Oldest Slovene ^aily in Ohio ^®st Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki xvm—LETO xvm PILE RAZ# pio EMBAR- ID m ITALIJI CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) SEPTEMBER 19th 1935 ŠTEVILKA (No.) 221 7000 posestev bo prodanih na dražbi v Clevelandu IZVOZ v (lani)./? ^poklicalo po-'ini i • Musso- bUj) 11 ki jo po- lna II ^ narodov, "sme- ? Vijrin locoi «„ drugih držav ^()trivaii načrt za ^3^) alco sankcij 'ftrj:'"^sinili z vojno . glasom ' "Slednji. diplomatov " Eoibar kreditni Se i eksport v vršiti stopnje- d#%v u° mornariš-y. ^ Članice lige. k \ ki, , i^uarskn _n J. !ro IV, *:Zd:s. C'* ko- bfaJ ^ -LVi-ctUi "•^ih lysine _. katera je bas ,,. -"uvM,:. kompromisni je M. %,:*dt_aohotda z % Na Njegovem kitala velika pobi ^^sel mirovni na-^'delegatu bavo-w j® Odprav- Su," ^ premijerju >ieh®3-črf □ • Italijanski de- Si ilfhitel v VS4ov„i-'r'"i»'. M bQ z načrtom, i!*feSli* Prsrezadi vra-, "ti deiT ''Oko, "Mi 0 % H je rekel ne more- suvere-smo že ar iitia r toda meje." jSeT ža pred ^^^&vljane V"" teo"'"®"« 1% Saniz v Zadnjem varnost za napadom; v za go-Abe- acijo 19, Mirov- - V razen. Družine posestnikov, ki izgube dohodke od renta, povečajo relifno breme. Število relifnikov v mestu zopet raste. Rooseveltova "nedavna depresija" je še vedno tukaj Na okrajni sodni ji v Cleve-*-landu se nahaja 7000 tožb za prisilno prodajo posestev, katere so vložile banke in posojilnice. Okrajni sodnik Hurd je v tej zvezi sklical konferenco 200 advokatov, bančnih in posojilnič-nih uradnikov da se ukrepa kaj bi se napravilo, da bi se znižalo stroške pri upravljanju prevzetih posestev. Skušalo se bo dobiti brezplačne upravitelje. Sodnik Hurd je tudi izrazil upanje, da se najde kako pot, da bi posestniki, ki so se doslej preživljali z rentom, takoj ne postali breme javnemu relifu. Tožbe za prisilno prodajo sicer običajno ne pridejo na vrsto pred sodni jo prej kot šest mesecev po vložitvi, ampak upravitelji, ki so i-menovani takoj po vložitvi tožbe, lahko začno kolektati rent takoj, kakor hitro so nastavljeni. Obenem se poroča, da je šte-\dlo družin, ki so nanovo prosile za relif, pretekli teden poskočilo na 697, dočim jih je bilo prejšnji teden 666. V zadnjih dveh tednih minulega meseca se je nanovo prijavilo za relif 696 in 670 družin. To so številke, ki kažejo resnično shko položaja, akoravno predsednik Roosevelt govori o '^iiedavni depiusiji" ter zagotavlja bizniške interese, da je "oddih" tukaj in da je New Deal svoje delo že opravil. ZAHTEVA PREISKAVO LONGOVEGA UMORA NEW ORLEANS, 17. sept. — Rev. Gerald L. K. Smith, ki je načelnik organizacije za '^razdelitev bogastva", katero je ustanovil pokojni senator Huey Long, je včeraj poslal na predsednika Roosevelta poziv, da pomaga najti zarotnike, ki so povzročili umor senatorja Longa in da se jih posadi na zatožno klop kot morilce. V brzojavki na predsednika pravi; "Naše držav, oblasti so že preteklega januarja odkrile zaroto za umor senatorja Longa. Od tistega časa so nekateri voditelji v tej zaroti, namreč Higgin-botham, Fred Parker in Fred 0'Rourke, postali uslužbenci zvezne vlade. Ali je ta program financiranja potencijalnih morilcev deležen vašega odobrava- nja?" Omenjeni trije moški so bili preteklega januarja pri odprtem sodnem zaslišanju, ki je preiskovalo obtožbo o zaroti proti Lon-gu, od prič imenovani kot voditelji zarote. HITLER PREROKUJE POGIN DEMOKRACIJI NURNBERG, 17. sept. — A-dolph Hitler je imel na zaključni seji nacijske konvencije govor, v katerem je med navdušenim o-dobravanjem prisotnih prerokoval pogin demokracije širom sveta. Nacijski fuehrer je rekel: "Ako druge države, ki imajo demokratično podlago, še niso i propadle, to ni dokaz, da so naši Italija nadaljuje vojnimi načrti Kabinetna seja je včeraj podvzela obširne korake za financiranje vojne eks-pedicije v Afriki, Anglija pošilja nadaljne ladje Sredozemsko morje. Grozovita zarota na-cijonalisto^v odkrita na Japonskem Slovenski akademiki Prvo leto medicinskih študij na Western Reserve univerzi je začel te dni William Novic iz 16020 Holmes Ave., dočim je drugo leto kolegijskih oziroma predmedicinskih študij začel Boris Mrmolja iz 780 London Rd. Kot drugoletnica pa študira na Oberlin kolegiju Miss Vida principi napačni, temveč da je i? Pa ^Gs"' ponud- leni diktator ni prejel u- %, em vesti o K. skrajno ,. stii Se nx- VS'fcu'^-^elans ■»O, ^ eks- ji pokt^"^' ugodi sfk%kh *ta pa iz ksi- hlNnl^'Sled. Danakil \ k je Li- ov kot da Pngo %čana H itali diktator 4 tonu: i%LhttbllO,%x; **;* dobil (Mi U'o h. J® 8%hr kvadratnih '*toSČ°v^A» veste, Schifrer, ki je, kakor prvo leto, zopet dobila štipendijo oziroma "scholarship". Popravek Sestanek za organiziranje pi-ketiranja mesnic kot protest proti draginji v Hrvatskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. se ne bo vršil jutri zvečer, kot je bilo včeraj poročano, pač pa se je vršil že sinoči. Kakor se nam; poroča, je bilo navzočih okoli' 500 gospodinj, ki so sklenile ob- j vestiti vse mesarje v naselbini, | da naj v soboto svoje trgovine I zaprejo. ! Waltzov shod j Danes ob 8. uri zvečer se vrši v Manz Hali, 950 E. 69 St., j shod neodvisnega županskega kandidata dr. Waltza, na katerega so povabljeni vsi council-manski kandidati v 23. wardi. Legijska konvencija V pondeljek bo odpotovalo v St. Louis tisoč clevelandskih članov Ameriške legije, kjer bodo apelirali na konvencijo, ki se letos vrši tamkaj, da se konvencija prihodnje leto vrši v Clevelandu. Restavracija Vranekova restavracija, ki se nahaja na 1541 E. 55 St., južno od Superior Ave. se priporoča Slovencem in Hrvatom za naklonjenost. zgodovinski proces počasen. — Nemčije niso rešili ne bizniški voditelji, ne profesorji, ne misleci in ne umetniki, temveč rešilo jo je edino politično vojaštvo naše stranke." Obenem se iz Muenstra poroča, da je tajna policija ukazala razpust vseh nemških katoliških delavskih organizacij radi "pro-! ti-državnega delovanja." ŠVEDIJA ZA DEMOKRA CIJO švedski ministrski predsednik Hanson in naučni minister En-gel^ert sta govorila na kongre su socijalistične mladine (prvi) drugi na narodni slavnosti v Stockholmu ter se odločno izreka proti diktaturi. Švedija dokazuje, da je mo goče parlamentarno večino grupirati okoli socijalistične vlade ki se iskreno trudi, da premaga socialne in politične težkoče, ki so nastale v reakcijonarnih vrstah večinoma pod vplivom nemškega zgleda. Naučili minister je govoril proti oboževanju države, ki se vedno izpremeni v oboževanje posamezne osebe ter s tem o-mogoča diktaturo. Ljudstvo je mogoče, je rekel minister, čeprav mu ostanejo demokratične svobodščine, prepričati o poštenih političnih ciljih. RIM, 18. sept. — Italijanski kabinet, v katerem ima Mussolini osem portfeljev izmed petnajstih, je danes s popolnim prezirom mirovnih prizadevanj v Ženevi nadaljeval s pripravami za vojno v Afriki. Med kabinetno sejo je nad mestom brnelo petnajst bombnih letal najnovejšega tipa. Na seji, ki je trajala dve uri in 4^5 minut, je kabinet podvzel va^e korake v svrho postavitve italijanske finance na vojno podlago. Sklenilo se je razpisati veliko 5-procentno notranje vojno posojilo; povišalo se bo razne davke, med drugim 10-procentni davek na bondne dividende, kakor tudi davke na bencin, oljne mineralije, motorni ^transport in na trgovino v splošnem; dohodninski davek se bo zvišalo ter odpravilo nekatere oprostitve. Kabinet je določil 337,000,000 lir za zgradnjo novega oljnega skladišča za mornarico, in s posebnim dekretom se je ustavilo kriminalno postopanje proti vsem moškim, ki so bili poklicani pod orožje ali ki so zaposleni pri kakem delu, ki ima zvezo z vojno kampanjo v Afriki. Tujezemski vojaški atašeji s% velikim zanimanjem čitali vest ia je vlada sklenil^ joslati dve diviziji redne armade v Libijo— na drugi strani Sredozemskega morja, zraven Egipta — namesto v Vzhodno Afriko kot je bilo prej naznanjeno. Te čete bodo očividno pripravljene, da u-darijo na Egipt, ako bi Anglija zaprla Sueški prekop. SUEZ, 18. sept. — Danes je pod paznim očesom moštva angleških rušilcev, ki patrolirajo Rdeče morje, šlo dvanajst italijanskih submarink skozi Sueški prekop, na poti proti italijanski kolonijalni luki v Massawi. NEW YORK 18. sept. — Razpis 5-procentnega notranjega posojila v Italiji je izrazito inflacijskega značaja, akoravno 3vota posojila ni omenjena. Te-?a mnenja so ameriški finančni krogi. LONDON, 18. sept. — Nocoj je osem nadaljnih bojnih ladij odplulo proti Sredozemskemu morju, nakar je admiraliteta preklicala manevre v domačih vodah, ki se običajno vršijo v tem letnem času. Anglija kot taka je danes skoro brez vsake obrambe na morju. , Priprave za vojne sankcije proti Italiji so izzvale v obeh hišah parlamenta nezadovoljstvo pri voditeljih vladne opozicije, katero tvori delavska stranka Resignirala sta opozicijsko vodstvo lord Ponsoby v zbornici lordov. in George Lansbury v poslanski zbornici. Med tem ko je delavska sranka v preteklosti vedno podpirala vojaške sankcije, ako se je to zdelo potrebno v kaki mednarodni krizi, pa je mnogo voditeljev, ki se sedaj o-botavljajo s podpiranjem takih sankcij. Poročila, da se v Ženevi razpravlja o vojaških sankcijah, iz česar je razvidno, da so vlade, ki so sedaj na krmilu v Angliji in drugod, pripravljene iti do skrajnosti da se ustavi vojno, so izzvala revolto v vrstah delavske stranke. Delavska stranka je očividno prepričana, da uporaba sankcij proti Italiji prinese svetovno vojno. TOKIO, 17. sept. — Včeraj je japonsko javnost osupnila vest, da se je prišlo na sled velikanski zaroti, katero so organizirali skrajno fanatični nacijonalisti (fašisti), takozvani "Božji četni-ki", da se z bombnim napadom iz zraka naenkrat pobi je vse člane kabineta ter pomori vse vodilne finančnike in industrijalce, obenem pa uniči ves finančni distrikt Tokija. Zarotniki so bili baje na delu že skozi dve leti in njih namen je bil zabrisati vsako sled parlamentarne vlade ter vrniti starodavni sistem, pod kiterim je bil japonski cesar absoluten vladar dežele. Aretiranih je bilo 56 zarotnikov, med katerimi je tudi Ginjiro Koiki, ki je bil nekoč zaprt radi zarote za umor ameriškega poslanika. Aretiran-ci se bodo morali zagovarjati radi poskušenega umora, vstaje, požiga ter radi kršenja postav za kontrolo eksplozivnih snovi. Zarota se je imela izvršiti 11. julija 1933. Bila je zadušena in njeni voditelji aretirani baš na predvečer dneva, ko so imela bombna letala napraviti svoj smrtonosni polet nad Toki jem, nakar bi bili "Božji četniki" zajedli mesto ter proglasili novi diktatorski režim. Odkritja so bila tako groznega značaja, da 30 oblasti sklenile, da podrobnosti ne dajo v javnost, dokler se ne zbere vsega obtežilnega ma-tenjala: Tako se je zgodilo, da ni več kot dve leti prišla v javnost niti beseda o terorju, ki je grozil Japonski. Tom Mooney priča v prilog svoje nedolžnosti Imenuje priče proti njemu "podgane" in "jastrebe" ter poudarja, da je bil eno miljo daleč od eksplozije, radi katere se že 18 let nahaja v ječi. 'Jaz sem uverjen, da bi se moralo bogastvo sveta sociali-zirati v interesu vsega ljudstva." SAN FRANCISCO 18. sept.—•, skega lazreda je bil vedno, osvo-Tom Mooney je danes izpričeval boditi se izkoriščanja vseh vrst. Nesreča pri otrocih Teden dni nazaj so se igrali o-troci na domu Mr. in Mrs. H. Lavko, 19500 Cherokee Ave. šli so v garažo ter tam iztaknili steklenico s tekočino, ki je za čiščenje peči ter je gorljiva. Polili so 9 letnega Philipa ter ga zažgali. Fantek je bil seveda takoj v plamenih. Na njegovo vpitje je prihitela Mrs. Lavko, ki je imela toliko prisotnosti duha, da je hitro vrgla na dečka cunje ter tako preprečila, da se ni zgodilo najhujše. Otrok je dobil precejšnje opekline po prsih in rokah ter se mu je nudilo prvo pomoč v bolnici, sedaj pa se zdravi doma. Žalostna vest Mrs. Rozi Mlakar, 4611 W. 130 St., je prejela žalostno vest da ji je dne 4. septembra umrla v bolnišnici v Krškem sestra A lojzija Šinkovec, rojena Krnc, stara šele 31 let. Pokojnica je aila doma iz vasi Zavratec, fara Studenec. Za njo žalujejo v starem kraju soprog Anton, trije otroci, mati Terezija Krnc in pet sestra, Marija, Ana, Jožefa, Antonija in Fani, na Francoskem pa zapušča brata Josepha. Naj ji bo lahka domača gruda! Bolezen Dobro poznana Mrs. Mary Grame, 7234 St. Clair Ave., se že par tednov nahaja bolna na svojem domu. Prijatelji io lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnje okrevanje! Pogreb Pogreb Mrs. Mary Gorshe, ki je umrla v torek zjutraj, se bo vršil v soboto ob 8:30 zjutraj iz hiše žalosti na 1420 E. 41 SI. , v cerkev sv. Vida. pred referentom najvišjega državnega sodišča pri zaslišanju na podlagi habeas corpus postopanja, katero mu je bilo dovoljeno, potem ko je vrhovno so-diščfe Zed. držav v svoji nedavni odločitvi dejansko ukazalo državi Calif orni ji, da mu da priložnost novega zaslišanja, pri katerem bo lahko dokazal, da je nedolžen zločina, radi katerega se že 18 let nahaja v ječi. Kakor znano, je bil Mooney obsojen najprej na smrt, potem pa v dosmrtno ječo pod obtožbo, da je leta 1916 v San Franciscu povzročil bombno eksplozijo te-kom neke parade za vojaško pripravljenost, v kateri je bilo več oseb ubitih. Od tedaj je bilo že ponovno dokazano, da je bil Mooney spoznan krivim s pomočjo prič, ki so bile plačane, da so lagale, in da je postal žrtev zarote deloda-^ jalskih intei'esov, kateri so te-teli spraviti Mooneyja spoti radi njegove aktivnosti v delavskih vrstah. Toda država Cali-fornija je skozi vsa leta odbila vse zahteve za novo obravnavo, češ, da sistem njene sodne procedure tega ne dovoljuje. Sleherni sedež v sodni dvorani je bil zaseden, ko je sloviti delavski jetnik odgovarjal na vprašanja državnega justičnega i , ...... tajiuka TWimarn CSearyja. (]o- '']kuwdskiixx%p»u. voril je odločno in prepričeval- i Pri zashšanju je bila predloženo. I na povečana slika fotografije, ki V prvi vrsti so med poslušal- je bila vzeta na dan eksplozije s ci sedeli Mooneyjevi sorodniki: strehe Eilers poslopja. Ta slika njegova žena Rena, brat John, kaže Mooneyja in njegovo ženo, in sestra Annie, ki so skupno z!ki stojita na ravni strehi poslo-njegovo materjo, ki je sedaj že pja, ki se nahaja eno miljo in če-mrtva, skozi pretekla leta brez; trt od kraja eksplozije. Na sliki odnehanja vodili boj za njego-; je tudi neka velika cestna ura, vo osvoboditev ter ponesli slu- \z katere je razvidno, da je bila čaj pred pet governerjev, pred j slika vzeta ob 1:58 popoldne do-predsednike Zed. držav ter v vse i čim je bomba eksplodirala ob civilizirane dežele sveta. 12:06, oziroma osem minut kas- som aMU&kd PrwUdbnaje Mb že ena ionar " ie izjavil Moonev tekoin slika, na katen cestna ura ^ ' . ... • _i , • Uažp •2-01 nonoldne. oziroma Det Miru v industriji ne more biti, dokler bodo delavci podvrženi izkoriščanju." Potem je Mooney dostavil: "Predsednik Zed. držav priporoča isto, namreč, da se vsi delavci organizirajo v industri-jalni uniji." Odgovarjajoč na vprašanja svojega odvetnika Frank P. Walsha iz New Yorka, je Mooney korak za korakom podal o-pis, kako in kje so se na dan eksplozije 22. julija 1916, kreta-li on sam, njegova žena in Warren BiUings. Eksplozija se je primerila na vogalu Stuart in Market ulic. Šest oseb je bilo takoj ubitih, štiri so bile smrtno poškodovane, 36 drugih pa je bilo ranjenih. "Tisti dan nisem bil nikoli iz okolice 5. ulice," je dejal Mooney, 'in bil sem ves dan več kot eno miljo od kraja eksplozije." -MSli 5 % s/* 'Jragoce- »,s, Nu.,0f"- ^.tV,:" %«a 1,°'""» cij ^'ce s> obleki So , v Zg. Hudinji huda nesreča, katere žrtev ja postal 5 letni sin delavca Lipovšek Peter z Zg. Hudinje. Mali Peterček je odšel z Ludvikom Ravšerjem, tudi z Zg. Hudinje, po cesti proti Celju. Namenjena sta bila iti nekam obirat hmelj. Po cesti je prišel za njima voz. obložen z deskami. Ravšar je držal v levi roki košaro, ki se je obesila za polenike pri vozu, za desno roko je pa držal 5 letnega Peterčka. Ko se je obesila ko-a in: šara za voz, jo je hotel Ravšar I sneti, pri tem pa je zasukalo pu- fanta, ki ga je držal za desno DOvi. • v poi",. gospa rovčič nekaj roko, ga potegnilo pod voz in Lipovšku je šlo zadnje kolo čez obe koleni in mu jih popolnoma zdrobilo. Fantka so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Pod Malo planino je v enem tednu dvakrat gore-lu. Obakrat so ljudje mislili, S-jda gre za požar v večjem ob.se-ker je bil ogenj viden daleč okolici I pQ okraju. Prvič je gorelo o ' %. I polnoči v Zavrhu med Kalili in (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič Avtor 'The Nalive's Itelurn,' 'Laughing in Ihe Jungle' in 'Dynamite^ To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki. Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO nenadf starosti Malo planino. Brezposelni prc-gr.' nočevalci so najbrž zažgali po 400 pedi. Sneži. Ničesar ne j vidim. 9600 pedi, 7500 pedi. Kako padamo! Blisk! Vidim vr-jhove gora. Smo tik nad njimi. Spet blisk. Sedaj 6,300 pedi (približno 2100m)" Tu se zapiski končujejo. Pisava, ki je bila spočetka razlo-čena, je postajala čedalje bolj nečitljiva, na koncu je pisec napravil preko lista slabotno črto — trenutek pred svojo smrtjo . . . Koliko ljudi bi ohranilo v takšnem primeru toliko hladnokrvnosti? DOLGA IN KRATKA ZASEDANJA KONKRESA Ravnokar zaključeno zasedanje Kongresa je bilo izredno dolgotrajno. Kdo določa, kako dolgo naj traja zasedanje? V Evropi vlada sklicuje parlament, ga more odložiti in celo razpustiti. Ne tako v Združenih državah. Po ameriški ustavi je Kongres neodvisna panoga federalne vlade. Predsednik ga ne more razpustiti. Sestaje se vsaj po enkrat na leto in potem je stvar obeh zbornic Kongresa določiti, kdaj naj se zasedanje zaključi. Le, ako se obe zbornici (House in Senate) ne moreta spqrazumeti, ima Predsednik pravico odložiti zasedanje. Izmed vseh zasedanj Kongresa jih je bilo od 171 od 1. 1789 pa do danes, le 30, ki so bila daljša kot zadnje zasedanje kongresa. Najdalje zasedanje je bilo tekom svetovne vojne pod predsednikom Wilson, ko je zasedanje trajalo neprenehoma 1677 dni. OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant Either because of stomach disturbances, food fermentation, or the wearing of false teeth, old people frequently have halitosis (bad breath). No wonder others consider them a nuisance* But now Science has found that the regular use of Listerine will often overcome offensive mouth odors due to the fermentation of tiny-bits of food on mouth, teeth, or dental plate surfaces. This safe antiseptic and quick deodorant works quickly. It cleanses mouth, teeth, and iT-im surfaces. Halts fermentation and putrefaction, a major cause of odors, and then counteracts the odors themselves. Try using Listerine every two or three days. See how much more wholesome it leaves your mouth. How it sweetens your breath. Lambei^ Pharmacal Co., St. Louis, Mo. Don't offend others ■ Check halitosis with LISTERINE WWiVWUWAAflJWW/WWVS Oglašajte v — "Enakopravnosti" W,WJWJWJV,WMWJVM NORGE ONLY IN nUUUL DO TOU GET THE PLUS VALUE OF BOLLATOR REFRIGERATION • Part of the plus valtte fa Norge is the plus cold-making power of the RoUator. It is able to make more cold than you'll ever need, is simple in construction, smooth in operation, uses hardly any current, is almost everlasting. By actual test, the RoUator improves with use. The extreme ef&dency apd dependableness of the RoHstor is the basis of saving in both food and refrigeration. RoDatof Refrigeration enables Norge owners to save up to $11 a month. THE ROLLATOR... Smooth, easy, rolling power provides man cold —uses less atrreat. _uE iy % before Vo(j • When yoa boy a new watber, you expect it to give you years of quiet, dependable, trooUe-free service. But do you reaSze that, from the standpoint of dependable performance, the most important part of a washer is the part you never see? If» the transmisaon. And only the Norge washer has the *Autobuilt" transmission, with its ay stem of "take-up points" which makes the iNorge truly a life-lasting washer. iUodd ta-F Waxk^ Pump S(V-RWS-1 SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave. Millions prefer it to k »1* IklMO 0' mayonnaise- co/fb-ceod/ i 9 Miracle Whip is rfij'ere««—delicious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness - in the Miracle Whip ^ ; beater that's exclu-' sive with Kraft. STRAN 4 ENAKOPRAVNOST dne 19. septal iS!Vo1)odo in l|u1>e^en. Marko Stojan Roman iz Balkana. "Molči!" Dušan je vzel iz skritega žepa nož na zaporo in po-vrtal z njim po ključavnici, ki na srečo ni bila preveč umetna. Prasnilo je, in usnjata votlina kovčega je zazijala. Z nestrpno roko je prebrskal Ivan vsebino. Zdelo se je, da dobiček ne bo vreden truda: v kov-čegu ni bilo drugega kakor perilo, par čevljev, šop umazanih ovratnikov — kar pač jemljejo ljudje na potovanje. Samo na dnu — prav na dnu — je ležal majhen zvezek s trdimi črnimi platnicami. "Še tisto poglej!" je dejal Dušan. "Glej, zlomka! Kaj pomenijo ti logaritmi!" Prijatelja sta steknila glavi. In še tisti hip se je zasvetilo Dušanu obličje. "Vidiš," je rekel z veselim glasom, "zdaj imava, česar sva iskala ... Te tabele ^o ključ za šifrirano pisavo! Glej — tu spredaj je celo naslov v švab-skem jeziku: Geheimer Chiffre-schluessel. . . Hvala Bogu na višavah, ta preiskava je bila plo-donosna. Požuriva se zdaj — tovariši čakajo; zanesljivost tega ključa preizkusiva na varnejšem kraju." Takrat pa se je začul prepir, kreg in vrišč, ki je nastajal po vsej priliki med hišnimi vrati; 1-van in Dušan, ki sta spoznala brez težave oljnati glas gospoda Aristida Pygurisa, sta udrla s Kazakovim vred naglo po stopnjicah. In res so potrdile oči njuno domnevanje: Pyguris je skakal semtertja med Markom in Jo-vom, ki sta mu zastavljala' pot, prestrezala ga in ga mudila z raznimi vprašanji, tako da ni mogel niti naprej, niti nazaj. To čudno ravnanje je izprva samo presenetilo hrabrega Pygurisa; kmalu pa se je izpremenilo njegovo presenečenje v smrten strah: "Za Kriščevo voljo, gospodje! je vekal, sklepaje roke. "Pustite me nekam: ven ali noter . . . . Kaj nameravate z mano, o Bog nebeški? Gospodje, jaz pokličem zaptije! ..." "Predrzni se, šema!" mu je prigovarjal divji Marko smehljajočega se lica in s krotkim, prijateljskim glasom. "Iztrgam ti želodec in ti ga zatlačim v u-sta!" "No, kaj je s tvojimi ubogimi, nepreskrbljenimi otročički?" I je menil Jovo v neusmiljeno po-! lomi jeni turščini. "Ali so pridni? ' Radi jedo? Lepo molijo? . . . Eh, vraga, stoj kume; ne pojdeš I mi odtod, dokler mi ne potolažiš radovednosti. Saj vidiš, kako me i skrbi tvoja poštenost in tvoja ' rodbina." Takrat sta prihitela naša prijatelja na hišni prag. ^ "Usmilite se, kneževski visokosti!" jima je zaklical Pyguris v* svojem obupu. "Vaša spremljevalca me ne pustita nikamor: kakor prestopim, je eden spre-; daj, drugi zadaj . . . Gotovo me hočeta umoriti!" "Tiho bodite!" je dejal Dušan ki se ni mogel ubraniti nasmeška spričo tolike- strahopetno-sti. "Saj veste, da vas ljubimo kakor punčico v svojem očesu! Prav nič se vam ne bo zgodilo, ako greste drage volje v mojo sobo, da se nekaj pomenimo. . " "Saj je itak hotel v hišo," se je zasmejal divji Marko. "Je-dva pa sem ga pobaral o njegovi zalegi, ga je mahoma minilo veselje." Pyguris se je oziral od enega do drugega; nazadnje je zaključil očividno, da se utegne izci-miti iz te nevarnosti dobra kupčija in jo je ubral junaško z Dušanom in Ivanom, delaje gri-mase kakor mučenik, ki gre s preziranjem smrti na morišče. V sobi ga je nagovoril Dušan brez vseh posebnih ovinkov: "Zelo žal mi vas je, vrli gospod Pyguris! Preti vam nevarnost, da izgube vaši ubogi, nepreskrbljeni otročički svojega požrtvovalnega očeta ..." Pyguris je planil kvišku, bled in tresoč se kakor šiba na vodi: "Ali je mogoče? ... O Kriste! ... O Allah; ... O Mohamed! . O vsi svetniki! . . . Kakšna nevarnost je to, ki bi mogla pretiti meni, nedolžnemu in poštenemu človeku! . . . Govorite, knežev-ska visokost, govorite! Strašen dvom ste vrgli v mojo dušo!" Dušan je važno pokimal z glavo. "Vidi se, kujon, da imate slabo vest! ..Pada opravim kratko: več ko gotovo je, da imate intimne stike z dvema lopovoma izmed katerih se imenuje eden von Schratten, drugi pa Birban-tini — ali Rosetti — kakor mu bolje kaže!" . . . "To ni mogoče, kneževska visokost! . . . Kje bom poznal lopova, morilca in vlomilca Se... LIFE'S BYWAYS - tzexpy TOK A'NATi,=a^/iSmtu. AijON€iTME BEACH I k Seratisa in Bi ... bi .. . Bibra-iiitisa — vidite, še njiju imen ne znam izgovoriti! "... Položil je levo roko na prsi, desno pa je dvignil v zrak, kakor v znamenje slovesne prisege. Videti je bilo, da se silno boji. "Ne poznate ju?" "Ne poznam, tako mi Boga in vs.eh svetnikov!" Dušan je sklenil poizkusiti na slepo srečo. "Če ga ne poznate, kako je potem mogoče, da ste zapleteni v njiju najnovejši zločin? . . . je vprašal z ostrim, mahoma povzdignjenim glasom. "V kakšen zločin?" je vprašal Pyguris in prebledel kakor zid. Njegova kosmata vest je bila očividno obremenjena s tolikimi grehi, da ni vedel, katerega raV' no misli mladi tujec. "Vaša kneževska milost, poglejte moj po šteni obraz! Ali sem zmožen po« stati sokrivec zločina?" "Ne tajite, ako se nočete pogubi ti. Dokazi so dokazi; mi ve mo prav dobro, da je pripeljal von Schratten te dni v Carigrad mlado tujko ... z nameni posebne vrste ... in da ste vi in Bir-bantini , s katerim se poznata orav dobro, zapletena v to lo-oovščino. Torej — na dan z res-iiico!" V Grkovih očeh se je zasvetila plaha, begajoča iskra; odprl je sicer usta, da bi protestiral z ogorčenjem, toda Dušan je bil preveč dober opazovalec. Nagnil je svoj obraz tesno k zalitemu obličju gospoda Pygurisa; njegove oči so se zakopale v falotove kakor dve nabru-šeni jekli. Mrzla sila tega pogleda je prodirala globlje in globlje, nalagajoča zločinčevi duši svojo oblast. Trepet, rahel, komaj viden trepet je izpreletel "očeta nepreskrbljenih otrok". Boril se je s tem trepetom, branil se ga krčevito, in trepetal čimdalje huje, ne da bi mogel umekniti svoje oči pred Dušanovim pogledom. Nehote se je začel umikati ritenski proti vratom. "Stoj!" mu je zaklical Ivan zamolklo in se postavil pred izhod. "Tod ne uideš!" "Priznaj, lopov!" je ponovil Dušan s tihim, zapovedujočim glasom. "Kaj naj priznam, vaša kneževska milost!" je zaječal Pyguris v poslednji trdovratnosti laži. "Saj pravim, da sem nedolžen ..." "Nisi nedolžen," je izpregovo-ril Dušan. "Priznal si — ako ne z besedami, pa s pogledom, v katerem kriči tvoja slaba in kriva vest priznal si s trepetom, ki te stresa! Kdor je nedolžen, ne gleda, kakor gledaš ti; ne umika se in ne trepeče . . . Priznaj!" Grk ni imel več sile, da bi tajil. Sklenil je roki in buljil v Dušana z nepopisno grozo. "Poslušaj," je nadaljeval Dušan, "in bodi pameten. Sam si, lahko misliš, da se ti ne zgodi nič zalega ako priznaš. Glavni krivec nisi, to vem sam; kako ti naj zamerim, da sta te pridobila lopova za svoje namene — tebe, ki živiš nemara že od rojstva od človeške propalosti? . . . To je tvoj poklic; kaj hočemo! A dovolj o tem. Ponavljam, da niti lasu ne skrivimo na tvoji glavi; še plačamo te, v kolikor se nam bo zdelo primerno, in kadar osvobodimo ono mlado tujko . . . Ali slišiš? Plačamo te!' . . . Ako ne priznaš in nam ne pomagaš najti nesrečnice, potem je seveda stvar docela druga!" S temi besedami je izvlekel hladnokrvno velik nož in potegnil s prstom preko blestečega rezila, ne da bi rekel kako besedo v pojasnilo preveč jasna je bila strašna obljuba. In Dušan je čutil, kako vre na dnu njegove duše nekaj temnega; vedel je, da ga popada z nepremagljivostjo, ako Grk ne izpregovori takoj. Kratko, slutil je, da izvrši svoj obet, če se Pyguris ne u-straši njegove grožnje. Toda njegov nož je bil zdaj nepotreben; prebodel je bil Gr-kovo srce z nevarnejšim in mogočnejšim mečem — s čarom zlata. Dočim je govoril, je gospod Pyguris bliskovito premislil svoj položaj; "Bogme . . . lahko bi priznal! Da, najboljše je priznati; če ne vsega, vsaj nekaj . . . Kdo ve naposled, kaj je s Schrattenom in Birbantinijem? Ni ju . . . morebiti se jima je kaj pripetilo; v Carigradu in s Halilom je vse mogoče. In če se jima ni pripetilo nič, je še hujše; potem ju ni, ker sta me sklenila ogoljufati za moj delež. Potem ne dobim od njiju ničesar . . . Torej priznam! ... A kaj, če se spet pojavita? Gorje mi potem! . . . Hm! . . . Torej priznam samo nekaj; to, na primer, da je tujka pri Halilu, zamolčim. Priznam pač toliko, da ugodim temu divjaku, ki vleče zdajle nož iz žepa, in da ne zaigram nagrade, ki sta mi jo obljubila onadva, ako se še kdaj vidimo ... Če ju najdem in bo vse v redu, jima prodam tegale in njegove tovariše — kakor bo bolj kazalo . Na vse zadnje je kupčija izbor-na! . . ." To svoje premišljevanje je zaključil istočasno, kakor Dušan svoje kratko, a preteče razlaganje. "Vaša kneževska milost!" je izpregovoril ^ istim plahim in veka jočim glasom kakor prej — dasi je bil zdaj v resnici že popolnoma pomirjen. "Vaša milost! . . . Usmilite se mojih u- Stanovanje s 5 sobami se odda v najem dobri družini. Vse je nanovo de-korirano in najlepše urejeno. — Plin in elektrika prosta za pranje. Zglasite se na 6501 St. Clair Ave. Preša naprodaj poleg tega je tudi tehtnica in vsa druga oprema za stiskanje grozdja. Preša je eno-tonska na rjuhe, mUn na elektriko ali pa na roko. Proda se jako poceni. Za plačilo se vzame tudi grozdje ali mošt. Poizve se na 16119 Waterloo Rd., Cleveland, O, bogih črvičkov, mojih nepreskrbljenih otročičkov, in ne storite mi žalega . . . Spravite ti-to strašno orožje! . . . Saj priznam — rad povem, kar mi je znanega! Vse, kar vem, boste izvedeli . . . Seveda upam in prosim, da se bo vaša milost spomnila ob svojem času ... da bi me bila Schratten in Birbantini morebiti bogato nagradila, ako bi bil molčal ..." Dušan je pokimal z glavo, čudeč se tej dobičkaželjnosti, ki ni odnehala niti v trenotku, ko je viselo življenje lakom nega Pygurisa zares na nitki. "Govori!" je dejal. In v napeti pozornosti so se vsesale oči prijateljev v zvodnika. Ta pa je nadaljeval: "Kneževska milost naj mi izvoli verjeti: kolnem se pri Kri-stu in vseh svetnikih, da tujke ne poznam in ne vem, kje jo skrivata. Birbantinija poznam o-sebno; še pred par dnevi je prebival tu; naročil mi je, da naj ga poiščem danes, češ, da mi bo vrnil par funtov, ki mi jih dolguje, goljuf nepošteni. In zdaj ga ni... Gotovo jo je popihal, da' mu ni treba šteti denarja, Verjemite mi, kneževska milost, sam bi ga rad našel; in namesto da mi pretite, bi me lahko po-milovali, ker sem skoraj nesreč-nejši od vas ... Le premislite, kako težko bom pogrešal jaz kot rodbinski oče svoj izgubljeni denar, ako je lopov res odnesel pete ..." "Pa von Schrattena?" "Njega poznam samo po videzu. Govoril sem z njim komaj pet besedi, ko sem šel enkrat k njemu po naročilu Birbantini-ja . . . " "K njemu ste šli!" Ivan je planil kvišku. "Torej veste, kje stanuje?" je kriknil z razburjenim glasom. "Kaj ne bi vedel?" je rekel zviti Grk z najnedolžnejšim o-brazom. Zdaj je bilo v resnici brez pomena, prikrivati von Schratenovo stanovanje: saj je bil našel njegovo gnezdo prav tako prazno kakor Birbantinijevo. "Seveda vem, kje stanuje ta nič-vrednež ... In če se vaša gro-fovska milost zanima zanj, ji prav lahko postrežem z naslovom." ■'Govorite torej!" sta vzkliknila Ivan in Dušan obadva hkrati. Ob čuvstvu, da utegneta morda že čez par ur držati njega, ki ga iščeta, se ju je bila polastila neizmerna razburjenost. "Ali mi zastavita vajini milosti častno besedo, da z ničemer ne omenita Schrattenu in — ako ga najdeta — Birbantiniju, da j sem vaju spravil na njegovo sled?" "Častne besede tebi ne bom zastavil," je dejal Dušan z neprikritim zaničevanjem. "Zadošča ti naj, če pravim, da bova molčala." krije zlobno iskro, ki svetila v njegovem pog' | "Dobro," je dejal s hM ponižnostjo. "Vaša . mi je njeno zagotovilo ka" 1 ho zlato . . . Brezvestm Schratten stanuje v isti ^^ k or Olimpia Montebello-"Tam!" (Dalje prihodn^)} čedno sobo za enega fanta se odda v najem. Vpraša se na 6718 Bonna Ave. A. MALNAR Izdelujem cementna dela 1001 E. 74th St. ENdicott 4371 Pohištvo se proda zelo poceni. Vpraša se na 1087 E. 64 St. Slovenka ali Hrvatica dobi delo za hišna opravila v Beer Garden. Za naslov se poizve v uradu Enakopravnosti. Hiša za dve družini s 12 sobami se proda za $3200. Plača se takoj $900, ostanek pa po $23 mesečno, vključivši o-bresti. Hiša se nahaja v slovenski naselbini- Vprašajte na 986 E. 74 St. JACK in ANTONIJA SUŠEL 1301 E. 54th St. Vabimo prijatelje in znance na DOBRO RIBJO VEČERJO V PETEK V soboto bomo servirali kokošjo večerjo. Postregli bomo najboljše in igrala bo izvrstna godba. Se priporočamo za obilen obisk. Delo dobi priletna ženska . dela, da bi tu bila stalno ^ samo podnevi. Mora | . žna dela tudi pri w siti se je na 6737 St. ® _ Dve sobi za majhno družino ali Kdor i se odda v najem, Pyguris je zatisnil oči, da pri-' se zglasi na 6737 St. ^ ICI^I# 1=1 #iS*® VRANEK'S restavracija i i @ i Domača kuhinja g#jA NASA POSEBNOST JE SLOVENSKA IN HRVATSKA K Obedi so po 25c, 30c in 35c Mi serviraino 6 procentno pivo, 10 procentno Ale ' 21 procentno vino. Pri nas postrežemo s zajtrekom, južino in večerjo-SE PRIPOROČAMO 1541 EAST 55th STREET hbhihihbmhhmmihH*" NAZNANILO Prijateljem in znancem naznanjam, da sem P''® Gasolinsko postajo OD FRANKA SOMRAKA NA E. 43 St. in St. Clair Ave.^ kjer bom cd sedaj naprej vsem najboljše postregel s fin"" gasoHnom in oljem. Izvrševali komo tudi popravila bilih. Delo prvovrstno in postrežba točna. PRIPOROČ AMO ZA OBILEN OBiSK Mike Poklar fenf" Hitra plinska udobnost kadarkoli ((E S ^4 Dl H Plinski grelec je najbolj priročna stvar na svetu, ker njega gorkota je vedno na mestu na pravem kraju, ob pravem času, in le tako dolgo kot jo sami želite—nič dlje in nič manj. Vpliv, ki ga ima na naše lokalno vreme je vzrok velike popularnosti plinskih grelcev — od plinskih "radiant" grelcev za domove do njih velikih bratov, plinskih "unit" grelcev za trgovine, skladišča, urade, in skoro vsak prostor, kjer se zahteva hitro, lahko in ekonomično gorkoto. Plinski "radiant" grelci pristojajo jesenskemu vremenu kot rokavica. THE EAST OHIO GAS CO. East Sixth and Rockwell MAin 6640 k /1^ V