List 21. Tečaj XLIV. i Izhajajo vsako sredo po celi poli v i Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold po posti pa za celo leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr pol leta 2 gold.. za eetrt leta 1 goJd., pošiJjane za eetrt leta 1 gold. 30 kr. \ V Ljubljani 26. maja 1886. Obseg: Škropil za škropljenje trt, napadenih po Peronospori u Razpis petih daril kranjskim konjerejcem kaj opazek o pridelovanji semena brez umetne oplodi. (Dalje.) — Vabilo častitim gospodom udom odseka njerejo c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko v občni zbor v Ljubljani vor gosp. poslanca Kluna o ženitvanjskih oglasnicah v 61 gosp. poslanca dr. Poklukarja v državnem zboru dn<š 13 dopisi. — Novičar. Zemlje- in narodopisni obrazi seji državnega zbora dne 4. maja. (Dalje.) maja 1886. o odpisovanji zemljisčinega davka. Neža ko- Go- Govor Xaši Gospodarske stvari. Po v Škropilnica škropljenje trt, napadenih ,.Peronospori". sporočilu omenjenega gospoda aparati to slabo lastnost, da so Začetkom za po tega leta prijavili smo v tem listu članek gosp. vodje Dolenca na Slapu, v katerem naš velečastiti gospod sotrudnik javlja, da je iznajdeno sredstvo zoper hudo trtno bolezen, to je, glivo, k o j o imenujemo „Perenospora viticola po „stru p ali rosa Gosp. vodja Dolenc pravi v imenovanem članku: »Sredstvo zoper Peronosporo je hvala Bogu isti-nito iznajdeno, in vsak slovenski trtorejec previdi naj se do bodoče spomladi gotovo z živim apnom, da si bode zamogel apneno vodo napravijati, za katero se 2 do 3 kilograme apna v hektolitru vode ugasi ter raztopi. Trte se bodo najprej koj na spomlad, ko oze-lene, enkrat dobro požveplale, potem pa od pričet ka maja do srede avgusta z apneno vodo 5 do 6krat poškropile. Večkrat, ko bode v tem času deževalo tem večkrat se bode moralo škropljenje pono- Za škropljenje zadostovala viti sicer bode kaka navadna metlica se bode pa do takrat (do meseca maja) gotovo kaka boljša pa vendar učena priprava izumila, kajti tr kralj, italijansko kmetijsko govsko ministerstvo priredi v ta namen v Coneglianu (pri Benet- kah) mesecu marcu t posebno internacijonalno konkurenco takih priprav stavo j u spojeno z dotično raz- No, kakor gosp. vodja Mach poroča v „Tiroler landwirthschaftl. Blatter", vdeležilo se je te razstave nad 200 razstavljalcev , ki so raz- z apneno vodo. imajo skoraj vsi predragi ali pa imajo "še vedno eno ali drugo napako. Najboljša škropilnica se je pa njemu, kakor tudi presojevalcem zdela škropilnica, ki jo je izumil »Garolla Giuseppe d i Limena" doma blizu mesta Padove na Laškem. Podobo te škropilnice najdejo častiti naši čita-v današnjem listu, kakor tudi zamorejo iz podobe posneti način delovanja te škropilnice. Škropilnica je prav umno sestavljena. Brenta, kojo je nositi na hrbtu, ima dva dna, od katerih je eden premakljiv. Dno je premikati z vodom. Brenta drži 20 litrov da teli cela priprava je taka je lahko ž njo delovati. Teh škropilnic naročilo se je na razstavi na tisoče komadov-in pre-sojevalna komisija obdarovala jo je s zlato kolajno. Škropilnico je dobiti za 20 lir (okolo 10 gld.) od ,,Agenzia Eno- katera radovoljno poslala logica. Italiana" v Milanu nam je tudi klišej pridjane podobe Razpis petih daril kranj skim konjerejcem. c. ki Podpisani konjerejski odsek . kmetijske družbe kranjske razpisuje petero daril po 20 gld. kranjskim konjerejcem, kateri napravijo še to spomlad primerno ograjeni prostor za žebeta ki men najmanj 500 štirj. metrov. Ker bivanje žebet čez dan ^ tacih ogradah stori žebeta občutljiva proti vremenskim vpii%f s ta vili nad 500 različnih priprav za škropljenje trt vom, njih zdravje krepča in , , , . . ,h°J° boljša, priporoča podpisal Sf odsek konjerejcem, kateri hočejo izrediti lepe in dobre konje ' " ' suje gori imenovana darila ) napravo take ograje spodbudo temu razpi 16 v Konjerejci, kateri se hočejo potegovati za ta da rila, pošljejo naj svoje nekolekovane prošnje zadnji čas vsako Vsaj do konca junija t. 1 je povedati, kedaj je liko meri. podpisanemu odseku bila ograda dokončana prošnji in ko- kaj ajvečji posestniki vipavske doline naj po nekoliko ajde vsejali, naj jim je uže pride na kaščo ali pa ne, času kaj živeža bi ščinko\ meli v zimskem Tako koristn in od lakote konca ne jemali Konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani 1. aprila 1886. so ščinkovci, na] Dr. Teodor Rudesch prvomestiiik. stvo vzel Ker prikazale, in kei ugodno bilo to je in s svojim petjem prijetne tičke, kakor bi človek pač nekoliko v svoje var- so se pa letos „mere u v tako veliki množini jim je vreme za zapredanje pr , več kakor gotovo, ua jin i 1887. leta še veliko več kakor letos da jih bode j v torej, kaj Gose se dalo avnost proti njim storiti letu Poglejmo ; Škorci, ščinkovci in vrabci so velike koristi ok,ol° d6bel tistih dl ' r, y. I tt rt ^ ™ 1 -I ^ TT „ katere so letos dorastle, zarile so se sadjereji. Spisal R. Dolenc. zemlj Letos so v vipavski dolini marelice žrle n v izlezli bodo vembi kasti. po katerih so najnazadnje se bodo zapupale, in iz pup dni oktobra ali pa prve dni no- emlj Y v • česnj hi tekočega leta metulji. Metulji so umazano bel in letajo, pa prav nerodno, še le pod noč v - ^ ^w T * vAviiui lAAiAi. ov^onjv^ m u- iciau urvuil U ške in razne slive prav dobro odcvetele, obilo ploda pa tudi samice mraku okoli drevja Leteti zamorejo pa samci nastavile. Ali komaj sli drevj dobro odcvetelo za- se je uže posebno okolo Slap reja v najveci meri zastopana, sploš je sadj pritožba > da rutnic drevja ditvi Samice gor na drevje ker te imajo le znamenja kril ali lezej > ne sled i tega po pe deblih sadnega jih samci oplode. Po oplo gosenice, tako zvane zelene in rujave „mereu ali kakor najrajši pod drobnej se jim pravilnejši veli „pedice" (geometra dofoliaria) katei nastavljeno sadje strašansko uničujejo. Na mestih, od poginejo samci, samice pa zalegajo po drevji , raztreseno svoja jajčka eje vasi bolj oddaljenih, je ta potuhnjena golazen češnj listi posebno čez zimo nezvalena, na drevji ostanejo. Eazne senice, to so tiste prekoristne ptice, katere pozimi kaj marljivo po sadnem drevji letajo, ter po jajčkih tega kar do golega objedla, tako da ni ne sadu ne škodljivca stikajo. Pa kaj pomaga, tudi šenic je uže na njih. Enako učinila je z slivami, marelicami jako malo , ker se jih ob času gnjezdenja po otrocih in hruškami je pa listje zelo pustila gn ter sad raz- toliko uniči bližini vasi se pa malo da skoro nič love na jesen jih pa še odraščeni, brezumueži • • i « « ' Sicer jih pa tudi huda zima in ° Vf--\ J/"' > vlct HIK, 1UVC. kJI^Ci Jlii pd tuui uuua, ZJ te škode ne opazi. In sleherni, ki se za to neljubo pri- zimskem času kaj dosti uniči. Pi kazen zanima in jo vsled tega opazuje, je prišel do reje bi bil pač povsod tisti, kater šprenca .4 V spoznanja, da je drevje le tako daleč od golazni prosto sebno pa škor krati proč te do mer segajo v vasi naselj Škorci kar c> abci po vi dobrotnik sadje- bi na jesen več ko le mogoče senic polovil, jih v kako pred mačkom popolnoma zavarovano gorko sobico čez zimo shranil laj tudi v kljunih v zvonik znašajo. Isto de cule gosenic dobro krmil, ter na spomlad zopet izpustil. Tako pi i tnlj ščinkovci pa v manjši meri vrabci, isto delali bi tudi stanovanj senice gnjezdile bi vse v obližj celo ako zimskeg pa —— - ' ——- —* — - »^iivTanj«, um, v^iu, n-ivu ui se jim valilnice napravile. teh je čuda malo več, tako da ti ni Vedeti je pa treba, da po prvi slani vjete senice vse Pa niti dveh rok treba, da vse, kar jih je okolo vasi, poginejo. x v lahko na prste* pošteješ. Razvidno je iz tega slučaja, spomlad izlezejo kake velike koristi da so sadjereji škorci, vrabci in mer u nimo se zopet k jajčkom „mer\ Na jesen zaleženih jajčkov, gosenice ------- ---m. v* vil* ^^j^^jl t a cv kj \j l iu ;; lil o j. v, , xv ct uti ščinkovci. Več kakor previdno bi toraj bilo, škorce v prošlem letu katere se potem tako dalj — r-----—— uuxj. razvijajo, toda v veliko večjem številu, kajti ena kakor povsod, kjer so se v poslednjih letih naselili v varstvo vzeti, ter ne dopuščati, da bi pobalini po njih gnjez sama samica prošlega leta zaleže 250 do 400 jajčic A.ko hočemo torej temu škodi j po umetni poti dih stikali. Isto tako postopalo naj bi se z vrabci, v okorn priti, postopajmo tako-lo: Koncem septembi Res > da se utegnejo škorci in vrabci tako pomnožiti, pričetkom oktobra obkopljimo vsa tista drevesa da bodo tudi sadju, posebno češnjam, občutno škod- katerih so gosenice žrenje končale, bolj globoko Jjivi: toda toliko, kolikor oni z obiranjem gosenic sad- mosroče. Pr — —-1-- -1- na ko mo& tem naj se pa tudi emlj tako obrača jereji koristijo, ne bodo nikdar z obiranjem sadja škode da pride zgornja plast v globočino, in konečno naj se delali. Škorci abci so kaj koristni tudi v polet- še prekopana in obrni mlj dobro pohodi to je, nem času, kedar prično svoje druge mladiče z kobili- potlači. To delo je zaradi tega koristno, ker pridejo zvonikih, v katerih so se škorci cami pitati veliki meri naselili, vidi se lahko poleti, kar vse na- po tem pupe mer tako globoko v emljo da se ne x ---- I "X ~ ---^iuvvau t lilij V, OC morejo vsi iz njih nastali metulji, na dan skobocati. trošeno s celimi kobilicami, posebno pa kobiličnimi To pa še nikakor ne zadostujejo, ker vse eno. vendar še prav dosti metuljev na dan pride. Da golazen še čev, iz kljunov popadale. Kar se pa ščinkovcev tiče, ? nogami, katere so škorcam pri krmenji svojih mladi naj bolj ugonobimo, napraviti se morajo dalje okolo debel bi se pa po Vi- še tako zvane gosenčne vezi ali gosenčni trakovi To pavi, in povsod, kjer so močno izginili, za to skrbelo, pa tako-le: Kjer je deblo najbolj gladko, obdaj ga za da bi se zopet zaredili. Ščinkovcj, kateri se v Vipavi dobro dlan visokim močnim papiijem, katerega\li z ~ ....... ' dvema bekama ali pa z dvema špagama trdno k deblu priveži. Ako ni deblo dovolj gladko, namaži pod pa zvale, ostanejo skem času ne pogine tudi čez zimo. Pa, koliko jih v zim ker nimajo kaj jesti Ajde ^ ^ X r U / ^ * t/ O O U -----------— ■ w •• • ^ w v^ N/ f AJ ^ * IV \J % XX t^ ULX 1 ^ \J VA I/ (A Vipavci uže več let sem čisto nič ne sejejo, ker pra- pirjem še z ilovico, da se navzoče špranje ali poke vijo, da jo burja vso otrese. Prosa in konopelj v vi- avnajo tako pritrjeni papir namaži pas z pavski dolini tako nikdar sejali niso. In tako pride, lomazom (šmirom) ali pa kar je še veliko boljši, s tičji mora pa nekoliko prav drobno i '---------"---KJ^J^M.*. M.M.M.Kjyj. A** f11«") lUllll*UUUi ^kjlllll V7111J Gtl da ne ostane ubogim ščinkovcem, kateri v ondi preži- limom, kateremu se nič druzega, kakor seme muhviča za hrano, stolčenega česna primešati, da se v mrazu ne strdi mujejo, Pa še tega presneto malo, kajti marljivi in štedljivi Tako prirejeni gosenčni traki obvarujejo drevj popol Vipavci ga navadno zelo vsega porijejo ter za krmenje noma pred merami, kajti kakor je bilo uže rečeno govedi porabijo niso v stanu, metuljev samice na drevje letati ? ampak 4 163 po deblu gori lezti, no. v tem senčni trak na poti takimi trakovi obi gosenice je pa ravno go se tudi sosednih lahko drevje, na katero se mislij uže obžrtih dreves preseliti. Gosenice spuste se nam obžrle po lastni preji (nitki) reč ti kader so eno dre\ hiti hitij do sednega di nj lezejo. Do traka pridej po kterega deblu ------------— - j ~ - ^ ^ ju\jjuj jl1 jim to kolomaz ali pa lim ne dopušča Pač se pa gosenice „mere" limom omažejo, kar navadno už naprej pa ne > ker na tleh poginejo. Vipavci poročenega, kajti sicer Vam bode rejski dohodek uničile. s kolomazom ali tičjim e zadostuje, da po tem ne prezrite vsega tukaj pri- mere" ves sadje . To ravnanje je se ve da dolgotrajno in kmetovalcu ni moč vedno tako dolgo čakati in skuša priti hitreie n A Al ll n I VA 1-r ^ i. « ^ TH* • V j • • A t) do cilja. In kako to? Pri žetvi mnogo prezrelega žita iz klasj izpade na skednj Ako to samo od sebe padlo žito ogledamo dem izpadlo žito redno da imajo dosledno temu Da 5 tako je 5 gospa i oblaki imajo imena po najmanj nezakonskih porodov na leto vzamem besede jaz. „Angleški učenjak Howard je raz- pazil sem delil oblake na štiri vrste, in to po obliki, pa po višini, v dobi 1850 Statistika nam pa ravno nasprotno kaže. Prav tako za ri nas, da je bilo število nezakonskih otrok ki jo zavzemajo. On trdi, da razlika njih podob se bist 1863 kedar je bilo prosto ženitovanj se veno ravna po njih postanku, pa po kratnih razno- od leta 1873 omejeno, veliko manjše, kakor pa dvajset let pozneje vrstnih lastnostih dotičnega ozračja. Ta imena 1885 Cirus » in da se to število pri sicer strat nimbus in cumulus » enakem številu prebivalstva po nekaterih vaseh pomno n Nekateri oblaki so mrežasti ali mreuasti. To so žilo za dva po druzih celo za osem procentov tisti oblaki se najpopreje narede na sinj nebesu pa ni samo pri nas. v statistiki druzih dežela Nekaj sličnega zapazil sem Tako tudi navadno so zelo tenki in beli, včasih jako smešno po-redeni, včasih so raztegnjeni, a včasih nakodrani kot volna. To so cirusi. Oni se v obče lahko spoznajo, ker so jim okrajci podsekani, obli, točno opredeljeni. — Oni oblaki pa, ki se vidijo kedaj pa kedaj po letu na dnu in so črni kot dim Ženitovanjska svoboda nikakor ni edini in nezmot ripomoček ki pa ima mnogo več nezakonske porode oviral pač moči verska nravnost in živa trdna vera v narodu. (Prav res! na desni.) Vlada razun teh navaja še druge pomislike opirajo na slučaj nezmožnosti dela na opoviranje pri bzorja, kedar je solnce na zapadu ter gostij tisto so stratusi. Tako se nazivajo oni debeli izdajanji oglasnic, na področje samoupravnih gosposk na dolgotrajno pot instanc samih. Rad pripoznam se črni oblaki, ki se vlečejo preko jadranskega morja, ke dar zategne jug, zagrnejo nebes za par dni, in človek meni, da pojde dež, pa vendar ne gre. Vam nas dosti potov navstane oblak na vedrem nebesu mnogo takih pomislikov deloma opravičenih ia Po letu pri da jih nikakor ne smemo spred oči spustiti. Mislim zde beli zgosti počrni, in dež imaš. Ti oblaki se na- pa, bati da se jih zgolj zarad tega vendar ne smemo Cumulusi ali kopasti oblasi imajo težave kažejo, katere bo premagati treba zivajo nimbusi jako spremenljivo in različno podobo, površje jim kroglato, barve se različne, po tem namreč kakor solnce o ker se nam pri ob ogi taistih uže sedaj velike Ce se sploh tega načela poprijeli da se vsakemu načrtu - _0----,-------- -----r ~ stoji, tu temni in črni, tam beli kot sneg. Ti oblaki se ram r w 01 da pogostoma narejajo ob vzhodnem vetru. Kedar Oblaki jih ugledate, mislite si, da slutijo na dobro, imajo zadosti besnila v sebi, pa tudi zadosti lepote količkaj težav zaslutili, reči Vam mo-marsikake koristne postave še zdaj ne imeli. vlada vse dotične načrte Zato mislim, da naj 4< postav, katere deželni zbori predlagajo za omejitev „Ha, ta je lepa u preseka besedo kapitan Jaz če prostega zakona temeljito prevdarila stavno-tebniškem oziru po svoje spremen treba, v kar sem svoje dni videl povoljnih oblakov, ali lepih nikdar, bilo v njih navskrižern, odpravila in Konečno določno Lepoto v oblakih more videti človek s suhega, ali ne povedala, kaj da sama zahteva. Vlada sama najboljši mornar, mornar pravim, ki je izpostavljen vsem jadom, pozna svojo moč katere mu oni vsipajo na glavo. Vsak prevrača stvar meljite postave, katera polaganj za napravo te se na vse kraj prostrla na svojo stran. Jaz še nisem videl te blažene lepote na najboljše moči in pripomočki; ona bi toraj najlaglj morju, o kateri se toliko govori in piše, nisem je videl dala načrt postave ki in skušal do sedaj, niti jo bodem odslej i Mili Bog, kaj enem bila po želji prebivalst se vse ljudem s suhega ne sanja! Nek pot sem naletel Dotični načrt v zapadni indiji na nemškega strokovnjaka,^ ki je bil želnim zborom prišel se pa ozirala tudi na vse njene pomislike zgolj zato, da prouroči orkane. Živ krst ni sklepanj naj ki bi se potem predložil tistim ga želeli, v nadrobno razpravo želel, da vidi kaj takega, on pa je žaloval, tudi jezil se e, da se ni vzdignil ciklon zbog njega. Čenčal je, kako m 1 s t in na korist kmetskeg katerega imam p r eb t topa t 165 Govor gosp. poslanca dr. Poklukarja da hoče sKrbeti za blagor kmetov, v državnem zboru dne 13. maja 1886 o odpiso poročam to visoki vladi, kar le na j tople je morem! Vlada si je postavila na svoj program , Dobro! Tukaj je takoj priložnost, da v de j a nji pokaže, koliko ji je na tem resnice (prav dobro! na desni), kajti slobodna ženitev in današnja kmetska revščina ste med seboj v jako tesni prvotni zvezi. (Poslanec Pernerstorfer: posebnem oziru ne!) Odkar se sme vsak ženiti, je po deželi od leta do leta manj pridnih in sposobnih poslov, kakoršnih bilo vanji zemljiščnega davka. Kot general govorniku za vdeležitev nadrobne razprave v tem predlog mi v prvi vrsti dolžnost pojasniti postavni temelj predloga, katerega bomo obravnavali, potem mi je pa tudi dolžnost, pobijati vse tiste ugovore proti predlogu, kateri bi se mi neuteme- dozdevali. Sploh lahko rečem, da me je jako raz- nekdaj za majhen denar na izbero in kateri so svoje dni dostikrat vse svoje življenje pri enem in istem gospodarji ostali Pravi hlapci in pridne dekle so po nekaterih krajih prav tako redki postali, kakor zlato in jih tudi za velik denar ni dobiti. Iz tega izvira pomanjkanje delavnih moči, da so poselska plačila vedno večja, in da so na ta način stroški obdelovanja zemlje vedno veči, dohodki pa prav zarad tega manjši, če si pri večih stroških tudi sicer enaki ostanejo. Pa tudi še na drug način godi se po prosti ženitv1 kmetijam velika škoda. Ne bom pravil, da navadno veselilo videti da so se tudi tukaj kakor v davčnem odseku razprave o tem predmetu vršile, kolikor je bilo moč objektivno brez ozira na politično stališče raz- nih članov te visoke zbornice in pa davkovskega od bora. Kar se je razpravljalo, razpravljalo se je stvarno ter se je vse na stvarne razloge opiralo. Tudi je bilo povsod videti jako veliko zanimanje za Kmetijstvo. Lahko zagotovim visoko zbornico, da, kakor sme danes tukaj čuli tople besede, smo prav take poslušali v davčnem odseku Dalj Vas tudi lahko zagotovim, da smo se za razne predloge, s katerimi se namerava vlad predlog družine takih lahkomišlj sklenjenih zakonov, ki niti kmetu na korist zboljšati, tudi uže v davčnem odseku najmanjše podlage stalni zaslužek nimajo, prej poganjali pozneje občinam v nadlego pridejo, pač pa moram ome Pri točkah smo se po stvarnem utemeljevanji niti, da so na kmetih navadno taki zakonski ljudj so se kar na roke oženili, največi komunisti, kar i ? ki jih smo se ozi nisliti morete. Po živež hodijo na njivo, katera jim ugovorov o čem boljšem prepričali, ali rali na financijelno stran, ki jo je povdarjal vladini za stopnik, smo opustili nasveta iz začetka na korist kme je ravno bolj pri rokah, drva za kurj gozd daje jim prvi tijstva stavlj kamor jim je najbliže, po mleko hodijo pa ponoči ali v hlev ali pa podnevu po pašnikih nim otrokom skrivaj mleka namolzej da Da bodo pa poljedelci zvedeli, na kaki podlagi svojim lač osnovana ta postava, zdi se mi potrebno nekoliko nazaj seči na postavo o vrejevanji zemljiščnega davka Tatvine na polj po gozdih se od leta do leta tem Moj gospod predgovornik pečal se posebno s j kako bi dokazal na podlagi postavnih določil da grozno množe in prav stikoma ž njimi je tudi od leta imajo kmetje v takih slučajih pravico na odpis davka do leta več ljudi dvomljive vrednosti, ki napolnujejo kakor so navedeni v točki 4 prvega Oziral > vrste socijalistične armade, kajti stariši, ki se bore za na postavne določbe, ki so se o tem oziru navajala živež svoje družine, pač ne morejo posebne pozornosti obračati na izgojo svojih otrok. Med tem, ko gredo sami po poštenem in bodem na mislim, da so vsaj dotične komisije imele pravico odlagi postave pri ocenjevanji ozirati se na obil nepoštenem zaslužku, so otroci brez škode, o katerih je tukaj govorjenje. Navesti hočem sacega varha doma. kateri tako brez strahu in najpoprej § nravnosti vzrastejo. Taki otroci so veliko bolj pomilo- nahaj postave od leta 1869 določba v katerem se » redni, kakor pa otroci tovarniških delavcev terim se posebno v novejšem času šole zidaj ka (bere) kaj da je prav za prav čisti dohodek "v"m f vov^^v/ T uuiujouui v,c*ou OUID /OIUCIJU IU za ^ou uuuuuciv ouiatl it SC VSC, Kar OSiaUO p poduk skrbi. Le-ti otroci se med tem izgojajo, ko jim odštetvi stroškov za obdelovanje in za spravljanje pri Za čisti dohodek smatra se vse kar ostane po njihovi roditelji kruh služijo, gostaški pa ne! Vlada se na vso moč upira anarhistom in socija-listoin. Vse to je prav in hvalevredno. Toda vsaka ima več ali manj značaja, sovraštva na sebi (po- slanec Pernerstorfer Več Veselost na levi) če delkov, ako je tak dohodek na dotičnih zemljiščih s t "^";ten (nachhaltig)." Ako spravimo besedo „stanoviten" z drugimi določ 19, 22 do 24 in 29 da so se pri določe se uže moramo sile poslužiti, je sila, s katero se bomo nadaljših zlegov obvarovali, še med vsemi drugimi naj- bami v zvezo, posebno z onimi razvidimo uže samo iz te besede vanji čistega dobička lahko uže ozirali na vse tiste ne- zgode ki so določene v > alinej kar ravno ni boljša Taka sila bila bi ob enem koristna ker ovi- rala razširjanje socijalizma s tem da nemaniči ne smeli več sloboduo se ženiti (Pernerstorfer: jaz tega ne verujem!), in vse druge postave, s katerimi se mislite proti socijalistom zabraniti, spoznali bodete prej ali kasneje za nedostatne in nekoristne, če ne bomo postavno za to skrbeli redili. mogoče govoriti o povprečnem čistem dobičku več let, ako se ne oziramo ob enem na vsakojake nezgode, ako se postavim ne oziramo na škodo, ki jo napravijo miši ali slana, posebno ondi, kjer se to večkrat ponavlja. Prav tako se to da dokazati še prav posebno iz o katerih je govorjenje o čistem do onih določil 29 da si ne bomo socijalistov izgojevali hodku pri vinogradih. Prosim, da bi si posebno to točko Zato priporočam visoki vladi konečno še enkrat, Prav dobro zapomnili in prevdarili, ali bi se res dalo da naj prav temeljito prevdari postavo za omejitev slo- opravičiti, da bi bile komisije na podlagi postave pri bodnih ženitev, da naj se sklepanju takih postav nikar vin<>gradih strogeje postopale, kakor pri druzih kulturnih več ne upira, pač pa naj vse dotične deželne zbore po vrstatl> določevajoč čisti dohodek. In prav tukaj bere M možnosti podpi kedar in postave sklepeti. (Dobro! na desni.) žele take prekoristne se od besede do besede (bere) „Pri določevanji tarifnih nastavkov za vinograde vzame naj se za podlago naravni poprečni dohodek, pri tem srednje kakor se je pokazal po oceni poslednjih 15 let se je pa ozirati na to, kako da se vrste dobre in slabe letine, kakor tudi na tista leta nič ne pridela." 9 v katerih se 166 e je komisija pri vinogradih imela postavno pra- sklepnem postopanji na postavnem potu dose vico, ozirati se na slabe letine, ozirala se ie lahko iz- tera hi nh p.npm la^ui^m ,mai„i„ lahko vestno tudi na one navadne vremenske nezgode, katere so se v teku petnajstih let po nekaterih krajih redno tera bi ob enem davkoplačevalcem ugajala ka Ce se postavimo na to stališče smemo tudi dru ponavljale zega prezreti, kar je s tem vprašanjem v Predrzno bi bilo. ako bi ojal preiskovati se to tudi res zgodilo ali ne, ali se komisij ali na točka, za katero se pulimo prvi vrsti se gre za to, ali alineja Glavna in v te nezgode tudi res povsod in zadosti ozirala ali ne. vani al davka, k e d štet maj v m P Kri dalj delal s takim preiskavanjem nekaterim t a n e j ali n e. Dru poljedelcem, zato pa rajši opuščam tako trditev. Pač pa bo to lahko dokazal gospod sporočevalec ali pa gospod vladni zastopnik. J pa ------„----~ ~ J ~ «< * * UV/. UlUgU »p ali se nam je ob enem ozirati na revšči sestnikovo, ako alineja 4 ostane de dpisavanja vprašanje Q0 pO- (Dalj prihodnjič ) Opozoril Tako na pr. Vas rad tudi še na druge okoliščine, za določevanje tržnih cen izrečno zopet v postavi določeno, da se taiste preračunajo povprečno na 15 let in da naj se tistih 5 let izloči, kedar so bile tržne cene najvišje; to Vam je zopet postavna določba, sam ki se Naši dopisi. ajlepši Mesec maj je uže tem mesecu z zmernimi povprečnimi tržnimi^cenami pred leče se vsa narava v krasno obleko cvetja; ptički pevci ajmileje prepevajo svoje pesmice. vsem drugim ozirala na koristi poljedelca. Tudi na druge pripomočke postavno utemeljene, namreč na račune gra- sosebno v tem mesecu Tudi narodna društv ščinskih bništev, Vas lahko opozarjam. Ondi se da rajo mične si v tem mesecu ka; rada zbe domovi čisti dohodek od vsacega predmeta s številkami doka zati, kajti kar je bilo ondi čistega dobička, postavilo se (pretek majev praznik obhajala je dne 23 čital v račun Tud na to se smem sklicavati. da so bili ti pripomočki dovolj da so se komisije na-nje skli cavati smele. Iz tega sklepam, da so se komisije uže na vse to prej ko ne ozirale, kar deloma §. 1. v alineji weis v oje maj slavkinjami pevkinj pripeljalo izlete, t. m. vojimi slav-rovi. Zjutraj kmalu s sem okolo pevcev kot pogoj za odpis davka določa temi razlogi ugovarjajoč nazorom gospoda pred številaNiruge narodne družbe je še brez govornika druzega govornika iz leve strani te visoke sv. maša uri potem L ubij domači farni cerkvi nego 20 let bilo tudi v prejšnjih letih zbornice, usojam si še nekaj navesti. Poljske miši, na pr. nikakor niso nova prikazen. Ponavlja se uže več na jl \J ogromno in jaz mislim, da kjer so jim škodo delale, se taka škoda v preteklih petnajstih letih uže vpisala in odračunila. Da je slana uže starodavno zlo, katerega skoraj povsod poznajo, da je kmetijstvu nevarno in škodljivo, dokazujejo nam uže tisti trije ledenjaki, ki si jih je narod v prvi polovici meseca maja v pratiko postavil, slavčeki in slavkinje peli so pri sv. opravilu ; pri da- mašo „K tebi srce povzdignimo" (moški zbor) rovanji pele so pa mile slavkinje pesem ski sopran solo zbor) V) Mariji po povzdigovanji nadaljeval se je v moškem zboru zopet dotični odstavek maše krasni „Gospod i njaka a D-molu (tudi moški roizvodi vrlega strokov- hvali bilo delo. ersko zbora izvršila pod vodstvom gosp. pevo kjer se nahajajo delajo. uže toliko časa, od sta svojo nalogo z kar se pratike n^a-^e^ljivo natančnostjo in točuostjo. Tako krasnega petj kot I^^ujca, x\uu ju bilo V nedelju i u tt a J ličl uuuruvi, rt e tudi ne morem priznati, da bi vrejevalne komi- ram odkritosrčno, da še v svojem življenji nikdar tuka na Dobrovi, reči mo- sije ne bile imele pravice pri vrejevanji zemljiškega davka na vse to ozirati se, vendar s tem nikakor no- nikoli in i k v cerkvi slišal nisem čem trditi, kakor da Drugi del inajevega praznika vršil se je na prijazni se bili v davčnem odseku tem Sujci pri Dolinarju pod milim nebo Temu delu bilo miiejim nazorom upirali in da bi načelo teoretično ne je tudi nebo milo, ker bil je najlepši mirni jasno-solnčni bilo popolnoma pravo, da bi bil čisti dohodek to se ve. da se tukaj ne gre ozirati na poprečni dohodek dobrih in slabih letin, temveč na dejanski čisti dohodek da bi bil toraj čisti dohodek v resnici temeljna podlaga za drugo, pogovarjalo da se poznega večera; vrstile a prijaznem vrtu pod sadnim drevjem zabavalo društvo z drugim brezbrojnim občinstvom vred do so se primerne napitnice drug zemljiškemu davku, kmetijskem stališči, dovoljen, da Če Pij hotel tako postavo delati na dili so moŠKi, ženski in mešani zbo in po bratovsko, sle izvestno ne bil samo s tem za- krasno pri parceli ostal in tiste smatral za predmet zemljiškega davka, temveč bi segel po dejan- skem čistem dohodku. Dokazalo se takoj, da bil narodnih pesmi presledki po čitalničnih slavčkih in slavkinjah tudi topiči veličastno doneli Po so to narodno veselico tudi p. n. gg. na priliko pri tem ali onem predmetu,, kjer je četrt navadnega pridelka vničena, čisti dohodek uže jako pičel. nik lep; gospo soprogo, ž resnici: tako vesele m>njk^ J^abri i k in k Izi^J^z* ;lega in Krasnega dneva^nasa7 Komur je vničena polovica pridelka, verjeti, da ni prav ondi uže smete nedelj rasnega dneva nasa Dobrova ni gotovo še kmalu dočakala, ko preteklo nič čistega dohodka. Slava toraj vsim, kateri so nas bili s svojo Če bi hoteli to vprašanje edino le iz poljedelskega ljivem spominu nazočnostjo počastili! Ostanejo nam vedno v nepozab i stališča rešiti, morali si za podlago vzeti sledeči te- Ljubljane Občni zbor c* kr. kmetijske družbe melj in rekli bi: Ako je vničena četrt pridelka, morala vršil se je danes pod vodstvom podpredsednika gospoda se odpisati vsaj polovica davka; kjer bi bila pa po- Jos Seunig v navzočnosti or O ospoda deželneg lovica pridelka vničena, ondi bi se moral pa uže ves predsednika barona AVinklerja in poročevalca c. kr davek odpisati. Tako postopanje bi bilo pa silno eno- deželne vlade, gosp. svetovalca A. Globo č nik a, go urna in nad 50 od- stransko. Ako se pa uže pečamo z vprašanjem za kmete tako bornikov spoda deželnega glavarja grofa T h silno imenitnim, katerega povsod soglasno mislim, da si moramo določiti za nj podobo, zahtevajo, ki Prva, druga in tretja točka dnevnega reda sprejele jo po so se brez ugovora. Pri prvi točki spominjal se je 107 prvomestnik umrlega predsednika barona Wurzbach in odbornikov S in B Nove knjige Z lat oro a u planinska pravljica Pri točki o kateri je poročal gosp. cesarski sve-vnela se je obširneja razprava, katere tovalec Murnik, so se vdeležili gospodje D esc hm Robič Vos , jjiaunisKa pra spisal Baumbach, poslovenil Anton Funtek, natisnil in založil Ig. pl. Kleinmayer in Bamberg v Ljubše imenuje lična knjižica, katera nam domačo J tajnik ? P in poročevalec Detelja, dr. Pok slovensko pravlj nemščine nazaj vrača Konečno sprejme se predlog glavnega odbora metu Gospod Funtek je segel tu po prav srečnem pred-Pri delu podpirala sta ga, kakor v uvodni opombi Za volitev predsednika oddanih in žel voljen je bil z 58 glav glasovi bilo 64 glasov kateri gospod grof T h de takoj izrekel, da je pripravlj to častno mesto prevzeti, ako izvolitev zadobi Najvišje potrjenje. Tudi gospod deželni predsednik je s prijaznimi besedami pozdravil izvolitev gosp. grofa Thurna -Za predsednika. Pri dopolnilni volitvi glavnega odbora, v katerega priznava, gg. profesorja Erj Knjižica obsega 95 strani sivne črke nam niso všeč krasno. Druga, tudi v Kleinmav L tisk lep edi kur vezanje je pa v resnici tiskarni na tlo bilo izbrati 5 novih udov namesto umrlih vana in Brusa vsled pretekle dobe go- e> in pa na mesto izstopivših odbornikov Dalj M Robič in Jerič prišla knjižica imenuje se: „Umetno ribarstvospisal Ivan Franke. Ta za naše gospodarje jako dobro došla knjižica opisuje na 50 straneh: lastnosti vode, lastnosti rib, med temi: losose, karpovce, dalje druge ribe naših voda in pa ptuje ribe pripravne za umetno ribarstvo. popisuje: Umetno ribarstvo, kako se dobi zarod oddanih je bilo 67 volilnih listov in izvolj guspodje: Murnik66, Povše Robič 39, Lenarčič 35. so 62 L bili 49. od rib poletne drsti, kako se odrejajo ribe do popolne rasti konečno kako se be varujejo 30 Z^a t^jni izvolj prejel n ajieč^gks o v, namreč zoathums Krain Konečno omeniti nam je še nemške zbirke: .. D ie landivirthschaftlichen Gesetze and Verordnungen des Her Beamte f L and- und Forstwirthe izvolitvi vršila se je obravnava daljnih točk Gemeindevorsteher. zunachst ; politische dnevnega reda. Vdeležitev pa je postala manjša neč opomnimo slovensk , Ko- nosil občni zbor po vsem domač und Lehramts-Zoglinge. Mit einigen Erlauterung ausgegeben von Prof. Wilh. Linhart krain. Lehrer m her žici apazili Nemce, Slove naša sodba prav tej knj kratka: Prav dobra knjižica za pa večinoma ostane vedno tuj Izmed vnanjih udov zapazili smo med drugimi vodjo R.Dolenca, župnika Mesarj a, Planinca Legata, M. Lavrenčiča in druge. Vse daljne točke Novičar iz domačih m dnevnega reda rešile so se urno tujih dežel. brez posebnih ugovorov in tako bilo je zborovanje sklenjeno o poludne s popolnoma rešenim dnevnim redom. Gospod dr. Jurij Sterbenc imenovan je, kakor za župnika-dekana v ker veleza-lako kot iz- Dunaja Cesar podal se Bruk ob Litavi naznanja Leskovcu d >7 Laib. Zeitu o so redne vojaške vaje; tudi cesarjevič je tam. Obravnave skupne (avstrijsko-ogerske) carinske konfe gnane in so se sklepi predložili obema vla renče so do Radujemo se tega imenovanja dama v pretres. Kolikor se da soditi iz gla služeni dosedanji župnik hrenovški slovi gleden duhovnik, kot izvrsten kmetovalec in kot iz- o .. „ sov, ki so klepih prodrli v javnost, nameravate vladi na Ru- muosko nje odgovoriti gleden arodnjak. Kranjska hranilnica v Ljubljani prejela je, ka- one vrste blaga, katero uvažala. Med temi ie v z najojstrejimi carinami na Rumunska do sedaj k nam kor se govori po Ljubljani, rešitev svoje pritožbe do ministerstva zarad ustanovitve nemške ljudske šole v Ljubljani, katerega sklepa deželna vlada ni potrdila rešitev nji gotovo povoljno, ker pr\ vrsti žit katere D je 5 rešitev glasi se baje na kratko tako, da hranilnica sicer ne sme po pravilih ustavljati šol, pač pa jih sme podpirati. Danes, ko nam rešitev ministerska še ni znana do besede, nočemo obširneje govoriti o tem predmetu, in si pridržimo to za drugi čas. Zdravje gosp. poslanca Raiča se dobro boljša. Bolnik redno ustaja in se sprehaja pod milim nebom, moči rastejo in vsa nada je, da prav kmalu popolnoma •okreva. nam dohajalo do sedaj po 4 milijone meterskih stotov na leto, vrh tega pa posebno živina vsake vrste in kože. nam Av Vrednost blaga, katerega je do sedaj Rumunska uvažala, znaša okioglo 70 milijonov frank o strijsko-Ogerska pa je tje uvažala vsakovrstne izdelke suknjene, usnjate, platnene v prvi vrsti mnogo izdelane obleke, čevlj rokovic itd vrednost tega blaga izna- šala je še enkrat toliko, kot rumunske uvažanine reč na leto po 140 milijonov frankov nam Te številke jasno govore, kolike cene je rumunski namenom, posredovati v teh trg za našo obrtnij zadevah podal se je v Bukurešt znani industrijalec in ud gosposke zbornice Nikolaj Dumb Za sedaj želi Rumunska sama, da bi obstoječa trgovinska pogodba Slovesno pokladanje temeljnega kamena za podaljšala za mesec dni do 1. julija se hišo družbe katoliških pomočnikov se t. m nedeljo dopoludne vkljub slabemu vremenu v navzoč- Gosposka zb imela je zadnj dni Dosti društvenega predsednika gosp. Gnjezd sejo, v kateri se je volila komisija za posvetovanj opet do društva in najodličnejših ljubljanskih dostojanstvenikov, nilo, da vsega mobranske postave in v kateri je predsedništvo nazna- gg. deželnega predsednika, knezoškofa varja, mestnega župana itd. zelo veličastno mu je od naučnega ministerstva izročila vrsta deželnega gla- podob odličnih državnikov, izmed katerih Ob 7.1 v zbornici nekaj obesi ^ . , .. ; nekaj pa v sobah za komisije. Med temi sli- uri bil je pri *erlincu skupen obed, pri katerem so se kami nahaja se tudi ona s Chabrusove dobe na Češkem vrstile svečanosti primerne napitnice mesto in vsa dežela gotovo veselo pozdravlja to društ Ljubljansko predobro znan general Kol veno podvzetje v pravi blago bornici poslane sebno v delavskih Ameriki skuša razdejati društveni našega obrtništva iot, splošna razprava o postavi zarad kateri po- lave Evropi in P god dognala se je včeraj za var o va nj a človeške družbe, linski in E Govoriti sta imela ta dan še glavna govornika in pa poročevalca Neuwirth in knez Alojzij Lichtenstein. odsekih dognali ste dini stranki, 102 pa opoziciji radikalec, ki je sedaj ---~ -----o --------— • ' -----*— ------»-v/w J^/M, v/^/v^i^iji, X Jouiaaict, KI J G : se postavi zoper anarhiste , enako marljivo deluje ju- obsojen vjetnik, izvoljen je v dveh volilnih okrajih stični odsek, tudi pododseki odseka za pogodbo z Oger- Rimu izvolj sko zborovali so po enkrat, dan za dnevom pa zboruje sprotniki, pri ožji volitvi se misli bil en sam pristaš vladin, trije pa na- odsek carinski. Vse kroge razveselila je dne 21. t. m. razsodba najvišjega sodišča, s katero se je ovrgla ob vladin proglašena obče pričakuj vlada niči imela večino 30—40 glaso da prodere pristaš da bo v novi zbor- sodba vaeležnikov znane praske v Karolinškem razdvojili Dvoru na Češkem med nemškimi turnarji in češkim meščanstvom zarad javnega nasils^va. Sodišče je izreklo, si Milanu prodrli so radikalci, ker se monarhiji Hud vihar ^Ciklon t ednji in severni Laški mnogo škode napravil je tudi pa Tudi da se je obsodba prvega sodnika opirala na pravno bluveča gora Etna nasproti Nap nje pomoto. Ogerska. bruhati iz sebe dim Po sprejetji domobranske postave v na novo 11 brezdn začela je huda kamenje, žlindro in odprlo se iz katerih teče v velikih, do 200 zbornici poslancev sprejela jo je tudi gosposka zbornica metrov širokih potokih goreča lava, katera uničuje vse z vsemi glasovi. Zelo pomenljiva dogodba pripetila kar doseže Kakor sicer, tudi sedaj spremljajo bluvanj se je v Buda-Peštu 21. t. m., ob obletnici onega dneva gore Etna pogostni potresi, ki segajo tudi v oddali Kolera se drži sedaj nekako enakomerno huda iz ogerske ustaje, ko so ustaši vzeli trdnjavo Budimsko, dežele pri katerem boju je junaško smrt storil branitelj trd- po okuženih laških krajih, ne da bi se širila, kakor se njave Henzi. Temu junaku na čast postavljen je na je to godilo prejšnje čase pogosto trgu trdnjave lep spominek. Ta spominek in pa grobe ta- Francoska zopet nekoliko preosnovava svojo vojno. krat umrlih vojakov venčali so častniki dveh batalijonov General Boulanger predložil je vojne postave, po kateri tamošnje posadke na čelu njih general Janski. Na- šo „honvedi", sproti pa venčali so grobe svojih tovarišev tedanjih ustašev. se odpravi dostojanstvo maršala, enako odp i • • • • • • • « _ * neko brambovci ogerski iz one dobe, vrsto divizijskih generalov, generalske intendante, glavne Di- zdravstvene nadzornike majorje, adjutante in pa stot jaki in druga poulična sodrga je vsled te dogodbe ge- nike druge vrste. Pešči pomnožijo se za štirideset neralu napravila mačjo godbo, mu je pobila okna, je lovskih polk » konjiki pa za jst polkov. Top jajca metala v Hencijev spominek, ne da bi bila policija ničarstvo trdnjav združi se z ženijskimi oddelki ter te izgrede izdatno zabranjevala. se zapustila je cesarica nagloma Buda-Pešt. Vsled teh dogodeb imajo uvrstiti v dvanajst polkov. Vsak polk dobi osem Ruska. kompanij topničarj Podčastnikom plačevalo se bode Veliko vriša napravil je ukaz carjev, pri vstopu takoj 1500 frankov, plača se jim bo leto za zadevajoč rusko mornarico na črnem morji »spominjaje letom povekšavala in po petnajstletni se junaških njenih činov in njenega poklica za prihod- stopijo v drugo državno službo službi nost, da bo, ako treba, branila čast Ruske". Sploh Veliko vriša napravil je sijajen sprejem pri grofu pariškemu povodom poroke smatral seje ta ukaz kot znamenje z novo proglašenega njegove hčere s kraljevičem portugalskim gospodarstva Ruskega v Črnem morji. Znano je, da se stranke zahtevale so, Skraj da se pretendenti takoj uženeja je 1854. leta po za Rusko nesrečno končani vojski, po- iz dežele. Vsled tega preselil se je grof pariški sam morska njena moč zelo omejila v členu 14. parižke po- Lisabon in je baje saboj vzel tudi vse svoje imeti v godbe. Leta 1871. podrla je Ruska one omejitve, in Pravijo, da ostane tako doL takrat imela je v Črnem morju samo 32 brodov z 87 se vriš nastal zoper njega ne poleže zunaj Francoske dokler topovi, danes ima Ruska tam uže 120 brodov z 166 to- Angleška povi, Katarina II." — To kaže, da Ruska skrbi prihodnost izrekoma nasproti umirajoči Turški. Uže nad teden dni traja v parla pri katerih pa še ni vštet najnovejši vojni parnik mentu razprava zarad premembe ustave °iede Irske tt u a^ T3—„„ ____: ~ u„i-------v , .. n za svojo Gladston čuti, kakor se obče kaže da s svojim predlo gom ne prodere, zato je baje uže pri kraljici dobil po Grška. — Po propadu starega vročekrvca Delyanisa oblastijo, zbornico razpustiti in razpisati nove volitve. prevzel je krmilo vlade zopet Trikupis, potem, ko se je Španjska več kot dve tretjini zbornice izreklo za-nj. Ta name- novorojenega kralj raval je baje vojno grško takoj polagoma izpustiti. C a r 1 razglasil je iz Švice manifest, v katerem soboto vršil se je slovesen krst Nasprotnik sedanje dinastije ta namen priporočal je zapustivši zbornico ljudstvu, ki ugovarja proglašenje novorojenca za kralj* ga je pozdravljalo, zmernost, in jih je svaril pred vsa- da se ne bo nikdar odpovedal svojih pravic kako demonstracijo. Namenoma ali po nesreči pa so se in izjavlja takoj po Trikupis-evem nastopu vnele nekatere male bitke na grško-tesališki meji in treba je bilo zopet novega posredovanja, da ste se obe vojni nekoliko odmak- prav Veej Popravek. V št. 20. ..N ^rdo napako, ne da bi jo bil p opravi j napravil je malomarn stavec apazil in odstranil polovico notice „Dunajski dopisnik SI. Narod ^ T" m A - nile od meje. Trikupis vložil je dalje ugovor zoper blo- vtaknil je med Novičarja z Dunaja. Prosimo tedaj častite čitatelje, kado pri evropejskih državah, ker to omejeva prosto gi naj blagovolijo to napako na zadnji N banje Grške. Kaj se dalje zgodi tukaj, sicer še ni da uvrste zadnj tr besedama „Klub Hohenwartov odstavke Novičarja z Dunaj popraviti s tem, dognano, to pa je gotovo, da Trikupis vživa zaupanje pred zadnjo domačo vest z naslovom clo besed „našega naroda počenši evropejskih državnikov, tedaj je opravičena nada, da bo Mesto potnega učitelja z gor Skrbi j eno je pa za to, da Novice dobijo bolj zanesljivega grško-turško vprašanje za sedaj kmalu odstranjeno, ako stavca, ako bi se taka napaka še enkrat pripetila se nenadoma ne pripeti zopet kaj nepričakovanega. -- Vred Laška. Volilnim borbam, ki so zelo viharne, stoje na čelu politični nasprotniki Depretis in Cai- r oli. Oba glasila sta se celo v velikih volilnih shodih Hektoliter v Rimu. Prvi zagovarja dosedanjo laško politiko, drugi jo pobija. Kako izidejo volitve, ki so se pričele zadnjo 7 gold. 30 kr Žitna cena v Ljubljani 15. maja 1886. pšenice domače 6 gold. 66 kr nedeljo, čuje se danes toliko, da so zopet izvoljeni vsi 19 kr tursice 5 gold 4 kr ministri pa tudi vsi vodje opozicije. Izmed 235 znanih rži 5 gold. 20 kr banaške soršice 6 gold volitev pripadajo izvoljenci večinoma namreč 131 vla- 25 kr prosa 5 gold. 4 kr ječmena 4 gold 88 kr Kromp 3 ajde 3 gold. 90 kr ovsa 3 gold 58 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani