iuuua i-/>44 122 SEATON ST., TORONTO, ONT.
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at • the Post Office Dept. Ot.^awa.
Boj proti fašizmu; je naloga vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za eno leto ........................ $2.00
Za pol leta ........................ 1.25
Za ZDA........................... 3.00
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Vol 2. No. 49.		Priče 5c.	TORONTO, ONTARIO FEBRUARY 25 1944	Priče 5 c.		Let. 2 štev. 49.
SEPERATEN MER IZKLJUČEN-STALIN
GENERAL SIMOVIČ ODSTOPIL 00 VLADE V GAIRO
Pričakovati je njegovo izjavo vsled česa je pripravljen podpirati Maršala Tita.
London, 22 feb. — Osovražena klika okrog ubežne vlade v Cairo, kakor razvidno iz vsakodnevnih vesti, se bolj in bolj pogreza v prezir in zaton z svojim političnimi in protinarodnimi špekulacijami v zadnji dve leti. Do tega je edino logičen zaključek vsled dejstva, da vlada brez programa in brez zaupanja pri narodu, je vlada brez bodočnosti.
Tako se je naprimer zadnje dni bivši primijer Dušan Simovič, za času državnega prevrata v letu 1941, izjavil v prid maršala Tita in mu obljubil svojo pomoč. Simovič je podal to izjavo ob priložnosti govora preko radio postaje BBC in je med drugim dejal: "Viharni val svetovnih dogodkov bolj in bolj močno udarja star in nemočen brod jugoslovanske ubežne vlade in se je pričel že potapljati, za katerega ni več rešitve".
Opaziti je obenem tudi hladnejše ponašanje vladnih krogov Vel. Britanije in Združenih držav, napram tej vladi in njenemu vojne-
mu ministru — izdajalcu Draži Mihajloviču, dokler sile maršala Tita dobivajo večji politični vpliv in mate-rijalno pomoč. Smatra se tudi, da boste vladi Vel. Britanije in Združenih držav, pustile vlado v Cairo, a se priključile pomagati moralno in materijalno sile maršala Tita. Nekateri krogi dozdevajo da je to končno poteza za priznanje provi-zorične vlade v Jugoslaviji s predsedništvom Ivana Ribar. Sovjetska Unija se v tem oziru strinja v vojnem in političnem smislu s silami narodnega osvobojenja v Jugoslaviji. So" deloma znaki, ki kažejo, da boste v tem oziru sledili enako Vel. Britanija in Združene države vred z Sovjetsko Unijo v podpiranju maršala Tita in vlado predsednika Ribar-a.
Opaziti je tudi med drugimi jugoslovanskimi političnimi krogi enako mnenje o ubežni vladi in pripravnost prekiniti odnošaje z njo. Posebno je pričakovati izjavo Simoviča, kot razlog za podpiranje maršala Tita.
Pregled bojevitih črt proti fašizmu
Rdeča Armada zavzela Krivoj Rog in je osvobodila zadnje tri mesece 77 tisoč četvornih milj ozemlja z ne manj kot 13 tisoč mest in vasi, vključno 320 železniških postaj.
RAZTEGNITEV ZAKONA 0 KOLEKTIVNEM DELOVANJU
NACISTIČNI PORAZ V JUGOSliVU
Slovenski oddelki pobili naciste pri Novem Mestu, Kamniku in Šoštanju. Iztirili vlak pri Rakeku.
London — Oddelki Narodne Osvobodilne armade v Sloveniji, so paralizirali prometno progo Ljubljana-Trst, pri Rakeku, so pa iztirili vlak, se glasi poročilo iz glavnega stana maršala Tita.
Partizanska brigada pri Novem Mestu, je razbila nacistično oblegovalno kolono od 600 mož. Isto poročilo dodaja, da so slovenski oddelki narodne osvobodilne armade, razbili močne nacistične položaje izmed Kamnika in šoštanj, ter pri tem popolnoma razpršili nacistični garnizon.
Nadaljno poročilo dostavlja, da so partizanski oddelki udarili s svojimi silami preko soškega brega in so pobili večje število nacistov pri znanem Kobaridu, kateri je znan skoraj slednjemu Italijanu iz zgodovine vojn. Medtem poročilo trdi, da so oddelki 30 divizije rodoljubov, prekoračili reko Sočo med Gorico in Tolminom, ter zavzeli desni breg te reke. Soča je posebno znana iz zadnje svetovne vojne, kakor tudi pesni o njej.
Boji se nadaljujejo skoraj na celi bojni črti, Bosni in Hercegovini, Liki in ob obrežju jadranskega morja. Razvidno pa je, da je šesta nacistična ofenziva doživela popolni poraz v Jugoslaviji, kier se računa, da ie okrog 20 do 26 nacističnih divizij, proti nad 300.000 Narodne Osvobodilne armade, katera
se je oborožila na račun pobitih Nemcev in Italijanov. Ker pa orožje ne igra izključno in edino vlogo za tako slikoviti odpor, katerega občuduje cel svet, ampak narodni program za narodno osvobojenje, se Narodna Osvobodilna armada, junaško vzdržuje že dve leti močnejšemu in bolj oboroženemu sovražniku. In ta očitnost ne samo da prepričuje javno mnenje in državne voditelje v proti fašističnem zavezništvu, ampak postaja faktor za priznanje. In nobenega dvoma, da bo v bližnji bodočnosti sledilo to priznanje z strani zaveznikov, tako' Narodne Osvobodilne armade, kakor tudi narodne provizorične vlade, pod vodstvom maršala Tita in Ivana Ribara-a.
Moskva, 23 feb. — Danes so se vršile velike svečanosti ob 26 obletnici Rdeče Armade in v znak slikovitih zmag zadnje tri mesece. Za to dobo je osvobodila 77 tisoč četvornih milj ozemlja z ne manj kot 13 tisoč mest in vasi, se glasi poslanica Maršala Stalina ob priložnosti svečanosti rojstnega dne R-deče Armade, vključujoč zavzetje Krivoj Rog, važnega industrijskega in rudarskega področja na južni bojni črti.
Stalin je čestital vojakom, častnikom, partizanom, delavcem in delavkam na o-gromnih zaslugah k tako slikovitim zmagam nad sovražnikom in dodal, da bi bilo napačno se podajati iluzijam, da je sila sovražnika strta. Naglasil je nadaljno potrebo vztrajnosti in požrtvovalnosti vse do končne zmage nad Hitlerizmom.
Nacisti skušajo zadobiti zmago na ?ačun razkola nved proti-fašističnem zavezništvu. Zato obletajo potom svoje diplomacije po nevtralnih in drugače njim naklonjenih uradih, za seperaten mir
bodisi z našo državo ali pa z našimj zavezniki, poudaril je Stalin. Toda vse to je izključeno in z tem je izključen tudi seperaten mir z Nemčijo, opozoril je Stalin!
Tisoči pozdravov je prispelo brzojavno v Moskvo ob svečanosti 26 obletnice Rdeče Armade. Brzojavni pozdrav armadi, mornarici, narodu in vodjam Sovjetske Unije, je naslovil na Stalina, premijer Vel. Britanije, Churchill, kakor tudi visoki vojaški častniki, ki so naslovila ga na Vorošilova. Taki pozdravi so poslani iz raznih drugih držav, raznih organizacij in narodnih ustanov v počast Rdeči Armadi, katera je rešila svet pred fašističnim suženjstvom.
Svečanost rojstnega dne Rdeče Armade se je vršila, kakor omenjeno s novimi zmagami ob Krivoj Rog na južni in severni strani bojne- črte, ofc Dnu, ne daleč Pskova, kjer so njeni oddelki bolj in bolj približujo temu važnemu železniškemu križišču.
UNIČEVALEN ZRAČNI
NAPAD NA PACIFIKU
Ameriški bombniki in bojna mornarica, so izvedli en neprimeroma vničujoči napad na veliko japonsko luko na Truku. Pri tem so potopili in vničili 19 ladij, vključ -ujoč eno bojno, 201 aerop-lan in so močno bombardirali s zraka in iz bojnih ladij sovražne zakope in letališča.
To vest je sporočil vrhovni poveljnik ameriške mornarice na Pacifiku, admiral Chester W. Nimitz in dodaja v svojem poročilo, da je bilo najbrž potopljenih nadallj-nih 7 sovražnih ladij in večje število drugih poškodovalo.
Otok Truku, je bil zakrit v oblakih dima, se glasi poročilo. To je bil en največjih koordiniranih napadov ameriškega brodovja in zračne sile, kakor tudi večja zmaga na Pacifiku. Boji se nadaljujo sedaj na drugih sosednjih otočjih. Med temi se posebej naglaša otok Maria-na in Eniwetok, kakih 1.300 milj od Tokija.
Je izjavila provincionalna vlada v Ontario na podlagi federalnega zakona o kolektivnih pregovorih.
Toronto — V teku dni tega tedna zboruje provincionalna vlada premijera Ge-orge Drew, katera je podala izjavo da se soglaša s sprejetim zakonom po federalni vladi za kolektivne pregovore v vojni industriji. Minister za delo Ch. Daley je med drugim izjavil, da pro-vincionalni vladi ne preostane drugega, kakor sprejeti federalni zakon in ga raztegniti v soglasju provincional-nih pravic.
Kot znano federalna vlada je sprejela pred nedavnim zakon o regulaciji delavskih plač in tudi kolektivnih pregovorih izmed delavcev in delodajalcev. Prejšni njen načrt je v tem oziru izzval proteste organiziranega delavstva in progresivnega gibanja v splošnem vsled tega, ker je zakon določal zamrznitev delavske mezde in je izključil posvetovanje s
Japonci mučijo ameriške civiliste
Zavezniško bombardiranje Nemčije in Avstrije
NACISTIČNI NAPAD NA LONDON
London Nacistično krdelo bombnikov je izvršilo napad na London, najbrž vsled zaporedoma bombardiranja nemških industrijskih centrov po zavezniški zračni sili.
Toda, londončani niso v-sled tega sicer toliko vznemirjeni, kolikor pričakujo v Berlinu, tudi ne trpe pred pojaznijo, da je nacistična moč na trdni podlagi. Zavedajo se pač dejstva, da so to poslednji krči in ciljem dvigniti moral prebivalstva v Nemčiji, kakor tudi vojaštva na bojni črti.
London — Ameriški bombniki iz letališč v Italiji, so prebili čez krdelo nacističnih obrambnih letal in so bombardirali industrijsko področje Steyr v Avstriji, kakor tudi Regensburg v Ba-variji, kjer se izdelujo bojna letala, pravi poročilo iz Londona.
Precej močno prizadet pa je Leipzing, industrijsko središče v Nemčiji. Zavezniški letalci pripovedujejo, da je mesto po zadn-"?m bombardiranju ostalo v plamenih in ruševinah.
Zavezniška armada ob Anzio, je že v tretje vrgla sovražnika nazaj, toda" pričakuje se močnejših napadov z strani sovražnika, pravi poročilo. Sovražnik je na tem kraju pretrpel večje izgube v moštvu in materiialu. Računa se 7 tisoč ubitih in ranjenih vojakov in lastnikov. Tudi na drugih krajih bojne črte v Italiji, so se zadnjega tedna ponovili boji, zlasti ob Cassino.
Značilen govor premijera Vel. Britanije - Churchilla
Značilen govor premijera Vel. Britanije — Chirchilla Zagotavljam zbornico da je podvzeto vse potrebno za pomoč maršalu Titu- Narod naj odloči v Jugoslaviji, Italiji, Poljski in Grški po zmagi oblik svojih vlad.
London, 22 feb. — Primijer Vel. Britanije Chirchill, je danes v svojem obširnem govoru na objektiven način razložil položaj zaveznikov v tekoči vojni proti fašističnega osišča; dosedajne izgube v moštvu, in vojni opremi; približujoči in končni poraz sovražnika, ter je podal zagotovitev na podlagi konference v Teheranu narodu v Jugoslaviji, Italiji, Grčiji in Poljski, za odločitev po zmagi nad sovražnikom o obliku svojih vlad.
Vsled obsežnega govora se moramo deloma omejiti le na najvažnejše in predvsem na vprašanje zavezniških odnošajev napram Narodni Osvobodilni armadi pod' vodstvom maršala Tita. O zadevah v Jugoslaviji premijer Churchill je podal naslednji odgovor:
"V Jugoslaviji ste se pojavili dve glavni sili. Prva pod vodstvom generala Mi-hajloviča, predstavljajoč sile stare Srbije. General Mi-hajlovič, obžalujem izreči, je stopnjema s svojimi komandirji dajal ugodno ako-modacijo italijanskim in nemškim silam. In končni re-zoltat je, da je ostal osamr ljen v nekih hribovitih planinah brez dela in brez odpora proti sovražniku.
Vsekakor pojavil se je nov in daleč močnejši prvak! V jeseni leta 1941, oddelki maršala Tita. so pričeli drzno in srdito Jeorbo za obstanek proti nacističnih sil in celo s orožjem zaplenjenim od njih. Njihovo število je bliskovito naraščalo!
Partizanski ookret ie kaj kmalu nadštel število Mihai-lovičevih sil. Ne samo Hrvati in Slovenci, ampak ogromno
število Srbov se je pridružilo vojski maršala Tita in ob tem času pod njegovim vodstvom je več kot četrt milijona armada z večjo zalogo orožja odvzetega od Nemcev ali pa Italijanov.
Okrog in sredi teh herojskih sil, vzklila je združena narodna enotnost. Komunisti zavzemajo počastno mesto v tem oziru in so pričet-niki odpornega gibanja, katero se je pozneje razteglo
ne samo po število, ampak tudi po svoji vplivni moči in zadobilo pozneje nacionalni oblik. V maršalu Titu, Partizani so našli izrednega voditelja v borbi za svobodo.
Prišlo je tudi do tragičnih trenotkov, namreč no-trajnega sovraštva izmed ljudi ene rase in iste domovine, na njihovo nesrečo povzročeno z strani sovražnika. Somišljeniki maršala Ti-(Nadaljevanje na 4. ts.)
VVashington — Ameriška vlada je izjavila, da je velika večina ameriških, filipinskih vojnih ujetnikov in civilistov podleglo strašnemu mučenju v japonskih taboriščih. V enem japonskem taborišču je umrlo 22,200 Američanov in Filipincev v prvih mesecih ujetništva, se glasi izjava.
Državni department je predložil seznam žrtev japonske brutalnosti sodišču svetovnega mnenja z objavo vsebine ostrega protesta, ki je bil izročen vladi v Tokiju, po švicarskih diplomatih v imenu Amerike.
Protest vsebuje potrjene vesti o krutosti japoncev, nad vjetniki in civilisti. Državni department je medtem naznanil da se še 13.000 ameriških vojnih vjetnikov in okrog 10.000 civilistov, nahaja v japonskih taboriščih.
delavskim predstavništvom. Vlada je bila prisiljena spremeniti svoj prejšni načrt zakona in vključiti zahtevo, ki določa izjemo glede mezdne lestvice in tudi daja večje pravice delavcem pri kolektivnih pregovorih.
Omenjeni zakon določa kazen tako za delavce kakor tudi za delovdajalce, če se ga krši. Izključuje stavke času vojne s izjemo le tedaj, če ni bilo mogoče sploh do-stči sporazuma z eno ali pa drugo stranko. Ker se pa omenjeni zakon na naša na vojno industrijo po federalni vladi, provicionalna vlada je med tem sklenila na bodočem zborovanju ga raztegniti do stopnje, da bodo v-ključeni delavci tudi izven vojne industrije. Namreč federalna vlada ne omejuje provincionalnim vladam v tem oziru, da omenjeni zakon spopolnjujo napram potrebam v provincijah.
Predsednik Canadian*pon-gres of Labor, A. R. IVI ;her je na zborovanju v T tini-pegu poudaril, da jeJ. - ez-ni zakon federalne v!!se^_za kolektivne pregovore, "naj-zakonov v deželi". Mosher je dodal, zakon o regulaciji boljših do sedaj sprejetih delovne mezde, vsled številnih protestov vlada je bila prisiljena izmenjati svoj načrt in obljubiti njegovo u-blažitev.
Zarota skupine okrog ubežne vlade
Primjer Vel. Britanije — Chirchill
Moskva, 21 feb. — "Tass" časopisna agencija poroča, da so danes bili aretirani štiri člani kraljevske straže v Cairo, pri poskusu "atentata" na kralja Petra.
Isto poročilo poudarja, da je nastal večji nemir med jugoslovanskimi vojaki in častniki vsled tega, ker Pu-ričeva vlada dela ovire proti njihovi povrnitvi v Jugoslavijo in priključitvi Narodni Osvobodilni vojski maršala Tita. Namreč izreklo se je za priključitev 653 od 800 vojakov in častnikov zdaj v Cairo. 224 od 260 mornarjev v Aleksandri ji in 16 od 22 članov kraljevske straže.
Kakor razvidno osovražena skupina okrog jugoslovanske ubežne vlade preživ-jla čim dalj večji prezir, ter stopnjema izumira. In prav nič čudnega bi ne bilo, da je ta notrajna klika organizirala zaroto že radi tega, ker se večina vojakov in častnikov želi povrniti v Jugoslavijo in priključiti Narodni Osvobodilni voiski pod vodstvom maršala Tita. In to pomeni popolno izločitev proti narodne klike pred javnostjo v SDlošnem brez kakorš-ne koli zaslombe, celo čla-
25 obletnica Rdeče Armade
London — Glasom tukaj-šnih poročil preko radio odajne postaje iz Moskve, je naznanjeno, da je centralni odbor komunistične stranke sprejel na svoji seji 47 različnih pozdravnih klicev ob priložnosti proslav 25 letnice Rdeče Armade.
Nekoliko pozdravnih klicev se glasi: ''Naj živi zmaga Vel. Britanije, Sovjetske Unije in Združenih Držav, proti trdovratnega sovražnika človeštva, nemškega fašizma"! Pozdrav galantnim letalcem Vel. Britanije in Združenih držav, ki razbijajo važne nacistične centre v Nemčiji! Pozdrav neustrašenim mornarjem Vel. Britanije in Združenih Držav, kateri se bore z vso e^argl-jo proti nacističnega piratstva. In zakključuje: "Naj živi junaška borba vztrajnih in močno združenih jugoslovanskih patriotov, poživljajoč ljudstva z tem ostale Evrope vključujoč Poljsko, na odpor in oboroženo borbo za osvobojenje izpod fašističnega suženjstva"!
ZAPOMNIMO SI PEARL HARBOR
Washington — John M. Coffee, demokratični poslanec za Washington, opozarja vlado, da prekine diplo-matične odnošaje z španskim kvizlingom Frankom. Zapomnimo si Pearl Harbor, je dodal v svojem opominu!
nov kraljevske straže. Poleg tega če hočemo zvedeti resnico kakšno silo predstavlja izdajalec Mihajlovič, naj nam primer vojakov in častnikov v Cairo posluži tej resničnosti. Končno predstavlja svoje ime kot vojni minister ubežne jugoslovanske klike v sodelovanju z nazi-fašisti in gestapovci.
l)
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publisbing proprietor in Slovenian Language
Registered in tlie Registry Office for the Ctty of Toronto on th« 25th day of June, as No. 47939 C. P.
AMERIŠKO ČASOPIS J E 0 MARŠALU TITO
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
26-ta obletnica Rdeče Armade
Dne 23 februarja je preteklo 26 let od prvih dni rojstva Rdeče Armade, katere značilnost se točasno izraža v eni najstrašnejši vojni kar jih pomni zgodovina, človeštva. Ta znameniti dan je zapisan iz krvavih bitk in zmage pri Pskovu in ob Narvi v letu 1918 proti nemških invazorjev prodirajoči tedaj proti Petrogradu, sedaj Leningrad. Na tej točki je v prvih dneh svojega rojstva Rdeča Armada porazila nemške sile in z tem zavarovala ne samo varnost Leningrada, ampak obstoj Sovjetske Unije.
Ob svoji 26 letnici oddelki Rdeče Armade so zopet v krvavi bitki proti nemških fašističnih agresorjev. Toda njena 26 obletnica, je po svojem pomenu tako za ostali svet, kakor tudi po svoji moči v razliki od leta 1918, povsem drugačna. To dejstvo je danes očitno v zadnjih 32 mesecev krvavih borb na dva tisoč milj dolgi bojni črti, proti nazifašistične vojne mašine, podprte z vso industrijsko močjo skoraj cele Evrope; pomočjo rumunskih, madžarskih, finskih in španskih kvizlingov, da je rojstvo Rdeče Armade rojeno v krvi za svobodo, čast in neodvisnost svoje domovine in vsled tega je njena moč tudi neizčrpna.
V pričetku napada nazifašističnih sil; napumpanih s zmago v zapadni Evropi za katero gredo zasluge raznim kvizlingom in protinarodnim elementom, razni prero-kovalci so napovedali "šest tednov" za odpor Rdeči Armadi. "Ali res niso uganili modrijani" ? Nazifašistična "nepremagljivost" je pa doživela ne poraz, ampak so milijoni nemških Fricov odlikovani pač z tako kolajno, da ne bodo nikdar več nadlegovali svet. In taka kolajna čaka končno fašistične zločince!
Torej pomen vzdržljivosti in vdanosti Rdeče Armade do svoje domovine; njene slikovite zmage nad sovražnikom ; njena sposobnost in njeno vodstvo, ne počiva na enostavni podlagi vojaškega pomena. Jedro tega je globoko in v bistvo začrtano v novem družabnem redu, kjer vlada svoboda in enakopravnost med narodi in spolom Sovjetske Unije. V tem leži pomen Rdeče Armade, njena moč in njen pogum. To je armada, ki je vzklila za narodno svobodo in osvobojenje in njena borba proti nazifa-šizmu, oveličuje ta neumrljivi pomen za narode in človeštvo !
Po: Frank Gervasi.
Sovjetski oblik vladavine
Pred enim letom, Tito je najbrž videl rešitev za Jugoslavijo v komunističnem ob-liku vladavine. In 4elno je bilo tudi sestavljeno tako-zvani Antifašistični Svet, Narodnega Oslobojenja, počevši odspodaj navzgor. Njegovo delovanje je bilo naslednje :
Splošna volilna pravica moških in žensk; okrožni odbori ali pa mestna in vaška uprava. Taki odbori so izvolili svoja predstavništva za okrajno oblast, nekaj približno našim poddeželinim in deželnim vladam. Predstavništvo za državni Svet, je bilo izvoljeno po vzorcu Britskega parlamenta ali pa našega kongresa v Združenih državah.
Senat je sestavljalo 67 članov do tedaj, je pa z na-daljnem osvobojenjem ozemlja, se nadopolnjevalo od na novo sestavljenega mestnega in lokalnega sveta, ali pa predsednikov takih oblasti. Zbornico narodnega predstavništva je sestavljalo pet glavnih predsednikov
od raznih narodnosti. Ta sestav je vsaj deloma bil sli-čen obliku Sveta Sovjetov.
Vsekakor pred enim letom rešitev za Jugoslavijo v komunističnem obliku vladavine, Tito je zdaj pokazal razliko od takrat v tem oziru. Pred nekaj tedni so Titovi propagandisti naglaša-li 1, pravico na privatno la-stnništvo, 2, svoboda za privatna podjetja in bančnih zavodov in 3, federalni oblik vladavine, kot glavne točke njegovega režima na podlagi v bistvu pomena "štirih svobod". Iz vsih dosedajmh podatkov, ki so točasno na raspolago zdi se, da Tito skuša dobiti utežje izmed komunizma in kar profesionalni levičarji imenujejo kapitalizma. Njegovi somiš-niki pravijo, da on misli tudi o Slovanski Federaciji. Njegovo stališče v tem pravcu se dokaj ujeifia s sovjet-skom politikom. Jedro na katero se Tito oslanja, je pretežno Slovansko, namreč Vse-slovanski Kongres v Moskvi.
Značilno pa je, Tito, dokler vodi neusmiljeno borbo
proti fašističnih osvojeval- cele ure odajnih postaj iz
cev, nepozablja voditi borbo na kulturnem in vzgojnem polju. Namreč borbo proti nepismenosti. Vpeljana je obveznost pohajanja v šolo, za odrastle, sicer za one, ki niso začasno na bojni črti. Vpeljani so tudi dramski krožki, kateri potujo po o-svobojenem ozemlju in vpri-zarjajo igrokaze v političnem smislu in tudi iz narodnega živlenja.
Dijaška artističnost
Naslednji pouk bo tudi na podlagi znanega jezikoslovca Shakespeare, toda Partizani trdijo ,da ne vsled tega da je Tito, Shakespearjev di-jek. Sicer pa govori nekoliko angleški, čita pa prav dobro. V poslednji ofenzivi izgubil je celo zbirko Shake-sperjevih 'del; po naključju mu so ostala še ohranjena Tolstojev spis 'Vojna in mir' in nekoliko zvezkov Mark Twaina in Dickensa, spisana v srbskem jeziku. Poleg tega govori, nemški, ruski, bolgarski in tudi francuski jezik. Posebno ga zanima ruska godba in včasih posluša
ČEMU IN KOMU SLUZI NA-RODNA ENOTNOST
KONFERENCA V TEHERANU JE ZAČRTALA SIMBOLIČNO POT K NOVI DOBI NARO DOV IN ČLOVEŠTVA.
Titck- narodni prvak
Na drugem mestu v tej izdaji priobčili smo v prevodu deloma nekoliko odstavkov iz govora premijera Vel. Britanije, Churchilla v zbornici narodnih poslancev; posebno o notrajnih zadevah in zavezniškega stališča napram Narodni Osvobodilni vojski maršala Tita v Jugoslaviji. Slednje je tembolj važno, ko vemo, da je vsled proti narodnih elementov okrog ubežne vlade v zadnji dve leti obstojalo kot ovira v notrajnih in zunajnih zadevah. In ravno radi teh zadev govor Churchilla, je odstranil ne le razna dozdevanja o povojni Jugoslaviji, obliko in formi vlade, ampak tudi ojačil tako narodno enotnost na znotraj, kakor tudi na zunaj odnosno na tem kontinentu. Kajti zagotavlja na podlagi zavezniške konference v Teheranu, samoodJočbo naroda po zmagi nad sovražnikom o obliku in formi svoje vlade.
Zadnji dve leti proti narodni elementi zakrivajoč se za kraljevskim plaščem, izkoriščali so vse v svoji moči v obtožbah proti Narodni Osvobodilni vojski; proti njenega vodstva v civilnih in vojaških ozirih in končno proti celotemu progresivnemu gibanju, ki je šlo za tem, da se preuredi Jugoslavijo dejansko na podlagi narodne volje in narodne besede. Glavna vloga teh sil ni bila izključno da zagotovijo kraljevski položaj 17 letnemu dečku, tembolj zagotoviti oblast proti narodnemu režimu v povojni Jugoslaviji. In kot premostje za zagotovitev oblasti za proti narodni režim, je končno predstavljal Mihajlovič, kot "patriotom", ki so zapustili narod v strašnih mukah in trplenju, sami pa našli ne samo zavetje, tembolj na račun narodnega denarja po gostilnah in kavarnah popivali in izmišljali obtožbe proti narodnega osvobodilnega gibanja.
Neki naš pregovor pravi, "da laž ima kratke noge" in da "ko je mera polna, udari preko nje"! Tako se je dogodilo tudi z elementi okrog ugežne vlade, kateri zdaj na kopicah svojega proti narodnega jlela, preživljajo sramoto in narodni prezir. In taka jim bo tudi spominska ploča v Jugoslaviji in na zunaj med silami demokratičnega in svobodoljubečega sveta.
•
Narod v Jugoslaviji, se je združeno oklenil okrog novega narodnega vodstva; okrog ljudi, ki so zvesto stali na čelu krvave in neusmiljene borbe v zadni dve leti. Narod je izrekel zaupnico svojim voditeljem, videč jih na postojankah v narodni osvobodilni borbi, za narodno, socijalno in gospodarsko osvobojenje. Kako značilne postajajo besede maršala Tita, ko je lanskega leta podal izjavo, da je narodno osvobodilno gibanje nepremaglivo in je ni sile, k; bi ga strla zato, ker je rojeno v narodni krvi za svobodo. In ob tem času dejansko vživa svoj neumrljivi pomen tako v Jugoslaviji, kakor tudi' med zavezniki. Premijer Churchill je v poslanski zbornici dejal : "Partizani so naši v maršalu Titu, vzorenega voditelja in narodnega prvaka"! To pa zadostuje kot odgovor vsim onim, ki so na zloben način podžigali obtožbe proti maršalu Titu, ter proti narodnega osvobodilnega gibanja s strahom komunizma in boljševizacije Evrope.
Druga značilnost v njegovem govoru poleg razlage o tekoči vojni in zavezniški borbi proti fašističnemu osišču je v tem, da je njegov govor objektivno izražal sklepe konference v Teheranu, ki so v bistvu svojega pomena od ogromnega značaja za popolno in brezpogojno zmago nad osiščem, kakor tudi za dobre in prijateljske odnošaje v preureditvi povojnega sveta. Narodi naj odločajo sami o obliku in formi svojih vlad, je sklep zavezniške kon-ference v Teheranu! In to značilnost je poudaril Churchill v svojem govoru, na vprašanje o stališču vlade Vel. Britanije napram Jugoslaviji, maršalu Titu in Narodni Osvobodilni armadi. Ta izjava je pa že nekaj krat ponavljana z strani tako maršala Tita, kakor tudi provi-zorične narodne vlade.
Sile progresa in narodnega osvobojenja zmagujejo, dokler sile fašizma in vseh vrst reakcije, se pogrezajo v lastni tiraniji in zločinstvu. Roka pravice izreče obsodbo [
Na vprašanje narodne enotnosti, slišamo dosti krat pogovor ali pa razlago posameznih ljudi, katerih pogledi na tekočo dobo so v bistvu ozki in sebični, ali pa vestno zapeljevanje na stran pot ljudskih množic.
Nekateri se poslužujo prigovora, češ da je vse skupaj propagandnost in da vsak na svoj način napeljava vodo na svoj mlin. Verski in srednjih slojev krogi, trpijo strah pred komunizmom, dočim levičarji napovedujejo socijalno revolucijo in se nezadovoljujejo s zavezništvom s buržoazijo itd.
KAKŠNA NAIVNOST V
BISTVU POMENA TEKOČE DOBE?
Narodna enotnost ni Apa-tekarski recep, volje in zamisli posameznika. Je pač zgodovinska v bistvu svojega pomena, za narodno, socijalno, kulturno in demokratično svobodo ljudstva, ne glede na razredna vprašanja političnih razlik med eno in drugo stranko ; enem in drugem razredom in kon-
saljski pogodbi pripojeni novi državi Jugoslaviji in največ na podlagi, da se rešijo suženjskega jarma Av-stro-Ogerske mornarhije in zadobijo svoje narodne enakopravne pravice. Zgodilo pa se je ravno nasprotno po zaslugi Veliko-srbskih hege-monistov v svojih impirijali-stičnih ambicijah vladanja, da se niso uresničile želje ogromne večine naroda v letu 1918.	1
KAKŠNO JE TOREJ JEDRO NARODNEGA ZDRUŽENJA V JUGOSLAVIJI?
Jedro narodnega združenja v Jugoslaviji, ni oblik sovjetskega sistema, kakor tudi ne predstavlja "rudeče-ga strašila", kakšno napovedujejo posamežni verski predstavniki. Enako ne predstavlja razredne revolucije ali pa borbe za oblast delavskega razreda in tudi ne izključno buržuazne vladavine v povojni Jugoslaviji-
Karakterističnost o kateri sem omenil v tem oziru je, sestav članov narodne in de-
čno ni v službi enega razre-1 mokratične vlade. Vlado se-
na njihovih preostankih v bližnji bodočnosti!
da, ampak vsih razredov in slojev, razen razreda in sloja naklonjenega fašistični ideologiji, ki so za poraz fašizma in za preureditev povojnega sveta na svobodoljubni in demokratični podlagi	, , i •
Neprecenljivo karakteristiko v tem oziru dobimo v združenosti naroda v Jugoslaviji. Spominjamo se, da so posamezniki na tem kontinentu napovedovali preureditev Jugoslavije, po obliku Združenih držav. Če tudi morda v dobrem namenu o taki zamisli, podcenjevali so zmožnost in sposonost naroda v starem kraju vsled tega, ko so' zamišljali, češ da naš narod ne bo zmožen si urediti države in so^ najbrž si predstavljali začasen položaj na ta račun. Drugi in posebno po vzorcu patra Ambrožiča, so širili strah pred "rudečo" nevarnostjo zoper vero in verske svobo-dščine. In tretji so zamišljali "Sovjetsko Jugoslavijo", to je s oblikom vlade in državnih stvari v Sovjetski U-ni j i.
Realnost sama ob sebi je ravno nasprotno taki napovedi in tudi zamisli.
Jugoslavija je kakor vsi vemo, Versaljska tvorevina, po prvi svetovni vojni, združitev v eno skupno državo Slovencev, Hrvatov, Srbov, Čarnogorcev in drugih narodnih manjšin. Toda z tem niso bila rešena osnovna vra-šanja in med prvotnim; narodna enakopravnost; niso bile izvedene socijalne reforme in tudi ne demokratičen režim vprid narodnih interesov.
Poleg tega značilno je. da I so Slovenci in Hrvati po Ver-
stavljajo razni sloji iz raznih in različnih poklicev. Od profesorjev, advokatov, duhovnikov, tovarnarjev vse skozi navzdol do navadnih delavcev in kmetov. Kakor si različni po poklicu, ravno tako tudi po političnih načelih prepričanja o socijalnih in razrednih problemih ljudstva.
Ta karakterističnost zadostuje odgovoru vsim onim, ki napovedujejo nekaj drugega bodisi iz svojih ozkih in sebičnih motivov na tekoče razmere, ali pa vestno podkapanje osnovnega jedra narodne enotnosti v krivične svrhe in stranpotje.
Iz vsega osnovni zaključek je, da narodna enotnost v Jugoslaviji dejansko predstavlja sicer one narodne želje po prvi svetovni vojni, za dejansko rešitev narodnih vprašanj, vpeljevanju demokratičnih svobodščin in socijalne pravičnosti. Končno vse to, kar ni bilo rešeno v Jugoslaviji leta 1918 in tudi ne v poznejših letih jugoslovanskih protinarodnih režimov. Najbližji pomen v jedru bi bil, buržuazno demokratična vladavina.
V dobi premostja iz ene v drugo dobo; iz enega v drugi oblik vladavine, navadno dobimo si v bistvu dve nasprotujoči sili, to je sile napredka in progresa in sile nazadnjaštva, namreč za o-hranitev starega režima, oblasti itd. Ta očitnost je dokaj jasna v tem vprašanju, če primerjamo ogromno večino naroda in raznih slojev na strani narodne demokratične vlade, ter sile okrog ubežne vlade v Cairo. To važnost bi gi morali zapomniti posebno delavci, sicer oni,
kateri s nez,upanjem gledajo na narodno enotnost radi tega, ker pri tej dobimo tudi kapitaliste. Vprašali naj bi se tako sami, kakor tudi oni cerkveni predstavniki, ki strašijo z "rdečim strašilom", kaj je zaprav v interesu naroda: "Ali njegova združenost in odstranjevanje vsega kar ovira njegovo združitev za uspešno borbo za narodno osvobojenje, ali pa notrajni razdor, sovraštvo in borba enih proti drugih v času, ko so sile sovraž, nika naokrog? Kakor beli dan je jasno, da notrajni razdor in sovraštvo je najboljša pomoč sovražniku, naroda enotnost in sloga, pa zagotovilo, da se zadobi zmago in končno pristopi enkrat v povesti k dejanski rešitvi narodnih in socijalnih vprašanj, ker edino to vodi k narodni svobodi, enkopravno-sti in dejanskemu napredku ljudstva v splošnem. To vodi k bistvu svojega pomena živlenjski demokraciji.
Torej narodna enotnost služi resnično narodnemu o-svobojenju, bogastvu in sreči!
Konferenca v Teheranu je začrtala simbolično pot novi dobi narodov in človeštva
Kakor vidimo notrajne
(Nadaljevanje na 3 strani)
Resipaoija urednika "Prosvete"
Chicago — Dne 10, 11 in
12 februarja se je vršila seja Glavnega Odbora S. N. P. J. in med drugimi poročili o napredku Jednote v letu 1943; o premoženju, izplačanih nakaznic za bolniške odškodnine, operacije in porastu članstva za 2,293 članov za preteklo leto, je med
Moskve in Londona.
Tito vživa popolno pomoč cerkve. Vsaka brigada ima svojega vojnega duhovnika, to je, muslimanskega, židovskega, grško-pravoslavnega in katoliškega. Celo oni pravoslavni duhovniki, ki so naklonjeni zamisli in strahu pred boljševizacijom Jugoslavije, se ponašajo s pošto-vanjem napram Titu, smatrajoč ga nekim svetnikom. To je deloma radi tega, ker Tito živi v javnem živlenju po načinu, kateri v bistvu služi vzornemu primeru. To zahteva tudi od svoje vojske.
Ne manj kot ena četrtina njegove vojske tvore žene. One so v tem pogledu ravno tako dobre za partizansko bojevanje, kakor so naprimer moški — pravi Tito. So hrabre in tudi so vzdržljive! Teškoče so med njimi zaradi ženskih častnikov, naučiti jih, kako se naj varujejo za času borbe in kako naj izkoriščajo teren pred seboj, ženske pa navhdno izberejo najkrajšo pot izmed dveh razdalj in to je pač vzrok njihovega podcenjevanja zaslombe za drevesom, kamnom in celo jarkih, da je procentno večje število ženskih ranjencev, kot pa moških. Težko jih je prepričati, da je dober vojak le on, ki je pri živlenju.
Pijančevanje v Titovi armadi, je popolnoma odstranjeno. To je izvrstna vzor-nost iz več razlogov in v glavnem zato, ker so Slovani dobro razvit in spoštljiv narod. Pijača je strogo zabra-njena in v prvih dnevih pijanost se je kaznila s smrtjo. Danes to ni več glavni problem Narodne Osvobodilne vojske. Kakor moški tako tudi ženske, ne marajo več za slivovko. žganje je bjlo takorekoč neka narodna pijača, ker pa slive niso obrodile zadnje leto, kot navadno, je tudi žganje bolj slabe kvalitetne.
Tito je že v drugič oženj en in to pot, sicer kakor pripovedujejo s dosti mlajšo, a lepim dekletom, Slovenkom. Ona živi nekje v zaledju, namreč ne živi z njim v njegovem glavnem stanu, ampak je voditeljica ženskega Anti-fašističnega Sveta. Sko-nčala je Univerzo v Zagrebu in je vposlena na važnem delu na prosvetnem polju. Titov sin od prve žene, je vojak pri Rdeči Armabi. Eden od najbolj radostnih trenot-kov za Tito je bil, ko je slišal, da je njegov sin proglašen Herojem Sovjetske Unije, to je najvišje odlikovanje vojaku v Sovjetski Uniji.
Njegova desna roka, je Ivan Ribar predsednik Narodnega Sveta. Slednji je v svojem 62 letu, bivši dobro-stoječ hrvatski odvetnik, čigar je hiša v Belgradu bombardirana takoj v pričetku nemškega navala na Jugoslavijo. Leta 1918, Ribar je bil predsednik prve jugoslovanske državne zbornice, član demokratične stranke in je v letu 1924 igral glavno vlogo pri razpustitvi, komunistične stranke Jugoslavije. (Ribar, ni bil predsednik skupštine v letu 1918, namreč bil je te-dajni Draža Pavlovič, dokler je Ivan Ribar bil predsednik ustavne Skupščine šele v letu 1921. In komunistična stranka je zabranjena v letu 1921, in ne v letol924,
drugimi značilna rasprava o
Mladiskem listu in resigna- ! po gnanem zakonu "obzna-ciji urednika "Prosvete".
O vzroku za resignacijo ponatiskujemo dobesedno iz "Prosvete" z dne 16 februarja naslednje: "Druga — in menda glavna — zadeva na tej seji gl. odbora je bilo vprašanje urejevanja "Prosvete. Poseben odsek petih članov je v ta namen zaslišal urednika in nekatere druge gl. odbornike, nakar je predložil resolucijo, s katero gl. odbor potrjuje svoje prejšne stališče, izraženo v znani izjavi na njegovi zadnji seji v avgustu 1943. Se-dajna resolucija določa, da gl. odbor ne dovoli uredniku "antipatičnega sovjetski Rusiji in jugoslovanskemu o-svobodilnemu gibanju in njunim voditeliem nasprotnega urejevanja jednotinih publikacij". Ta resolucija je bila sprejeta skoro soglasno — le urednik je glasoval proti.
Urednik je na to izjavil,
na", opomba prev.) . Pozneje je"bil predsednik Hrvatske Seljačke Stranke. (Tudi to ne odgovarja resnici, ker
to ni bil, op. prev.). .•.................
Če tudi Ribar zavzema položaj v Titovi vladi podobnega Kalininu v Rusiji, a je vendar bil on sicer en od
da je sprejeta resolucija kršitev konvenčnih sklepov glede smernic Prosvete in starega kraja in da je s resolucijo ubita svoboda stvarne kritike v, Prosveti. Iz teh razlogov mu ni več mogoče urejevati lista po določenih smernicah, na kar je naznanil resignaciio kot urednik publikacij SNPJ. Urednikova resignacija ie bila sprejeta (trije so glasovali proti) in p'ostane veljavna 1. marca t. 1."
Tam kjer vlada samovolja človeka, nasproti spremembe po večini v-gotovih zadevah. je to le logičen zaključek!
bližjih, ki so se sestajali s Titom v Belgradu v maju mesecu leta 1941, nekoliko dni po nacistični okupaciji Jugoslavije z svrho, da izdelajo načrt za odpor. Dokler sta Tito in Ribar pripravljala načrt za osvobojenje domovine, je to bil pričetek dveh odpornih pokretov. Enega sta predvodila Tito in Ribar in drugega pa Mihajlovič. Na žal temu, Tito in Mihajlovič, nista mogla koordinirati borbe, kljub temu da je Tito med majem in oktobrom 1941, dva ali trikrat posetil Mihajlovičev glavni štab s ciljem, da se združite dve partizanski armadi.
Vsako pot napram pripovedovanju partizanske delegacije v Cairo, Tito je odšel v Mihajlovičevo skrivališče neoborožen, spremljen z dvemi možmi.
Ob neki priložnosti, Tito je tako rekoč od Draže dobil obljubo, za kooperacijo v zameno za 5.000 pušk.
Napaka v prepoznanju
Mihajlovič vsekakor ni prepoznal s kom ima opravka. Neka verjetnost je krožila, češ da je Tito neki Ruski general. Tako se je izrazil Mihajlovič nekolika pozneje in dodal, če bi bil vedel da je bil on, bi ga bil zagotovo ubil — "rdečega" . . . Vse to je pa le dozdevanje.
Vsekakor Tito je dosegel veliko vojaško znanost, kot do-brovoljec všponiji (Tito ni bil v Španiji, op. prev.) kljub temu da ni imel predhodne vojaške izobrazbe. Visoki zavezniški častniki pravijo, da kaže slikovite generalske sposobnosti, toda pred nešteto težkoč.
Partizani razpolagajo z prav malo ali pa skoraj nič z proti zračnim orožjem. Nemci bombardirajo partizanske položaje, skoraj nemoteno v tem oziru, ker slednji razpolagajo kakor je omenjeno s omenjenim številom proti zračnih topov, ki so bili zaplenjeni bodisi od Nemcev ali pa Italijanov. Enako so se zalagali na ta način z puškami in naboji za puške na račun sovražnika. Partizanska armada je če ne več, ena tretina oblečena v italijanske uniforme s jugoslovanskim znakom priši-tom petrokrakom na kapah in tudi bluzah. Značilno je pripomniti, da je prejšni pozdrav vojakov s stisnjeno pesnijo zamenjan s pozdravom že navadnim tudi drugih armad.
Partizani lastujejo nekoliko tovarn v katerih produ-cirajo mine, ročne granate in majše orožje. S hranom so še primeroma dobro založeni napram izjavi enega višjih častnikov, ki pravi, da je na osvobojenem teritoriju obdelano več zemlje, kot kdaj prej in ozemlje ki je v rokah Nemcev, je sorazmerno neznatno za poljske pridelke.
Zdi se, če tudi bi recimo ne imeli Tita, bi bilo Jugoslovane težko premagati. Imajo pa Tita! Celo lahko postane diktator (kakšna logičnost, če pomislimo na razlago o sestavu njegove vlade, op. prev.), toda točasno predstavlja eno od najvišjih osebnosti tekoče vojne!
Gornji članek kljub svoje pomanjklivosti v objektivni razlagi o vodji Titu, njegovih lastnosti in vojaškega znanja, ter sestavu njegove vlade, daja čitatelju deloma pregled misli in zaključkov pisca tega članka. Namreč, da je to spisal človek, kateri se omejuje v marsikaterih ozirih povedati oči v oči resnico, ne kot diktat po volji in naklonjenosti bodisi na levo ali pa desno. Posebno je to opaziti pri razlagi pod-deželnih in krajevnih oblasti, kjer je očitnost tako velika, da ne v pričetku kakor tudi ne zdaj, ni formirana ali pa sestavljena po vzorcu Sveta Sovjetov. In ravno v tem deloma pisec hoče pokazati, češ neko spremembo v notrajnih zadevah oblike in 'oblik vlade. To ne odgo- . varja resnici že na podlagi izjav Anti-fašističnega Sveta še lanskega leta, kakor tudi ne poznejšemu razvoiu v notrajnih zadevah v Jugoslaviji. Zatem neodgovarja resnici, da je Tito bil kdaj v Španiji, Ured.
Iz urada

Slovenskega ameriškega narodnega sveta
Še o vojnem posojilo
Kampanja za četvrto vojno posojilo je zaključena. Nobenega dvoma ni, da je postavljena kvota bila prekoračena za preko milijon dolarjev. Koliko so slovenski Amerikanci prispevali do dosega te kvote? SANS pobira tozadevne podatke in želi, da o njih poročate v u-pravni urad. če je mogoče, naj podatke zbere vaša lokalna podružnica ali društvo, h kateremu spadate. Lahko pa člani SANSa sami sporoče pročeljno vrednost kupljenih bondov naravnost v SANSov urad. Navadna dopisnica bo zadostovala. Ako se želi, bodo vsa imena ostala tajna, objavljena pa bo le skupna vsota kupljenih bondov v vsaki slovenski naselbini. Tej kampanji bodo kreditirani tudi bondi, kupljeni do 29 februarja. Slovenski ameriški narodni svet vsled tega apelira na vse one rojake, ki se še niso odzvali klicu strica Sema za četrto vojno posojilo, da se pridružijo prej zaključkom tega meseca že prispevajo-čemu številu slovenskih A-merikancev in po možnosti posodijo denar Ameriki za zmago demokracije nad dik-takturo. SANS se je zavezal podpirati Ameriko v vojnem naporu in ves dosežen uspeh mu bo kreditiran. Važno je torej, da nas o svojem prispevanju tudi obvestite.
Namen te kolone
Ta kolona se priočuje v naših listih že nad eno leto. članki se redno pošiljajo desetim slovenskim listom v A-meriki. Nekateri jih priob-čajo v celoti, nekateri le deloma, nekateri le tu in tam in nekateri nič. Vse to je odvisno od iskrenosti SANSo-vega gibanja in pa od prostora, ki je na razpolago za neuradne zadeve. Glasila slovenskih podpornih organizacij so v prvi vrsti namenjena svojim lastnim uradnim potrebam, potem šele zunajnim zadevam. Slovenski ameriški narodni svet je hvaležen vsem listom, ki uporabljajo njegovo publici-tetno gradivo.
Da bo v-bodoče ostajalo več prostora za važne stvari, bomo omejili tedenska poročila o prispevkih za politično gibanje SANS od strani podružnic in posameznikov. O-menjali bomo le važnejše prispevke. Vsi prispevki pa bodo podrobno označeni v naših mesečnih računih.
Zanimivi članki v revijah
Ameriške revije prinašajo če dalje več gradiva o političnem razvoju slovanskega in jugoslovanskega vprašanja. Večina teh se bavi z notrajno politiko in informacijami o jugoslovaskem osvobodilnem gibanju, ki ga SANS podpira, zlasti po Z-druženem odboru južnoslo-vanskih Amerikancev. Potrebno je, da ljudje čitajo vse take spise in se tako seznanijo, kaj se resnično v stari domovini godi. Poročila prhajajo iz raznih časnikarskih krogov, na katere se je lahko zanesti, ne dobivamo jih iz privatnih ali zasebnih virov, če še niste, čitajte v tedniku The Nation (od 29 januarja) članek "The plot agents Jugoslavija" (Bogdan Radica, bivši šef jugoslovenskega presbi-roja) ; Life (od 14 februarja) članek Stojana Pribiče-viča o maršalu Titu; Colli-ers Weekly (od 19 februarja), članek Franka Gervasi-ja tudi o Titu. Iztisi tega tednika so bili poslani članom vseh SANSovih odborov in podružnicam, članki niso za propagando ene ali druge stranke v Jugoslaviji, pač pa so podučni in pomogajo razumevati situacijo v tej hrabri, od nazifašizma ne-premagani deželi.
Združeni odbor je tudi razploslal na naše podružnice brošurico člankov izpod peresa poročevalca C. L. Sul-zbergerja, ki so izšli v New York Timesu in dva važna govora SANSOvega častnega predsednika Louisa Adamiča.
Revija YANK, ki jo izdaja ameriška armada za svoje vojake, vsebuje v britanski izdaji od 30 januarja štiri strani dolg članek o ju-goslavanskih partizanih m njihovih voditeljih. Ilustrirana je z mnogimi slikami in članek jedrnato raspravlja o tem neprimernem, čudovitem odporu, ki ga vodijo demokratični elementi Jugoslavije od- Slovenije do grških meja.
Tajnike naših postojank prosimo, da prejeti materi-jal razdelijo med svoje člane in druge zainteresirane rojake in Amerikance čim ga prejmejo. Ni treba čakati sej. Niti niso iztisi namenjeni, da bi se valjali po taj-nikovi mizi in predali. Razdelijo se naj, kolikor je mogoče. In če prejeto število nezadostuje zahtevi in potrebi, nas obvestite.
Mirko G. Kuhel. '
Nasa Mladina
Kanadski Slovenci se prištevamo med poznejše priseljence na tem kontinentu, splošno zano po prvi svetovni vojni in celo zapopa-deno po maloštevilnosti. Le par naselbin, kjer se je naselilo večje število Slovencev in pri tem nepozablja-joč na svoje kulturne in narodne stvari, je bilo bolj znanih, dočim manjše in bolj odstranjene niso sploh prišle v poštev.
Naši sosednji rojaki so malo kdaj omenili kanadske Slovence, bodisi pri večjih prireditvah ali pa zadevah, ki se tičejo nas ravno tako, kakor njih tam. Bili smo pač bolj podobni primeru otrokom z mačeho. Do cela ne moremo pripisati v tem oziru komur koli krivdo prej kot samim sebi; zatem pa spoznati le dejansko resnico, da ne bo nihče drugi govoril o naših zadevah; naših željah in čutih; delo in napretku te o drugih okolšči-nah in razmerah, kakor sami. In ta nas je deloma predramila k temu spoznanju bolj kot kdaj prej.
Nobenega dvoma ni, da so pred nami nešteta vprašanja enako kakor so pred vsako drugo narodno skupino v tekoči dobi. Med prvotnim je vprašanje da se združimo in združeno gradimo naše ustanove do nap-višje stopnje. Kajti z tem zagotavljamo poleg naših vsakodnevnih potreb v društvenih in narodnih ozirih, tudi podlago bodočnosti za našo mladino.
V	nekoliko dopisov iz naselbin vidimo, da so tu in tam priredili poslofilno večer našim mladeničem, katere je poklicala domovina. Koliko jih pa je ki so prostovoljno vstopili bodisi k pehoti, letalcem, topništvo in raznemu drugemu poklicu pri armadi. Skupno iz tega dobimo, da je danes prav lepo število sinov slovenskih staršev pri armadi, nekateri že na drugo .stran oceana m drugi v pripravah s poukom, da se v kratkem pridružijo prvim.
V	zadnji idaji lista, imenitno ie želel srečno pot Jožetu Gorše, njegov oče — namreč srečno vrnitev s zmago nad krutim sovražnikom. Najbrž da je s tem izražal misli in želje tudi drugih staršev, katerih sinovi so pri voiakih. Toda če deloma pogledamo od bližje, kdo so ti mladeniči, ki so odšli k vojakom, dobimo slikoviti primer tudi v drugih ozirah naše mladine.
Tak primer dobimo pri sinu Jožeta Smole v Windsor-ju, kateri je bil poklican k
ČEMU IN KOMU SLUŽI NARO DNA ENOTNOST
( Iz 2 strani ) razlike v socijalnih in narodnih problemih pri narodu in v tem oziru za primer Jugoslaviji, približno temu jih dobimo med narodi v svetovnem obsegu.
Prvikrat v človeški povesti je prišlo med zavezniki do takega sporazuma čigar bistvenost nima primeru, ne glede na to, da so pri mizi skupaj sedeli, Churchill m Eoosevetl, kot predstavnika kapitalističnih držav in Stalin, pa predstavnik prve socialistične države v svetu.
Če bi ne bilo nobene druge poteze v sporazumu, kakor da enotno sodelujo v o-boroženem zavezništvu proti fašizmu do popolne in brezpogojne zmage, bi že to zadostovalo za vsakega poštenega rodoljuba, ne glede n.a njegova politična,^ narodna ali pa verska načela, da z vso vnemo podnira tako zavezništvo v borbi proti fašizmu.
Razvidno pa je, da sporazum v bistvu pomeni mnogo več za povojni svet, kakor tudi za narode in človeštvo. Pomeni, da je prvikrat v povesti se prišlo do sporazuma, ki zagotavlja narodne pravice do samoodločbe; zago-tavlia kolektivno sigurnost proti ponovitvam agresije ra račun manjših narodov; zagotavlja in urgira na sestav mednarodnega sveta za medsebojno kooperacijo v ekonomskih in medsebojnih
odnošajih na osnovi podlagi prijateljstva in soglasja. Izključuje pa prejšni način v svetovnem obsegu, dominacije večjih in močnejših držav nad manjšimi državami; izključuje razne bloke držav z namenom vojne vrzeli in izključuje politično kampanjo drug proti drugega z namenom v vojne za-pletljaje.
Ali smo kdaj koli čitali tak sporazum med narodi v njrhovi povesti ? Ali ni to ravno sredstvo in simbolična pot za narodne in človeštvo povojni, da nadaljujo do najvišje stopnje sklepe konference v Teheranu; da se ne povrnejo stare pregrehe na sve£ v narodnih in mednarodnih ozirih.
Vsled tega pomen konference v Teheranu po svoji bistvenosti pomeni in se na naša na vsako ustanovo, organizacijo, društvo, verske in politične skupine, da se sprijazne z to resničnostjo in da po svoji najboljši zmožnosti okrepčujo ta prvikrat v zgodovini človeštva in narodov sporazum, ki daja zagotovilo za bodoči svet, da bodo njegovi stebri res in dejansko počivali v medsebojni kooperaciji za izgraditev povojnega sveta, kot nove dobe človeške družbe.
Posebno sklepi konference v Teheranu so od posebnega značaja za nas Slovence; oziroma federativno de-
mokratično in združeno bodočo Slovenijo!
Po mojem skromnem prepričanju, ni bilo vprašanje pred Stalinom, ali naj bo povojna Evropa preurejena po vzorcu sistema Sovjetske linije, kakor tudi Churchilla in Roosevelta, ali naj sledi vzorcu njihovih držav. Razlaga v podrobnosti zaenkrat bi bila preobširna izključno v tem vprašanju, toda preo-čitni so znaki v svetovnem obsegu, da ni mogoče povr» niti sveta na predvojno dobo. ter enako pretežek problem preobličiti ga izključno po vzorcu svojega političnega prepričanja ali pa že vpeljanega sistema Sovjetske Unije, kateri je dejansko dokazal ne samo svojo zmožnost, ampak moč novega družabnega reda.
Pretežke in morda celo usodne posledice bi se lahko zgodile pri taki zamisli, vsaj začasno, katere bi bile lahko občutne za celo nasled-nie razdobje. Zato je pravilna napoved konference v Teheranu, da se povojni svet preuredi pod zagotovitvijo pravic narodov do samoodločbe in medsebojne kolektivne sigurnosti proti ponovitvam bodisi agresije ali na podžiganiu v nove voine zapletli aje. Tn z tem =o odstranjeni nadalim potoki krvi, do katerih bi lah-Vn nrišlo Vindisi v narodnih ali pa socijalnih ozirih!
GM,
vojakom še lanskega leta, a ga je kompanija pri kateri je delal zadržala precej času od vojaške službe.
Jože Smole ml., je rojen 4 avgusta leta 1921 v vasi Staje pri Igu, pri Ljubljani. V Kanado je prišel v oktobru leta 1937 v 16 let starosti in je takoj začel delati in skrbeti za svojo bodočnost. Ker je bil premlad za rudnik, je
raznih naselbin.
Enak primer dobimo v šoli naše mladine, katera v marsikaterih ozirih prednja-či v pouku in marljivosti. Toda zaenkrat se moram v tem oziru omejiti na daljšo razlago vsled nezadostnih podatkov, opozoriti pa druge dopisnike, da ne zanemarjajo takih stvari v svoji naselbini. Mladini mo-
Jože Smole iz Windsorja
Moji utisi
O igri v Torontu odseka Zveze K. Slovencev
Jože Gorše iz Sudbury
delal kot strežnik v uradu Gods Gold Mine, Manitobi. V par letih si je že toliko prihranil, da je plačal vozno karto iz Manitobe v Wind-sor, sicer potem, ko je cela družina se preselila v južne kraje. V Windsorju je po kratkem času pouka za "vvelderja" dobil delo v tovarni Garvvoods, kjer je tudi čez nekoliko mesecev toliko spopolnil svoj poklic, da je poučeval druge mladeniče v isti tovarni.
Primer Jožeta Smole, je pač primer enak sinu Jožeta Gorše iz Sudbury, sinov Mery Kosmrl, John.y in Louis; sinov Marka Ferderber-ja ; sinov Zitko v Vancouver-ju; sinov Jožeta Smrke v Sudbury; Usenik in Poje v Port Arthurju; sina Krajca, Nahtigar in število drugih iz
I
POPRAVEK
Pri seznamu darovalcev v prid kampanji Edinosti iz Windsorja, so izpuščena sledeča imena: J. Simonič, $10. 00, Vinko Horvat $5.00 in J. Rački $2.00.
Enako pri seznamu darovalcev izpuštena je skupina Slovencev, iz Toronta, ki so darovali skupno $6.00 in T. Bartol pa dva dolarja.
Zatem je narejena tiskovna pomota pri imenu Frank Poje iz Port Arthurja. namreč da je zapisano Krank, mesto Frank.
Prosimo da se gornje vpo-števa prizadete pa da nam oproste, Ured.
ramo dajati korajžo na podlagi njenega vzornega napredka. Priznati ji moramo njeno sposobnost in ji dajati pogun k večjim in napor-nejšim nalogam. Moramo ji izkazati spoštovanje in pravilno pot v medsebojni zaupnosti, slogi in zvestob: za stvari, ki se tičejo predhodno mladine, predno prestopi' v odrastli oddelek.
Mladini je potreben pouk — toda* pouk na izkušnjah živlenja in dela. Vzgajati jo v realnosti živlenja, da ne bo razočarana ko odraste, kakor smo bili sami pred leti. Mladini moramo dati priložnost za razvedrilo; za vzgojo; za društveno in organizacijsko delo; pomagati ji k njenemu razvoju in napredku v vsih narodnih, kulturnih in delovnih potrebah. Kajti edino na ta način bomo zagotovili tako njen napredek, kakor tudi bodočnost naših potomcev. In to priložnost ji dajemo v praktičnosti, da se včlani pri mladinskih oddelkih bodisi podpornega društva, kulturne organizacije; dramskih in peskih krožkih itd. Torej če pogledamo v tem oziru naše delo na polju organiziranja mladine, je še precej prostora za izboljšanje ta primanjkljaj.
V nekaterih naselbinah so že vstanovlieni mladinski klubi; mladinski odseki pri podpornem društvo V. P. Z. Bled. Toda je še precejšne število našega naraščaja, kateri ni včlanjen pri podpornem društvo, kakor tudi mladih fantov in deklet, ki niso včlanjeni bodisi pri
Odkar se smo priselili iz Sudbury v Torontu, sem prav željno pričakovala priložnost prisostovati večji prireditvi naših organizacij tukaj v Torontu. Večkrat 3fcm gredoč vprašala: Kdaj pri-rede "igro" ali pa Koncert? Vem da ni mogoče ustreči želji posameznika že radi prostora, ki je kot navadno preobložen s raznimi prire ditvami od raznih organizacij. Tako je tudi s dvorano na 386 Ontario St., kjer je nameščenih če ne več, vsaj tucat ranih organizacij, pevskih društev, mladinskih krožkov itd.
Udeležila se sem par plesnih zabav in dopadlo se mi je še precej ponašanje ljudi, mladine itd. Tudi sem obiskala eno ali pa dve hišni zabavi. Hišna zabava je res prijazna zato, ker se navadno zberejo skupaj znanci in prijatelji, ter v veseli družbi je lepo slišati glas naše priljubljene pesmi, ki človeka v nekih tajinstvenih čutih spomnejo na preteklost, ko smo jih zapeli včasih na vasi lepem večeru, bodisi ob žetvi, mlatitvi ali pa v pozni jeseni ob obiranju vinograda.
Torej povem, da sem prav s užitkom zasledovala igralce preteklo nedeljo, oziroma 6 februarja. Kakor igralce, tako tudi pevsko društvo, ki je nastopilo ob tej priložnosti z nekoliko izbranih pesmi. Vsa čast voditeljem tako odseka Zveze Kanadskih Slovencev, kakor tudi pevskega društva "Zvon"!
Igralci so izvajali svoje vloge, po mojem skromnem mnenju dobro, če računamo, da je večina njih, kakor nam je to pripomnil v svojem govoru urednik Edinosti, so prvikrat nastopili na odru, je res hvalevredno. Pokazali so vneto voljo in tudi požrtvovalnost v svoji vlogi, da jo izrazijo kolikor bolj mogoče v skladu originala.
Igra, ki se imenuje "Viharna noč na Balkanu", je precej resna in polna raznih kretenj. Zato je njena izvedba tudi težja, kakor pa igre, ki je bodisi v navadnem govoru, ali pa navadnih dejanjih iz prostega živlenja. Njena resnost zahteva elastičnost igralcev, kakor tudi grobost in surovost. Zatem pa njena pomembnost, ki se izraža največ v besedah. Vse skupaj zahteva daljšo dobo za učennje vloge, nastop in pa vedenja na odru posameznega igralca.
Nebom omenjala posameznih igralcev, kako je kdo izvedel svojo vlogo. Odobravanje v dvorani je najboljše merilo zadovoljstva gledalcev. Bilo je pa res prav dobro odobravanje! Torej to pove tudi našim igralcem, da so svoje vloge igrali na zadovoljstvo prisotnih. Toda moram pripomniti, da je prav dosti prostora za izboljšanje tako nastopu kakor tudi vlogah igralcev. U-pam da bodo enako s vneto voljo vse to popravili, za naslednjo igro.
Slovenci v Torontu, imajo enako priložnost če ne boljšo za prireditve, kakor pa naši rojaki po drugih naselbinah. To je pokazala vpn-zorjena igra, kakor jc že omenjeno, le da bi bilo potrebno še bolj in večje sku-pne harmonije. Namreč pomagati en drugemu. Navadno slišimo večkrat v pogovoru, da nas je malo v tej ali pa oni naselbini. In^avno zato nas toliko bolj opominja na skupnost in slogo, kot edini predpogoj za napredek in dober uspeh društev
društvo ali pa mladinskih organizacijah.
Potrudimo se v naselbinah, da pomagamo mladini do vstanovitve mladinskih oddelkov, društvenih in organizacijskih odsekov. Zdaj je kampanja za novo članstvo V. P. Z. Bled in pri tem ni izključena mladina, da se stanavljajo tudi mladinski odseki podpornega, društva Bled tako, da ko se povrnejo naši mladeniči s zmago nad sovražnikom, da bodo videli ta napredek, da nismo počivali in zanemarili delati za interese in za bodočnost mladine .
Petek
in organizacij.
Moram pa pripomniti, da sem opazila tu in tam neko tujost napram zbiranju fonda za Edinost. Zakaj to? Nekateri povprašujo, da kam gre ta denar? čudno, a, vendar resnično! Bilo bi res nkaj imenitnega, če bi bilo mogoče izdajati časopis vsak teden enkrat za tri dolarja na leto, brez večjega števila naročnikov. Vzemimo za primer samo 52 pisem na leto s znamko za štiri centa, dobimo vsoto $2.80 centov. Naročnina Edinosti je tri dolarja na leto, toda to ni navadno pismo, kjer se človek vsede in ga spiše po svoji volji, vrže v poštni predal itd. Pri izdajanju lista, so razni stroški, kakor tudi delo v tiskarni ni naravnost enostavni posel. Skupno to zahteva poleg naročnine, da vsled vrednosti časopisa ki nas narodno, društveno in tudi borbeno veže vred z vsimi drugimi narodnimi skupinami v borbi proti sovražniku, za lepšo in srečnejšo bodočnost, je naša dolžnost ga podpirati materi-jalno po svoji svobodoljubni zmožnosti.
Mene veseli napredek Edinosti! Najbrž da deli tako mišlenje z menoj ogromna večina naših priseljencev. Najboljši dokaz temu je, tekoča kampanja, ki je kakor razvidno ena od najboljših odkar obstoja Edinost. Ker je odvisna od finančne podpore za svoj obstoj in da je ta podpora na svobodoljubni podlagi, jaz čestitam onim rojakom in rojakinjam širom dežele, ki se zavedajo te resničnosti, kakor tudi vloge, ki jo igra časopis v današnji dobi! Urednik Edinosti, nam je lepo razložil vlogo časopisa In če bi ne bilo za nas drugega dejstva, ki očitno kaže vsakemu posebej, je to v zadevi našega trpečega naroda v stanem kraju. Ni potrebno večje razlage o onih silah, ki so skušale na vse mogoče načine, da zmanjšajo upliv narodne osvobodilne borbe, njenega vodstva in na ta način pripravijo podlago, za gorek in dobičkanosen sedež za oblast nad narodom v Jugoslaviji. Dogodilo se pa je obratno! Narod je resno spoznal nevarnost tako na znotraj, kakor tudi na zunaj, posebno pa na podlagi poročil progresivnega tiska, kateri je opozarjal pred njo celo svobodoljubečo in rodoljubno javnost.
Koliko krat se smo vprašali v preteku zadnjih let, če je mogoče nekaj takega v Jugoslaviji. Eni so trdili, da je, drugi so pa kot navadno ponavljali, češ časopis priobči vest, ali pa so pa oslanjali svojo trditev, da je to nasprotovanje iz političnih zadev proti Mihajloviču. Toda danes, ko je očitnost prevzela javno mnenje v splošnem, danes to ni več zadeva enostavne vesti, ali pa politična špekulacija, marveč dejanska očitnost na škodo sto in sto pobitih naših bratov in sester z strani četnikov, vstašev in belogardistov. To je pa najboljši dokaz pravilnega stališča Edinosti, ki je bičala protina-rodne elemente za času in tako opozorila tudi nas v tej deželi.
Moja dva brata sta pri vojakih. Starejši je že naj-biž nekje na bojni črti, mlajši je še v vojaškem kurso, torej oba sta na drugo stran Oceana. Moje misli, so tesno vezane ž njimi in večkrat premišljujem o njihovi usodi. Tolažim se vred z našim napredkom v organizacijskih, društvenih in družabnih ozirih, da z tem podpiramo borbo proti sovražniku, ki je podjarmil našo ljubo domovino in nešteto drugih držav. Zasledujem vneto vsak korak, ki kaže zbirko moči in dela za zmago nad sovražnikom. In .delno ta zbirka so naše organizacije, naš list, naša društva in tudi lahko razni drugi krožki, kajti edino v taki slogi in harmoniji bo naš uspeh prav dober, poleg tega bo tudi naš delež v borbi za slobo-do, boljše in srečnejše živlenje toliko bolj činkovit.
Milja Muc.
PREGLED KAMPANJE EDINOSTI
Vse kaže da bo Windsor dobil nagrado! Pohiteli so zadnjega tedna Geraldton, Calgary, Toronto in tudi Timmins. Kvota je izpolnjena v tiskovnem skladu več kot za 200 in v naročninah za sto odstotkov.
Mesto:	Novih naročnin	tisk. sklad.
Windsor ....	17	$603.00
Vancouver	4	493.00
Toronto	17	192.00
Sudbury	9	208.50
Geraldton	2	160.27
Timmins	20	104.00
Port Arthur	5	149.80
St. Catherines	13	144.00
Calgary	7	86.75
Noranda	6	51.00
Kirkland Lake	18	--
Larder Lake	—	32.51
Pascalis	2	--
Malartic	—	3.00
Val D'Or	—	2.50
Hamilton	1	---
Skupaj:
121
$2.230.33
Iz pregleda kampanje dobimo da je izpolnjeno za 200 odstotkov za tiskovni sklad in sto odstotno v naročninah. V preteklem tednu so pohiteli, Geraldton, ki je prekoračil svojo kvoto za 200 odstotkov, Calgary, Toronto in tudi Timmins. Izmed posameznikov tekmujeta se Louis Zdravje in Anica Starič. Namreč slednja je skoraj dohitela Zdravjeta in predno izide drugi in končni pregled kampanje za tednik Edinosti, kjer bodo podani končni rezultati tako iz naselbin kakor tudi posameznikov, zna priti ne le do spremembe, ampak najetega položaja za prvo nagrado.
V zbirkah za tiskovni sklad pa dobimo Ela Garbas iz Geraldtona, ki je poslala nabiralno polo z vsoto $26.72 in Vera Marohnič iz Port Arthurja $43.00.
Skupno v kampanji smo dobili do sedaj 121 novih naročnin in pa $2 230.33.
Da ne pride do kakšne pomote se zopet obračamo na tajnike kampanje in druge vodilne posameznike v naselbinah, da nam pošljejo točne podatke o kampanji, namreč koliko so naredili posamezniki, ne kasneje do 10 marca. Zaključni pregled kampanje izide, če bodo podatki na rokah 10 marca, če ne bomo morali odložiti za 17 marca.
Upravništvo Edinosti.
Vabilo na čajanko s plesom
TukajŠni odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi čajni večer s plesom v soboto dne 26 februarja ob 8 uri zvečer v spodnjem prostoru Community dvorane 386 Ontario St., Toronto.
Za ples bo pristna domača godba. In če se posreči bo igral tudi "trio, harmonika, bas in kitara"!
Pripeljite za gotovo svoje otroke, da se zabavajo v naši družbi poleg tega imamo tudi par nagrad v tekmi za nje.
Za prigrizek kakor tudi slatkarije ne bo manjkalo!
Torej uljudno vabimo Slovence in Slovenke, kakor tudi sobrate Hrvate in Srbe, da se udeleže tega družabnega večera. . čisti dobiček zabave je namenjen v prid kampanje Edinosti.
Vstopnina je prosta!
Za postrežbo skrbi,
ODBOR:
NAZNANILO
Dne 16 februarja, je preminul naš rojak odnosno član našega društva —
FRANK DRČAR.
Zadnjih 13 let je bil zaposlen v tukajšnem Wreight Hayvgravs zlatem rudniku, kjer si je nakopal zavratno proletersko bolezen, kateri je po dve letnem bolehanju končno podlegel.
Pokojni je bil rojen leta 1899 v vasi Brezovica, fara Trebnje na Dolenjskem. Od svojih sorodnikov zapušča tukaj strica v Združenih državah, Kansas, City. V stari domovini pa tri sestre.
Pokojni France, katerega smo tukaj splošno poznali pod imenom Lazar, je bil član odseka št. 1. V. P. Z. "Bled" in International Vor-kers Order.
Bodi mu ohranjen blag spomin!
Tajnik društva št. 1. VPZ. BLED.
Matija Otoničar.
MLADINSKI KONCERT V TIMMINSU
TUKAJŠNA MLADINA PRIREDI KONCERT Z IGRO V NEDELJO DNE 5 MARCA V FINSKI DVORANI 4th Ave., OB 7 URI IN 30 MINUT ZVEČER.
IGRA SE IMENUJE "KORDULA"
V igri bodo nastopali: Štefka Hočevar, Francka Anzeljc, Rezka Župančič, Slavka Schaffer, M. Slak, J. Sporer in Joe Zamejc.
Mladi tamburaši pod vodstvom zborovodje, Joe Glad, bodo pa izvajali koncertne komade, med petjem in drugimi točkami koncertnega programa.
Naša Mladina je že enkrat prej nastopila in pokazala družabno večer z tem, ko je v nastopu koncertnih komadov in tudi v vlogah igre nam naredila užitno večer, katere se spominjamo tudi ob tem času.
Približno temu in z več korajže so se pa pripravili naši Mladinci to pot, kjer bodo v nastopu petja, godbe in igre, nam izredno pokazali moči bodočnosti v razvoju naših kulturnih in narodnih običajev.
Zato uljudno vabimo yse Slovence in Slovenke, kakor tudi sobrate Hrvate in Srbe iz Timminsa, Sshumacher, South Porcupine in okolice, da se zagotovo udeleže Mladinskega Koncerta z igro v nedeljo dne 5 marca.
O d b o r, Z. K. SLOVENCEV.
Primer Južnih Slovanov v VVmdsorju
V nedeljo dne 13 februarja, se je vršilo javno zborovanje, ki ga je sklical Demokratični odbor Južnih Slovanov in katerega se je udeležilo nad 400 naših izseljencev.
Zborovanje so pozdravili predstavniki od vsake narodnosti posebej, kateri tudi sestavljajo omenjeni odbor. Od strani Hrvatov govoril je brat John Obrado-vič, od strani Srbov, Geo. Rošulov, od strani Slovencev, J. Miketič in od Macedoncev Angel Dimof. V svojih govorih podkrepili so nadaljno potrebo za složno in enotno delo in pri tem apelirali, za pomaganje vojnih naporov naših zaveznikov, kakor tudi našemu narodu v starem kraju.
Ker se približuje kampanja za Rdeči Križ, smo vsled tega na omenjenem zborovanju storili nekaj v to plemenito svrho. Za to delo smo določili brata Vojin Grbič, kateri je najprej v angleškem jeziku razložil sestav in svrho demokratičnega odbora, ter zatem v jedrnatih besedah apeliral na prisotne za dobrovoljne prispevke za Rdeči Križ. Odziv je bil nepričakovano dober. Zbrali smo v nekaj času vsotu $689.00
Nato je predsednik zborovanja poklical glavnega govornika brata Mirka Mar-koviča, člana glavnega odbora južnoslovanskih Ame-rikancev, kateri je na naš poziv prišel iz Pittsburgha.
Brat Markoviš je v svojem obširnem, a zelo podučnem govoru razložil prilike v Jugoslaviji ; borbo osvobodilne armade pod vodstvom maršala Tita in predsednika fe-
derativne narodne vlade, Ivana Rirar-a in zgodovinski pomen konference v Teheranu.
Iz zborovanja so poslani pozdravi, premijeru McKan-zie Kingu in Narodni Osvobodilni armadi, ter Titu, preko Vse-slovanskega odbora v Moskvi, s vabilom da slednji pošlje svojega predstavnika za turnejo po Kanadi.
Viktor Švrljuga.
tajnik Odbora.
Radi prostora se moramo omejiti na seznam daroval-
cev iz Windsorja za Rdeči Križ. Darovali pa so, Slovenci, Hrvati, Srbi in Macedon-ci , ter njihove organizacije in društva. Sto darovalcev je priložilo po pet dolarjev, 30 po dva dolarja in organizacije so priložile kot sledi: Zveza Kanadskih Srbov, Z. Kanadskih Hrvatov in odsek H. B. Z., vsaka po 25 dolarjev. Zatem po deset dolarjev: Zveza Kanadskih Slovencev, Hrvatska Seljačka Stranka, Sem Travica, Anton Mušič, Mike Uzelac in Macedonian Peoples League, — Ured.
SPOMINI IZ PREJŠNIH LET
St. Catherines — Malo bom opisal od naše tehnike, kakor se razvija. Odkar jaz pomnim od leta 1884, ko ni bilo Dolenjske železnice in ljubljanski mesarji niso mogli iti po deželi in od kmetov prekupiti prešiče in drugo. Morali so pač sami pripeljati jih v Ljubljano na trg.
Enkrat se dogovorijo trije drugi, in tudi moj oče: naložili so jih poln voz in odpeljali v Ljubljano. Domov grede so pa srečali "hudiča" v Turjaških gozdovih. Pa ne da bi mislili da je bil res "hudič", ampak avtomobil.
Konji so že odaleč zaslišali ropotanje in kar naenkrat so se pokazale nasproti močne svetle oči. To jih je pa tako prestrašilo, da so skočili na stran, prevrnili voz in tudi voznike, ki so od strahu prestrašeni zamišljali prikazen, namreč voz brez konj. En od teh se je pa toliko prestrašil, da so
Značilen govor premijera Vel. Britanije - Churchilla
... (Iz prve strani)...
ta, so neverjetno v ogromni večini nad somišljeniki Mihajloviča, ki dela pod imenom kraljevske vlade. In končno Partizani maršala Tita, so edini, ki vodijo efektivno borbo proti Nemcev. Je že precej času temu, da sem osebno se zainteresiral za pokret maršala Tita, ter si prizadeval vse v svoji moči, prožiti mu pomoč. Moj mlajši prijatelj, Oxford Don Capt. Deakin, sedaj Lt. Col. Deakin, D. S. O., se je spustil s padobranom v Jugoslavijo pred enim letom in je bil osem mesecev v glavnem stanu maršala Tita.
Nekoč sta bila oba ranjena od iste bombe in sta tako postala tudi prijatelja. Na podlagi poročila Col. Deakin, je živa pričujočnost o celi borbi in tudi njenega prsonala. Minule jeseni smo poslali večjo misijo pod vodstvom Brigadira MacLe-an, član za Lancaster, kateri se je pozneje sestal s ministrom za zunajne zadeve in z menoj v Cairo. On se je ravno tako pred nedavnim spustil s padobranom v Jugoslavijo. Zagotavljam zbornico, da je podvzeto vse potrebno za pomoč Maršalu Titu in njegovim galantnim silam.
O vlogi kralja Petra
V kakšnem položaju je kralj Peter in njegova vlada v Cairu? Kralj Peter, dečko v 17 letu, se je rešil iz krem-ljev regenta (Princa Pavla) in je znovo kraljevsko vlado, našel zavetje v tej deželi. Mi ne moremo odtujiti samih sebe od njeg^. Več kot verjetno pa je, da trpi posledice v očeh Partizanov vsled sodelovanja njegove vlade z generalom Mihajlo-viČem in njegovih podvrženih komandirjev.
Imamo pač izkušnje bla-gosloa ustavnih mornarhij, toda naša ni želja in tudi ne xilj naprtiti naše ideje kateri koli državi. Grčija, Jugoslavija in Italija, bodo v tem oziru svobodne določiti formo in oblik svojih vlad z naše strani; naj narod sam odloči po svoji želji in v miru.
Vprašanje je tukai in sicer kakor sem slišal: "Ali smo dosegli dober sporazum in ali so dobri naši odnošaji med Maršalom Stalinom, predsednikom Rooseveltom in menoj samim, na konfe-
renci v Moskvi in Teheranu" ? Najboljši odgovor v tem oziru bi bil, ali so izjave "Pravde" ali pa drugi članki v časopisju Sovjetske Unije in njene vlade, hladnejši napram Anglo-Ruskega in Ameriškega prijateljstva s ozirom na preporod sumlji-vosti njenih zapadnih zaveznic?
Čutim se opravičenega zagotovit zbornico po vsih važnih točkah tega sporazuma in prijateljstva, da nismo izgubili kakoršno koli nadejo iz našega stališča. Tri velike zaveznice, so popolnoma združene v akciji proti sovražniku. Enako se zavedajo pomena zaključkov ne glede na ogromno ceno za zmago ter obsežno bolje za prijateljsko koordinacijo pred njimi in po porazu Hitlerjeve tiranije. To je dolgotrajna in častna zveza, za bodočnost sveta!
Ob tej priložnosti osebno sem govoril s Maršalom Stalinom, glede bodočnosti Poljske. Tudi on je za močno in neodvisno Poljsko! Njegove izjave so že nekaj krat ponavljane s ozirom na to in prepričan sem, da izražajo stališče Sovjetske Unije. Za opomniti je zbornico, da nismo mi v preteklosti dajali v imenu naše vlade, neko posebno garancijo glede meja Poljski. Naše stališče je izraženo v letu 1919 v tako-svani "Curzon črti".
Moje simpatije za Poljake so nepretrgane, toda ravno tako so moje simpatije v tem oziru na strani stališča Rusov, že v drugič v svojem življenju Rusija je doživela divje napade od Nemčije. Število milijonov Rusov, je pomorjeno in je vničeno ogromno njihovo posestvo, kot rezultat nemške agresije. Rusija ima pravico, da se zavaruje pred napadom v bodoče s zapada in tudi mi bomo šli tem pravcem, da dobi ne samo to pravico v-sled svoje ogromne vojaške moči, ampak tudi popolno soglasje in podporo Zedinje-1 nih Narodov."
širite oitajte in postanite naročnikom Edinosti
mu ko se je pripeljal domov, takoj poklicali duhovnika na pomoč k zadnji uri, kateri mu je podelil svete zakramente. Poklicali pa so tudi zdravnika in ko je pregledal prestrašenega je dejal: "Nima ne notrajnih in tudi ne zunajnih poškodb, le da je močno prestrašen od nepričakovanega "vraga", voz brez konj."
V zadnji svetovni vojni sem videl enkrat 9 italijanskih in štiri avstrijska letala. Bobnenje je bilo, kot bi se peljal z "ognjenim vozom sv. Ilija." Zatem so pa prigrmeli tanki, ki jih do tega času nisem videl. Mislim da so bili Francoski, bili pa so nekaj večji, nego doma "oprtni koši." Zdaj pa vidimo motorna vozila, ogromna po veličini in tudi jako-sti. Vse to je napredovalo v zadnjih 69 letih in kakšen bo še napredek v tem oziru za nadaljnih 50 in sto let.
Tehnika se je razvila do visoke stopnje sorazmeroma svojih let, nepričakovano visoko. človenu se zdi, ko vse to premišljuje, da bo bodoči človek imel pod pazduho svoj motor, ki ne bo potreboval gasolin in bo veljal za dvigniti se v zrak, kakor tudi za potovanje po kopnem.
Naj omenim tudi par besed o tro-kolesnem vozilo. Bilo je to pri nas v starem kraju leta 1903, ko si je neki kupil tro-kolesno vozilo. Od spredaj je bilo eno veliko in zadaj pa dva manjša kolesa. Kako se je matral ubogi voznik po naši dolini, po cesti, ki je bila s kamnom posuta, toda s vglajenimi kolesnimi zarezami, ki pa niste odgovarjali po svoji širini za tro-kolesno vozilo. Tako je voznik, če je zavil zdaj v to kolesnico po cesti, sta pa zadnja kolesa se prav težko podajala po nasutem cestnem kamnu. Bil je res križ božji z takim vozilom. Zdaj pa ko sem bil doma leta 1936, kakšna velika razlika! Tudi sam sem kupil kolo in se sem odpeljal z njim na Zvirče. Zaustavil se sem pri eni gostilni od zunaj. Po kratkem Qpravku v gostilni, hoteč nadaljevati pot, to da v moje presenečenje, si je med tem časom nekdo izposodil moje kolo. čakam in čakam, končno čez dobre pol ure se pa pripelje 7 let star fantek. Gostilničar je začel robantiti nad mladim dečkom ! Jaz sem se pa nato seveda nasmejal in pripomnil fantu, rekoč; "Ko bi se bil ti tako pred 40 leti pripeljal brež sedež na kolesu, bi bil dobil nagrado od države."
Torej naj zaenkrat zadostuje bom pa drugo r.ajžo kaj več napisal. Anton Hren, Dobropoljčan.
VZORNO SOČUTJE
Junaška obramba Sevastopola
Toronto — Arthur Cains je izjavil, da je pripravljen podariti svoje eno oko. zadnjih 17 let slepi, Hazel Bel-bin, Moose Jaw, Sask. Namreč, slednja je toliko prihranila, da se je napotila k znanim sepecijalistom za oči v New York in z upanjem, da se s presaditvijo "cornea" ji povrne vid.
Zdravniki so' pa izjavili da imajo upanja glede presaditve "cornea" iz ževega človeka prej, kakor pa z presaditvijo iz očesa od mrtvega človeka. Omenjeni Arthur Cairns, ki je zasledoval
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke )
Ena stotnija je odbila tri tankovska napada. Nemci so napadali četrtič. Vodilni tank je vdrl do sovjetskih zakopov. Politični častnik Tkačenko, si je navezal ročnih granat okrog pasu in se z njimi vrgel pod prihajajoči tank! Možje so pospešili streljanje in ostali tanki videč ki videč kako jih čaka udarec, so se vrnili nazaj.
Četrti napad je bil odbit! Tako je Tkačenko zapr! pot sovražniku v Sevastopol s lastnim živlenjem. In ni bil sam ... in tudi ne edini!
Nemci so zasedli sovjetske zakope. Možtvo se je pričelo umikati. Politični častnik, Zakohidza oborožen s puško in ročnimi granatam, se je vrgel na Nemce. Tri drugi možje so skočili za njim. Zakohidza, pri skoku v zakope je vrgel dve ročne granati, zabodel z bajonetem nemškega častnika in tri vojake! Potem je zgrabil strojnico in z njo začel kositi Nemce prav na kratko razdaljo. Štiri junaki,, so uničili 70 Nemcev! Zavzeti okopi so bili zopet vrnjeni nazaj . . .
"Je čudež" ... je pisalo svetovno časopisje o obrambi Sevastopola. Vojaški opazovalci gledajo za pojasnili. Oni govore o školah ali obrežnih baterijah. Je pač samo eno pojasnilo, za čudež Sevastopola. Pogum!
Nič zato kako se bo končala neenaka bitka za Sevastopol. Ostala bo kot simbol zmage sovjetskega orožja. Dvoboj male posadke Sevastopola, naproti 15 sovražnik divizij, bo zapisan v nepozabni zgodovini. . .
Brigada krepkih src
Nadporočnik, Opašanski
Preobleči spodnjo obleko, novo dobljeno pismo od doma, sliko od njegove ljubljenke; prisrčno stiskanje rok njegovih prijateljev in na pot v novo odeljenje službe . ..
"Kam ste se napotili tovariši"? Dati Nemcim to kar iščejo . . . Pošteno jih na mlatiti! Je bil odgovor! Gremo na obrežje k mornarškim kopnimi četami. Poveljnik in komisarji, so skomigali s rameni:
Kaj se je zgodilo s temi možmi? Daj njim vse kakor želijo, odobri njih zahteve in ladje bodo prazne in zapuščene.
Zato možje so bili izbrani z vso natančnostjo. Samo najpogumnejši od njih, kateri sigurno ne bodo omadeževali dobrega imena mornarice na obrežju.
Predno so odšli na obrežje, možje so bili postavljeni v vrsto na krovu ladje. Poglej na desno — na modri in beli znak mornarice! Komisar v poslovilnem govoru je govoril z občutki in je rekel: "da je na nje bila dodeljena sreča, da dodajo nova dela starodavni slavi ter časti črno-morskemu brodovju. Spomnil je tudi spomine na pomorščaka Koška, ter odlična ruska admirala, Nakimova in Kamilova. lii v teh zadnjih nikoli pozabljenih minutah, je slednji od njih postal zamišljen ter resen.
Poslovilne opazke ter šaljivke so izginile z moških ustnic. Tako so zapustili ladje in v zaporedanih vrstah j rama ob rami, so se izgubili očem v daljavi.
Ravno tako mnogo let nazaj njihovi očetje in pradedje, so zapustili krove ladje ter šli v boj proti naria-dalcem, ustvariti.nesmrtno slavo "Malakovih višin"! Tako tudi v plamenih revolucije 1917, so mornarji nabasali strojnice na oklopnem vlaku ter odšli v boj za mlado ljudsko vlado in osvobojenje domovine.
Sedaj še enkrat neustrašeni možje od črnomorskega brodovja gredo v boj za obrambo svobodne očetnjave.
je
Oklopnica (Dreadnougt) "Pariška Komuna'
poslala svoje preizkušene in zaupne zastopnike. "Krasni Krim", je spremil svoje mornarje z godbo. Torpedni čolni so poslali skupno odelenje.
Oni kateri so ostali na ladjah, so spremljali odhajajoče s spoštljivimi, a zavidajočimi pogledi. Kajti oni gredo v akcijo! Oni se bodo prvi sprejeli z Nemci. Križali svoje bajonete z sovražnikom — napadalci!
Bajoneti so bliščali ob žarkih poletnega solnca v avgustu. Pot od morskega zaliva do vežbališča, je bila dolga, ampak oči mladih vojakov so žarile od zadovoljstva. In njihove mlade roke, so krepko držale puškino naramnico.
To je bila prva brigada kopne mornariške sile, katero je poslal Sevastopol. Imenovala se je — "sedma brigada" ! Bila je rojena pri mornarici v dneh težkih preizkušenj za domovino ter vržena v boj za obrambo Krima, glavne mornariške baze. Dvakrat je ta brigada stala kot trden zid pred vrati Sevastopola, zapirajoč pot naskoku-jočim sovražnim divizijam.
Poveljnik Zdihilov in vojaški komisar Jeklakov, sta skrbela za opremo Brigade; za organizacijo ter vežbanje vsih njenih oddelkov. Na ta način vešča roka, združuje posamezne člene, da napravi močno vrigo — zmožno da vsidra ladjo, ter da vzdrži vihro najstrašnejše nevihte.
Zdihilov in Jaklov sta porabila po cele dneve na strelišču in vežbališču, kjer so se mornarji vežbali v umetnosti bajonetnega vojevanja. Plazenj po rokah in nogah — plazenj po trebuhu ter v metanju ročnih granat.
"To ni način rabiti bajonet! Drži puško bolj trdo iti daj sovražniku bliskoviti sunek in izderi bajonet. Drži se že pripravljenega za drugi, tretji in četrti sunek . . ."! Tako je učil Komisar mlade mornarje od Rudeče Mornarice. Vzel je puško v roke in pokazal, kako je potrebno delati z njo.
Visok mladeniške postave, kljub njogovim več kot stirideset let, polkovnik Zdihilov, je pregledal njegovo brigado. "Z možmi kakor so to" je dejal: "Mi se moremo ne samo bojevati, ampak zmagati"!
Njegova dolgo obstoječa izkušnja, začetek od nje gre nazaj v leta civilne vojne!
Fašistične divizije, so se valile proti vratom Knma, ter se pomikale v pravcu, kjer je ozek pas, ki veze Krim s celino Perikop. Zopet je prišlo kratko povelje. Prvi m četrti batalijon od sedme Brigade, se odsedaj naprej imenujeta, prvi in drugi Perekopski Polk, ter imata takoj odkorakati na najbolj kritično točko bojne črte, kjer sovražnik najhuje pritiska v okraju Perekop." Kakor na krovu broda, zapele so trobente in vsak se zvrsti! na svoje mesto, pripravljenega za odhod.
(Se nadaljuje prihodnjič)
v časopisih izjave slepe Miss Hazel Belbin, je izjavil če je to delno zapreka da se povrne vid že zadnjih 17 let slepi Hazel Belbin, sem pripravljen ji dati eno svoje oko v svrho presaditve "cor-
nea" z upanjem, da se ji povrne vid.
Arthur Cairns, je trok voznik po poklicu in je star 27 let. Njegova soproga je tudi privolila na njegovo po-nudo, poleg tega pa ima še sina in tudi hčer.