ŠTAJERSKI GOSPODA w U j TN-... Radnassa 6 — Fernruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark, vierteljährlich Verlag ^^^viftÄ'im feE^lA eins^^ Rpf Postgebühr9 Zuzüglich 18 Rpf Zeitungszustellgebühr c t a Postscheckkonto Wien Nr. 550.30 ____ RM 1.20 Marburg i. d. Drau, Samstag, 10. Bpril 1943 Hr. II Barbarstvo anglo-ameriških letalcev V marcu potopljenih 149 sovražnih ladij s skupno 92« 600 brt. Po poročilu, ki ga Je Izdalo nemško vrhovno poveljstvo dne 6. aprila, so an-glo-ameriškl letalski odredi dne 5. aprila napadli zasedeno zapadno ozemlje, zlasti pa mesto Antwerpen v Belgiji. Prebivalstvo je imelo velike Izgube. V eni Izmed antwerpenskih šol Je bilo ubitih 180 otrok. Dan pozneje Je bila izdana vest, da se le število smrtnih žrtev v Antwerpnu zvišalo na več kot 2000. Kakor poročamo na drugem mestu, so anglo-ameriški letalski morilci preteklo nedeljo bombardirali pariško prebivalstvo. Število mrtvih v Parizu se Je medtem zvišalo na 328. Teroristični napad na Antwerpen in na Pariz nam kaže krvavo spačene obraze raznih ChurchiU-ov ln Koosevelt-ov, ki sta izbrala za cilje svojih bomb stanovanjska področja ln delavska predmestja nedolžnega civilnega prebivalstva. Nad 2000 smrtnih žrtev v Antwerpnu se dviga sim-boliCho v vlogi obtožilcev proti brutalnemu anglo-ameriškemu vojskovanju. Belgijsko prebivalstvo Je še vSe onemelo od strahu pred sramotnim zločinom tistih nekdanjih zaveznikov, «Jih voditelji se kai cedijo človekoljubnosti ln morale. Vojne operacije z Anglijo ln Ameriko so potekale v času od 1. do 7. aprila v osfelem kakor sledi: V Tuneziji so se tudi 1. aprila odigravale težke obrambne bitke. Angleži in Amerikanci, ki so v premoči, so zaman poskušali obkoliti in odrezati dele nemško-italijanskih čet. Vodstvo sil osi in hrabrost čet sta onemogočila vse take sovražne poizkuse. — Sovražni bombniki so podnevi napadli mesto Rotterdam na Nizozemskem ter povzročili -s svojimi bombami na stanovanjska predmestja težko škodo ln velike izgube prebivalstva. V boju proti angleškim in ameriškim pomorskim zvezam so nemške podmornice potopile v marcu 138 sovražnih trgovskih ladij z 851.600 brt, dočim je bilo nadaljnjih 18 ladij torpediranih. Letalstvo Je v istem času potopilo 11 trgovskih ladij s 75.000 brt. ter poškodovalo 39 trgovskih ladij s skupno tonažo 220.000 brt. Del teh ladij Je smatrati potopljenim. S tem je izgubila sovražna plovba v marcu najmanj 149 ladij s skupno tonažo 926.000 brt. Nemška mornarica in letalstvo sta pa imela uspehe tudi proti sovražnim vojnim mornaricam. Lahke pomorske sile so potopile dva rušilca, sedem podmornic in devet hitrih čolnov. Nek nadaljnl rušilec je postal žrtev podmornice. Poškodovana sta bila dva rušilca ln sedem hitrih čolnov. Čas, v katerem živimo, zahteva največji napor vseh naših moči. Sledili smo Führer-j evemu klicu k totalni vojni, zato lažje prenašamo vse muke in napore dnevnega dela ln vojskovanja. Samo tako si lahko razlagamo dejstvo, da delajo dandanes v tovarnah in na poljih tudi sedemdesetletniki, ki se kot delovni prostovoljci odzivajo klicu skupnosti. Vojni invalidi se javljajo za vposta-vitev v civilno delo, da ne govorimo o materah, ki pomagajo kljub številni oskrbovani deci še v sosedstvu. S svojim klicem je vzdramil Führer v sleherniku voljo do dejanja. Milijoni izvršujejo njegovo povelje. Nikdo ne sme korakati izven vrst teh vzglednih milijonov ljudi. Letalstvo je uničilo eno podmornico in en spremni čoln, poškodovalo pa Je dvoje rušilcev, dve podmornici in neki vedetnl čoln. , _ . V Tuneziji so nemško-italijanske čete tudi po poročilu z dne 2. aprila odbile vse sovražne napade. Obenem so si izboljšale svoje položaje ter uničile odrezane sovražne edinice. — Nemški lovci so nad Tunezijo in nad Kreto zbili ob Izgubi enega letala, deset sovražnih letaL — Dnevni napadi težkih sovražnih letalskih sil so veljali zasedenemu zapadnemu ozemlju ln mestu Trier. Pri tem so bila zbita štiri sovražna letala na tla. Po poročilu z dne 4. aprila, so boji ▼ Tuneziji nekoliko popustilL Lokalno bo-jevitost so beležili le na nekaterih odsekih srednje- in južnotuneške fronte. — V noči na 4. april so napadli angleški bombniki več mest v Nemčiji. Večja žko- da Je nastala predvsem na področju m»> sta Essen, kjer Je Imelo prebivalstvo i» gube. Nočni lovci in artilerisU so zblB najmanj 21 napadalcev na tla. — Odre4 hitrih nemških letal Je podnevi bombardiral vojaške cilje mesta Eastbourne ofc Južni obali Anglije z bombami težkega kalibra. — Pri nedeljskem napadu na Paril ln na zasedeno ozemlje Francije in Norveške je bilo zbitih 19 sovražnih letal. Trt lastna letala se niso vrnila. — V noči na 4. april so vrgli angleški bombniki bre« načrta bombe zlasti na podeželske občin« severonemškega obalnega področja. Prt tej priliki so zbili deset sovražnih bombnikov na tla. 6. aprila Je javilo vrhovno nemško poveljstvo, da Je bil dan na tuneški fronti razmeroma miren. Nemško-italijanske čete so v teku lastnega napada zavzele neko važno višino. Letalstvo Je v prostoru Sredozemskega morja z uspehom bombar-diralo vzletišča in ladje. V bojih v tem prostoru Je bilo zbitih 18 sovražnih letaL — Na severnem Norveškem so nemške čete zasačile četo saboterjev, ki je bil« v boju uničena. V težkih bojih proti sovražni dovozni plovbi so naše podmornice po poročila f dne 7. aprila potopile v Atlantiku ln v Sredozemskem morju zopet 14 polno n» tovorjenih ladij a skupno tonažo 102.00» brt. in povrh še nekega rušilca. Pet na» daljnih ladij Je bilo poškodovanih s to*, pedi. Njih potapljanja nI bilo možno vel opazovati vsled takoj nastale močn« obrambe. S tem so se uspehi potapljanj« že v prvih dnevih aprila dvignili n« 25,834.000 brt potopljene sovražne ton» že. Podmornice so potopile 17,135.400 brfc nadmorske sile 3,394.275 brt„ letalci p« 5,303.600 brt. Dogajanje na vzhodni fronti Uspešno odbiti sovražni napadi - Sovjeti so v marcu izgubili 1267 letal - Težke sovjetske izgube na kubanskem mostišču Kakor Je razvidno iz poročil, ki jih je izdalo nemško vrhovno poveljstvo v zadnjem tednu, je po uspešnem odbitju sovjetske zimske ofenzive, postalo na vzhodu nekoliko mirneje, čeprav so se odigra- vali mestoma še vedno težki boji. Tak« so bili po poročilu x dne 1. aprila krvav« odbiti vsi sovjetski napadi na severni fronti kubanskega mostišča. Z ostalih odsekov vzhodne fronte so Javili le lokaln» PK.-Aufnahme: "Kriegsberichter Meyer-Wien (Wb.) Sicherung der Insel Lemnos Gut getarnte Stellung einer Küstenbatterie bojevniško delovanje. — V času od 21. do Ji. marca so odredi nemške vojske in Waf!en-# na vzhodni fronti uničili ali zaplenili 456 sovjetskih tankov. Južno od Ladoškega jezera Je sovražnik napadal nemške postojanke v močnih valovnih napadih, ki so se zrušili ali v obrambnem ognju ali pa v bojih od moža do moža. Na ostalih odsekih vzhodne fronte Je bilo le malo bojev. — Meseca marca so izgubili sovjeti 1267 letal. 1028 so jih Nemci ln zavezniki zbili v letalskih bojih. 143 sovjetskih letal so zbili protiletalski artileristi, dečim Je 36 letal zbila vojska. Ostanek je bil uničen na ileh. Južno od jezera limen so nemške čete, ki so gazile po blatu do kolen in v vodi, ki Je segala do prs, kljub vsem terenskim težavam dosegle svoj cilj. Pri tem so stisnile neko sovražno skupino v močvirje ter Jo tam uničile. Sovražnik je Izgubil 1225 mrtvih in 370 ujetnikov, 26 tankov, 2$ topov. 66 metalcev ognja, 14 metalcev mm, 92 strojnic in mnogo materijala. •— Južno od Ladoškega Jezera Je sovražnik 3. aprila ponavljal svoje brezuspešne napade s slabotnejširni silami ko» prejšnje dni. Na ostali vzhodni fronti je bilo mirno. 4. aprila jé bilo sporočeno, da so nemške čete ponovne napade sovjetov proti Vzhodni fronti kubanskega mostišča, južno od jezera Umen ter pri Leningradu odbile ob visokih izgubah za sovražnika. Ponovne priprave sovražnika je razbila t nemška artilerija s svojim ognjem v zve- *i z letalstvom. Razen lokalnih bojev, ki Sb se odigravali v področju Isjuma, je Vladal na ostalih odsekih vzhodne fronte mir. Po poročilu, izdanem 5. aprila, so izvedli sovjeti s pomočjo vec divizij pričakovani napad na vzhodno fronto kubanskega mostišča. Nemške in romunske čete so odbile vse opetovane napade sovjetov, ki so sledili močni artilerijski pripravi s pomočjo številnih tankov. Sovražnik je imel pri tem velike izgube na ljudeh in »alerijalu. — Vzhodno od Orela so iz- Sodobno odkritje Na drugem mestu objavljamo zanimivo odkritje bolgarskega ministra Vasiljeva na velikem mitingu v Lomu. Razumljivo je, da se je s tem govorom pobavil tudi nemški tisk s »Volkischer Beobachter-jem« na čelu. Kar je povedal gospod Va-siljev svojim bolgarskim poslušalcem, je tako važno, da se mora zavedati ves evropski jugovzhod nevarnosti, ki mu je pretila iz vzhoda in ki še danfes ni odstranjena vse dotlej, dokler ne bo boljševiška pošast na tleh. Sovjetija je torej že koncem 1940 vabila Bolgarijo, naj pomaga boljševikom napasti Turčijo, da bi se na ta način Sovjetija dokopala do morskih ožin. Toda boljševlki niso bili skromni. Zahtevali so mimo tega še vojaška oporišča v bolgarskih črnomorskih lukah. Lahko si predstavljamo ogorčeno odklonitev teh sovjetskih zahtev, saj je bila vsa Evropa priča, kako so se boljševiki obnašali napram tistim baltiškim državam,- ki so jim morale najprej odstopiti oporišča, nato pa svojo popolno nacionalno in državno neodvisnost. Vsekakor ima prav »Vftlkischer Be-obachter«, ki pravi, da so odkritja bolgarskega ministra posvetila do zadnjega kotička v temne načrte, s katerimi se Je ba-vila Moskva ob početku druge svetovne vojne proti državam evropskega Jugovzhoda. Sovjetija je hotela z nameravano vojno proti Turčiji bržčas vloviti kar dve muhi z enim samim udarcem, saj bi tudi Bolgariji niti najmanj ne prizanašala. Tako je Bolgarija spoznala, kje Ji Je mesto. Postavila se je odločno na stran sil osi in Trojnega pakta, dobro se zavedajoč, da je tudi njena neodvisnost in integriteta odvisna od zmage tistih sil, ki ga- Was der Mann einsetzt an Heldenmut auf dem Schlachtfeld, setzt die Frau ein ln ewig geduldiger Hingabe, in ewig ge-duldigem Leiden und Ertragen. Adolf Hitler. rantirajo za red in novo bodočnost. Ko je bil Molotov v Berlin-u, je Führer prevzel vlogo zaščitnika Bolgarije in tudi Turčije, kajti sovjetska lakomnost se ni ozirala samo po Varni in Burgasu, temveč tudi po dardanelskih ožinah in po samem Carigradu. Tu se je izkazal Führer kot branilec evropske kulture in civilizacije. Kocka v tej igri pa je padla 22. junija 1941, ko so nemške divizije prekoračile sovjetsko mejo, da bi enkrat za vsele) uničile sovjetsko hidro. Kakor smo omenili že na drugem mestu, ni Vasiljev povedal nič bistveno takega, česar še ne bi bilo popolnoma znano. 2e z vojno proti mali Finski so pokazali boljševiki, da jim je rop in nasilje glavna in vodilna misel v zunanji politiki. Zgodovina je dobro zabeležila škandalozno prevaro, s katero so boljševiki zavzeli oblast v Estonski, Letlandiji in Litvi, kjer so po »priključitvi« teh dežel pomorili na tisoče inteligentov, zlasti duhovnikov in učiteljev, da bi imela židovska druhal skupno z izmečkom lažjega opravka. Vasiljev je le izpopolnil sliko metod, ki se Jih poslužuje Kremi pri izvajanju svojih satanskih naklepov. Proti Turčiji je torej harangirala prav ista Sovjetija, ki se je sicer samo cedila in slinila samega prijateljstva za svojo jugozapadno sosedo. Nobenega dvoma tudi ne more biti o tem, da Stalin svojih ciljev glede evropskega Jugovzhoda nikakor ni spremenil. To se tiče zlasti morskih ožin, kjer je najbolj zainteresirana Turčija. Da Stalin ni spremenil svojih ciljev, so dokazali nehote njegovi prijatelji v Angliji in v Ameriki. Tako je bivši ameriški veleposlanik v Moskvi, žid Davies, izjavil nedavno, »da je uporaba Dardanel s strani sovjetskih ladij nekaj, kar zadeva edino-le Sovjetsko Unijo«. S tem je jasno povedano, da nima Turčija glede morskih ožin sploh nikake besede. Smo zelo radovedni, kaj neki so dejali na to v Ankari,kjer se še gotovi krogi niso popolnoma otresli simpatij za svoje sovražnike. V ostalem je dobro, da je raztrgal član bolgarske vlade kopreno, ki je ležala na Sobo-ljevih ponudbah Bolgariji. Potrebna je bila jasnost ne samo za Bolgarijo, temveč tudi za Turčijo. Zlasti velja to za Turčijo, ki bo sedaj menda le spoznala, kdo Jo je leta 1940. obvaroval spopada s Stalinovim vojnim strojem. UNTERSTEIRER ! Um vollwertiger Deutscher zu werden, muß du die deutsche Sprache gut beherrschen. Darum vervollständige du deine deutschen Sprach-kenntnisse. Sprich, lies und denke deutsch! vršile nemške čete uspešen napad. Živahnejše bojevanje je bilo beležiti samo južno od jezera Ilmen ter pred Leningradom. Na kubanskem mostišču sovražnik po poročilu z dne 6. aprila, ni več nadaljeval svojih napadov, ker je dan poprej imel prevelike izgube. Na ostalih delih vzhodne fronte so imeli le lokalne praske. Druck und Verlag: Marburger Verlags- und Druckerei-Oes. m. b. H. — Verlassleitung: Egon Baumgartner- Hauptschriftleiter Friedrich Golob: alle In Marburg a d. Drau. Badgasse Ä. Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr. 1 vom 1. Juli 1042 galtig. Ausfall der Lieferung de» Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstöruni gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezuis-geljev / di- Jako je končala Jugoslavija" Srbski publicist Danilo GrogorM o ozadja belgrajske zarot« -Knez Pavlo ln patrijarh Gavrilo pri obedu - SimorM jo noreel grad« Balvader« ▼ Wian-u min. predsednik Dragila Cvatkovič in zunanji mi-nlster Ctncar-Markovič, so padle kocke. Po Gregorlčevem prikazu se ie le litega večera Javil ▼ palači komande vazduho-plovstva, pri generalu Boži Mirkovlču, major Danilo Zobenlca, de bi prejel navodila. Zobenlca Jo bil komandant neke skupin« tankov v Zemunu. N» vprašanj« [enarala, ali j« • «vojiml oficirji priprav-jan, staviti »voj« «11« na razpolago z« izvedbo drtavnega udara, j« odgovoril ¿uaui f ------- —.---- j - »ktor balgrajskega lista »Vreme«, Danilo § r • g o r 1 t, j« napisal pod naslovomi »Ovako j« savrlila Jugoslavija« knjigo, ki izid« t« dni tudi v nemškem prevod« v xaloibl Wilhelm Goldmann (Leipzig). Ob drugi obletnici Simovičava zarot« so odkritja, ki nam jih podaj« Gregorli, tembolj zanimiva, ker vs«buj«Jo doslej neznan« dramatična nastop«. I« Gregorl-fevega prikaza j« Izluščiti zgodovinski dokaz, da s« J« v zaroti nekaterih častihlepnih oficlrj«v proti politiki kn««a Pavla in njegov« vlad« odlikovala na neslaven način tudi srbska pravoslavna cerkev. Radi toga j« smatral kne« Pavi« za potrebno, da obvasti patrijarha Gavrila, ki ja bil izvoljen • pomočjo vlad«, na proti-državno rovarjenj« njegovih škofov. Obenem mu je knez stavil zahtevo, naj preloži sejo svetega sinoda, ki je bila sklicana za 27. marec 1941. Patrijarh Gavrilo, ki je svoj čas kot episkop ali škof zet-ski v Črni gori osebno pretepal pope, ako niso dovolj vestno izvrševali svojo službo, — v to svrho je Jahal od župnij« do župnij« — se j« v razgovoru s kne-zom najprej izgovarjal, češ, »da n« politizira«, končno pa je na knezov vedno jačji pritisk le izjavil, da v tako kratkem času ne more odpovedati sejo sinoda. Po tem razgovoru jo bil patrijarh gost kneza Pavla pri obedu. Patrijarh je pridno segal po dobrih jedilih in zlasti je izpraz-njeval kozarce izvrstnega vina. To ga je spravilo očividno v boljša razpoloženje in tako je izjavil knezu ob slovesu, da si bo vso stvar še enkrat premislil ter da upa, da bo lahko uplival na svoje škofe v kneževem smislu. Toda par ur pozneja je sprejel knez pismo, v katerem mu sporoča patrijarh, da mora — žal. — vztrajati pri svojem prvobitnem stališču. Danilo Gregorič dokazuje nadalje v svojih zapiskih, da knez Pavlo nikakor ni mogel dvomiti o načrtih zarotniške klike Vsak dvom je namreč razpršil general Dušan Simovič v teku nekega raz-qovora v kraljevem dvorcu. Razgovora sa je udeležil tudi minister dvora Antič in šef generalnega štaba, general Peter Ko-stič. Simovič je namreč v teku tega raz-qovora odkrito zagrozil z uporom jugoslovanske vojske v slučaju podpisa pakta. Ko ga je pozval Antič, naj ponovi, kar je pravkar izjavil, jo odgovoril S -movič: »Izjavil sem, da je vojska najodločneje proti paktu. Razburjenje v oficirskem zboru je tako veliko, da se ne more več poleči. Izjavil sem nadalje, da ne moremo iti preko odločnosti mladih oficirjev, ki hočejo preprečiti to nacionalno sramoto. Spomnil sem se na 29. maj leta 1903....« Pri teh besedah, s katerimi je Simovič spomnil na noč, ko sta bila umorjena zadnji Obrenovič in njegova soproga Draga Mašin, je skočil general Kostič pokonci ter je zaklical: »VI-sočanstvo, Simovič je popolnoma znoreli 2e vedno sem vam pripovedoval, da je Simovič noreči« Nato je Kostič zabrusil Simoviču: »Ti ne veš, kaj govoriš,« Simovič pa se je porogljivo nasmehnil ter je nadaljeval: »...da, opozoril sem na 29. maj 1903, ko so mladi, patrijotično navdahnjeni oficirji umorili kralja, ki je vodil politiko proti volji naroda in voj- S podpisom pakta, ki sta ga obavila v Zobenlca: »Da, mi vsi smo brezpogojno s« to«. T«m oficirjem »o namreč prli«- I aktom pr«v-■vo- patall, da J« Jugoslavija • paktom zela dolžnost popolna demoblllzaclj« j« vojske, da bodo Nemci ustanovili v Jugoslaviji svoj« garnizij«, da bodo jugoslovanski oficirji Izgubili svoje eksistence, zato jim ne preostane nič drugega kot borba. Pripovedovali so jim tudi o velikem številu letal tipov Spitfire, Bristol-Blenheim in Wellington, ki da že čakajo na startno povelj« nekj« v Grčiji, da bi sa vsuli na jugoslovanska vzletišča, od koder naj bi s« izvršil velik letalski napad na Nemčijo, Italijo ln Romunijo. To J« bil torej začetek tragedije, katero J« 6. aprila 1941 končala nemška vojska. SPODNJEŠTAJERC! Da M postal polnovreden Neme«, moral dobro obvladati nemščino. Zato lzpopoIn]u| svoje nemško Jezikovno znanje. Govori, HtaJ in mfa sil v nemškem Jeziku! Sovjetski napad na Turčijo zamišljen že leta 1940! [«arija naj bi so po nagovarjanju Moskve udeležUa napada Turčijo - Velezanhnivo odkritje bolgarskega min. Vasiliev» V svojem velikem govoru v Lomu, J« Bolt V p V kjj oiu v g - -----------• - razkril bolgarski minister Dimitrij Vasi-ljev senzacijo, da so boljieviki ie koncem leta 1940. nameravali vojno s Turčijo in da so v tem namenu parkrat zahtevali od Bolgarija, naj se udeleži te vojne kot sovjetski zaveznik. Vasiljev je v posameznostih izjavil, da je stavil omenjeno sovjetsko ponudbo Bolgariji eden izmed najvišjih sovjetskih diplomatov: generalni tajnik komisarijata za zunanja zadeve, Soboljev. Sovjetlja jo potom So-boljeva zahtevala najprej odstopitev vojaških oporišč v bolgarskih črnomorsklh lukah. Zato naj bi prejela Bolgarija po njeni udeležbi v vojni s Turčijo kos evropske Turčija na črti Enos—Midia. V tej vojni bi Sovjetlja seveda imela zasesti Dardanele. Bolgarija — tako ja Izjavil Vasiljev — ja sovjetske predloge seveda odklonila. Bolgarija ni imela nl- kakega razloga za vojskovanje s Turčijo. Razen tega ji ja lebdela pred očmi usoda baltskih držav in je torej vedela, kaj pomeni barantanje s Sovjetijo. Razkritja bolgarskega ministra nam odkrivajo temne naklepe boljševikov proti državam evropskega jugovzhoda. Kakor se še spominjamo, je Adolf Hitler v svoji proklamaciji dne 22. junija 1941, ko je Nemčijo in Evropo pozval na borbo z boljševizmom, že takrat objavil, kaj je bilo vse znano nemški vladi o teh naklepih. Führer je takrat odkril tajno, ki je ležala na berlinskem obisku Molotova ln je oznanil, da ja Stalinov zunanji minister zahteval ne samo tihi pristanek Nemčijo glede novega sovjetskega napada na Finsko in Romunijo, temveč tudi sovjetsko zasedbo Bolgarije ter zavzetje turških oporišč v Dardanelah in v Bosporu. Vasiljev torej v bistvu ni po- PK-Aufnahme: Kriegsberichter Michalik (Wb.)' Vor Charkow , Ein sowjetischer Panzerwagen, der vor den Toren Cbarkows erledigt wwd* Seine breite Rückwand dient bereits einem guten Zweck: Angehörigen deutschen Einheit als Wegweiser »Bolgarija se ne plaši novih žrtev" „Danes še s puško pri nogi" - Zanimiva izjava bolgarskega m nistra Vasiijeva na velikem zborovan u v Lomu Preteklo nedeljo se je vršilo v bolgarskem mestu Lom ob Donavi veliko zborovanje prebivalstva. Glavni govornik je bil minister za zgradbe, Dimitrij V a s i-1 j e v, ki se je v svojem govoru — po poročilih nemških listov — dotaknil tudi stališča Bolgarije v sedanji vojni. Va-«iljev je dejal med drugim: »Mi Bolgari, smo se priključili silam osi in njihovim zaveznikom. Četudi stra- žimo danes samo s puško pri nogi, lahko »tojimo jutri že na obalah Jadranskega, Egejskega ali Črnega morja. Branili bomo balkanski polotok, na katerem zav-*ema Bolgarija centralno pozicijo in na katerem ima pomen prvega reda.« Minister je nato orisal nevarnost bolj-ievizma za Evropo, zlasti pa za Balkan. Toda boljševizem in njegovi zavezniki ne bodo imeli uspehov, kajti borba sil osi in vseh evropskih narodov je pravična in •veta. Ta borba bo dovedla do pravične razdelitve gmotnih dobrin med vse narode. Vasiljev je nato izvajal sledeče: »Nikako protislovje nt, ako se je Bol- garija pred dvema_ Jetoma priključila paktu Trojnih sil, kajti zgodovina Bolgarije je dokaz, da ji je Anglija prizadevala vedno samo krivice. Ali je sploh možno dvomiti o tem, da bi Bolgarija spričo izkrcanja anglo-ameriških čet na kateremkoli mestu balkanske obale ne bila izven vojne, ne da bi obenem bila tudi bojišče?.V tem slučaju bi bila postavljena Bolgarija pred vprašanje »Biti ali ne biti I« To mora vedeti sleherni Bolgar, vsak odrasli, vsak otrok, vsak boga-in in revež, vsak kmet in meščan, da bodo prišli Angleži in Amerikanci, da bi uničili Bolgarijo ter jo razdelili med Grke in Srbe. To izjavljajo povsem odkrito pred vsem svetom. Mi se ne smemo kot nekaki strahopetci izmikati žrtvam, ki nam jih je naložila usoda, da bi dosegli svoje nacionalno zedinjenje. Bolgarski narod ni nikak narod lenuhov. Kakor zgodovina uči, je doprinesel bolgarski narod že mnogo žrtev za svoje zedinjenje in zato se tudi ne plaši pred novimi žrtvami. Pot Bolgarije v teh usodnih dneh je nedvoumno določena.« Cordel Hull gre v Moskvo? Nove „vzpodbude" - uspeh Edenovega obiska v Ameriki - Agrarna konferenca že preložena - Angleška bojazen - Ameriško dobrikan'e sov'etom Amerikancem, ki sedaj sklicujejo konferenco za konferenco, se pa prav nič ne mudi, da bi dosegli konkretne rezultate takih konferenc. To se vidi že pri tem, kako obravnavajo njihove termine. Takoj nato, ko je Eden zapustil Washington, .so namreč sklicali agrarno konferenco, naenkrat pa preložili rok na nedoločen čas. Ameriški finančni minister Mor-genthau je nameraval sklicati valutno konferenco, pa si je zopet premislil, in tako se bo vršila zgolj anglo-ameriška debata o predlogih, ki sta jih stavila znana finančna strokovnjaka, Amerikanec White in Anglež John Maynard Keynes. V Ameriki pa vsekakor zaostaja interes glede vprašanj, ki jih želita London in Washington skupno reševati, na željo Amerikancev glede še ožjega stika s Sovjetijo. Samo tako je tudi tolmačiti dejstvo, da so se Zedinjene države odločile poslati svojega zunanjega ministra Cordel Hull-a preko Londona v Moskvo, ker sta Stalin kakor tudi Molotov izjavila, da ne mislita zapustiti teritorija Sovjetske Unije. Domneva se, da bodo Zedinjene države pri pogajanjih v Kremlju polagale veliko važnost na pacifiško bojišče. Preko Stockholma prinašajo nemški li-»ti zanimive informacije o potovanju, ki ga je s svojim povratkom iz Amerike v nedeljo končal angleški zunanji minister Eden. Angleški listi skušajo vzbuditi vtis kakor da je Eden dosegel v Washingtonu nekak uspeh, pri tem pa govorijo manj o dogovorih, bolj pa o vzpodbudah in vprašanjih,, ki da jih je Eden baje spravil v Ameriki v tok. Ti listi pa pri tem pozabljajo, da je to njihovo pisarjenje zgolj voda na ameriške agitacijske mline, ker hočejo Amerikanci s svojimi projektiranimi konferencami prevzeti vodstvo med »zavezniki«. Zaman se trudijo angleški listi, da bi prikrili tiho bojazen, ki je navdajala g. Edena na vsem njegovem potovanju. Eden očividno ni potoval v Ameriko zato, da bi kronal obstoječe edinstvo med »zavezniki« z novo pogodbo j šlo mu je v glavnem zato, da dobi pismeni dogovor, a katerim naj bi se preprečila nevarnost krize, ki je v nadaljevanju vojne nujno neizogibna. Ta kriza bi mogla v danem trenutku ogrožati povezanost zedinjenih narodov. To bojazen je izrazila v nekem komentarju tudi agencija Reuter, ki pravi dobesedno: »Minister Eden je vnet za-«topnik edinstva zedinjenih narodov potom tesnega osebnega stika med voditelji držav, ker bodo po njegovem mnenju prišli še časi, ko bodo činitelji, ki danes vzdržujejo to edinstvo narodov spričo •kupnega sovražnika, izpostavljeni močnim preizkušnjam.« veda I nič izredno novega, izpopolnil je le sliko boljševiških roparskih načrtov. Ffihrer je takrat izrecno izjavil, da kot odqovorni zastopnik evropske kulture in civilizacije ne bo mirno gledal roparskih podvigov Sovjetije. Samo na ta način Je preprečil, da Stalin svojega vojnega stroja ni pognal proti Turčiji in Balkanu Da Stalin kljub temu svojih ciljev ni spremenil, ni treba še posebej omenjati. Maršal Peta in francoskemu narodu Francoski državni poglavar, maršal Pe-tain, je imel v nedeljo zvečer po radiu govor, ki je veljal vsemu francoskemu narodu. V svojem govoru je povdaril, da mu je Francija podarila junija 1940 svoie zaupanje. Ze takrat je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil večjo nesrečo Francije. Deloval bo na obnovi Francije ter odstranjeval posledice poloma. Maršal je nato ugotovil, da so tisti, kt so odgovorni za vojno in za poraz, zbežali v inozemstvo, medtem ko je on sam ostal y Franciji. Sedaj poskušajo uporniki, ki se kregajo med seboj radi poveljniških mest, rehabilitirati bivši režim, ki je pahnil Francijo v nesrečo. Voditelji upora so se odločili za povrnitev v preteklost, on — maršal — pa si je izbral Francijo in bodočnost. Metode in možje, ki so pahnili Francijo v pogin, prav gotovo ne morejo vrniti Franciji njene nekdanje veličine. Ako bi mir, ki ga pričakujejo ti slabi Francozje, zavedel Francijo v politične, gospodarske in socialne navade predvojne dobe, se Francija gotovo ne bi več dvignila. Petain je v svojih nadaljnih izvajanjih pozval francoske kmete in mladino, naj posvetijo svoje moči obnovi Francije. Glede boljševizma je dejal maršal Petain: »Ako bi zmagalo boljševiško barbarstvo, bi bili francoska kultura in neodvisnost za vedno končani«. Ob koncu svojega govora se je maršal Petain spomnil žrtev anglo-ameriških terorističnih napadov na Francijo ter je izjavil, da protestira proti tem popolnoma nec>prdvičenim dejanjem, obenem pa izraža rodbinam nedolžnih žrtev svoje najgloblje sožalje in sočutje. ■ Sovjetija je dobila tretjega komisarja za zunanje zadeve. Kakor znano, ima Sovjetska Unija znanega Molotova na položaju svojega zunanjega ministra ali komisarja. Njegov namestnik in pomočnik oziroma drugi komisar za zunanje zadeve Je Lozovski. Sedaj je pa Stalin postavil še tretjega komisarja za zunanje zadeve v osebi Kornječuk-a. Komječuk je znan po svoji nedavno objavljeni publikaciji o bodoči ureditvi Evrope, v kateri je označil za norce vse tiste, ki mislijo, da bo mesto Lemberg v Galiciji po zmagovito končani vojski poljsko mesto. Mi vemo, da so vojni cilji naših nasprotnikov mlatenje prazne slame, ker ne bodo zmagali. Beležimo pa to z ugotovitvijo, da je imenovanje Kornječuka za drugega namestnika komisarja zunanjih zadev konica proti Londonu in Washingtonu, ki bi v slučaju zmage rada tudi Sikorskemu do neke meje ugodila ter mu uredila državo, ki bi naj tvorila zagozdo med Sovjetijo fn ostalo Evropo. Osovinske sile v boru za živlfenfske pravice in obstanek Anglija ali Velika Britanija je vse do sedanje vojne veljala za prvo silo sveta. Ozemlja, ki so si jih Angleži prisvojili širom zemeljske oble v času, ko so drugi evropski narodi izrabljali svoje moči za dvig civilizacije in urejevanje notranjih zadev, so jim omogočila nekako svetovno politično in gospodarsko nadvlado. Cenene delovne sile v kolonijah ter bogata nahajališča surovin, so tekom stoletij nudila Angležem gosposko življenje na račun drugih narodov. Saj je ves svet bil do neke meje prisiljen in navezan, kupovati od Angležev surovine in pridelke, ker jih drugi narodi niso imeli, in to po cenah, ki so jih diktirali sami. Na ta način pridobljeno bogastvo jim je ustvarilo največjo trgovsko mornarico, s katero so križarili po vseh svetovnih morjih. prevažajoč blago in ljudi ter izkoriščajoč vse narode in dežele. V zaščito svojega ladijskega prometa so si s pomočjo nabranega bogastva zgradili tudi največjo vojno mornarico, ki je bila se- stavni del oborožene sile za ustrahovanje narodov v kolonijah ter čuvanje in obrambo imperija. Tako so Angleži stoletja neovirano igrali prve gosli med narodi, dokler splošen razvoj drugih narodov m držav ni začel dregati v njihov svetovni imperij. Uvidevnost, da niso samo An-qleži rojeni in določeni za izkoriščevalce drugih narodov in zemeljskih dobrin, ostali narodi pa za njihove izkonsceval-ne objekte, so pravzaprav začele dvigati qlave predvsem tiste države, ki so bile napredne in delovne, zraven pa revne na naravnem bogastvu. Angleži so tozadevno v minulem in tekočem stoletju v nemškem narodu iz leta v leto videli bolj nevarnega tekmeca, ki je rastel in se večal. V prvo svetovno vojno, 1914—1918, so Angleži posegli v glavnem radi dviga in zmožnosti Nemčije, katere gospodarska, vojaška in meddržavna politika, ustvarjena iz nič s pomočjo pridnih rok in brihtnih glav je Angležem povzročala vedno več sivih. las. Po naključju izgubljena svetovna vojna je rodila nacionalsocializem, ki si je stavil nalogo, Nemčijo spraviti v vsakem pogledu zopet kvišku ter ji nato v svetu priboriti položaj, ki ji po njenih zmožnostih in potrebah gre, to je, življenski prostor in z njim vred surovine in vse, kar je z istim povezano. Uspehi, ki jih je na-cionalsocialistična Nemčija pri dosegu zarisanih si ciljev prav hitro dosegla, so Veliko Britanijo pripravili do tega, da je povzročila sedanjo vojno. Kakor so Nemci v Evropi že celih dvesto let, tako so Japonci v Aziji zadnjih dvajset let stremeli po povečanju svojega življenskega prostora in naravni razvojni možnosti, kar je dalo povod za razširjenje vojne v pacifiškem prostoru med Japonci na eni ter med Angleži in Amerikanci na drugi strani. Amerikanci so takoj za Anglijo prvi najbogatejši narod, ki razpolaga s tako velikimi količinami naravnega bogastva, da vseh še zdaleka ne more izkoriščati. Slika je torej takšna, da je večina naravnega bogastva, ki ga svet že izkorišča, ali pa še čaka na eksploatacijo, v rokah Angležev in Amerikancev, ostali narodi so pa v tem pogledu siromaki. V Evropi so tudi Italijani tisto ljudstvo, ki iz svoje zemlje ne more izvleči dovolj sredstev za svoj življenski obstanek Skupne potrebe Nemcev, Italijanov in Japoncev so ustvarile pakt sil osi in skupne vojne cilje v boju napram skurmim sovražnikom, ki jim iz svojega izobilja ničesar ne privoščijo, pač pa bi jih radi uničili. 2idovsko-plutokratska režima Anglije in Amerike sta v svojih spletkah zoper sile osi preko svojih židovskih bratcev v Sov-jetiji znala vpreči tudi Sovjetsko Unijo v vojno zoper sile osi za svoje interese. Iz strahu, da bi s porazom Anglije padlo tudi svetovno židovstvo, ie židovski boljševizem stopil na stran židovskega veleka-pitala, da bi z združenimi močmi onemogočila zmago tistih zdravih sil, ki so v nacionalsocializmu. fašizmu in japonskem prebujenju načele boj za življenske pravice svojih napredujočih, stalno rastočih delavnih narodov, kakor tudi za pravično ureditev življenja ostalim narodom, tako da stoji danes svet v vojni, ki zalema obe zemeljski polobli. te četrto leto trajajoča vojna je svetovnemu iidovstvu prizadela hude udarce. Vse zlate zaloge,, vsa nahajališča rudnin, vse prostrane ravnine z dobro zemljo In tudi vsi ogromni pragozdovi (im ne koristijo v boju s silami osi. ki se boiuieio iz živlienskih ootreb za biti ali ne biti. Za končen izid ni brige. Na strani sil osi ni samo pravica, temveč tudi sposobnost, ki bo premagala vse težave ter vojno zaključila v prid svojih narodov. Spodnještajerci! Vsi Usti ki ste (brez razlike spola) rojeni pred 31. marcem 1027 in še iz ^ kakršnihkoli razlogov niste bili sprejeti v organizacijo Stelrischer He.mat- ^ bund imate v okviru svorh Ortsgrupp tekom aprila in ma,a prihko za § sprejem da si tako pridobite nemško državljanstvo. Vse posameznosti so § razvidne iz belo-zelenih lepakov po mestih in na dežeh. Informaoje o s Jem kedaj in kje se imate javiti, vam dajejo Ortsgruppe organizacije g Steirischer Heimatbund. == „,„„,„umnim mniiiiii minimiiuiMiiii^^ pa je, da se najdejo in si, če pridejo na površje, ustvarijo iz vrst svojih sodelavcev tudi odlične učence, akoravao ne vedno enakovredne naslednike. Otrok angleškega plemenitnika je že, odkar imajo v Angliji plemstvo, že predno se porodi, določen za politika, ministra, diplomata, admirala, generala, guvernerja itd Pri tem ni važno, ali je mali lord za tak položaj tudi sposoben. Aristokratske družine so pač dobavitelj aspirantov za vse najvišje vodilne položaje v imperiju. V zadnjih osemdesetih letih se je z dvigom angleške industrije, ki je večinoma v rokah Židov in aristokracije, angleško plemstvo tudi precej pomešalo z židovsko krvjo. Danes je angleško plemstvo radi predobrega življenja In lenuharjenja že tako pomehkuženo, da je skoraj nemogoče, da bi rodilo kake nadarjence V kolikor prihajajo sinovi ostalih piti-tokratov na vodilne položaje javnega al! zasebnega značaja, tudi ne razpolagajo^ nadarjenimi glavami. Ta gospoda je ša veliko bolj pomena z r -lovsko raso, ka kor p>men!te5i. Z (lovski značaj tafe benränder der Sandbunker-Stellung abtasteten, bis sie genau in dem beföhle»®» Raum lagen, ahnten die Bolschewismen dort drüben nicht, daß dies bereits des Vorspiel war, dem wenige Stunden spater das Inferno folgen sollte^ Fast körperlich liegt das Dunkel dieser Sternenlosen Nacht auf den Stellungen, leichter Schneefall hat eingesetzt, unhörbar sind die Schritte der Posten v « Zeit zu Zeit jagt ein MG seine sprühende Garbe über das Niemandsland, steigt hier und dort fahl flackernd eine Leuchtkugel empor, dann versinkt alles wieder in Schweigen und Dunkelheit. In den Mann-ichattsbunkern und Gefechtsständen riik-ken die Zeiger der Armband- und Taschenuhren unaufhaltsam dem Zeitpunkt »x« entgegen. Ihre Träger liegen in tiefem Schlaf auf den Pritschen, Waffen und Gerät sind griffbereit, die Ladestreifen der MGs gegurtet, die Sprengkapseln in die Handgranaten geschraubt und draußen richten Granatwerfer, Infanteriegeschütze und Maschinengewehre drohend ihre Rohre und Läufe in die Nacht, sie alle warten •uf den Zeitpunkt »x«, der ihren Einsatz mathematisch, auf Minute und Sekunde genau bestimmt. Ein strahlender Sonnentag ist angebrochen, der Jäger-Stoßtrupp hat seine Bereitstellung bezogen. Ein Blick auf die Armbanduhr: noch 6 Minuten bis »x«l Irgendwo, in dem zerschossenen Geäst eines Baumes singt ein Vogel sein Morgen-Jied — da zischt es plötzlich über unsere Köpfe hinweg und detoniert dicht vor uns mit hartem Knall, die Granate der schweren Infanterie-Geschütze, die den feindlichen Minengürtel vor der geplanten Einbruchsstelle in die Sandbunker-Stellung »prengen In den Gesichtern der Jäger spiegelt »Ich höchste Spannung, alle Gedanken sind auf das konzentriert, was nun kommen muß — die Uhr zeigt 3 Minuten bis »x«, wie gebannt hängen die Augen an dem so nichtig erscheinenden Sekundenzeiger, dessen Vorrücken uns Ewigkeiten dünkt, alles Denken fällt ab, wie eine wesenlose Hülle — »x« — 2! Und nun bricht die Hölle losl Von fern rauscht es heran, mit wahwitziger Geschwindigkeit, es pfeift, heult, orgelt über unseren Köpfen, zerreißt die Erde vor uns mit dumpfem, wildem Krachen, pflügt sie um, schleudert mächtige Dreckfontanen turmhoch gegen den Himmel, Trichter reiht sich an Trichter, da, wo die Sandbunker liegen etwa 100 Meter von uns entfernt, steht eine schwarze Wand von Pulverrauch und oelW^em 0> ^>tt> der Feuer-schlaq unserer schweren Artillerie. Jäh ist das Inferno verstummt, die Fäuste der Jäger legen sich fester um ihre Waffen, der Zeitpunkt »x« ist gekommen! In schnellen Sprüngen muß eine Mulde durchschritten werden, die in leichter Steiounn zu der Einbruchsstelle in den Graben der Bolschewisten führt. Während des Sprunges zwingt der Feuervorhang unserer Granatwerfer den Feind in Dek-kung, die Mulde ist völlig vereist, wir stürzen hin, raffen uns wieder auf, weiter nur, weiter Dicht am feindlichen Grabenrand, wo es keine Deckung mehr gibt, kommen von links flankierende Feuerstöße eines MG- nmter tn den Schnee und weiter oerobbt. wie wir es als Rekruten so n„iornt haben Endlich ist die Einbruchsstelle erreicht! Ein Hechtsprung über die Brustwehr des Kamofstandes. wir stehen im Graben der S=ndbiinkerste!!uno. Hier teilt sich der Stoßtrupp in drei Stoßgruppen, die die Laufgräben der Stellung, die hier zusammentreffen systematisch aufzurollen. Der Atem der Männer geht in fliegenden Stößen, und läuft der Schweiß in Strömen uh*r den nanzen Körper, aber zum Ausruhen ist es noch zu früh. Und weiter, immer weiter ooht es nobücVt im Laufschritt durch den Graben der Sowiets, um uns herum krachen die FnscMäfre der Granatwerfer. dicht über die Grabenränder zirpen Infanteriegeschosse — da kommen schon d;e ersten Gefangenen mit verstörten Gesichtern auf uns zugetaumelt, was GOSPODARSTVO Zamenjalnice blaga Ker dela nemška industrija največ za oboroženo silo in vojne potrebe in le bolj malo za potrebe civilnega prebivalstva, je povsem naravno, da se ne more kupiti vsega kakor v mirnem času. To je dalo povod, da se je med ljudstvom udomačilo trgovanje v obliki zamenjava-nja blaga. V Gau-u Ostpreußen se je ta način trgovanja tako razširil, da se je na vzpodbudo samega Gauleiter-ja začelo razmišljati, kako bi- najbolje kazalo to svojevrstno, iz vojnih razmer izcimlieijo kompenzacijsko trgovanje med zaseBTliki spraviti in držati v okviru znosljivosti in solidnosti. Zopet je bil Gauleiter tisti, ki je našel za to pravilen izhod. Po njegovi zamisli so v Gau-u skoraj po vseh mestih ustanovili splošnosti koristne središnice za pravično in pošteno zamenjavo blago. Ureditve so se po par tednih obnesle. Vse zamenjalnice so polne raznega blaga. Za zamenjavo so na ponudbo moške in ženske obleke, jopice, spodnje perilo, namizni prti, radio-apara-ti, otroški vozički, foto-aparati ter še mnogo drugih praktičnih predmetov. Posebni oddelki so urejeni za čevlje vseh vrst. Blago, ki ga stranke prinesejo v zamenjavo, najprej ocenijo strokovnjaki, nakar dobi napis z navedbo vrednosti ter vrste blaga, za katerega se želi zamenjati. Ako se najde kupec, posreduje zame-njalnica pri zamenjavi. V največ primerih pride hitro do sklepov. Ko je zamenjava izvedena, plačata obe stranki zamenjal-nici mali prispevek v gotovini, kaT služi za poravnavo in kritje izdatkov, ki so z vzdrževanjem iste neizogibni. Pri težko prevoznih predmetih, kakor na primer klavirjih, spravi zamenjalnica oba interesenta skupaj, kar prištedi izdatke za prevoz klavirjev. Pri vsem tem pa vodstvo zamenjalnic strogo gleda na to, da se njihovi prostori ne spremenijo v starinarnice, temveč, da imajo in obdržijo bolj značaj trgovskih hiš. Da je v lokalih vedno sprememba blaga, skrbijo uprave, da se noben predmet ne drži dalje kakor tri tedne na razpolago. Če ni zanimalca, se istega vrne lastniku. Iz povedanega se vidi, da se nemška uprava in nemško ljudstvo v svoji prilagodljivosti, spretnosti in sposobnosti znajde v vsakem in če je treba, tudi v najtežjem položaju. Zamenjalnice blaga, sich noch wehrt, wird im Nahkampf und mit Handgranaten überwältigt. Jetzt sehen wir, wie genau das Feuer unserer schweren Waffen gelegen hat, alle paar Meter liegt ein toter Bolschewist langgestreckt in Grabensohle, darüber weg! Aus den Patronentaschen der Gefallenen steigt weißlicher, beizender Qualm, der in Schwaden durch den Graben zieht, Nebelmunition, die durch Granatsplitter entzündet wurde. Da kommt von der Spitze der Kampfgruppe ein Ruf und pflanzt sich fort von Mann zu Mann: »Sanitäter, Pioniere, Munition nach vorn!« Knapp 15 Minuten sind seit dem Einbruch vergangen, die Sandbunker-Stellung befindet sich fest in dex Hand unserer Jäger! Schon kommen Pioniere mit Drahtrollen, um das zum Feind führende, offene Grabenstück zu verdrahten. Keuchend schleppen Munitionsträger die schweren Kästen an die MGs, die die feindlichen Gegenstöße abwehren müssen. Luftschopfend lehnen wir für Sekunden an der Grabenwand, um sie vorüber zu lassen. kakor jih ima danes Gau Ostpreußen, omogočajo promet rabljenih predmetov, ki jih ljudstvo radi vojne trenutno kot nove ne more nabaviti. Ker je ta posal osredotočen v rokah stranke, mestnih občin in trgovskih združenj, se vsi ti posli vršijo in opravljajo pošteno in solidno, ne da bi se pri tem eno ali drugo stranko, ki si na ta način želi pomagati, oškodo-valo. Nemec je pač dober organizator in voditelj, kjerkoli se udejstvuje. GOSPODARSKE VESTI X Prodaja sena. Slab pridelek sena v lanskem letu je potrošnike spravil do tega, da so poskušali kupovati seno neposredno pri pridelovalcu, in sicer, da so vzeli travnike v najem, ne da bi se za to zahtevalo odobritve. Kadar nekega pri-delka primanjkuje, je potrebno, da s« istega pravično razdeli. Pri senu je pa najbolj važno, da se krije potrebe oborožene sile ter obrtnih rejcev živali, pose-bno voznikov, ki iz gozdov prevažajo dr-va. Kmetijski obrati sami se morajo ravnati po lastnih gospodarskih zalogah. Pri tem se ponovno razglaša, da je oddajanje sena neopravičencem prepovedano in da morajo kmetje oddaU vse seno, ki ga za lastno uporabo ne potrebujejo. X Raziskovanja teksUlij v Švedski. Švedska testilna industrija namerava s podporo vlade urediti zavod za raziskovanja tekstilij. V kolikor bi sredstva ustanove, ki jih stavi tektilna industrija na razpolago, ne zadostovala, bi naj država prispevala. V glavnem gre za izboljšanja sintetičnih vlaken. X Delovni potencijal Evrope. Po statistiki iz leta 1939. živi v sedanjem evropskem prostoru, ki se naslanja na nemško gospodarstvo, 366 milijonov ljudi, od katerih je 168,3 milijonov zaposlenih kot ročni in duševni delavci. X Obvezno delo za spravljanje kmetijskih pridelkov v Kanadi. Rastoči pozivi v vojaško službo in na delo v oboroževalno industrijo povzročajo kanadskemu kmetijstvu pomanjkanje delovnih sil. Gospodarski krogi so v skrbeh, kako bodo spravili letošnjo žetev. Oblasti so radi tega že sedaj uvedle obvezno delo dijakov višjih šol ter ostalih za vojaško službo nesposobnih mož, ki bodo v času žetve morali stati kmetom na razpolago. Vlada nadalje pripravlja ukrepe za uvedbo delovne obveze za kmetijska dela, ki se bodo nanašala še na nadaljne delovne moči, predvsem na ženske, za pomožna dela. Auf ihren Gesichtern steht noch die ungeheure Anspannung der letzten 20 Minuten, aber auch das erlösende und beglückende Bewußtsein: wir haben es geschafft! Gestützt von den Armen seiner Kameraden, wird ein Jäger nach hinten geführt, ein Granatsplitter hat beide Oberschenkel durchgeschlagen, das Blut sik-kert in breiten Streifen über die zerfetzt« Hose, aber über seine zusammengepreßten Lippen kommt kein Laut. »Komm bald wieder!» ruft ihm sein Zugführer nach, und mit einem tapferen Lächeln nickt der Verwundete zurück. Es sind alle namenlose Helden. Etwas unsagbar Verläßliches strömt von ihnen aus, wie sie, nun schon wieder mit einem kleinen Lächeln des Stolzes um die Lippen, die erste Zigarette entzünden und ihre Blicke gelassea feind-wärts wandern, denn sie kennen den »Iwan« und wissen, daß er nicht unversucht lassen wird, ihnen den Erfolg zu entreißen. Mag er nur kommen, sagen ihre Augen! UMNI KMETOVALEC Kako lahko pride kmet do jedilnega olja? Minilo je že ieto in dan, odkar smo na tem mestu nekoč opozarjali naše kmečke gospodarje, da naj jim bode na skrbi, da •i sami doma pridelajo jedilno olje. Ne moremo ugotoviti, koliko odstotkov naših spoštovanih bravcev je že lani ubogalo naš nasvet, in — po navodilih, ki smo jih istočasno objavili — potom gojenja oljnatih rastlin pridobilo dovolj jedilnega olja za domačo potrebo. Vsi ti so nam morda hvaležni, ker smo jih pravočasno opozorili, kaj je treba ukreniti. V naslednjem pa prinašamo še enkrat kratko navodilo o gojenju dveh, za pridelovanje jedilnega olja v naših razmerah edino v poštev prihajajočih rastlinah. Prepričani smo, da bo letos prav slednji naš kmetič posvetil gojenju bodisi ene, ali pa druge teh rastlin vse drugačno pozornost in skrb, kot doslej. 1. Kakšne rastline bomo za pridelovanje Jedilnega olja gojili? Oljnatih rastlin je mnogo. Najboljše jedilno olje, takozvano »laško olje« se pridobiva potom prešanja plodov, ki jih daje drevo »oljka« ali »oliva«. (Posušene mladike tega drevesa so včasih prodajali na cvetno nedeljo pred cerkvami.) Tudi jedrca vseh koščičastih sadnih plemen, posebno pa še orehov, kakor tudi pečke vseh vrst vsebujejo večji ali manjši odstotek jedilnega olja. Razen tega-vsebuje visok odstotek olja seme raznih rastlin, predvsem seme lanu, maka, ogrščice, re-pice itd \ Vendar v naših podnebnih, gospodarskih in talnih razmerah prihajata samo dve oljnati rastlini za splošno gojenje v svrho pridobivanja jedilnega olja v poštev, namreč sončnice in bučnice. Olje ogrščice (Raps), repice (Rübsen), lanu (Flachs), maka (Mohn) itd., je namreč uporabno samo za industrijske svrhe, oziroma kot surovina za izdelavo »margarine«. Razen tega zahteva pravilno gojenje, ie bolj pa spravljanje teh oljnatih rastlin veliko veščine in izkušenosti, a posebno ogrščica in repica kljub temu marsikatero leto popolnoma odpovesta: bodisi vsled pozebe, bodisi vsled škodljivcev. Pa tudi med obema olje dajajočima rastlinama, ki edino prihajata za nas v poštev, moramo na prvo mesto postaviti bučno rastlino in le na drugo sončnico. Bučno olje je namreč neprimerno boljšega okusa, a tudi pridobivanje olja iz buč-nic Je mnogo lažje, kot iz sončnic. 2. Kako gojimo buče v svrho pridobivanja olja? Bučni rastlini se pozna, da je prišla k nam iz toplih južnih dežel (dobili smo jo lz Južne Amerike), kjer je dovolj sonca, dovolj toplote, dovolj črne, rodovitne zemlje in dovolj vlage Zato se moramo pri nje gojenju tudi mi truditi, da vsem tem njenim zahtevam kolikor mogoče ustrezamo, in da jo nasprotno varujemo pred mrazom in sušo, ki -sta bučni rastlini največja sovražnika. Da tudi na pusti, slabo obdelovani zemlji buča ne nspeva, je iz zgoraj povedanega enako rarnm-Ijivo. Najvažnejše smernice za pravilno vzgajanje buč smo s tem že nakazali: a) Podnebje in zemlja. Buče najbolje nspevajo v rahli, topli zemlji, ki je bogata na humusu ali sprstenini. Najbohotneje se zato razvijejo, če jih posadimo na kompost, ki je skoraj čist humus. In na- robe — čim manj humusa zemlja vsebuje, tem manj je za pridelovanje buč primerna. Kar se podnebja tiče, mora biti toplo in sončno, pa vendar z visokimi padavinami. V senčnatih legah buče ne dozorijo, marveč začnejo gniti. Kljub temu, da buče zahtevajo vse leto obilo vlage v zemlji, vendarle ne uspevajo v mo-krotnih tleh: višina talne vode se ne sme dvigniti nad 75 cm. b) priprava zemlje in gnojenje. Ker buč navadno ne gnojimo samih zase, marveč kot nasadež med krompirjem ali peso (kot medsadež med koruzo ali fižolom, se v deževnih letih buče ne obnesejo, ker so preveč zasenčene!) pripravimo zemljo za buče enako, kot za krompir ali pa peso, posebno še, ker vse, kar ugaja tema dvema rastlinama, tudi buči prija: že jeseni globoko zorana in z dobrim hlevskim gnojem močno pognojena zemlja, ki jo spomladi samo ponovno zrahljamo, ko se je dovolj osušila, ter ob tej priliki potrosimo nanjo še 400—500 kg kalijeve soli na hektar. Tudi buča je namreč, enako kot krompir in pesa, izrazito »kalijeva rastlina«. Vendar navadno damo bučam še kak poseben »priboljšek« v obliki komposta, ali pa dobro prezorelega hlevskega gnoja. Najbolj navaden način Je naslednji: Koder nameravamo saditi buče, vrežemo z osipalnikom jarke, natrosimo vanje komposta ali pa gnoja ter jih nato spet z obeh strani zagrnemo, tako da nastanejo vzvišeni grebeni, na katere potem buče sadimo. Če sadimo buče na kompostne kupe in slično, jim seveda ni potrebno še posebej gnojiti. Ako pa buče sadimo med na-tični fižol ali med koruzo, morajo teči vrste fižola oziroma koruze v smeri sever— jug, tako da so tudi buče deležne opoldanskega sonca! c) Sajenje. Buče so zelo občutljive proti pozebi in kalijo šele, ko se toplota zemlje dvigne na 12 stop. C, zato jih smemo saditi šele, ko ni več nevarnosti spomladanskih mrazov; v naših krajih torej šele po 15. maju. Seme naj bo par let staro, ker seme iz lanskega pridelka sicer rado kali in daje močne bohotne rastline, a malo pridelka. Dobro shranjeno bučno seme ohrani kaljivost do osmih let! Vendar je za setev najboljše uporabljati dve leti staro seme. Tik pred setvijo oziroma sajenjem, namakamo bučno seme 24 ur v mlačni vodi, to pa zato, da buče na njivi hitreje vzka-lijo. Ce sadimo buče med krompir ali peso, pustimo že zdaj, ko krompir sadimo, oziroma, ko sejemo peso, na vsakih 4—5 metrov za 1 meter široko progo praznega zemljišča, kamor bomo potem posadili buče na grebene, napravljene na že opisani način. Bučno seme sadimo dlan globoko (6 cm) v jamice, kamor nasipi jemo komposta, ali pa v že omenjene grebene nasutega komposta. Bučne rastline naj bodo v vrstah med seboj po en do en in pol metra oddaljene. Vendar posadimo na vsako mesto po tri ali še več bučnic; kajti znano je, da bučno seme zelo rade pobirajo i miši i ptiči. Seme potaknemo v trikotu, prbližno 6—10 cm oddaljeno med-seboj. č) Obdelovanje in oskrbovanje buč. 2e iz pripombe, da buče zahtevajo rahlo zemljo, lahko sklepamo, da je treba okrog mladih bučnih rastlinic zemljo pogosto rahljati. Takoj pri prvem rahljanju od- stranimo odvišne rastlinice, ako jih j« več vzklilo, tako, da ostane na vsakem mestu le ena najlepše rastoča rastlinica. Ce ni v tej dobi dovolj dežja, je dobro, zalivati mlade bučne rastlinice zjutraj i mehko postano vodo. Ko pa buče nekoliko odrastejo, itak same močno zasenčijo zemljo in ji ohranjujejo vlago s svojimi velikimi listi. Ne škoduje, ako omenimo, da porabi ena sama bučna rastlina poleti pri vročem, suhem vremenu po 30 do 50 litrov vode na dani Ce pri zadnjem okopavanju buč zemljo nekoliko prisujemo k rastlinam, vpliva to zelo ugodno na pridelek. Tudi je priporočljivo, razredčiti nadštevilne cvetove in pustiti samo najlepše pledove, ki imajo tako več hrane na razpolago in se lepša razvijejo. d) Sorte. Buč je nešteto sort, ki jih družimo v tri glavne skupine: okrasne, krm-ske in oljnate buče. Vendar vsebujejo tudi bučnice okrasnih in krmskih sort olje, le manjši odstotek kot oljnate. Nadalj« delimo bučne sorte v take, ki se plazijo po tleh in napravljajo »vrvi« ali »trte«, ter v take sorte, ki se ne plazijo in napravljajo samo grmiče. Te poslednje sorte buč so prikladne tudi za čiste nasade, pa tudi za sajenje na obrobkih njiv, kjer nam sicer plazeče se sorte uidejo na travnik in ovirajo spravljanje trave. Končno delimo buče še v take, ki imajo jedrce obdano z lusko, in v brezluskinaste sorte ali »golice«. Za pridelovanje olja so seveda »golice« (schalenlose Olkiirbis) najbolj pripravne, ker bučnic ni treba luščiti, pa tudi, ker vsebujejo zelo visok odstotek olja (povprečno 48 odstotkov). Resnici na ljubo pa je treba priznati, da je pridelek te sorte buč precej nezanesljiv. Zato priporočamo pridelovanje buč »go-lic« v večjem obsegu samo v okoliših, kjer so jih že dozdaj z uspehom pridelovali. Vsi drugi pa naj nasadijo raj« kar navadne domače krmske buče — bodisi domače štajerske zelene, bodisi kakšne dfuge sorte. Saj so vse dobre tudi za pridobivanje olja, le orjaške »centne-rice«, ki imajo izredno debele plodove, so za pridobivanje olja skoraj neuporabne, ker ima njihovo seme prav debelo lusko, ki jo Je težko odstraniti od jedrca. Pa tudi zelo nizek odstotek olja vsebujejo te sorte bučnice, to je samo 26 odst., medtem, ko vsebujejo bučnice domače štajerske sorte povprečno 38 odst. olja. e) Kaj Je najvažnejše glede gojenje buč za olje? Prvič: da ne pozabimo, nabaviti si pravočasno in dovolj kaljivega semena ene ali druge primerne sorte. Drugič: da ne pozabimo že pri sajenju krompirja aH pri setvi pese pustiti na njivi praznih prostorov, kamor bomo sadili buče. Tretjič: da ne pozabimo navo-ziti ali pa nanositi komposta oziroma dobro razkrojenega gnoja, kamor bomo buče sadili. In slednjič: da ne pozabimo buč letos v čimvečji količini posaditi! Ce pri tem delu lažemo, — kot imajo naše ženske prazno vero, da se lagati pri sajenju buč mora — to nam do lepih, debelih but ne bo pomagalo, pač pa, če bomo ravnali točno po navodilih, ki smo jih tu napisali. Kako pa se ravna z bučnicami — jeseni. 3. Gojenje sončnic za pridobivanje olja. Tudi rastlina sončnica je enako kot bučna doma v Ameriki. V naših krajih so jo kmetje dozdaj navadno sadili le v mali meri, med krompirjem, koruzo, itd. Pomanjkanje jedilnega olja pa sili kmetovalca, sejati sončnico v večji meri, v svr- ho pridobivanja olja. Sončnično seme vsebuje namreč povprečno do 25 odst, olja, oluščeno celo do 50 odstotkov. Za pridelovanje olja so boljše one sorte, ki imajo malo, kratko in debelo zrnje, kot pa sorte z velikim, podolgovatim semenom. Vendar so naše navadne sončnice že križanke raznovrstnih sort, kar pa ne škoduje. Največji pomen sončnic za pridobivanje olja leži pač v dejstvu, da je mogoče in prav lahko gojiti sončnice v čistem nasadu, kjer dajo na sorazmerno mali površini veliko semena in s tem veliko olja. Računajo, da zraste na hektar povprečno 20 hI, to je približno 10 metrskih stotov sončničnega zrnja, iz katerega dobimo do 250 litrov olja. Na vsak ar, to je na 100 kvadratnih metrov površine, posejane s sončnicami, lahko torej računamo po ^.5 1 pridelka jedilnega olja. Torej si lahko vsak gospodar sam izračuna, koliko prostora bi moral .nase-jati s sončnicami, da bi imel za domačo potrebo dovolj olja. Ob tej priliki lahko tudi izračuna, koliko semena v ta namen potrebuje. Na vsak ar površine potrebujemo pri pisti setvi dober četrt litra ali 15 dkg sončničnega semena. Sončnice sicer tudi ljubijo rahla in globoka, humozria tla, vendar uspevajo tako-rekoč v vsaki zemlji, če le ni presuha. Prevlažna pa zemlja za sončnice ni zlepa, če je le podnebje dovolj toplo in sončno, kajti sončnice ljubijo veliko zemeljske vlage. Ce leži vlaga globlje, napravi sončnica prav globoke korenine. Zemlja mora biti za sončnice močno pognojena, vendar že prejšnje leto. Neposredno gnojenje s hlevskim gnojem škoduje pridelku zrnja! Pač pa moramo sončnici pognojiti prav obilo s kalijevo soljo in tudi s Tomaževo žlindro, vsakega gnojila na 1 ha 4—5 kg. Sončnice sejemo zgodaj spomladi, ker mlade rastlinice niso občutljive za jutranje slane. To se pravi, da je že zdajle za setev skrajni čas. Tudi sončnično seme je dobro pred setvijo kak dan namakati v mlačni vodi, ker sicer zelo počasi kali. Pri čistem nasadu sejemo sončnice navadno s strojem za setev koruze. Vrste naj bodo med seboj oddaljene izmenoma po 70 in 25 cm, zato, da lahko zemljo med širšimi vrstami obdelujemo z okop^l-nikom. Lahko pa sejemo tudi na roke, ako si vrste začrtavamo z razčrtalnikom. Pri ročni setvi je seveda treba seme zakriti in nekoliko pritlačiti, najbolje kar z nogo. Sončnice okopavamo enako, kot vse druge okopavine. Obenem jih tudi v vrstah preredčujemo, ker smemo končno pustiti tudi v vrstah le na vsakih 60 em po eno rastlino. Pri zadnjem okqpavanju sončnice nekoliko prisujemo. Včasih je treba postavljati strašila za ptiče, ko začno sončnice zoreti, ' ODREDBE * Nove odredbe. Izšla je 10. številka lista Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilvervvaltung in der Unter-steiermark. Vsebina je sledeča: 1. Odredba o nadaljni izgraditvi organizacije Sodstva in prava na Spodnjem Štajerskem. 2. Odredba o ureditvi državnega zdravilstva, šolstva in veterinarstva pri uradih Landrat-ov in Oberbiirgermeister-jev na PK.-Kriegsberichter Panzner (Sch) Aus dem tunesischen Kamplraum Der bei einem Vorstoß im afrikanischen Raum verletzte Fallschirmjäger wird vom Truppenarzt untersucht, ehe seine Weiterbeförderung zum Hauptverbandplatz erfolgt Spodnjem Štajerskem. 3. Določba o počitniških dopustih uradnikov in nameščencev v javnih službah v dopustnem letu 1943. ter o vodstvu potniškega prometa. 4. Razglas, da se naj ne zahteva overovljenih prepisov spričeval pri nastavitvah v javno službo. * Novi predpisi za zaščito zakona, družine in materinstva. Marca tekočega leta je ministrski svet za obrambo Rel-ch-a izdal odredbo 'za zaščito zakona, družine in materinstva, ki ima namen, zamašiti nekatere vrzeli obstoječega kazenskega prava. Odredba --določa med drugim, da nobenr zakonski tovariš ne ho mogel v zlobnem namenu prodati pohištva, opreme in ostalih predmetov družinskega'Stanovanja. Ravno tako mu ne bo mogoče takih predmetov uničiti, spraviti na stran ter na ta način oškodovati svojega zakonskega tovariša ali otroka, ki ima pravico biti vzdrževan. Prestopke se bo kaznovalo z ječo. Slučaji, ki so dali povod za izdajo te odredbe, so se odigrali različno pri izbruhu zakonskih prepirov ter med ločitvenimi postopki. Za take primere določa odredba za v vojni stoječe zakonce posebno zaščito. Odredba ščiti nadalje izpolnjevanje vzdrževalnih dolžnosti. Kdor ima vzdrževati ženo, otroke ali starše, ne sme ogrožati živ-ljenske potrebe svojcev in jih tudi ne spravljati na pot javne pomoči. Če se izogiba svojih dolžnosti, se ga bo tudi kaznovalo. Odredba pa hkrati skrbi za skrb in vzgojo, ki je obvezna. Akoravno dobre in prave matere ni potrebno na vse to opominjati, se je kljub temu našlo primere, ko so žene svoje otroke brez nezadostne hrahe in brez nege pustile same ter hodile na zabave. Nekaj stičnega bo noVo določilo strogo zasledovalo. Hkrati je v odredbi izdano strogo določilo za zasledovanje morebitnih umetnih splavov. Odredba ima namen, še bolj zaščititi otroka, ki predstavlja v zdravi državi največjo dobrino. * Srbski časnikarji v Nemčiji. Preteklo nedeljo je prispela skupina srbskih časnikarjev — urednikov vodilnih belgraj-skih listov — na povabilo tiskovnega oddelka vlade Reich-a v Graz, od koder so se člani te skupine odpeljali v Berlin. Na svoji ekskurziji ali študijskem potovanju bodo srbski časnikarji obiskali tudi tovarne in obrate, v katerih delajo srbski delavci in delavke. Presse-Hoffmann (Wb.)' Sondermarke zum Filhrergeburtstag Zum 54. Geburtstag des Führers gibt die Deutsche Reichspost sechs Sondermarken heraus, die bei größeren Postämtern vom 13. April bis 15. Juni vorrätig gehalten werden. Der Entwurf des neuen Wertzeichens stammt von dem Miinchener Künstler Prof. Gottfried Klein unter Verwendung eines von Prof. Heinrich Hoffmann aufgenommenen Lichtbildes des Führers Zwillings-MG. auf der Brücke eines Vorpostenbootes PK.-Aaufnahme: Kriegsberichter Berndt (Wb.) MALE VESTI * Bolgarski kralj Boris pri Führer-ju. Dne 31. marca je sprejel Führer bolgarskega kralja Borisa III. v navzočnosti zunanjega ministra v. Ribbentrop-a ter je imel z njim dolg in prisrčen razgovor, ki je potekel v duhu tradicionalnega prijateljstva med Nemčijo in Bolgarijo. * Bolgarski kralj Boris je po svojem povratku iz Nemčije, kjer je obiskal v glavnem stanu Führer-ja, sprejel ministrskega predsednika in zunanjega ministra Brof. Filov-a, ki mu je poročal o položaju. * Führer je počastil hrvatskega polkovnika Francetiča. Poglavnik Hrvatske, dr. Ante Pavelič, je glasom poročil dnevnika »Tagespost« sprejel družino v boju s partizani padlega poveljnika takozva-ne črne legije, polkovnika Francetiča ter vdovi izročil nemški Eisernes Kreuz II. Klasse, ki mu ga je podelil Führer ter hrvatsko zlato svetinjo za hrabrost. Pokojni je bil hud nasprotnik komunističnih tolp. * Führer je počastil' italijanskega generala Gariboldija. Te dni je sprejel Führer v svojem glavnem stanu vrhovnega poveljnika na vzhodu se vojskujoče 8. italijanske armade, generala Gariboldija. Pri tej priliki mu je Führer osebno izročil Vitežki križ k Železnemu Križu. * Spodnja Štajerska dobi deset sodišč. Na podlagi odredbe šefa civilne uprave dobi Spodnja Štajerska deset sodišč, in sicer v Cilli-ju, Erlachstein-u, Lutten-berg-u, Marburg-u, Pettau-u, Rann-u, Schönstein-u, Trifail-u, Windischfeistriz-u in Graz-u. Sodišča in njihovi podružni uradi rešujejo v prvem pravnem postopku v državljanskih pravnih zadevah po me rilih doslej izdanih predpisov na mestu uradov pooblaščenca za civilnopravne zadeve. Sef civilne uprave si je pridr-žal pravico, prenesti na sodišča potom odloka tudi zasledovanja kazenskih zadev, kakor jih imajo sodišča v starem delu Gau-a Steiermark. V drugenr pravnem postopku odloča urad Rechtsmittelstelle pri pooblaščencu za pravne zadeve. * Važno za kmetovalce! Krompirjeve njive naj bogato obrodijo. Zato sadite manj srednje ranih in več poznih vrst, ki dajo večji pridelek. — Od svinj dobimo več mesa kakor od malih živali. Rediti je torej več svinj, ker so koristnejše od malih živali. — Umetnih gnojil ni mnogo na razpolago. Dobro negovanje nasadov nadomesti do neke meje gnojila. * Delo mladine v poklicnih mladinskih šolah s stanovanjskimi domovi se bliža svojemu zaključku. Vršijo se priprave za izkušnje. V teh, komaj pred tremi meseci otvorjenih šolah se je veliko storilo. Uspehi so doseženi v jezikovnem, strokovnem in vsesplošnem znanju.- Te šole, ki so za deželsko mladino potrebne, se bo še vsestransko izpopolnilo. Med 11. marcem in 10. aprilom bodo v štirih mladinskih šolah za fante in sicer v Jah-ringhof-u pri Jahring-u, Luisenhof-u pri Rohitsch-u, v Thum am Hardt, pri Hasel-bach-u in v Oberradkersburg-u ter v štirih šolah za dekleta, to je, v Studemtz-u pri Pöltschach-u, v Weixelstem-u pri Kat-schach-u in v Gutenegg-u pri 1Neuhaus-u ter v Burgstall-u preizkusili 250 fantov in deklet, ki bodo polagali izkušnje o podeželskih in hišnih delih. * Davek na dedščino po v vojni padlih vojakov se po obstoječih zakonskih predpisih od strani finančnih uradov lahko črta Isto velja tudi o zapuščinah tistih, ki so na posledicah sovražnih napadov na področje Reich-a ali v kaki posebni i akciji oborožene sile izgubili življenje.^ Dr. F. J. Lukas: Ausschneiden! Izrezatl! Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično.) 14. Stunde I. Dekla prinese kravam krmo. Gozdne jagode so okusne. Čebele delajo med. Podgane in miši so škodljive. Duh vrtnic je prijeten. Dimnik te tovarne je 80 metrov visok. Posledice njegove bolezni so težke. Sobe njenega stanovanja so prostorne. Avtomobili pošte so rdeči. Jaz nimam nobene krivde. Tej uri manjkajo kazalci. Kmet dela v hlevu in na polju. II.-Die Schwester kommt anstatt des Bruders. Er ist lustig trotz seiner Krankheit. Er arbeitet oft auch während der Nacht. Er weint wegen des Todes seines Vaters Ich fahre mit meinem Freund nach Veldes. Meine Freundin wohnt gegenüber dem Ernährungsamt. Ich mache die Aufgaben mit meiner Mutter. Er geht nach der Arbeit mit seinen Kollegen zum Bahnhof. Er ist seit einer Woche krank. Er ist mude von der Arbeit. Die Soldaten marschieren durch einen Wald. Die Soldaten kämpfen für das Vaterland. Wir kämpfen gegen den Feind. Ohne ein Zündholz kann ich meine Zigarette nicht anzünden. Der Keller ist unter dem Haus. Ich lege den Teppich unter den Tisch. Die Bäume sind im Garten. Der Hut hängt am Kleiderrechen. Ich hänge den Hut an den Kleiderrechen, III. 1. Der Mechaniker. 2. Der Mensch hat 32 Zähne. 3. Berlin ist die Reichshauptstadt. 4. Der Hund bellt. 5. Die Wäscherin wäscht und bügelt die Wäsche. 6. Der Keller ist unter dem Haus 7. Auf dem Baume. 8. In der Fabrik. 9. In den Kasernen. 10. Im Wasser. 11. In der Luft. 12. An der Wand. 13. An die Wand. 14. Von der Post. 15. Die Briefe. 16. Wir sehen mit den Augen. 17 Wir hören mit den Ohren. Osebni zaimek. Einzahl: 1. Fall ich — jaz 2. Fall meiner — mene 3. Fall mir — meni 4. Fall mich — mene (me) 1. Fall du — ti 2 Fall deiner — tebe 3. Fall dir — tebi 4. Fall dich — tebe (te) 1. Fall er — on 2. Fall seiner — njega 3. Fall ihm — njemu 4. Fall ihn — njega 1. Fall es — ono 2. Fall seiner — njega 3. Fall ihm — njemu 4. Fall es — njega (ga) 1. Fall sie — ona 2. Fall ihrer — nje 3. Fall ihr — nji 4. Fall sie — nje (je) 1. Fall Sie — Vi 2. Fall Ihrer — Vas 3. Fall Ihnen — Vam 4. Fall Sie — Vas Mehrzahl: 1. Fall wir — mi 2 Fall unser — nas 3. Fall uns — nam 4. Fall uns — nas 1. Fall ihr — vi 2. Fall euer — vas 3. Fall euch — vam 4. Fall euch — vas 1. Fall sie — oni 2. Fall ihrer — onih 3. Fall ihnen — onim 4. Fall sie — oni Übungssätze: Du spricht mit ihm über mich. Er spricht für beim Direktor^ Lachen Sie nicht, wenn ich mit Ihnen spreche Er verspricht uns das Blaue vom Himmel. Einen Augenblick ich.habe m t Ihnen zu sprechen! Was g.bst du ihm fur seinen Anzug. 30 RM Das ist wohl seh» * Kratki učni tečaji funkcionarjev mladinske organizacije »Deutsche Jugend« so se vršili po zaključku tedna »Deutsche Jugend« v gradu VVindenau. Vodil jih je Bannfiihrer Schiicher. Voditelji mladine so pri tem dobili navodila za nadaljnih šest mesecev. V vsakem tečaju je govoril nacionalpolitični referent vrhovnega vodstva organizacije Steirischer Heimat-bund, dr Carstanjen, ter vsi voditelji oddelkov v uradu Bundesj ugcndfiihrung. Ob zaključku tečajev je prišel tudi Bundes-fuhrer Steindl ter voditeljem mladine spregovoril nekoliko koristnih in potrebnih besed. * Preprečujmo gozdne požarel Začeti je treba s poučevanjem otrok. Lepa naloga staršev in vzgojiteljev je, če se mladini vcepi spoštovanje in visoko mnenje o pomenu in koristih gozda. Ravno mladina najraje uporablja gozdove kot igrišče, izletne točke itd. Pri vsaki priložnosti se otrokom lahko razlaga o važnosti gozdov, ki nam dajejo drva, stavbeni ies ter surovine za razne važne in potrebne izdelke. Mladino je treba vzgojiti za neke vrste čuvarje našega gozdnega požara. Prav posebno važnost je po-pozarov, ki lahko povzročilo nenado- S"nai,Sk? Za Prečenje gozdnih mestljivo škodo. * Priprave vojnih poškodovancev za maturo v Berlinu. Gre za šestmesečni tečaj ki bo invalide pripravil za zrelostne izpite. Prijave se bo sprejemalo iz cele države. * Strojepisci z eno roko. O tem predmetu je poročal lektor nemškega instituta za stenografijo in strojepisje v Bayreuth-u ter razložil pred zastopniki tehniško literarne družbe o izobrazbi vojnih poškodovancev z eno roko za popolne strojepisce. Potrebna šolanja bodo vr Sile učne skupnosti organizacije DAF zasebne in vojaške šole ter vojaške bolnišnice. Za uvod papirja v stroje je indu- wenig. Spricht er die Wahrheit? Wer kann es sagen? Diese Gegend gibt es auf der zun.hm w1 "ichlmehr- Ich ^he heute zu ihm. Werden Sie Nachmittag zu Ihr gehen ¿ Leider kann ich nicht, ich habe ¿ne,ZfjJ- Darf ich Sle bitten. mir zu gehen? Wohin wollen Sie gehen? Ins Kino. Gehen Sie allein? Nein, ich gehe mit meiner Braut. Da werden Sie wohl lieber allem gehen. Nein, im Gegenteil, gehen Sie nur mit uns. Er spricht immer von dir und denkt nur an dich. Er spricht nie von Ihnen, aber er denkt oft an Sie. Sind Sie mit mir zufrieden? Ja, ich bin mit Ihnen sehr zufrieden? Dieser Affe spricht nur von sich, er ist sehr eingebildet. Ich fahre lieber mit dem Zuge, du mit dem Auto. Du hast deine Meinung und er hat eben seine Meinung. Wohnt er auch am Adolf-Hitler-Platz? Nein, er wohnt in der Mozartstra-fle. Er denkt an dich. Wir arbeiten für ihn. Wir zahlen den Kaffee für euch. Er geht *"'hm: ,Er Seht «mt ihr zum Bahnhof Er Ihnon i k u S,e nach W'en fahren. Ihnen giaube ]ch nicht Wjr wer(Jen ^ und auch seinen Bruder einladen. Mir Gegenüber ist er höflich. Was hast du gegen Ihn. Ohne ihn kannst du nicht fortgehen. Wer sitzt auf dem Platz hinter uns? Ein a ter Herr mit seiner Frau. Dieser Hut ist ei n Geschenk für dich. Wo ist die Wäsche für mich? Die Wäscherin wird sie morgen bringen FOr mich ist nur dieser Brief? Nein, hier Ist auch noch eine Zeitung. Hast du Nachricht von deiner Frau? Ich habe leider noch keine Nachricht von ihr, für sLp* ,m,r "iC,htS Diese ^nd für Sie, Fräulein Erika. Ich muß Ihnen drei Worte sagen: Ich liebe Siel Lieben Sie stnja pisalnih strojev izdelala posebne konstrukcije. Dosedanje izkušnje so pokazale, da se invalid z eno roko, če ima trdno voljo, lahko izuri za popolnega strojepisca. Doseglo se je 120 in več udarcev v minuti, * Posmrtna ločitev od nevrednega zakonskega tovariša. Po dosedanjih zakonskih predpisih se zakona ni moglo ločiti, če je eden zakoncev med tekočo ločitveno pravdo umrl. S tem je preživeli zakonec dobil pravico na predpisane zapuščine. Vdovela žena obdrži ime pokojnega moža v takem primeru tudi tedaj, če je bil mož upravičen pri ločitvi zahtevati, da odloži njegovo ime. Taki primeri so se dogajali ziasti sedaj med vojno. Zene so se v času, ko je mož bil na bojišču, pečale z drugimi moškimi,- mož je nato vložil ločitveio tožbo, katere izida radi junaške smrti pa ni več dočakal. 1. aprila t. 1. je pa stopila v veljavo izvršilna določba zakona o sklepanju porok. Po tej določbi se je ustvaril postopek, po katerem se tudi po smrti enega zakonskega tovariša, ki je upravičen zahtevati ločitev, lahko sodno ugotovi, da je pokojni imel pravico zahtevati ločitev po krivdi drugega zakonskega tovariša. Tak postopek more uvesti edino-le državni pravnik. Teh pravic se je posluževati samo v težkih in izjemnih slučajih in če je to v interesu javne blaginje. Na ta način ločen zakonski tovariš seveda ne more biti zakoniti dedič po pokojnem zakonskem tovarišu in tudi do zapuščinskih dohodkov nima pravice. Zeni se razen tega lahko prepove nošenje imena zakonskega moža, kar je tudi delo državnega pravnika. Sodna ugotovitev o pravici na ločitev pokojnega se izjemoma tudi lahko izreče, če umrli še m vložil tožbe za ločitev, ker ni vedel za grehe svoje druge zakonske polovice. Take primere sme državni pravnik načeti le tam, kjer je izgledoma misliti, da bi mich auch? Wer ist die Dame hinter uns? Warum? Interessiert sie Sie? Ja, sie in teressiert mich sehr, Aufgabe. I. Setze das in Klammern stehende Fürwort in die richtige Form: 1. Ist hier ein Platz für (ich)? 2. Ich bin schon seit zwei Wochen ohne Nachricht von (er). Ich werde heute wieder an (er) schreiben 4. Er denkt nur an (auj. Wir schreiben für (er) an die Generaldirektion der Post. 6. Mit (Sie) will Ich darüber nicht sprechen. 7. Wie geht es (Sie)? 8. Die Wäscherin wird morgen die Wäsche für (wir) bringen. 9. Verstehen Sie (ich)? 10. Sie können anstatt (ich) nach Linz fahren. II. Setze statt der gesperrt gedruckten Wörter das persönliche Fürwort: 1. Karl schreibt und Maria liest. 2. Ich muß in einer dringenden Angelegenheit zum Chef der Zivilverwaltung gehen. 3. Die Schüler lachen über einen Scherz des Lehrers. 4. Der Redner erzählt den Zuhörern einen Witz. 5. Ich bin bei meiner Tante. 6. Ich werde morgen zu meinem Onkel gehen. 7. Wir werden unseren Freund heute nicht sehen. III. Setze in die Einzahl: die Vereine, die Weine, die Morde, die Gletscher, die Vögel, die Schürzen, die Knödel, die Kanäle, die Sandalen, die Ecken, die Autos, die Albums, die Frauen, die Bemühungen, die Motoren, die Insekten. pokojni bil v slučaju, da mu je vse skupaj znano, zahteval ločitev, če bi ga a« bila zadela smrt. * Nov švicarski parnik. Kakor znano, ima Švica, ki sicer ne meji na morje kljub temu nekaj svojih morskih ladi« lu kot trgovske ladje prevažajo za S vi. co potrebno blago. Sedaj je Jka družb, IsM hr;U tUPllaJinski Pamik »Ergoi « 2800 hrt, ki je dobil ime »Zürich« T« adja bo stala v službi Švice med Genuo m Lisabono. Vsa švicarska trgovska C narica obsega 70.000 brt. * Kally zopet v Budimpešti. Madžarski ministrski predsednik pi. Kally se le v ^ obiska v Italiji v madžarsko prestolnic,: » Bivši prezident nekdanje Fra»™.i,-republike, Alexandre Millerind «T uS 6. aprila predpoldan v Verzeju v 84 Mu miiio,rsti-Miiierand *» v "is 1920 il hii V0JT- minister Septembre 1920 je bil .zvoljen za prezidenta republike ter je deloval na tem svojem mt stu vse do leta 1924. * Sovraštvo proti Anglo-Amerikancem je v Iranu zavzelo že tako velik obseg, da je vrhovni poveljnik okupacijski čet prepovedal zbiranje več kakor dveh oseb po ulicah. * Potrošnja električne sile se zniža u 30 odstotkov. Reichsstelle za gospodarjenje z električno silo je izdala odloke o omejitvi potrošnje elektrike za razsvetljavo v gostilnah, hotelih, trgovinah m uradih gospodarskega značaja. Kon-zum se mora znižati za najmanj 30 odstotkov napram konzumu v letih 1941-41 To se bo doseglo z uvedbo manj močnih žarnic. * 42. Cangkajškova divizija uničene. Kakor poroča agencija Domei iz pokrajine Honan, so japonske čete dne 24. marca po štiriumem boju uničile 42. sovra*. Kitajcev!^0 *,H