,Štajerc" izhaja vsaki petek datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-rtijo: za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se jnčuni naročnino z ozi- n>ra na visokost postane. Naročnino je pla-cali naprej. Posamezne Hev.seprodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-riStvo se nahajata v FloJB, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo Bi odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80-— za '/• strani K 40-— za '/* strani K 20"— za V, strani K lfr— za Vu strani K 5 — za '/m strani K 250 za >/•» strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. ska. Težke Izgube Rusov na vsej bojni črti. — Dva ruska bataljona popolnoma uničena. Boji za Dardanele trajajo naprej. — Italija pomirjena. — Nemci zmagujejo na vseh bojiščih. — Srbi koncentrirajo vnovič svojo armado. — Nevtralne države se posve- tujejo glede nadaljnega zadržanja. Avstrijsko vojno poročilo. N a d a 1 j n i n s p e h i v Karpatih. Dunaj, 33. marca. (Uradno). Na Rusko-Poljskem in v zapadni Galiciji je položaj neizpremeujen. Med dnevom artilerijski boj. Posamezni poskusi prodiranja bili so za Rase poTSodi uničevalni. Boji ob cesti Cisna-Baligrod t Karpatih trajajo naprej. Neka višina, za katero smo se več dni borili, prišla je včeraj v našo last. V B8peiskem napadu so včeraj naše čete nekatere rueke oddelke razpršile, ga v boja iz bližine potolkle ter ujele Črez 1.200 sovražnih mož kakor tudi več oficirjev. Tudi še sinočnišo noč smo.iuBke piotinapade na to višino kakor na nekatere sosedne naših postojank odbili ter sovražniku mnogo izgub povzročili. V bojni črti v južno-vzhodni Galiciji in okoli černovic vlada splošen mir. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Da naj, 14. marca. (Uradno). Na Poljskem in na fronti v zapadni Galiciji se splošni položaj ni izpremenil. Sovražnikove napade ob dolenji Nidi kakor tudi pri Gorlicah in južno odtod smo po kratkem boju odbili. V Karpatih so se v mnogih odsekih zopet izjalovili srditi iuski napadi: tako na bojni fronti med gorskima prelazoma Lupkow in Uszok, em v dolini reke Opor, kjer so sa tudi ponoči vršili ljnti boji, in pri Wyszkowu. Bazen številnih ranjenih Rusov, ki smo jih zajeli, smo vjeli nad 400 sovražnikov, ki so se udali v boju mož proti možu. Tndi v pozicijah južno od Dnjestra so se razvili boji. Napad, ki ga je izvedel sovražnik z močnimi pehotnimi četami, se je kmalu ustavil v učinkovitem ognju naših čet in se je razbil z velikimi izgubami za sovražnika. Dalje proti vzhoda smo zopet potisnili peš prodirajočo sovražno konjenico. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Junaški čin prve vrste. Vojni poročevalec Kirchlehner brzo-javil je svojemu dunajskemu listu „Reichspost" sledeče: „Jnžno vreme, ki je zadnje dni posebno v Karpatih povzročilo neverjetna težkoče pri ta-mošnjih operacijah, naša vrla avstrijsko-ogerska krdela ni oviralo, da ne Vw fte Pzkazais s činom ki se mora prvim te vrste prištevati. Ob cesti pri Cisni so si priborili naši vojaki z nedosegljivo hrabrostjo neko višino, za kojo je teklo že mnogo krvi; vihutega ujeli so še črez 1.200 Rasov in precejšno število oficirjev. Boji, koje bijejo naša avstrijsko ogrska krdela v Karpatih, se glede junaštva ne zamorejo primerjati z nobenim bojem v svetovni zgodovini, in stoje nepreklicno na prvem mestu." 0 bojih v Karpatih. Budapeštanski list „Pesti Hirlap" prinesel je poročilo svojega vojnega poročevalca, ki pravi, da so Rusi v zadnjih dneh le redkoma poskušali prijeti naše čete od strani, najbrže zato, ker smatrajo za tak način bojevanja za predolgo-trajen. Nasprotno pa poročevalec meni, da bi bili zamogli Rusi napredovati z večjo srečo, če bi se ne bili spuščali v Irontalne boje. Tako pa ženejo Rusi svoja krdela naravnost v ogenj strojnih pušk. In to niso samo njihove prave domače čete, temuč tudi kavkaške in besarabske. Mestoma so kupi mrličev tako visoki, da služijo četam, ki pridejo za prvimi vrstami v zakritje. Ruska artiljerija je doslej vedno dobro pripravljala napade, sedaj pa je njena moč vsled terenskih ovir oslabljena. To povzroča izvan-redne izgube pri infanteriji, ki so tako velike, da se cenijo višje kakor one pri Mazutskih jezerih. Glede 1500 židovskih rodbin še Rusi niso izvedli svoje grožnje, ker si najbrž nobeden ruski poveljnik ne npa v tej zadevi na lastno roko nastopati in vsak čaka tozadevnega povelja iz višjega mesta. Težke ruske izgube ns Poljskem in pri Užoku. — Ponesrečen ruski prodiralni poizkus proti Kolomeji. — Ova ruska bataljona uničena. — Nad 1000 Rusov vjetih. — Hraber hrvaški polk. Dunaj, 16. marca. Uradno se poroča. Napade močnejše sovražne pehote na naše postojanke vzhodno od Sulejova in pri Lopusznu na poljski fronti smo zavrnili. Prav tako se je izjalovilo več ruskih ponočnih napadov pri Gorlicah. Med temi napadi je naša artiJjetija z ognjem od strani na najbližjo razdaljo zadala sovražnika težke izgube. V Karpatih se je včeraj na večini fronte vršil le artilerijski boj. Tadi na postojankah severno od užoškega prelaza je vladal po dogodkih 14. marca razmeroma mir. Sovražnik je v bojih tega dne imel velike izgube. Od prejšnjih ruskih oddelkov sta bila dva bataljona uničena, 11 častnikov i n 650 mož vjetih ter zaplenjene 3 strojne puške. Severovzhodno od Wyszkowa so naše čete osvojile neko višino, vjele 380 mož in obdržale kljub ponovnim ruskim protinapadom pridobljeno postojanko. Bitka južno od Dnjestra traja dalje. Rasi so z močnimi silami poizkušali na višinah vzhodno od Ottynije (na pol pota od Ko-lomeje v Stanislav) prodreti v smeri proti Kolomeji, pa smo jih v večdnevnih srditih bojih z velikimi izgnbami za sovražnika vrgli nazaj. Ko je dobil nadaljna ojačenja, je sovražnik še enkrat nastopil na teh višinah, napadal v strnjenih množicah tekom popoldneva trikrat na naše tam se nahajajoče sile in imel zopet težke izgube. Pešpolk „General Danki" št. 53 je junaško vzdržal ponovne naskoke sovražnih sil, ki so bile v premoči. Vsi napadi so bili krvavo odbiti. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Boji pri Stanislavu in Črnovicah. Budimpešta, 16. marca. „Az Est" poroča iz Černovic: Ko se je vreme izboljšalo, so se južno in jugovzhodno od Stanislava pričeli boji, ki sedaj za nas ugodnejše potekajo. Rusi so včeraj brezuspešno napadli most pri černo-vicab in vnovič ponavljali svoje napade. Vsi ti napadi so se pa v ognju naših topov popolnoma ponesrečili. Uničili smo nekaj ruskih topov. Sovražnik je imel težke izgube na moštvu in materijalu. Velike ruske izgube. Iz vojnega poročevalskega stana poročajo dne 16. marca zvečer: Tudi včerajšnji dan je bil za Ruse nenavadno izgubepoln. Bojevalo se je na večjem delu fronte in povsod so naše čete vnovič pokazale največjo hrabrost. Rusi so se Straschill'ova greneioa Is zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna. Zato jo je priporočati zlasti m turiste, lovce, vojake, = romarje itd. ====== včeraj posebno severno od Nadworne zelo tru-«ij dili in polagali največjo pozornost očividno na cesto Stanislaw-Kolomeja. Trikrat so z došlimi ojačenji poizkušali prodreti, pa so vedno odnesli krvave glave. V teh bojih se je posebno odlikoval zagrebški pešpolk štev. 53. Tadi pri Gorlicah so se Rasi tradili, da bi zopet osvojili svoje izgubljene postojanke, bili so odbiti, kakor tudi na Rusko-Poljskem. Omeniti je vredno boj pri Lopusznu. Nemško vojno poročilo. Wolffov biro poroča! Veliki glavni stan, 13. marca 1915. Vzhodno bojišče. Rusi so se umaknili iz okolice pri Angus-town in iz severno-vzhodnih krajev nazaj za Bobr pod obrambo topov trdnjave Grodno. Ob Orzycu severno vzhodno od Prasznysz vrgli smo Ruse nazaj. Najvišje armadno vodstvo. Odbiti ruski napadi pri Prasznyszu. — 2000 Rusov vjetih. Bero lin, 16. marca. Veliki glavni stan: Na obeh straneh Orzyca severo-vzhodno od Prasznysza so napadli Rasi. Povsod smo jih odbili. Posebno hud boj se je bil pri Jednoroseku. 2000 ruskih vjetnikov je ostalo v naših rokah. Južno od Visle ni ničesar poročati. Najvišje a.madno vodstvo. Mir z Italijo. Kakor ve „ Frankfurter Zeitung" poročati vsled zanesljivih obvestil iz Berolina, je položaj med Avstrijo in Italijo precej pomirljiv. V do-tičnem listu se namreč čita: BV posameznih listih najdemo več ali manj previdno omenjanje italijansko-avstrijskega razmerja. Lahko zadostuje, če rečemo, da se to razmerje po naši vednosti ni poostrilo, kakor bi to sledilo iz posameznih italijanskih listov, ampak da se vrše posvetovanja, ki sicer ne morejo biti končana v 24 urah, ker ne gre za pri-prost ada" ali „ne", ampak za posvetovanje gotovih določenih predlogov. Ne da bi se udali pretiranemu optimizmu, smemo čakati na pogajanja z npanjem na daljni sporazum. Za kaj je šla Anglija v boj ? Iz Londona se poroča, da je „Tirjoes" prinesla daljši članek pod naslovom „Za kaj se bojuje Angleška ?" V tem članku se priznava, da je imel Bethmann Hollweg prav, ko je izjavil, da bi bila Angleška stopila ob stran Francije, tudi če Nemčija ne bi bila kršila nevtra-litete Belgije, čast in interesi Anglije so jo pri-sisilile, bojevati se ob strani Francije in Rusije, ker ste te državi s sigurnostjo računale na pomoč Anglije. Angleška pa se bojuje v prvi vrsti General in usmiljeni brat. Resnična dogodba. (4. nadaljevanje). Kakor smo že začetkoma omenili, odpotoval je z Dunaja z nekim Angležem na Ogrsko. Toda ta zaplotni mecen (dobrotnik) se bi smel po vsej pravici kot vzorec občne angleške prevzetnosti, trdoglavosti in še večih temu ljudstvu prirojenih slabih lastnosti imenovati. Ž njim v slogi in sporazumu živeti bila je nemogoča stvar; še nobeden ni zdržal pri njem vsaj meBec dni. Tudi mlajši Schroder se je že pred pretekom četirih tednov ločil od tega čudaka, ako-ravno si je po vseh svojih močeh prizadeval potrpežljiv ostati, vse težkoče in sitnosti prenašati in njih konec zaupljivo pričakovati. Prišlo je po desetem ali ednajstem prepiru. Osamljen je bil sedaj sedemdeset milj od nemške meje, brez vse pomoči v deželi, ki je bila takrat še nekako poindivja. Tudi podnebje za tujca nikakor ni bilo ugodno, temuč v mnogem oziru nestrpno in nezdravo. Živila so sicer bila po ceni, a tujčevemu želodcu neprikladna. Tako deželo prepotovati v tistih časih, bilo je jako težavno in deloma tudi nevarno. In še posameznemu člo- sama zase, za tradicijonalno politiko ravnotežja držav, za zmanjšanje naraščajoče moči nasproti vzhodni angleški obali, za angleško svetovno vlado nasproti cilju Nemčije : Anglijo uničiti in si ustvariti lastno svetovno vlado na podlagi militarizma in birokracije. Srbija nanovo koncentrira svoje čete. Iz Bolgarije dohajajo poročila, ki pravijo, da je od sobote dne 6. marca do 17. marca ustavljen v Srbiji ves osebni promet, ker se srbska armada vnovič koncentrira. Nadalje je došlo poročilo iz Črnegore, da je opažati v Hercegovini koncentracijo avstrijskih čet, ki so s svojimi baterijami pričele obstreljevati črnogorske postojanke pri Goraždi in Foči. Grška kljubuje Srbiji. Kakor poroča BK6lnische Zeitung", pišejo „Baseler Nachrichten" povodoma sestave novega grškega ministerstva, da franconka armada, ki jo zbirajo v severni Afriki, ni bila nemenje-na le proti Turčiji, marveč tudi za vpad na O-grsko. 200 000 mož angleško-francoskih čet naj bi se izkrcalo v Solunu, da ojačijo srbsko armado v toliko, da bi ista mogla pričeti z ofenzivo proti južni Ogrski. Za ta načrta pa niso mogli pridobiti kralja Konstantina. Ni hotel pomagati akciji, ki je bila direktno naperjena proti Avstro-Ogrski in Nemčiji, in je prepovedal svobodni prehod zavezniških čet skozi grško ozemlje. Bolgarska meja proti Srbiji zaprta. „Agence telegr. Bulgare" javlja: Z ozirom na vedno bolj se razširjajoče epidemije v Srbiji je vlada zaprla mejo za vse neposredno iz Srbije ali iz Grške preko Srbije prihajajoče potnike. Ta cdredba je provizorična ter velja le tako dolgo, dokler ne bodo na obmejnih postajah postavljene poseftne barake za karanteno. Iz najnovejše zgodovine Dardanel. Ko je Rusija dobila Azov, leta 1739, je začela gledati na zahod iz zaprtega Črnega morja. Že leta 1770 prodre rusko brodovje pod poveljem Angleža Elphinstona do Kefeza, a se umakne nazaj, ker prvi ruski admiral Orlov nima poguma za nadaljno prodiranje. Mir v Kučiik Kaj-nardži leta 1774 dovoli Rusom prosto pot skozi Dardanele, seveda samo za trgovske ladje. Za časa Napoleona si pribori angleški admiral Duckworth z dvanajstimi večjimi in mnogimi manjšimi ladjami brez posebnih težkoč prehod skozi ožino, 19. februarja 1807. Naenkrat je pred Carigradom. Turki z največjo hitrostjo Dardanele utrjujejo in ko mora Duckworth 2. marca nazaj, ima brodovje večje izgube kot prej. Mir leta 1809. prepove prehod vsem neturžkim ladjam. 13. julija leta 1841 sklenejo evropske velesile — Rusija, Anglija, Francija, Avstrija in veku brez povoljnih sredstev kakor je bil naš mlajši Schroder ! Da se je mera njegovega trpljenja docela dopolnila, je še povrh težko zbolel. Crez šest tednov ležal je v bajti nekega Razza. Razprodal je obleke in perila kolikor je-le zamogel pogle-štati, ter se vračal s vsem naporom nazaj proti Pressburgu, kamor je konečno komaj prilezel. Upal je tukaj najti kakšno pripomoč. Med-potoma do-sem je moral že tuintam beračiti, a tukaj se je nadejal najti sredstev, ki bi mu to bridkost zamogla odvrniti. Trudil se je v tej smeri mnogo, vse je poskušal, a vse je bilo — zastonj. Vse njegove še tako skromne želje in zaupljive nade imele so najhujšega sovražnika v njegovi veroizpovedi, ki je bila evangelj-ska. Ko mu je že takorekoč pretila smrt gladu, storil je v svojem obupu dvojnati sklep obenem: odpovedal se je veri svojih očetov ter postal — usmiljeni brat. Sedaj je bil seveda rešen. Sedaj ni bil samo preskrbljen s živežem, ampak dobil je še več kaj; ta red posvečuje namreč svoje delovanje edino-le postrežbi bolnikov in brat Schroder je izkoriščal priložnost, da bi si tukaj le k svojemu zdravniškemu znanju še več kaj pridobil. Cital je pridno zdravniške knjige, opazoval Prusija — s Turčijo ono znano dardanelsko j godbo, glasom koje so se Dardanele in pa Bos zaprle vojnim ladjam vseh držav. Začeti krimske vojske je bilo anglo francosko brodo ukrcano južno od Kum-Kaleh, v zalivu z dovoljenjem Turčije je preplulo ožino in priS pred Sebastopol. Pogodba od 30. marca 185| je potrdila pogodbo iz leta 1841, ker določi 1. Brez dovoljenja sultanovega ne sme nobe tuja vojna ladja skozi Dardanele in Bosp 2. manjšim vojnim ladjam, ki jih uporablja poslaniki, dovoli sultan s posebnim dovoljenja prehod, kakor je bilo to že prej. Leta 1878 šle angleške ladje skozi, da branijo Carig pred Rasi. Berolinski kongres je dne 13. je potrdil dotedanje pogodbe. Dne 16. septemb 1891 sklene Turčija z Rusijo posebno pogod ki dovoli prehod ladjam takozvanega roške, prostovoljnega brodovja; če je izobešena trg ska zastava in so vojaki na ladjah, -morajo Rd porto o tem obvestiti. Od tedaj naprej si Ros neprestano prizadeva izsiliti od porte prehod: vojne ladje, kar je seveda isto kot gospodsto nad ožinami oziroma Carigradom. Vprašanje o Dardanelih. Francoski list „Echo de Paris" je pred dnevi pisal: Narod, ki stopi v naš krog, ne stori te; da javi svojo kandidaturo že v naprej določe vlogo niti za vnaprej določen dobiček, katerei hoče doseči z najmanjšimi sredstvi. Načelo so darnosti obstoji v tem, da delajo vsi za vi Tako je ravnala ententa od začetka vojsko s< in ta metoda je izborno uspela, tako da nim; mo nobenega vzroka jo zavreči. Kakšen poav naj ima to, da nagromadimo na jedni točki vi likansko moč, neznaten del moči pa postavi na točke, kjer bo padla konečno odločitev ? P dec Dardanel bo gotovo prvovrstno sredstvi da dospemo do konečne zmage, ampak sami sredstvo. Ključ do orijenta ne leži na dni jednega turškega pristanišča. Treba ga je iska; nič manj ob Donavi, ob Adiži, ob Visli. „ Temps" pravi: Turško glavno mesto nil določeno, da postane takoj po osvoboditvi last jednega osvojilca. Dobili je bomo z združenimi močmi in bo ostalo pod kontrolo treh velesil, ki so ta čin pripravile. Kadar se bodo vršila' mirovna pogajanja, ki bodo dopuščala, da se o^ pravičenim zahtevam narodnosti ugodi na podlagi ravnopravnosti in ravnotežja, takrat se bo[ določila usoda Carigrada tako, da bo dano poroštvo za mednarodno pot skozi morske ožine. Države pa, ki se udeleže tega podjetja bodo stale seveda v prvi vrsti ne samo na časti, da bo služile pravu in civilizaciji, ampak tudi m dobičku, ki ga mora prinesti razpad turške ca revine. Kdor je pa pripravljen za vojsko proti centralnim silam na Bosporu, mora biti pripravljen na vojsko tudi drugod. Te izjavo komentira „Kolnische ZeituDg' sledeče: Kar pravijo Francozje, je to: Vi (to je sedanji neutralci) se smete pač bojevati na naši je skrbno potek bolezni pri mnogoštevilnih bolnikih, poskušal je s vspeh obetajočimi zdravil-skimi sredstvi, in v teku kratkih let prilastil si je take izborne praktične zdravniške znanosti, da je zaslovel zaradi njih daleč naokoli. Brat Bertrand — to je bilo njegovo rodovniško ime — odlikoval se je med stoterimi svojimi sobrati in vsacega bolnika so blagrovali, ki je imel srečo: priti njemu v roke. IV. Knez Venceslav Liechtenstein je imel mnogo grajščin na Avstrijskem; med temi je bila velika majoratna grajščina Feldsberg. K tej grajščini je slišalo tudi mesto enakega imena, v katerem je knez Venci vsako leto za nekaj mesecev bival. Imel je v tem mestu krasen, za- j res knežji grad. Ne daleč od tod je stalo razsežno poslopje samostana usmiljenih bratov, obenem kot bolnišnica. Omeniti moramo tukaj, da je knežji rod Liechtensteinov prvi vpeljal v avstrijskih deželah red usmiljenih bratov in da je v naši državi kot prvi samostan tega reda bil ustanovljen v Felds-bergu. Ko je nekoč knez sprejel nekega iz Ogrskega došlega tujca ter od tega zvedel o nepre- 3 — strani, ampak tam, kjer se nam prav in dobro zdi. Kaj bo vaš dobiček, to se bo pokazalo pozneje. Pred vsem ne premišljujte, kaj bo s Ca-ngradom in s Turčijo, ampak bodite najprej zadovoljni, da dobi ententa morske ožine. Vse ostalo se bo pa odločilo za Italjane ob Adiži in za Rnmune ob Donavi. Tam se smete bojevati proti Avstriji in Nemčiji, da nam olajšate »sredstvo" za oremago Carigrada, Carigrad sam bo pa naš." Ce je ta komentar pravi ali ne, o tem ne govorimo. Beležimo vse le kot kronisti. Vzrok rumun8ke nevtralitete. Pod pseudonimom Zorky prinaša buka-rešks dopisnik petrograjske „Rječi" pogovor z rnmunskim državnikom, z vodjo konzervativne stranke Margilomanom, kakor se da posnet, v/, dostavka, katerega je v pogovoiu napisal MllJDfiOV. Margiloman pravi: „Za Romunijo je nev-tralneta neobhodno potrebna. Če bi jo pa bilo potrebno opustititi, bi se bilo treba ozirati bolj na Besarabijo, kakor na Sibinj. V Sebinju Romuni raznarodovanju mnogo bolj izpostavil kakor v Besarabiji. V Besarabiji stoje vsi r„„ redi romunskega prebivalstva pod ruskim vplivom. Besarabski Romun je postal celo minister. Trgovci se morajo popolnoma prilagoditi svoji okolici. Romunski kmetje niso nobena moč, ker nimajo nikakega zavednega vodstva. V Si-bmju se bo pa vladni sistem ne glede na končni izid vojske vedno bolj razvijal v prilog narodnostnim težnjam Romunov. Vojska bo trajala gotovo še več mesecev. Če stopimo na stran Rusije, nas napadeta bržkono Turčija in Bolgarija. Mi bi t6daj morali primerno braniti svojo južno mejo in bi mogli razviti proti Avstriji le del svoje moči. Proti vmešavanja v vojsko govore tudi naše finance in naša prometna sredstva. Ce se zavojščimo z Avstrijo in Nemčijo smo zastran živeža popolnoma odvisni od Rusije! Ali bi bila Rusija taki nalogi kos? Povdarjati pa moramo, da je doslej poleg Rusije le Francija energično zahtevala našo in-tervencijo. Kakor se kaže, Angleži ne žele de- lltve Avstrijo sn oni raz bolj zadovoljni ? res zavidajo sibinjski romunski kmetje sbrate v Rumuniji zaradi njihovega blagosl? Ali bi bila aneksija vodilnim rumunskirogom res tako všeč? Ru-munsko plemstvoa ta načrt nične ogreva? PlemBtvo vidi neist, ki tiči v tem. če se državi priklopijo nlni kmetje, ki kulturno visoko stoje, ki sarodno zavedni in ki bi znatno ojačili detatično mišljenje v deželi." Tako mislijolumuniji sedaj, kaj bo pa prinesla bodočnosisti z ozirom na najnovejše dogodke, tega panič ne vemo. Vjetiski generali. Iz velikega nkega glavnega stana poroča Wolffov biro: Ruska uradi poročila zamolčijo ali obsežnost poraza rimski bitki v Mazurih ali pa skušajo poraz laziti. S temi zanikanji se ni treba več nadaljaviti. Kot dokaz velikosti poraza naj služi ta lista vjetih ruskih generalov : Od XX. armacga zbora: Poveljujoči general, poveljnik arierije, poveljniki 28. in 29. pehotne divizije ter. pehotne brigade 29. divizije. Poveljnik 28divizije je bil ranjen in je umrl. Od III. armaega zbora: Poveljnik 27. pehotne divizije in J te poveljniki artiljerije in 2. pehotne brigie, od 53. rezervne divizije divizijonar in povmik 1. pehotne brigade, od 1. sibirske kozaša divizije en poveljnik bri- Okrog 60.000 vojakov je povrhu umrlo za raznimi kužnimi boleznimi. Trajne izgube francoske armade znašajo torej ca. 1.100.000 mož. Ker znaša mirovno stanje francoske armade 700.000, je smatrati, da je večina francoske aktivne vojske tudi že uničena. — Izgube belgijske armade so cenijo na 130 000 mož. Najmanjše izgube ima Anglija — namreč le 80.000 mož. Tripelententa je torej žrtvovala vojnemu bogu že grozno haka-tombo 3 in pol miljona mož. Tojaške zadeve. Ustanova bronaste svetinje za hrabrost. Njegovo Veličanstvo je izdalo sledeče povelje: „ Ustanovim bronasto hrabrostno svetinjo za osebe moštva. Ta svetinja se ima iz brona v mjavkasti barvi v podobi srebrne svetinje 2. razreda kovati in se tudi na enakem traku nositi. Pravico podelitve te svetinje imajo poveljniki korov, za neposredno armadi prideljene pa armadni poveljniki. Podeli se naj ta bronasta svetinja tistim osebam moštva, ki so bile od armadnega poveljstva ali pa od armadnega nadpoveljstva pohvaljene. . . Odlikovanec z bronasto hrabrostno svetinjo nima pravice do kake doklade (Zulage). Bronasta hrabrostna svetinja se sme tudi podeliti moštvu kake zavezne armade. Dunaj, dne 14. februarja 1915. Franc Jožef m. p. Avstrijci! Domoljubi! da delajo angleški zastopniki pri nas v drugem smisla, kakor pa francoski in angleški pcslanik, in v Sofiji zopet v drugem. Vlada je ravno teh misli, kakor jaz. Ravno tako tudi Bratianu. Mi se bomo trudili, da ostanemo nevtralni, ampak pripravljeni smo na vse eventualitete. Bili bi bedaki, če bi že sedaj stopili na areno. Izid vojske je še negotov; mi pa ne smemo riskirati posesti, katero smo pridobili. Tudi kralj stoji na tem stališču." V svojem dostavku pravi Miljusov: „ Pogosto je koristnejše, če poslušamo glas nasprotnika, kakor pa prijatelja. Popolnoma res je, da imamo mi v Rusiji dovolj povoda, da se vprašamo: Ali je res tako-gotovo, da žele sibinjski Rumnni priti pod iumunskega kralja? Na kaj se opira mnenje, da bodo ti z romunsko vlado cenljivi znanosti in spretnosti brata Bertranda, je urno znal ukreniti, da ga je dobil iz Press-burga v Feldsberg. Kolikokrat se je knez ob času vsakoletnega bivanja v Feldsbergn Čutil bolehnega, vsakokrat je dal poklicati brata Bertranda, ki svojih sobratov ni prekašal samo v vedenju in jeziku, temveč v veliko večji meri tudi s svojo zdravniško umetnostjo. Zaupanje, koje mu je knez izkazoval, je najbrž ojačilo in pospešilo učinkovanje prizadevanja brata Bertranda ; knez je čislal in v vsem odobraval njegov način zdravljenja ter se v vsakem oziru ravnal po njegovih predpisih. Že nekaterikrati rešil je kneza iz jako kočljivih napadov v različnih boleznih, prejel za to bogato nagrado in povrh še darilo ter jo s tem svojemu redu povišal ugled in pridobil mnogotere prednosti. Da je pa ta — napol-duhovnik po svoji rodovniški obleki — brat knežjega ljubljenca in odlikovanca, to se Liechtansteinu niti sanjalo ni. Se to ni mislil, da bi bil njegov znanec. Isto-tako si usmiljeni brat Bertrand ni domišljal, da bi znal knez o njegovem krvnem bratu kaj vedeti ali ga celo poznati. Ko se je svoji veri iz mladostnih let odpovedal, zadrževal ga je nek notranji čut —■ dvoumevni čut, — da bi poizvedoval za svojimi sorodniki, v prvi vrsti po Pariški list „Matii' piše o vojnih izgubah in sicer, kar zadevlji tripelentento, sledeče: V ruski armadi e padlo do konca januarja približno 680.000 mo. Statistika uči, da pridejo na 1 mrtvega vojaka 3—4 ranjeni; na podlagi tega računa bi imela torej ruska armada nekaj nad 2,200.000 ranjmcev. V nemški armadi ozdravi približno 70»o ranjenih vojakov popol- Odlomki iz nagovora p. n. gosp. Jož. Orni g a noma, tako da se mor.jo zopet vrniti na bojišče, ob priliki slovesne zaprisege ces. kr mladostrel-To razmerje je v ruski armadi gotovo neugod- cev iz Ptuja m od sv Barbare v Halozah nejše, že radi oddaljenosti bolnišnic in dolgo- »Pozdravljam Vas 1 Prileten mož sem ^že to- r^-t^ET^-----i------S^amjamn^^mati^ da ko stojim tukaj pred Vami in med Vami, se da izgubijo Rusi poleg mrtvrrr US vbhkmesec omiaui»-T_žn*im_aft_jIakor yj čvrstega, z mlade-približno 80.000 mož, ki postanejo nesposobni niško navdušenostjo navdahnjenega Avstrijca, za nadaljni boj. Trajne izgube ruske armade v prvih 6 mesecih je torej ceniti na 2,300 000 mož. Mirovno stanje ruske armade znaša 1,844.000 mož. Ako primerjamo število izgub s številom mirovnega stanja, vidimo, da je (pri tri- ozir. štiriletni vojaški službi) znatni del ruske aktivne vojske že uničen. K temu pridejo pa še izgube na vjetnikih. Po istem računu izgubi ruska armada mesečno še 64 000 mož, katere zajamejo ali Nemci ali Avstrijci. — Francozi izgubijo mesečno 44.000 vjetnikov. Padlih vojakov šteje francoska armada do konca januarja 360.000, ranjenih 900.000, torej po znanem razmerju približno 1,260.000. 70°/o od teh ozdravi popolnoma. 30% jih ostane nesposobnih za vojaško slnžbo. svojem bratu Frideriku. Z dvorniki kneza Liecht-enstein-a in političnimi osebami sploh ni občeval. Najmanje pa mu je bila dana priložnost se sniti s svojim bratom, akoravvo je ta začasa knežjega bivanja na Dunaju vedno in trajno moral biti v bližini svojega dobrotnika. Osebno to ni bilo mogoče, kajti Friderik svojega gospoda, akoravno major in osebni adjutant, v Feldsberg nikdar ni spremljal; zadržavala ga je v tem oziru njegova dolžnost, ki je med drugim od njega terjala tudi to, da je moral biti dan na dan kot učitelj navzoč v vojaški šoli v pre-stolnem mestu, v kojem ga knez ni utegnil pogrešati ; zdel se mu je prepotreben in nenadomestljiv. Toda v neki hudi zimi prijela je bolezen, kateri pravimo Bpodagra," kneza na jako hud način. Mož, ki ni bil vajen mirovati, ne mirno sedeti in ne mirno ležati, bil je nadlegovan in prisiljen k temu kakor še nikdar v svojem življenju. Pošiljal je po vse mogoče cesarske telesne in dvorne svetnike, ki so mu bili vedno na razpolago; izpolnjeval je na najnatančnejši način in s vso pokorščino vse njihove nasvete in predpise; molil je, klel in blagroval obenem zdravniško modrost, toda presneta „podagra" kljub temu ni odnehala. Nakrat mu pride v kojega edina ljubezen je — ljubezen do mile in prekrasne naše domovine. Sto in eden ste; lepo število ! Sto in eden strel se izstreli, ke-dar se pripeti v naši prevzvišeni cesarski rod-bini pomenljiv, za vse avstrijske narode razveseljiv dogodek. In sto in eden Vas je sedaj tukaj. Pomenljivo število! Strelci se imenujete in ta naslov pomeni še več kakor slavnostni strel — sto in eden-kajti vsakteri izmed Vas velja v sedanjem resnem času za sto in — morebiti še za več. Srčno Vas pozdravljam ! Naša ljuba domovina je sedaj skupno z našim zvestim zaveznikom — Nemčijo — od zahrbtnih sovražnikov hudo ogrožena. Od vseh spomin — brat Bertrand ter nja zdravniška znanost in izurjenost. Hipno prišlo je kuezu na misel, da ga pokliče. Posebni karir (odposlanec) je takoj moral odriniti po njega v Feldsberg. Poklicani se je podal takoj na Dunaj. In glej! Mogoče, da je pripomagala k zboljšanju knežjega stanja več ko vsi telesni zdravniki in njih sredstva zoper označenega ljutega sovražnika — podagro —■ ta čutotvorni otrok, koje-mu se pravi brezpogojna zaupljivost do zdravnika, vera v njegovo pripomoč, ki je tukaj delala svoje nezapopadljive čudeže, ali je morebiti pripomogel k urnemu ozdravljenju tudi že konec najhujših napadov bolezni; kratko rečeno : knezu je bilo mučno zvijanje in ječanje odvzeto, kakor hitro ga je vzel brat Bertrand „pod svojo roko". V knežji palači zavladala je zopet občna pomirjenost, odkar je ta blagodejni mož v njo prišel. Bolezen njega prevzišenosti sicer ni bila na eden udarec begoma odstranjena, toda umikala se je trajno. Liechtenstein je vsaj bil v stanu se v svoji sobani sprehajati, akoravno mu še ni bilo omogočeno iti na sprehod na prosto. (Dalje prihodnjič.) strani ste ti drŽavi napadeni! Z nadčloveško hrabrostjo, z neprimernim junaštvom se borijo naša hrabra krdela proti sovražnikom, ki po števila nadkriljnjejo naši zavezni armadi sestali še večkrat, toda ne dosežejo nas, še manje pa nas prekosijo glede junaštva in vztrajnosti. Prileten mož sem že. Ni mi dano se osebno udeležiti bojev za obrambo naše domovine, imam pa v vrstah naših junakov dva sinova, ki ae s svojimi tovariši hrabro bijeta za našo pravično stvar. Zavidam Vas, ljubi mi mladeniči, za čast in priložnost, so izkazati ob pravem času kot vredne sinove tistih očetov in pradedov, o kojih slavnih činih pod očetom Radeckyjem pripovedujejo povesti vseh odlikovanih narodov. Veseli me, da mi je dana priložnost, Vas danes tukaj pozdraviti ter biti priča Vaše slovesne zaprisege zvestobe presvitlemu cesarju in naši skupni cčetnjavi. Prepričan sem, da svojo prisego niste storili samo s povzdigom trojih prstov svojih desnic, temuč da so se vzdignila tudi Vaša, z mladeni-ško navdušenostjo napolnjena srca gor k prestola našega preljubljenega vladarja, cesarja in kralja Franca Jožefa. S svojim pristopom k tej domoljubni napravi ste pokazali, da imate tudi Vi kot mladi fantje srce na pravem mesto, na kojem v sedanjih časih za kaj druze-ga ni prostora kakor — neomajana udanost našemu prevzvišenemu vladarju in iskrena Ija-bezen do naše mile domovine. Bodite vredni tovariši onih rojakov, ki se že črez pol leta borijo s takim junaštvom, kacega svetovna zgodovina doslej še ni imela zabelježenega. Pozdravljam Vas vrli mladeniči še enkrat, zahvalim se Vam za Vašo odločnost in pričakujem, da se bodete izkazali kot vredne sinove svoje domovine in našega skupnega očeta, pre-svitlega cesarja Franca Jožefa, na kojega Vam zakličem trikratni Živijo ! Živijo ! Živijo ! Slike iz bojišča. Vsakemu ni dana prilika izvršiti čreznatorne junaške čine, toda junak je vendar vsak mož v III. korn. Tako je nekoč našel nek prostak 87. pešpolkalepjSkedenj in :y__n,ipm .obilo meh-kega senaTTii je utrujenega vojaka kaj prijazno vabilo k sladkemu od počitku. Mišljeno, storjeno in že je infanterist ležal na mehkem ležišču. Ko se pa vzbadi in pred vrata stopi, da bi za svojimi tovariši pogledal, kar ostrmi. Teh ni bilo videti nikjer, a v oddaljenosti kakih petdeset korakov stalo je sedmero Rusov. Le nekaj trenutkov je bil naš vrli rojak v zadregi, nato koj skoči nazaj v skedenj po svojo puško, stopi žnjo sped pred vrata nameri in na vso grlo zakliče: „Roke kvišku!" Sedmero kosmatih Rusov pa se mu je — udalo. Nato jih žene pred seboj k svojemu oddelku ter se zglasi. Posledica je bila: kazen zaradi nepravočasnega spanja in srebrna svetinja II. razreda kot plačilo za izkazano srčnost. Eden proti šesterim. Nek ulan stoji čisto sam na straži, konja pa ima v vrtu zaprtega. Imel je samo še pet pa-tronov. Sedaj prihaja rnska kozaška patrulja šesterih mož. Mirno stoji in strelja, stoječ seveda. Vstreli pervega raz konja, druzega, tretjega in četrtega. Ruska možiceljna pa zapazita, da je le eden sam nasprotnik pred njima in ga torej hočeta atakirati. S zadnjo krogljo vstreli enemu teh dveh konja, da se zvrne na svojega jezdeca, drugega Rusa pa s sabljo prebode: Ko se prvi izpod konja izkobaca in nad ulanca gre Noči brez spanja. Najboljše okrepčilo za človeka je spanje. Kot novoprerojen, ojačen in delazmožen se vzbudi po okrepČalnem spanju. Kako pa je tisti utrujen in brez vseh moči, ki se vzdigne iz svojega ležišča, na kojem je vso noč prebdel. Da človek ne najde primernega nočnega počitka, je vzrok v tem, ker mu pretekava kri, je dotičnik nervozen vsled prevelikih naporov itd. ali pa trpi na reumatizmu, gihtične in nevralgične bolečine, bolečine v zobeh, v grlu ali v glavi, in vseh teh ki je bil še le novinec ali rekrut, sprejme ga ta z besedami: »Ker nimam več patronov, Te bom pa prebodel!" Rečeno, storjeno. Mož je bil nato takoj za podčastnika (šarža) povišan in v odlikovanje priporočen. Gnječa sovražnikov. Nek Nemški časnik piše: Bilo je kmalu po bitki pri Tannenbergu, ko je moralo pri transportu ruskih ujetnikov več oficirjev se spraviti v voz za živine. Pritožili so se pri transportu poveljujočemu pruskemu oficirju. Ta pa jim odgovori: „Ja, gospodje, morate že oprostiti, za tako gnječo pač nismo bili pripravljeni." Jezdec brez glave. Nek kavalerist, ki je bil v bitki pri Kras-nikn ranjen, pripovedoval je pozneje v bolnišnici sledeč dogodek: „Vs3 bodem sčasoma pozabil kar sem v vojski doživel, toda nekaj vidim venomer pred seboj: kozak jaha v diru (Galopp) proti meni, ko držim sabljo v roki. Urno zamahnem in ga vsekam za tilnik. Mahljaj je bil krepak, sablja mu je gladko odsekala glavo, ki je skotala tje po zemlji. Pa to v vojski ni nič posebnega. Pa mislite si: .Jezdec brez glave je še za dobrih 20 korakov naprej jahal! še sedaj ga vidim jahati pred seboj ... na malem konjičku, toda brez glave . . . Mislim, da je trpelo večno dolgo. Ko je konjiček skočil v majhen jarek, padel šele je kozak brez glave na tla." Z otročjega bojišča. V nekem mestu so se hoteli igrati dečki ,, vojsko" ter se prepirali, kateri naj bo Srb, kateri Avstrije, kateri Nemec, kateri Rus. Vsi so že razdeljeni, samo Ros nobeden noče biti.-Sedaj pa pokaže eden s prstom na druzega in mu reče: „Ti moraš biti Ras, ker si že nekdaj uši imel!" Kako stoji s svetovno vojsko? Kdor bi še danes trdil, da ntegne sedanja svetovna vojska trajati še dve ali tri leta, o njem bi pač smeli "»*'. Ao *"»-«"■» ^Aanja+.i An. godkov in da ne ume vseh naporov tripelent-ente. Neverjetno je, da bi tripelententa vzdržala sploh čez poletje v vojski. V Rusiji ni denarja, Anglija pa ne mara posojati denarja, če nima pokritja; enako izčrpane so v Rasiji in na Francoskem vojaške sile. Kaj pa utegnejo prinesti sedanje pomorske operacije pred Dardanelami, dalje, kaj bodo rekle nevtralne države, če Anglija ne neha ovirati pomorske trgovine nevtralnih držav, o tem še ni padla odločitev. V Aziji se hočejo polastiti vpljiva Japonci na škodo Anglije, Francije in Rusije. Na Poljskem in na Francoskem započeta ofenziva, toda obe ofenzivi bree vsakoršnega uspeha; da, pri Mazurskih jezerih se je Rusom pripetil celo velik poraz, s katerim je bilo takorekoč u-ničeno desno krilo ruske armade; in tudi levo krilo ni imelo sreče; umakniti se je moralo do Dnjestra in Stanislava. Trozveza je skovala nov načrt. Ali morda ne trozveza, nego samo Anglija in Francija sta poskusili prodreti skozi Dardanele v Carigrad. Ruski politikarji so trdili, da jim je Carigrad že obljubljen, toda sedaj izvemo, da Rusija ni mogla dobiti od Anglije glede Carigrada in Dardanel nobene obvezne izjave in tudi pred Dardanelami srečamo samo angleške in francoske bojne ladje. Zdi se, kakor da bi hoteli Angleži in Francozi prehiteti RubIjo, da ne zasede Carigrada in Bospora ter Dardanel. slučajih gre svetovati, da se brezspanost prežene s „Feller-jevim fluidom" iz rastlinskih esenc. Iz lastne izkušnje ga zamoremo najtopleje priporočati, ker učinknje pomirjevalno, okcepčevalno, hladilno, trdi živce, prežene glavobol in migreno, napravi nam mirno in enakomerno spanje in se je tudi v mnogoterih slučajih obnesel kot zanesljivo domače zdravilo. To je razvidno iz razsodb zdravnikov, med kojimi n. pr. dr. M. David, mestni zdravnik v v Sienawi pri Jaroslavn piše, da Feller-jev fluid s znamko „Elsa Fluid" najtopleje priporoča. Gospod dr. Nengebauer na Dunaju, VIII, Laudon-gatse 42 piše, da je s Fellerjevim „Els»-nuidom" Akcija proti Dardanelam se je pričela z velikim krikom. Poročila so pravila, da je angleš-ko-francosko brodovje prodrlo že do Marmar-skega morja ter da je izkrcano francosko in angleško vojaštvo na evropski in na azijski strani. Vse te veBti so pa bile izmišljene. Prodirajoče vojno brodovje ni imelo uspeha, pač pa je bilo šest bojnih ladij težko poškodovanih in čete, ki so jih Francozi in Angleži izkrcali, so se morale zopet umakniti na ladje ali pa so bile po-lovljene. Vprašanje Dardanel pa ni samo vprašanje napadanja in obrambe, marveč je goepodarsko-politično vprašanje, ki ga reši diplomacija vojskujočih in nevtralnih držav že v bodočih dneh. Napetost je dospela do skrajnosti. Mora torej priti odločitev ali pa — umik tripelentente. * * * V Karpatih se silni boji nepretrgoma nadaljujejo kljub mrazu 15 stopinj pod ničlo ter kljub precej visokemu snegu. Zlasti na srednjih Karpatih se Rasi obupno trudijo, da bi zopet osvojili izgubljene pozicije. Toda doslej niso imeli uspehov in se bodo morali zadovoljiti z neuspehom, kakor so se pred dnevi ob prelaza Dnkla, kjer bo sedaj lo še neznatne praske. V izhodni Galiciji ne trajajo več boji. Po grozovitih bojih prejšnjega tedna ckolo Stanislava in ob Dnjestra je zavladal mir. Avstrijske čete imajo v posesti zasedeno ozemlje severno od Pruta. V severno-izhodni Bakovini na oni strani reke Prnt se vrše le manjše praske prednjih straž. Na južnem Poljskem so se "vršili že več tednov večinoma le artilerijski boji, šele zadnje dni je jela zopet nastopati pehota. Rusi so pričeli na najbližje postojanke ofenzivo. Na južno-poljskem bojišču si stojita obe vojski v razdalji po 150 do 1500 korakov nasproti. Na severnem in srednjem Poljskem se vrše tudi neprestano boji, zlasti severo-zahodoo od Varšave, kjer skušajo Rusi nemške oddelke obkoliti. Trdi boji so bili južno od Augustova, pri Lomži, zahodno od Pržašniša in izhodno od Plocka. Rusi so tudi pri Rawi napadali brezus-pešno. Na srednjem Poljskem bo so vršili boji ob Visli. * * * Na zahodnem bojišča so pričeli Francozi že sredi meseca februarja v Sampanji energično ofenzivo ter so hoteli prodreti nemško bojno črto med Reimsom in Argonskim lesom. Ogenj je bil tako hud, da 30 oddali večkrat v 24 urah po 100 000 topovskih strelov. V teh bojih, ki so se končali brez zaželjenega uspeha so izgubili Francozi okoli 45.000 mož. Boji v Vogezih še niso končani. Med rekama Sein in Somme so se vršili le artilerijski boji. Pa tudi na Flanderskem so poskusili Francozi svojo srečo z napadom, in sicer južno od Yperna. Reims obstreljujejo Nemci že nad 160 dni skoro nepretrgoma in so uničili velik del mesta. Blokada Anglije traja dalje. Poročila pravijo, da je bilo v dveh mesecih potopljenih okolo 50 angleških in francoskih ladij. Tudi d»a nemška podmorska čolna sta bila vničena. Dobri nasledki vojske glede organizacije. Star rimljanski pregovor pravi: „Iater arma silent musae," po slovenskem: med bojem počivajo muze, počiva umetnost, miruje znanost, govori le meč. ozdravil nekega 33-letnega moža, ki je trpel na klerozi arterij (odvodnih žil). Priporočamo našim čitateljem to oživljajoče domače sredstvo, da si ga oskrbite, kar je lahko mogoče, ker stane 12 steklenic poštnine prosto samo 6 kron. Obenem priporočamo našim čitateljem preizkušene, lahko Čistilne, kri oživljajoče rabarba-ra krogljice z znamko „Elsa-Pillen", 6 škatljic za 4 krone in 40 vin., poštnine prosto. Naročati se mora oboje pri lekarnarju: E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg štev. 241 (Hrvatiko). -------- gilir. 5 Tako so rekli stari Rimljani in to velja še današnji dan. Zopet smo v bojnem vrtincu, ki je objel ves svet in s starimi bi morali tudi mi danes reči, da so muze popolnoma utihnile. Toda zdi se nam, da potrebuje ta rek starih dopolnila. Vojska, pogledana iz kulturelaega stališča, je nekak studenec novih idej in novih naziranj. Vojska ne rodi samo zgodovinarju mnogo gradiva, da opiše zunanjo sliko bojev, in njih potek in sklep miru, vojska rodi vsakemu kulturnemu delavcu premnogo snovi, da iz nje črpa desetletja in stoletja, ko sodeluje pri razvoja in napredku kultme. Kakor prenstvarja vojska posameznega človeka, posebno onega, ki je okusil življenje v strelskem jarka, tako prenstvarja cel narod, pre-nareja celo kulturo. Kako vpliva vojska na posameznika ? Bolj kot vsak dogodek, vsaka nesreča mirnega časa budi vojska v vsakem posamezniku sočutje do brata. Sebičnost se taja, ljubezen do bližnjega raste in se utrjuje. Dnevna poročila o darovih ljubezni nam to živo izpričujejo. Ako pa še pregledamo vrsto darovalcev, ne samo vrste nabiralcev, vidimo, da cvete sočntje do trpečega brata, usmiljenje in ljubezen ravno v nižjih vrstah naše družbe, ravno na temeljih naše družabne organizacije. In v prid pride zopet tistemu, ki je temelj naše vojaške organizacije : našemu vojaku-pro-staku. Bolj kot vsak dogodek v mirnem času kaže vojska slabost posameznika nasproti organizirani celoti, oziroma moč disciplinirane organizacije. Posamezni poedinec ne pomeni nič, organizirana in disciplinirana skupina doseže vse. Njen uspeh je tem večji, čim boljša je organizacija in čim trdnejša je disciplina. Celi svet občuduje moč nemške armade. Tadi njeni nasprotniki! In kaj jo tako izvan-redno odlikuje v primeri z armadami drugih narodov ? Vojaki, ki se vračajo iz bojišča, pravijo: disciplina (red) je vzorna. Vojska prepriča slehernega, da se mora posameznik ali cela. skupina -— če +r«hn —-- »udi žrtvovati skupnemu cilju cele armade. Vsak o-sebni ozir, ozir na lastno zdravje in tudi na lastno življenje mora popolnoma izginiti in se žrtvovati namenu cele skupine. V mirnem času smo vedno slišali osebne ozire: „Jaz moram predvsem gledati nase; Bog je najprej sebi brado ustvaril" i. t. d. To je bila glavna ovira socijalne organizacije. Vojska bo v tem oziru posameznika in družbo preustrojila. Po vojski prerojeni človek bo bolj prešel od sebičnosti (egoizma) k zadru-ženjn ali altruizmu, od osebnega Jaz" v družbo, v socijalno organizacijo. Vojska vzgaja našo družbo za novo kulturno dobo: popolno socializacijo človeške družbe. Korenine eo pognale t zadnjih desetletjih, po vojski pa bode vzrastlo mogočno drevo. Doslej že smo imeli na kmetih socijalne organizacije in tudi med delavci. Tu in tam so dosegle lepe uspehe, večinoma pa so se morale boriti z največjo oviro: z osebnimi oziri, oziri na „jaz" pri članstvu in vodstvu. Ko se vrnejo naši v ognju prerojeni vojaki domov, ko se znovič poprimejo socijalne samopomoči, bodo očistili tudi vso družbo od zasta-lelega gesla: on je rekel, in amen! V novi družbi bo vsak samostojno mislil, samostojno sodil, pa tudi samostojno odločeval •v zboru enakih tovarišev. Na kmetih bo vzcvetel zadružni duh z no-■vo močjo, vzrastle bodo krepke produktivne denarne in prodajalne zadruge. Bolj kot kedaj poprej bo hotel naš kmet spraviti svoj pridelek konsumentu (kupcu) s a m v roke in s a m shraniti dobiček svojih rok, ker ga je ravno vojska prepričala, kako špekulantje dvigajo cene. Isto se je prepričal tndi konsoment, delavec, obrtnik in uradnik. Tudi ti-le se bodejo združili in njihova društva bodo delala roko v roki z društvi kmetov. Kakor delajo ljudske mase roko v roko v boju, tako bodo tudi delale, ko izidejo preizkušene iz boja, roko v roko v novi socializirani dražbi, kjer bo vzrastla moč malega človeka nasproti zgodovinski in in gmotni moči. Oklic kmetovalcem! Ne pustite trohice zemljišča neporabljenega! — Sadite rani krompir in rano zelen j ad! Poljedelski minister obrnil se je do kmetovalcev z oklicem, ki se glasi: Z velikim trudom ste s pomočjo neumornega dela starčkov, žensk in otrok lansko žetev pod streho spravili in mnogo težkoč ste morali prestati, predno ste jesensko setev opravili. Sloga in spravljivost prinesla je onim posestvom pomoč, ki so bile brez gospodarjevega vodstva. Vojska je vzela najzmožnejše moči. Po preteku zime čaka kmetovalce spomladi zopet navadno delo setve, naloga, koje rešitev letos marsikomu dela preglavice in skrb. Od letošojega pomladanskega dela je več odvisno ko v letih miru. Moč armade in zaupljivost prebivalstva ste odvisni od žetve kmetovalcev. Mnogi etotisoči, ki so druga leta doma sadili in sjali, poklicani so pod orožje. D?ojna in še večkratna teža je vašim ramam naložena, ki ste ostali doma. Pred vsem je potrebno, da se vsak košček zemlje izrabi; še tako majhen naj ne ostane neizrabljen. Praha — katero so izkušeni kmetovalci že davno opustili — mora letos docela izginiti. Vsak košček njivice, vsak vrt, vsaka fratica v gozdu mora se izrabiti aH se naj da v najem ali proti deležu pri žetvi, ako je posestnik ne zamore sam obdelovati. Sade ali se-jejo se naj take rastline, ki služijo nam neposredno v živež. Jara pšeDica in jara rž, ki ne obljubite poesodi popolno žetev, zahtevate zemljo, ki je za nji posebno ugodna, primerno podnebje (klima) ter rano setev. Ako ti-le predpogoji niso dani, naj so seje v pervi vrsti ječmen in oves, ki se ja sedaj tudi rabita za pečenje kruha. Pcsebne pozornosti sta vredna fižol in grah, ki ne zahtevata posebno dobre zemlje. Njive, na katerih se zaradi sposobnosti zemlje in podnebja zamore pridelovati zelenjad (Gemii3e), naj se kolikor mogoče zasade ali posejajo z ranim krompirjem in s zelenjadjo da se že pred pravo žetvijo nekaj pridela. Po- p omagati! Bodite radovoljpo poslušni tozadevnim komisijam, ki so z najvišjim pooblastilom poklicane, da čuvajo nad povoljnim obdelovanjem zemljišč! Izpolnujte zvesto dolžnosti vašega stanu, ki se imenuje hranitelj države, in Bog oče bode Vašo setev blagoslovil! Poizvedovalno mesto za nasad zelenjave in krompirja. Od namestništva ustanovljeno poizvedovalno mesto za nasad zelenjave in krompirja, koje vodstvo se je poverilo strokovnemu učitelju gospoda Otonu Briiders je že pričelo s svojim delovanjem v Gradca Bu-gg. 2 in s podajajo tam o tozadevnih vprašanjih med uradnimi urami od 8. do 12. ure dopoldne vsakomur brezplačna pojasnila. C. kr. štajersko na-mestništvo. Gradec, dne 9. marca 1915. Gospodarske stvari. Priteg beguncev za poljedelska dela. gflhnn—tip i"r»n—'■--*'—1 ■ (,\. *■- n y,Anti\ *n<\l naši) naj bi na te sadeže svojo posebno pozornost obračali. Jako važno je pravo obdelovanje domačih vrtov; z gnojnih gred se lahko že rano dobiv-Ijajo sadike, ki sa presade na razsežnejše prostore. Zelenjad uspeva pri količkajšni skrbi (namakanje) prav naglo in služi nam prej v živež, kot ga dajo droge rastline. Nadalje zadeva ministrov oklic saditev sladkorne repe. Ker se s to v naših krajih skoraj nikdo ne peča, preidemo ministrove tozadevne nasvete. Minister potem dalje svetuje: Bodite varčni s semenom. Sejte enakomerno, ne pregosto, ne preredko! Kdor ima ali ei zamore izposoditi sejalni stroj, (Drillmaschine), naj saje le s tem. Dokler traja setev, ta stroj ne sme niti eden dan počivati temuč rabiti, kjer se le da. Zapomnite si kmetovalčevo pravilo, ki veli: Dobro gnojiti, vestno preorati in prevlačiti in redko sjati! Njive, na katerih se pridelujejo krmila za živino, naj se v to svrho le toliko rabijo, kolikor je neobhodno potrebno. Posebno take, ki vržejo le slab pridelek, imajo se preorati in primerno pripraviti za setev takih razstlin, ki služijo ljudem v živež! Prideluje jo naj se tudi — kjer je mogoče — take rastline, iz kojih dobivljamo olje, n. pr. rip». Olje se lahko porabi v kuhinji v zabelo jedi, rastline kot take dajejo živini, prga pa svinjam tečno pičo. Ker se je nam dovoz olja iz inozemstva zabranil, bode nam doma pridelano povoljno prijalo. Pridelujte, kjer okolščin© pripuščajo, tadi konoplje in lan, da bode tozadevna industrija lahko iz domačih krajev potrebne vlaknine Faser-stoffe) dobivljala. Mnogo je krajev, kjer je pridelovanje teh rastlin še v dobrem spominu in toraj isto prav lahko spet oživi. Marsikateremu pretečemu pomanjkanje v tem oziru bode na ta način lahko opomoči. Kmetovalci avstrijski! Vpošte-vajte nasvete deželnih korporacij in zadrug, ki imajo nalogo vam z nasveti in tudi dejanski 10/551/1/1915. 22. februarja 1915. C. kr. ministerstvo za notraDJe stvari se je vsled odloka z dne 16 februarja 1915, št. 7554, pri Beji, ki je bila tamkaj dne 15. februarja 1915, dogovorilo s zastopniki posameznih deželnih de-davskih izkazovalnic o vprašanju, ali se naj pritegnejo begunci k poljedelskim delom, zjedi-nilo glede sledečih načel: 1. Za nabiranje v posameznih barakah za naseljevanje beguncev se pripuščajo načeloma samo legitimirani zastopniki posameznih deželnih delavskih izkazovalnic in c kr. poljedelske družbe na Dunaju. Osebe, ki jih pošiljajo na dotična meata za nabiranje, morajo imeti posebne izkaznice s fotografijo, katere mora poveriti pol. oblast. Vsa pri nabiranju beguncev kot poljedelskih delavcev vdeležena mesta in posamezne osebe, bi se morala torej posluževati posredovanja deželne delavske izkazovalnice kraja dela ali c. kr. poljedelske zadruge na Dunaju, kolikor ne pride za to v poštev oskrbovanje po t. 7. 2. Nabiranje v naselbinskih kolibah se sme vršiti samo na podlagi efektivnih pogodb pri navzočnosti uradnika uprave kolib, ki pozna jezik, kateri mora beguncem natančno razložiti j-fr^i^r™ P°rodbe- DOgoiev Dlač8 '"mjfifHf""^ delavec pismeno oziroma z ročnim znamenjem in mora biti na nji pristavek prisostvnjočega uradnika kolibe, da se je pogodba sklenila v njegovi navzočnosti po natančni razložitvi vsebine. 3. Sklenjenje pogodbe se mora zaznamovati za vsakega posameznega delavca v kolibnem katastrovem listu, ki je izdan za njega. Beganec, ki se je enkrat zavezal s sklenjeno pogodbo, ne sme podpisati nobene nadaljne pogodbe več, mora ostati v naselbinski kolibi do v pogodbi določenega dneva nastopa službe in tamkaj pričakovati napotenja. Uprava barake ima na to posebno paziti, da se izogne vsake možnosti dvakratnega posredovanja, ki bi bilo skrajno škodljivo v interesu poljedelskih producentov. 4. V zdravstvenom oziru se morajo izpolnjevati sledeči pogoji: a) Begunci morajo biti iz neokuženih kolib in se morajo pod zdravniškim nedzorstvom v kopeli popolnoma očistiti; njihove stvari se morajo razkužiti. Begunci se morajo potem v posebni kolibi ali v posebnem poslopjn oaamotiti za dobo gnezditve (inkubacije) kužne bolezni, ki pride v poštev in zdravniško nadzorovati. Zdravniško nadzorovanje se ne sme omejiti samo na vprašanje o zdravstvenem stanju; pri nadzorovancih mora tudi zanesljivo osobje vsak dan temperaturo meriti. Nadalje se mora pri koleri, griži (desenteriji), trebušnem legarju (ali paratifasu) poizvedeti bakterijologični izvid odpadkov, pri davici izločila sluznic, v nosu in v grlu kakor tudi tonzilov in pri povratnem legarju izvid krvi nadzorovancev. Po preteka opazovalne dobe, oziroma neposredno, predno zapustijo begunci tabor, se Jmorajo na novoočistiti (mrčes pokončati) in njihovi efekti na novo vspešno razkužiti Ako se pritegnejo begunci iz tabora, v katerem ee do takrat ni pojavil nobeden slučaj pegastega legarja in v katerem bivališče ni trajalo celih treh tednov, je osamotbo določiti načeloma na tri tedne. Po dotičnem čiščenju in razokoženja ne smejo več stopiti v kolibo, v kateri so stanovali in "ne več v dotiko priti z drugimi stanovniki v tabora. Begunci, ki v zadnjem Času niso bili s vspehom cepljeni, proti osepnicam ali niso bili zopet cepljeni si morajo pri nastopu osamotbe oziroma pred njihovim odhodom dati koze nastaviti. b) Preiskovanje, ki se vrši neposredno pred odpotovanjem, ne sme dati povoda nobenemu zdravstvenemu pomisleku. c) Begunci se morajo na kraju dela nastaniti tako, da so ločeni od drugih oseb, se morajo pri prihodu glede svojega zdravstvenega stanja zdravniško preiskati in perijodično nadzorovati. d) Občine delovnega kraja kakor tudi pristojna politična oblast I instance so morajo obvestiti o prihodu beguncev in se mora zagotoviti zdraviliško nadzorovanje zdravstneg* stanja za dobo inkubacije kožne bolezni, ki pride v poštev. Na vsak način je na delovnem mestu na primeren način v naprej skrbeti za zdravniško pomoč in zdravljenje. 5. Nabiralno mesto prevzame napram upravi kolib obveznost, da se delavci pri nehanju delovne pogodbe z nabiralnim trgnaportom odpravijo nazaj v naselimo kolibo, iz katere so se delavci vzeli, ako se do takrat ni dovolila popolnoma prosta vrnitev v Galicijo. Uprave taborov morajo v ta namen voditi posebne katastre o izvršenih posredovanjih in odvozih, jih tekoče v razvidnosti imeti in do 10 maja t. 1. potom političnih oblastev predložiti v informacijo ministerstva. 5. Posamezna deželna posredovanja mesta za delo so zaznamovala svojo pričakovano potrebo na sledeč način: Češko 3000, Štajersko 1200, Moravsko 1500, c kr. poljedelska družba na Dunaju 5000, Koroško 200; ostala mesta so označila svoje pričakovano povpraševanje malenkostno, kolikor ne pokrijejo svoje potrebe po c. kr. poljedelski družbi. Da se kolikor mogoče zabranijo navskrižja med posameznimi posredovalnimi mesti pri eni in isti naaelbi, se odredi sledeče: Deželna posredovalna organizacija v prvi »rati » naselbini deželno posredovalno mesto za ~niBJffl*rtko v naaelji'm' " T-""-"*' "J ltl" poljeTMsTa družba v prvi vrsti v naselbini kolibi v Wolfabergu. Naselbina kolib v Gmiindu je kot nadomestni rezervoar za nabiranje na razpolago prvi vrsti deželnemu posredovalnemu mestu za delo v Brnu, v drugi vrsti trem poprej imenovanim mestom. Ostala deželna posredovalna mesta za delo, ki so navedla svoje pričakovano potrebo kot majhno, morejo, kolikor se potrebne delavske moči ne morejo naročiti za polje svojega delovanja po t. 7, nabirati begunce v vsaki obstoječih kolibnih naselbin. Da se kolikor mogoče ohrani že obstoječe zveze med delodajalci in sezonskimi delavci iz prejšnjih let, je pridržano vsakemu nabiralnih mest, da nabirajo tudi črez one naselbine, ki so jim na razpolago po predstoječem one delavce iz vseh drugih naselbin in posredujejo za službo pri tistih, za katere so že posredovala ta mesta oziroma njihove podorganizacije v do-tičnem upravnem okolišu prejšnja leta, pri istem delodajalcu. 7. Glede onih begnncev, ki so nastanjeni na državne stroške, ne v naselbinah, ampak v občinah, se pripomni, da se bode moralo za iste posredovati na primeren način v občini, oziroma v dotičnem okraju, za pokritje lokalne poljedelske potrebe delavcev in da bo mora ta naloga poveriti žetvenim komisijam, okrajnim izk&zovalnim mestom za delo ali okrajnim delovnim uradom. One begunce, ki se ne jemljejo za neposredno lokalno potrebo občine ali okraja, lahko nabirajo deželna izkazovalna mesta za delo. Pri tem bode morala po stanju slučaja občinsko predatojništvo ali politična oblast L instance izpolnjevati naloge, ki so po predstoječem naložene upravi kolib. Na delovnih mestih nastanjeni begunci iz občin beguncev nimajo za čas, ko imajo delo, nikake pravice do podpor. Pripomni se, da mora uprava kolib ravno tako kakor politične oblasti I. instance oziroma občinska predstojništva pri občinah beguncev z vso močjo delati na to, da se begunci, kolikor so kvalificirani in telesno sposobni za poljedelska dela, pritegnejo v tekočem letu v kolikor rocgcče veliki meri, da se zasigura pod sedanjimi okolnostmi posnl križ I št. 133. OBc. avatrlJe«o-kril c. in k. vojnega mi- c. in k. vojnega minister- Oflrakl-turškl znak C. in k. nblersrva.....2 K.| .m........3 K | vojne«. min.Mec.lv. S K ■ -0 povzetju Vojna ura 1914. J10 ! li, VIL. Miffit 137118.I s 3 do 4 delavskimi močmi Kje? pove upravništvo Oženjen majer sn takoj .Štaifirr-a sprejme. 112 Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (B!e;ch>ucht) itd.; stekleDica 2 K, — Tekočina za pr=a in pljuce, stekl. 1 20 K proti kašlju. težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gibtu i 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvistno mazilo, ki odstrani bolečine. — BlBiburški živinski prašek a 1-20 K. Prašek proti odvajanju krvi v zivals'.ci vodi a K 1 60 — Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 1—. Ifcupošiljatev Is. Eerbst, apotrka Bleiburg na Kortškem. 49 Z dvojnim reliefom: Njeg. Vel. cesar Franc Jožef I. in Viljem Z združenimi močmi ali pa Viribus unitis U14 z železnim ali z ofi-ijelnim zveznim križcem c. k. voji e«a minislerstva: JJ ali nikel 6 K, z usnjatru napestnikom K 6—, posebno plof K S-—, z radium-pripravo K 10-—, s lepno budilnico K 15'-j cena niklasta ura K 3—. Vojna verižica K 1—, vojna budil „bobnar", ki bobna gemralmarš K 6—. Vojna budilnica „Tro»l ler" K 6*—. 3 leta garancije. — Pošlje po povzetju prva zal vojnih ur Max Bohnel. Dunaj IV., Margaretenstrasse 27/51, Originalni labriSni cenik zastonj. Novosti Srebrna zapc&tna uza z dvojnatim krovom K ?0-—.1 priden iu izurjen se takoj sprejme pri Josef Moriggl, kolarski mojster Lana b. Meran, Tirol. Zlata vers žica na obrokeI 60 gramov težka K 140 — na mesrc K 4—. Prvorazredna srebrna ura, 3 srebrni pokrovi K 14 — Se pošilja povsod. Kdor hoče poceni nro in verižico kupili, naj piše takoj ■■■■■■■■ 50% cenejša! Amerikanska sledilna kava, velearematična, iz-dntre. in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 10-— frauko po povzetjn. Vi kljjr. veleprima najfinejši čaj K 2*— oddaja A. Sapira, 490, eksport kave in čaja Galanta. :b6 Wasserdichte Wagenplachen Vododržne vozne plahte K 20— K 25'- K 30 — 3 m 8>/, i m dolge Wasserdichte Pterdedecken rujave 1'90 m dolge po 10, 12, 16 kron, priporočata Slawltsch in Heller v Ptuju trgovina z blagom. 24! sprejema do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ravnateljstvo. ladajatelj: Tiskovno društvo »Štajerca". Odgovorni urednik: Anton Peitler. Tisk: W. Blanke v Ptuju-