek bo iino pre skrbi j eno.	Odbor.
(20,23.25—51
Iščem tri prijatelje: JANEZA in JAKOBA ČESNIK in JANEZA PETROVČIČ. Prva dva sta doma od Šent Petra na Notranjskem, tretji pa iz Postojne na Notranjskem. Vsem trem sem že pisal, pa sc mi nobeden ni oglasil. Zato jiii prosim, da se mi oglasijo, ali pa če kdo ve za njih na&lov, da ga mi naznani, <za kar se že vnaprej zahvaljujem. — Mike Chesnik, Box 134, Somerset, Colo. (19-20—5)
POŠTA ZA AVSTRIJO.
Parniki, ki vzamejo avstrijsko po •te. odplujejo: "Frederick VIII. 31. maja. "Helliz Olav" & junija. "United States" 22. junija. "Osear H." 29. junija. Izreiite ta seznam, da se bodete
Važno za priseljence!
Državni delavski department Združenih držav je odprl svoj urad na 240 E. 79. St., iced 2. in 3. Ave. v New Torku. Urad je odprt vsak dan od osmih dopoldne do osmih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od desete ure dopoldne pa do opoldne.
Namen tega urada je. nuditi naseljencem nasvet, pouk iu pomoč, in sicer vse brezplačno.
Ta urad je obenem tudi posredovalnica za delo in deluje sporazumno iu v zvezi z delavskim departmentom Združenih držav.
Za storjene usluge ni treba plačevati uikakih pristojbin. Pišite ali pa pridite osebno!
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA CRULL
Frodajalbelo vino po............—••• 70e. g«Hor
Črno vino po.........-...... 50c.
Drolnik 4 gall one za .................... tll.Ol;
Brinievec 12 steklenic za.....'........... $12.00
4 gallone (*odč*k) z».......... $16.00
Za obilno^naročbo se priperofa
Marija Grill,
5308 St. Clair Aye., N. L, CIeTeland, Obis
Pozor!	Pozor.
V zalogi imamo i/, starega kraja import'irane
SRPE.
Cena 60 centov s poštnino.
FRANK SAKSER,
a 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y. {j
Beseda znanstvenika.
Arniand Gautier. Trlan francoskega zdravniškega
T
T
i - ^ zavoda in piišalelj nekega znamenitega tlela o prebavi,
je i»reti medicinsko akademijo govoril o zdravilnih in redilniii snoveh vina, in med drugim rekel tudi sledeče: "Vino rje v veliko korist delavcu, ki ne pride dovolj na zrak; starim, slabotnim ljudem; ranjeneeni; turistom; polarnim raziskovalcem; vojaku, ki mora ležati v snegu in mrazu, ter sploh onim. ki morajo prestati veliko mraza. — Z eno besedo, koristi vsem, ki s<-nahajajo v zdravju škodljivih razmerah. Vino jim da moe in eneržijo. da zamorejo prenesti napore.**
TRINER-J EVO
aitriski Elixir grenko vin
vsebuje vse dobre snovi naravnega vina, poleg tega pa se vee drugih redilnih snovi. To vino je najboljši pripomoček za:
ČIŠČENJE ČREVES; PREPREČI ZAPRTJE; PREPREČI GLAVOBOL I. T. D. POVEČA TEK IN TELESNO MOČ, OMOGOČI BOLJŠO PREBAVO, POVEČA DUŠEVNO MOČ, ENERŽIJO I, T. D.
Toraj, ako želite ozdraveli, oziroma zdravi ostati, rabite vedno:
TRMERJEVO AMERIŠKO ELIXIR GRENKO VINO.
V vseh lekarnah-	Cena $1.00.
JOS. TRINER, izdelovalec	*
1333-133& S. Ashland Ave.,	Chicago, 111.
Ako ste ranjeni, otekli, ako vas mišice bole, ako ste prehlajeni, i. t. d. rabite Trinerjev Liniment. Gotovo boste zadovoljni. Cena 25c. ali 50c., s poštnino 35e., ali 60c.
* »:♦•:♦ * * * »:. ^^
m
mnMBM
■ ■< ' : - - •• .. - • •.r-' \ - -	■ ■ ■ '-v
v
GLAS NARODA, 2P. MAJA 1916
Pahljač.
Paul Bourget. — A. Kalan.
(Konec).
Aled presledki pri plesu se je vračala k meni. da mi pokaže svoje veselje in svojo sreeo iu tedaj ini je pripovedovala o svoji mladosti, ki jo je preživela v lirično l»*s v ui*'&t«*eu ob pogorju du Var iu o svojem boluvunju v samostanu v Marseille. Pred kakimi šest meseci je tam izstopila in se porodila. Pripovslovala mi je <» soprogu. ki je "ido dober"', ponovila je * * zelo dober**. Otožuo pa *«• ji je zasvetilo oko. ko rni je ponovila te besede in jaz viu se zanjo še bolj zanimala. Cel roman se je razvil pred mojim du-bom: Ubogu deklica preveč ima za svojo usodo, sirota brez očeta in matere, kakor mi je povedala, ki so jo njeni oskrbniki dali v zakon prvemu, ki je prišel, samo zato. da s»- j*« pr»-j iznebe. Neresnično je bilo oil vsega, kar mi je pravilu ta veeer. saino poroeilo o stari materi, ki je bila pred revo-lueijo baj«- plemenitega rodu.
.Na govoru sem skoro opazila, da je moja mala prijateljica neka tn neeimerna, otroško ponosi-ta. h poznala s« ui tudi, da ji je domišljija zelo nevarno razburjena, ko sem zvedela od nje. kaj vse da je eitala. Ljubila je samo romane, le žal kakor je rekla, da jih je še tako malo brala. Iu pripovedovala mi je o zadnjem romanu. ki ga je brala z velikim navdušenjem: to je bilo znano nemoralno delo Prevosta; iu iz tega romana si je pozneje, ko je propadla, vzela svoj priimek.
—	Torej Manon Leseaut in — Muie. Journalt? — vpnišaru.
—To je ena sama oseba. — odgovori Mde. de Megret. — Sedaj po š«-* poslušajte, na kak ruden iu nepričakovan na«" iti s**iu zvedela, kako se je prelevila ta naivna soproga neznatnega oficirja pomorščaka in postala nekaka — princesa v zloglasnih krogih.
li.
Nekaj dni po tem večerjo o-stavila sew neuadoma Cannes /.a-radi hude bolezni svoje tašče, ne da bi bila še kedaj videla svojo varovanko na plesu pri < 'arlsbergu. Povedala sni je, da je ladija. na kateri sluzi njen soprog, pri Vil-le Franche. Zato nisem se nie eu-dila, da mi ni drugI dan vrnila o-biska. Mi.sliA	s,. rak0j vr-
nem, ako tašča ozdravi; toda bolezen se je vlekla in jaz v tej sezoni nisem več prišla v Cannes.
O kol n ost i so bile pozneje takp. da sem tu ostala tri zime. ne da bi kedaj prišla na Riviero in tudi nieesar nisem več eula o M me. .Journalt. Pozabila pa je nisem, a zaman sem pri pomorščakih povpraševala po njej.
—	Journalt? — odgovoril mi je neki admiral. — Journalt?... Kdo bo to? Jaz le vem, da je to izvrsten častnik, ki je sedaj v Kini.
In drugi mi je na enako vprašanje odgovoril, da je baje v Novi zemlji. tretji pa je dejal, da je v Brestu, ako se popolno ne moti. pa se hoče o tem natančneje poučiti....
Ob takih prilikah seiu poz vedo valu o mladi ženi. pa nihče je ni poznal. Mislite si torej lahko moje iznenadjeuje. ko sem našla zopet sledi za njo in na kak naein! ...
Četrto zimo je bilo po onem plesnem večeru. Bila sem za nekaj tednov v Niči obiskat svoje prijatelje. Moj stričnik Jacques de Breves ponudil se mi je za družbo, pa je zelo zanemarjal mojega moža in mene. Nisem si mogla razložiti njegove zadrego, ki sem jo hitro v svojih razgovorih ž njim opazila na njem. Naenkrat pa. kakor to stori, kdor samega sebe premaga, mi reče stričnik:
—	Alice, dajte uu besedo, da tni ne boste zamerili... Jaz sedaj imam za vas neko neprijetno u-logo...
—	Kakšno? — ga vprašam, sicer iznenadeua radi njegovega vedenja. vendar pa nisem niti od daleč slutila, da bi bila sploh mogoča kaka zveza med njegovo zadrego in med nekdanjo gojenko samostana v Marseille.
—	&e enkrat, kaj ue. da niste užaljeni?
—	Jaz vam zagotovim, da ne... To mora biti kaj posebno važne-
Posipu Važno, ne. pač pa tvadno. Bil sem tako nespa-sem dal besedo, pa sem da ee mora beseda tatu -.. Potem me pa
zanima tudi vedeti, ali sem zvedel resnico... Tudi upam. da se jezite name zaradi tega, kar vam moram priznati?... Včeraj sem bil pri večerji skupaj z mlado žensko, ki je med lahkoživei znana pod imenom Marion Leseaut. Bila je iznenadena. ko je siišala, kar sem mimogrede povedal enemu mojih tovarišev, da ste vi v Niei. Vprašala me je:
—	Ali ste res vi stričnik Mine. de Megret?
—	Da. — sem ji odgovoril.
Ali jo večkrat vidite?
-- Ne tolikrat kakor bi rad in bi jo moral.
—	Vendar vi jo lahko obišče te. Obljubite mi. da opravite pri njej zame nekaj, kar vas nič ne veže. meni pa bi neizmerno s tem ustregli...
Moj Bog. — draga teta. — je nadaljeval Ja<-ques. — jaz sem bil nespameten in slab in sem ji dal besedo. Manon je tedaj rekla :
—	Jaz nisem bila vedno, kar sem sedaj. Bila sem ouiožena iu sem vstopila v svet. Ime mi je bilo M me. Journalt. To je skrivnost, ki jo zaupam vaši časti. Takrat in sicer pri neki posebni priliki, katere se bo Mine. de Megret takoj spomnila, ako ji imenujete moje pravo ime. mi je bila ona zelo dobra. Jaz se ji zato še niseni zahvalila. Rada bi ji v spomin za to njeno izkazano mi prijaznost onega večera, ako dovoli, dala neko stvar, katera meni sedaj več ne služi, odkar sem postala to. kar sem. Sicer ni to nobena dragoee-nost. To je pahljač iz slonovine, ki sem ga dobila v dar od svoje stare matere. Ona ve za to, ker sem ž njo o tem govorila. Prosite jo. ker je bila tako dobra oni večer na plesu, ki se ga gotovo spomni, z ubogo zavrženko. naj vsprejiue to stvar kot spomin na to. kar sem bila. kar pa nikdar več ne bom...
—	Vi ste seveda odklonili ta dar. — v/.kiiknil sem. — in zato si očitate s temi besedami da ji te ljubeznivosti niste izkazali.... Vendar je že to nečuveno. da vam je gospod de Breves sploh upal sporočiti ta nalog od propa-liee!...
—	On se je strastveuo zanimal zanjo, — odgovorila je Mine. de Megret. — Kakor mi je rekel, hotel je le vedeti, če ga ni nalagala. Zgodba, kako je Mine. Journalt od tedaj propala, je čisto vsakdanja. Živahna in koketna. bivajoča v bližini Nie«- in Monte Carlo je imela mnogo dvornikov med onimi iieštevilninii visokimi tujimi gospodi, ki prihajajo tu sem od deeembra do maja na, kratek čas. Ob sijaju razkošja je tudi o-ua propadla. kakor toliko drugih. Iskana dolgo je bila konec-no popolno pozabljena. Bila je sedaj izgubljena stvar, ki pa se ji je vedno tožilo po izgubljeni časti. Morala bi jo razumeti, ker čudna njena misel: meni dati v spomin ta pahljač, je bila gotovo le prošnja, naj jo milujem, naj se je spomnim, v molitvi, naj ji ohranim v svojem spominu kotiček; bilo je neko priznanje, da vse še ni umrlo v njej, in tla je bila boljša jiego njeno življenje.
Tega jaz nisem razumela in zato seiu brez očitanja vesti odklonila ta pahljač. Bila je prošnja ženske drugi ženski, četudi po posredovanju. Vkljub temu sem odklonila. Čujte sedaj posledice!
Nekaj dni pozneje bila sein pri kosilu z možem in še euim obmiz-nim prijateljem v dvorani nekega večjega hotela v Monte Carlu. Par korakov od naše mize je bila pokrita miza za sest gostov. K-uialu so prišli trije gospodje, med njimi moj stričnik in tri ženske, uied njimi ona. ki mi je bila znana pod imenom Mtue. Journalt. Mala ženska, skromna iu živahna. ki me je toliko zanimala na plesu pri Carlsbergu, je postala sedaj, kar ste že uganili. Grdo posuta po obrazu, drzno oko. u-sta izzivajoča in v taki kričeče-drzni obleki, kakor kak reklamen lepak, vsedla se je k mizi. Pogledala je okrog sebe in je mene o-pazila. .. In še po tolikih letih se niseni otresla vtiska propalice, ki me je zbodla s svojim zaničljivim posmehom. V njenih očeh je bilo sovraštvo in izzivanje, ki ga je težko zadrževala. Tako glasno je govorila in se smejala, da so vsi nanjo pogledovali. Čula seiu jo, kako v enomer kriči na strežnika, ker ji je donesel krožnik, ki ni bila ž njim zadovoljna:
—	Pojdite in povejte gospodarju. da mu bom. ako nam bo še tako postregel kakor sedaj, zaluei-ta krožnik v njegovo larfo. ~
Takih besed do tedaj ni rabila. Ves čas pa. me je izlivajoče opazovala, kakor da bi mi kričala s
svojim glasom, s svojimi kretnjami. s svojo predrzno glavo:
— Vi vidite v meni samo pro-palieo. To ste mi dali čutiti, ko ste odklonili mojo skromno po nudbo. Da. da. jaz sem res pro-paliea iu se tudi vedeui kakor — p ropa lie a . ..
Kar mi je bilo pri tem posebno hudo. je bilo to. da je sedel pri usti mizi ob njeni strani tudi moj stričnik. No. vsaj je sploh znana surovost te vrste ljudi po takih zakotjih vsepovsod. Bila sem nespametna. da sem prišla sem si eer res v spremstvu s svojim so pvogoin. Zelo sem bila kaznovana s tako soseščino. Moj stričnik je to od tedaj često obžaloval: takrat pa je omahoval, bilo ga je sram. vendar je čutil neko strast za to nesrečno bitje. Bila ni njegova prijateljiea. pač pa euega izmed onih. ki so bili ž njo pri mizi. Ali je uesrečuiea hotela mene mučiti s tem. da je stričnika zvabila za seboj? Ali je hotela za vselej izbrisati misel na plemenito ponudbo s teiu. da je zaplela v svojo umazano zanjko onega, ki je bil tako nesrečen, da je posredoval v tej zadevi? Vsekako se je ta večer vrnila z Monte Carlo v spremstvu mojega stričnika. ko se je z dosedanjim očitno razišla.
Nasledek je bil drugi dan dvoboj s pištolami, pri katerem pa na srečo ni bil nikdo zadet: nesreča pa je bila, tla je moj nesrečni sorodnik ostal v zvezi s to osebo, ki ga je izrabljala namenoma z nekako grozovito hladnokrvnostjo. Vedno mi je bilo potem v mislili, da bi tega mojemu sorodniku ne bilo uročila in da bi sama ne bila taka postala, ako bi bila jaz prijazno sprejela pahljač od nje... Ko sem brala, da je umrla iu zvedela za oglas, da se bodo prodajale njene stvari, oskrbela sem si katalog. Videla sem, da je v zapisniku tudi pahljač, zato sem sklenila, da ga kupim, da bi ga hranila in se spominjala, da se ne sme nikomur odkloniti ka ke prijazne ponudbe. Treba je pomagati dobrim, da postanejo še boljši in slabim, da ne postanejo še slabši.
III.
Ljubeznjiva gospa je med tem pripovedovanjem potegnila iz svojega etni-ja ta pahljač, ki jo je spominjal, da je odklonila neko prijaznost iu se sedaj tega kesa v svojem plemenitem srcu. O-gledid sein si to nadrobljeno slo-novino, kjer so bile vdelane pa-gode in ptiči v lepem kitajskem slogu izza T-asa Ludovika XV. — Krasni cvetovi čipk so ljubko odsevali iznad rumene vezenine in vonj dišečega parfuma se je pra-šil iz pahljača. Vrnil sem ta spomin gospej de Megret nekako gi-njeu in ne morem se tega sramovati. dasi sem slučajno tudi zvedel. kaj je bilo pravzaprav s tem paliljačem. kar hočem povedati brez ovinkov trdo, kakor se je zgodilo.
Kmalu potem, ko izstopim z Mme. Alice iz avtomobila, dobil
sem pismo in sicer od onega, ki je Mme. de Megret dražil pahljač pri razprodaji. Ta me prosi v pismu, da se snideva drugi dan. Bil je to pomorski častnik, ki pa je odložil svojo šaržo.
— Videl sem. — mi je dejal. — da ste včeraj spremili gospo de Megret iz hotela des Ventes. Ali ste toliko znani ž njo in ali bi ji sporočili, da jo ubogi bivši pomorski častnik ponižno prosi, naj mu odstopi oni mali pahljač čipkami, ki ga je oni dan izdraži-la pri razprodaji, ako sama nima posebnega vzroka, da bi ga obdržala .. Vse vam bo tako .iasno. ako vam povem, da se je Manon s pravim imenom imenovala Journalt. Bil sem. mislim da prvi njen ljubimec tel" seiu ji podaril ta pahljač. Rad bi ga zopet imel za spomin na njo. Nisem pa mogel še naprej dražiti, vendar sem pripravljen gospej vrniti svoto, ki jo je plačala zanj. Ko bi vi vedeli. kako je bi'a ljubeznjiva!
Ni mi treba praviti, da sem se mu izgovoril in da ne morem vs-prejeti tega naloga. Tega tudi sploh nikoli nisem sporočil gospej de Megret. ker bi bila iz tega spoznala, da je bila njena znanka iz onega plesnega večera navadna komedijantka, katere se ni moglo ovirati, da ne bi propa-pala. Ona je gospej trdila, da je dobila ta pahljač od svoje stare matere.
Ali se je lagala ? Ali je hotela s to lažjo stvar nekoliko popraviti?
To bi pojasnilo njeno jezo v gostilni. Morda pa je s tem hotela le še dalje slepariti gospejue-ga sorodnika?
No. naj bo kakorkoli, gospa ni o tem ničesar zvedela. Cemu bi ji tudi omajal njeno mueje s pripovedovanjem tega sleparjenja.? — Čemu bi vdiral v svetišče iluzije, kjer ona hrani podobo te neresnične Magdalene, ki je tudi njej s tem. da jo je zlorabljala, izkazovala spoštovanje — po svoje.
Cenjenim naročnikom w Penna. m v West Virginiji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
IŠČE SE
gozdarje za dolati drva v Mellen Wis. $1.20 za, klaftro. Lep les. Charcoal Iron Company of America, (12-25—>5)	Mellen, Wis

m
Dr. Richterjev
PAIN-EXPELLEfi
za KfaibtM kitali, «k«r«lMt in Befifc-but šbftt in aw-
iic.
Pristni prihaja ▼ zavoju, kot jj# naslikan . tukaj Odklonite vse zavoje, k! niso zape fmteni z Anchor varstveno znam
ko. —
in BO centov v lekarnah ali na ravnost od
F. AD. R1CHTER & CO.
74-S9Waatiaft«a5t Nav Tsrk. V. T.
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"TIIE BUREAU OF 1NDUS-RIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili osleparjeni, oropani ali če so z njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje se oglasili za državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali novo-došle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEiilENT
OF LABOR. BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 230, 5tb Ave.. Room 2012. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do deveto ure zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ure zvečer.

JE IDaa SLOVANSKI DNEVNIK ▼ &O0ITE 81 VANJI
Mr. ZVONKO JAKSHE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila.
Upravništvo *4 Glas Naroda*'.
Veliki vojni atlas
VdpkqoSh ae evropskih držav in pa kolonij akfli posestev vseh veksiL
Občega 11 raznih zemljevidov. Masth la TMka (tna j* 1*% ptf ]S% palM nUka. Cena urno 25 centov.'
Manjši vojni atlas
S
■91 Itttmllh mlri Mu I9HII piliQ,
samo 18 centov.
Tal zemljevidi so narejeni ▼ raanlk karvak, da M VUf lahko apoena. Oanmiena ae vsa vetja meeta, tterilo pife bivaieer. drftav In poeamexnlh meat. Kavno tako je povsod tudi onaiei o beef po vrline, katero aaviemajo posament« drtare.
Polljite Us. all pa ISs. v snamkah la nataniea aaelov bi tol vam takoj odpeiljemo saieljenl atlas. Pri vetje« odjesia dano popui,
Slovenic Publishing Company,
U Cortland* Strut,
Vaw York, W, Y

HARMONIKE
Velika vojna mapa
YojshqocOi se evropskih držav.
Velikost Je 21 pri 28 polc!h< Cena 15 centov. HTn
nori 1st kakršnekoli vrste izdelujem la
popravljam jx> najnižjih cenafe. a delo lri>ežno Ju zanesljivo. V j »oprav o zanesljivo vsakdo posije, ker sem že □ad 18 let tukaj v tem poslu iu *edaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po deln ka-fcorSno kdo zahteva brez nadaljnlh «prašanj.
JOHN WENZEU (017 East 62od St.. Cleveland. OMe.
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JDHN KUJffŠE, ki je pooblaačan pobirati naročnino za list. Glas Naroda.
S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
Ea.iej je aatanien popis koliko obsefa kaka driavs, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij L t. d* V salofl imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-n jene države in na drugi pa celi sret, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri &aa 3« dohiti tudi velike aemljsvlde poeamendh driav, kakor naprimer od Italije, Ktudjs, Nsmiija, Tram-eljtf, Btlglj* in Balkanskih držav. Vsi so vesaal v plaUo 1* vsak stana SO e en to v.
Vagoiils la deaai »oAjltft MB
Slovenk Publishing Company,
U CORTLAND* IT1IIT,
WW TORK m, T,
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do lobma mi m prcprfCal, da dospejo denarna poHljatvs tail sedaj sanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta. <m potr < tajajo pottljatve v sedanjem Cam 20 do 24 dni.1
Toni nobenega dvoma za poKljanje denarjev sorodnikom tal ■—nrf v staro domovinof
100 K yelja sedaj $14.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
Cortlandt Street,	New York, N. Y1
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
ii! (!
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
[(Notary, Public)] V GREATER-NEW TOKIU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. T,
IKDMLUJ1 IN PBKJKRBUJl fnakovntaa pooblastila, vojslke proinje la daj« potrshsi nasveta v vseh vojaikth aadevah. Rojakom, ki lele dohiti ameriiki drfavljaneki papir, daje potrehns imfermaaij* finds datmssa iakreaaja ali issena panika. Ohfsit« is saspas aa ajtfa, kje« Ml Mi« 1» sstldss <9*
VtMnL
.. .aišfSris	. :".>