Narodni Gospodar
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE.
Člani .Zadružne zveze* dobivajo list brezplačno.	> Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne
Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; 5	vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za
za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone nn leto. V	večkratno insercijo po dogovoru.
Posamezne številke 20 vin.
Telefon štev. 216.
V Ljubljani, 10. oktobra 1908.
C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. ogrske „ „ 16.648
Vsebina t Jan. Sedlak. Navodilo za poslovanje članov načelstva posojilnic ob uradnih dnevih. Jubilejna sadna in grozdna razstava na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Mesta in zadružna prodaja mleka. Uporaba trtnega rožja kot krmilo. Jesensko gnojenje. Nekaj misli k povzdigi naše sadje rej e. Našim štajerskim članicam ! Kronika Zadružne zveze. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Občni zbor. Računski zaključki. Inserati.
Jan Sedlak
ravnatelj Osrednje jednote čeških gospodarskih zadrug na Češkem.
Danes prinašamo sliko moža, ki si je med Čehi pridobil nevenljivih zaslug za razvoj kmetijskega zadružništva. Njegovo temeljito poznavanje kmetijskih potreb, neumorna delavnost in odločna vstrajnost sta ga usposobili, da je postal eden prvih in najuglednejših organizatorjev svojega naroda na gospodarskem polju. Zato ne bo * odveč, ako tudi naše zadružnike na kratko seznanimo z njegovim življenjem in delovanjem.
Jan Sedl&k se je narodil dne 21. novembra 1849 v Ostreticih, obiskoval ljudsko šolo v Predslavi, glavno šolo in gimnazij pa v Klatovib.
Dovršivši pravniške študije in državne izpite na praški univerzi stopil je 1. 1874 v pravniško prakso. Leta 1883 pa se je lotil gospodarstva na posestvu po svojih roditeljih in ravno tega leta je bil izvoljen za poslanca v kmečkih občinah okrajev klatovskega in planickega. Svoje delovanje je osredotočil na gospodarska vprašanja.
Leta 1889 je bil poklican za tajnika Češkega kluba v Pragi, postal član izvršujočega odbora za deželno jubilejno razstavo in njen upravnik. Za mnogoštevilne zasluge za prireditev razstave je bil odlikovan z redom železne krone tretjega razreda.
Po končani razstavi je 1. 1893 vstopil pri zavodu Fr. Kfižika kot komercijalni ravnatelj. V tem času je začel tudi med Čehi delati za zadružništvo, sloneče na načelu samopomoči. V ta namen se je poprej
dolgo bavil s študijami o zadružništvu po tujih deželah. Prirejal je predavanja, izdajal in razpošiljal razne poučne spise in dopisoval na vse strani. Sodeloval je tudi pri razstavi arhitektkov in inženerjev, prirejeni 1. 1898. Brezkončna je vrsta njegovih drugih pomembnih del, katere je izvršil in o katerih češka javnost niti ne ve.
Jan Sedliik je prvi praktični zadružni organizator med češkim ljudstvom, ki mu zato želi, da bi ostal še dolgo čil in krepek, da bi započeto delo dovedel do zaželjenega cilja.
Od ustanovitve Osrednje jednote čeških gospodarskih zadrug v Pragi 1. 1896 je bil Jan SedlAk nepretrgoma njen načelnik do 1. 1905, ko je prevzel ravnateljstvo te organizacije. Po njegovem delu je bila zgrajena ta jednota v močno centralo vse zadružne organizacije, po njegovem prizadevanju je postala središče denarne sporavnave, po njegovi skrbnosti je postala posvetovalni in revizijsk' organ, urejena kot odsek za nakup in prodajo i. t. d
Njegovi previdnosti in premišljenosti je pripisovati, da so se odstranile vse ovire, ki so se stavile v okom zdravemu razvoju češkega zadružništva. Njegovo tiho delo, njegov nesebični in odlični značaj, njegova obče znana vstrajnost, nezlomna energija, skromnost in koncilijantno občevanje z vsakomur so mu naklonili srca vseh. Njegovo delovanje v osrednji jednoti, kateri sedaj posveča v pravem pomenu besede vse svoje moči in ves svoj čas, je tako obsežno, da je mora vsak občudovati. Kot član načelstva Splošne zveze kmetijskih zadrug na Dunaju ima često priliko, da uveljavlja svoje bogate izkušnje na zadružnem polju v korist zadružnega razvoja v celi državi, kar se ondi tudi popolnoma priznava. Pa tudi kulturna vprašanja so našla v njem vedno gorečega pospeše-vatelja. Kot član osrednjega odbora šolske matice, kot član in potem kot predsednik narodne jednote Pošumavske ter kot organizator zadružništva med Cehi je imel po svoji domovini sto in sto predavanj in žrtvuje ves svoj prosti čas napredku svojega naroda v kulturnem in gospodarskem oziru. Njegovo vstrajno delo na polju češkega kmetijiskega zadružništva in njegovi uspehi stavijo ga v vrsto mož, najzaslužnejših za razvoj in napredek češkega zadružništva.
Za svoje plodonosno delovanje je dobil naslov viteza železne krone tretje vrste, v minolem letu pa je bil imenovan cesarskim svetnikom.
Navodilo za poslovanje članov načelstva posojilnic ob uradnih dnevih.
Vlad. Pušenjak.
Vse poslovanje posojilnic se naj vrši le ob uradnih dnevih. Vsaka posojilnica naj ima vsak teden vsaj jeden natanko določen in razglašen uradni dan, pri katerem naj bodeta navzoča dva člana načelstva in sicer član načelstva, ki opravlja službo tajnika in še jeden član načelstva, kateri opravlja službo blagajnika. Službo tajnika opravlja celo leto jeden in isti član načelstva, dočim opravljajo službo blagajnika ostali člani načelstva in sicer menjajoč se vsak mesec.
Neobhodno potrebno je, da se vsa vplačila in izplačila izvršujejo le ob uradnih dnevih v uradni sobi v navzočnosti dveh članov načelstva (tajnika in blagajnika). Ta določba se mora vselej strogo upoštevati!
Pri začetku uradnega dneva mora službo blagajnika opravljajoči član načelstva prešteti gotovino v blagajni in se prepričati, če se ujema gotovina v blagajni z v denarnem listku in blagajniškem dnevniku izkazano gotovino. Sele, ko se to izvršilo, se more pričeti s poslovanjem.
Vsa vplačila in izplačila vpisuje tajnik takoj v blagajniški dnevnik in v knjižice strank, blagajnik pa v posebno knjigo, katero v svrho kontrole sam vodi. Prenosi iz blagajniškega dnevnika v glavno knjigo hranilnih vlog oz. posojil se izvršijo, ako je pri uradnem dnevu mnogo strank, šele po sklepu uradnega dneva.
Vsa plačila strank (vložene hranilne vloge, plačane obresti posojil, vrnjena posojila) morata v strankini knjižici s svojim podpisom potrditi tajnik in blagajnik; vsa izplačila (izplačane hranilne vloge, izplačane obresti hranilnih vlog, izplačana posojila) pa mora s svojim podpisom v knjižici potrditi stranka sama.
Vsakikrat mora stranka, katera hoče vložiti ali vzdigniti kako hranilno vlogo, prinesti hranilno knjižico seboj. Pri vsakem vzdigu se naj primerja stanje hranilne vloge v strankini knjižici s stanjem hranilne vloge v glavni knjigi hranilnih vlog.
Hranilne vloge se izplačujejo vlagatelju samemu ali pa njegovemu pooblaščencu. Kot pooblaščenec vlagatelja se smatra vsakdo, ki je v posesti hranilne knjižice in posojilnice ne zadeva nobena dolžnost, preiskovati ali presojevati legitimacijo vzdigovalca. Taka dolžnost obstoji le tedaj, če je na knjižici sami na zahtevanje vložnika zabeležen poseben pridržek, ki nalaga posojilnici dolžnost, preiskav ati legitimacijo (pravico) vzdigovalca, da je upravičen vlogo sprejeti. Ta pridržek (,,vinkulacija“) pa mora biti zabeležen v glavni knjigi hranilnih vlog in pa v hranilni knjižici sami.
Odsvetuje se, v blagajni ali sploh v posojilničnih prostorih shranjevati hranilne knjižice, ki naj se marveč v vsakem slučaju vrnejo strankam.
Zadolžnic o že vrnjenih posojilih ne sme obdržati posojilnica, temveč stranki izročiti ali pred stranko popolnoma uničiti.
Posojilo se sme izplačati le tedaj, če se je dovolilo v pravilno sklicani in sklepčni seji načelstva, oziroma, če prosi kak član načelstva za posojilo, v skupni seji načelstva in nadzorstva, kateri seji pa ne sme prisostvovati dotični član načelstva, ki prosi za posojilo, nadalje če se je zadolžnica popolnoma zgotovila, kolekovala ter od dolžnika in poroka podpisala. Slednji mora biti označen v zadolžnici kot porok in plačnik.
V slučaju, da zastavi kaka stranka v varnost posojila vrednostne papirje, zavarovalne police itd., mora dobiti od posojilnice potrdilo, katero podpišeta zraven štampilje tajnik in blagajnik.
Oe se odpošlje denar Zadružni Zvezi, se mora načelstvo v seji po vpogledu v položnico prepričati, če se je denar resnično odposlal. Kavno tako se mora načelstvo v seji prepričati, v slučaju, da se je naročil denar, če je denar res došel. Vsako naročilo denarja,
vsako naznanilo, da se denar odpošlje ter vsako potrdilo o prejetemu denarju morata podpisati zraven stampilje dva člana načelstva. Naznanilo Zadružne Zveze glede odposiljatve denarja kakor tudi potrdilo Zadružne Zveze o sprejemu denarja se mora natanko primerjati z vpisi v knjigah posojilnice ter se mora v slučaju, da se obojestranski vpisi ne vjemajo, nemudoma zahtevati od Zadružne Zveze pojasnilo.
Ob koncu uradnega dneva se primerjajo vpisi v blagajniškem dnevniku z vpisi v knjigi, katero vodi blagajnik in, če se ujemajo, se knjiga blagajnika in blagajniški dnevnik zaključi in sicer na ta način, da se seštejejo vsi prejemki in izdatki uradnega dneva ter od vsote prejemkov odšteje vsota izdatkov. Ostanek je gotovina, katera se mora nahajati v blagajni.
Nato se prešteje gotovina v blagajni in vpišejo posamezne vrste denarja v denarni listek, ('e soglaša gotovina v blagajni z v blagajniškem dnevniku izkazano gotovino, se je celo poslovanje pravilno izvršilo. Ako pa ne soglaša, se mora iskati napaka, katera tiči mnogokrat v napačnem seštevanju ali štetju denarja. Če pa na noben način ne soglaša gotovina, mora v slučaju primanjkljaja manjkajočo vsoto založiti blagajnik, v slučaju preostanka pa preostalo vsoto naložiti kot hranilno vlogo „preostanek v blagajni11.
Gotovina, denarni listek, zadolžnice in vrednostni papirji se vedno shranjujejo v trezorju, do katerega ima ključe blagajniško službo opravljajoč član načelstva.
Pri reviziji se mnogokrat najde, da se ne izvršuje dvojna zapora. Pri vsaki posojilnici se mora strogo izvrševati dvojna zapora, ker to zahteva pravilno bla-gajništvo ter določbe pravil. Ključi se naj razdelijo na ta način, da ima tajnik zunanje ključe do blagajne, član načelstva pa, ki opravlja blagajniško službo, ključe trezorja. Duplikati ključev se naj odpošljejo Zadružni Zvezi.
Končno je potrebno omeniti, da je dolžnost nadzorstva najmanj vsako četrtletje jedenkrat pregledati blagajno in knjige. Nadzorstvo naj primerja vpise v blagajniškem dnevniku z vpisi v glavnih knjigah, Prešteje gotovino ter pretehta stanje dolžnikov in Porokov. V slučaju, da nadzorstvo spozna, da se Jo bati za varnost posojila, je njega dolžnost delovati na to, da se obvarujejo poroki kakor tudi posojilnica V8ake škode.
('e činitelji zadruge v smislu predstojećega navodila ravnajo, je zajamčeno pravilno poslovanje po-8ojilnice, Dolžnost načelstva je skrbeti za pravilno Poslovanje, medtem ko ima nadzorstvo dolžnost vestno Pogledovati poslovanje načelstva, če načelstvo in Nadzorstvo ne izpolnuje svojih dolžnosti, je osebno Zgovorno za škodo, katera vsled njihove malomarnosti nastane.
Popolno napačno je mnenje, da zadostuje revizija od strani Zadružne Zveze, katero ona izvršuje v smislu zakona z dne 10. junija 1903, in da ni potrebno pregledovanje posojilnice od nadzorstva. Le tedaj je mogoče vsako nerednost v poslovanju in vsako poneverjenje zabraniti, če bodo člani načelstva kakor tudi nadzorstva strogo izvrševali svoje dolžnosti. Revizijska oblast, katera mora najmanj vsako drugo leto natanko pregledati vse poslovanje zadruge, bode odklanjala vsako odgovornost, čo se bode pri reviziji pokazalo, da se ne ne upoštevajo predstojeći predpisi, kateri vsebujejo najnavadnejše pogoje za redno poslovanje zadruge in da se vkljub večkratnim opominom nedostatki ne odpravijo.
Jubilejna sadna In grozdna razstava na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu.
Lepo sadno in grozdno razstavo v zvezi s sadnim semnjem in sadjarskim tečajem je priredila novomeška kmetijska podružnica v dneh 3. 4. in 5. oktobra t. 1. v prostorih kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Že 1. 1902 je sklenil občni zbor novomeške kmetijske podružnice, da se priredi o prvi ugodni priliki sadna razstava. L. 1904 je bila taka sadna razstava v Radovljici na Gorenjskem, kjer je bilo razstavljeno pred vsem gorenjsko sadje. Ze takrat se je pokazalo, da prideluje Kranjska mnogo najfinejšega sadja. Letošnja prav dobra sadna in vinska letina, ki se je kazala že spomladi v ugodnem cvetenju, napotila je novomeško kmetijsko podružnico in nje načelnika gosp. vodjo V. R o h r m a n n - a , da se je odločil prirediti jubilejno sadno in grozdno razstavo, ki naj bi svetu pokazala, kaj producira Dolenjska v tej kmetijski stroki, koliko je napredovala v zadnjih 20 letih in kako bi se povzdignila sadna kupčija na Dolenjskem.
Vabilu k razstavi se je oglasilo prav mnogo posestnikov tako, da se je v najkrajšem času dopo-slalo toliko sadja in grozdja, da se je potrebovalo za razstavljene predmete poleg glavne dvorane še tri druge šolske prostor e. 1
Dan 3. oktobra ob 11. uri dopoldne je bil določen za otvoritev.
Od vseh stranij Dolenjske so prihajali obiskovalci razstave. Veleslavni deželni odbor je bil zastopan po dež. odbornikih gg. dr. Lam p e-tu in grofu Barbo-tu, od deželnih poslancev' so bili navzoči gg. grof Margheri, Košak, Mandelj in Dular, c. kr. vlado je zastopal novomeški okrajni glavar g. baron R e c h b a c h in c. kr. kmetijsko družbo kranjsko g. družbeni ravnatnlj G. Pirc. Otvoritvi so prisostvovali tudi novomeški župan g. I. Ogoreutzz dvema odbornikoma in župan Šmihel-
stopiski g. L Z ur c z dvema odbornikoma, prav mnogo odličnega občinstva iz Novega mesta in okolice.
V dovršenem nagovoru pozdravi načelnik gosp. vodja V. Rohrmann vse zastopnike in mnogobrojno občinstvo ter v glavnih potezah načrta, kako in s katerih pomočjo se je moglo razstavo prirediti. V vzvišenih besedah povdarja, da je bil mogoč tak napredek, kakor ga bode razstava pokazala, le pod modrim vladanjem našega presvitlega cesarja, ki letos praznuje svoj 60-letni jubilej in pod čegar vlado je tudi kmetijski stan mogočno napredoval. Zato mu zakliče trikratni: Slava! In želeč, da bi sadna in grozdna razstava blagodejno uplivala na dolenjsko sadjerejo in vinarstvo , jo otvarja.
Za tem je sledilo ogledovanje razstave.
Omenjam, da je na razstavo poslalo nad 80 posestnikov iz Dolenjske svoje najboljše sadne in grozdne pridelke. Poleg veleposestnikov in č. duhovščine je bil prav mnogobrojno zastopan tudi priprosti — posestnik. Častno je omeniti, da so tudi Kočevci razstavili obilo in izbornega sadja. Imena razstavljalcev naštevati opustim, 62 pr iz n a 1 nih pisem in priznanj, ki se bodo razdelila in katerih imetniki se bodo objavili, povedo jasno, koliko veliko vnetih sad-jerejcev ima Dolenjska, dasi jih ima dejansko še več kot desetkrat toliko. Vsak razstavljavec je imel svoj prostor, kjer so bili njegovi predmeti, zaznamovani s pomologičnimi imeni, lepo razvrščeni.
Vse razstavljeno sadje — samo jabolk nad 100 vrst, koliko je bilo pa hrušk, grozdja itd. — je bilo tako krasno, sveže in ljubko za pogledati, da je bil vsak obiskovalec presenečen, ko se je sam prepričal, kakšno najfinejše sadje prideluje Dolenjsko, o čemur se je dosedaj tako bore malo vedelo.
Poleg tega je imel vsak obiskovalec priliko si ogledati, kako se dandanes sadje in grozdje — najfinejše in gospodarsko — razpošilja po pošti in železnici v zabojčkih, košaricah, zabojih in sadnih sodih.
Da se je mogel vsak prepričati o dobroti razstavljenega sadja in grozdja, je bilo na prodaj ne le razstavljeno sadje in grozdje, ampak zamoglo se je kupiti takoj tudi šolsko sadje in grozdje. Temu vabilu se je odzvalo prav mnogo obiskovalcev. Slednjič je bilo skrbljeno tudi za to, da se je dobivalo na prodaj po primerni ceni pokušnje šolskih vin (beli burgundec, veltinec, silvanec) kar je mnogim dobro došlo.
Ves arangement razstave je napravil na vsakega obiskovalca najboljši utis. Zato je bil obisk razstave že prvi dan — v soboto — prav velik.
Drugi dan v nedeljo — 4. oktobra — se je poleg tega vršil še sadjarski tečaj. Nad 50 gospodarjev in odličnih poslušalcev se je bilo zbralo okoli polu 10. ure dopoludne v šolski sobi kmetijske
šole, kjer je g. vodja V. Rohrmann otvoril tečaj 8 predavanjem :
Katere vrste sadja kaže pomnoževati na Dolenjskem z ozirom na dosedanje uspehe in na bodoči razvoj sadne kupčij e;1 — Ne spada sem, vsebino tega predavanja ponoviti (ker pa bode gotovo g. predavatelj objavil v strokovnih listih), ker je preobširno, glasno odobravanje pa, ki je sledilo, je pričalo, da je vsem iz srca govoril. Ravno tako temeljito je govoril o tem predmetu g. kletarski nadzornik Fr. Gombač. Enako dobro je predaval g. pristav R. Zdolšek: O zadružni porabi in prodaji sadja.
Medtem in potem celi dan prihajali so obiskovalci iz Novega mesta, iz raznih dolenjskih mest in drugih krajev na Kranjskem na razstavo.
Enako močno je bila razstava obiskovana tudi tretji dan.
Tu omenim, da so ta dan zelo obiskovali na mesečni semenj v Novo mesto došli posestniki
To priliko so porabila tudi nekatera vodstva ljudskih šol iz okolice, da so pripeljali na razstavo ljudsko šolsko mladino, kar je posebno pohvalno omeniti.
Posebno prijeten je bil tudi konec sadne in grozdne razstave, ko se je vse razstavljeno sadje razprodajalo.
Lahko se trdi, da je v vseh treh dneh okoli tri tisoč oseb poselilo razstavo, kar je z ozirom na tukajšnje razmere prav veliko.
O priliki te razstave si je ogledalo prav mnogo obiskovalcev uredbo kmetijske šole same in so se mogli prepričati, kako strokovno dovršen gospodarski zavod ima dežela na tem posestvu, kjer se more mlad kmetijski naraščaj pridobiti v vseh strokah kmetijstva najboljše nauke.
Da se je sadna in grozdna razstava v zvezi s sadnim semnjem in sadjarskim tečajem tako dobro obnesla, ima v prvi vrsti zasluge naša Dolenjska in nje vrli gospodarji, ki goje tako izborno sadno drevje in vinsko trto in ki so radovoljno te sadne pridelke razstavili. Ravno tako zaslugo ima novomeška kmetijska podružnica in nje za občni blagor neutrudljivo vneti načelnik g. vodja Rohrmann, kije dosedaj že veliko izborno aranžiranih razstav priredil. Pohvalno moramo nadalje omeniti nesebično delovanje dolenjskih kmetijskih strokovnjakov gg. Aleks. Wu-tscher-ja iz Nemškevasi, Jož. Rudež-a iz Tol-stegavrha. Ivana Belle-ta, sedaj c. kr. kletar, nadzornika na Štajerskem in drugih, ki so dejansko pomagali, da se je vsa razstava dovršeno završila* Hvalo smo slednjič dolžni velesi, dež. odboru za pre* prepustitev šolskih prostorov v svrho razstave, za podelitev denarnih podpor pa dež. odboru, poljedeL ministrstvu in kmetijski družbi Kranjski.
Mnogo koristnega je pokazala jubilejska sadna in grozdna razstava, ki zasluži, da se v gospodarskem oziru izkorisčuje in sicer:
1.	Dejansko prideluje Dolenjska prav obilo in najtinejšega sadja in grozdja. Ta pridelek potrebuje vsled svoje dobrote vsestranske podpore, da se ga spravi v promet. Dolenjska ima v sadjarstvu neprecenljiv vir dohodkov, kojega je treba povzdigniti. V tem oziru bi se tukaj lahko osnovala živahna kupčija zlasti z ozirom na lahki distan do producentov.
2.	Želeti bi bilo, da bi se na Dolenjskem osnovala sadna konservna tvornica, ki bi mogla velikemu delu sadnih pridelkov podeliti trajnejšo obliko in povzdigniti vrednost sadnim pridelkom.
3.	Dolžnost Dolenjske je, da se sama potrudi svojemu sadju in grozdju pridobiti v prometu večjo važnost in znanje. Koliko mest imamo na Slovenskem, kjer bi se lahko prodajalo v obilni meri dolenjsko sadje in grozdje. Dosedaj opažamo pač, da Vipavci in Brdci prodajajo svoje sadje po Slovenskem in po nemških krajih; ravno tako lahko bi to storili Dolenjci. Sadni pridelki so istotako izborni, pa tudi grozdja bi se lahko prav mnogo spečalo.
4.	Pri tej razstavi je Dolenjska zopet pokazala, da je pristopna napredku in da sama napreduje, zato je le želeti, da bi se v bodočnosti osnovale tudi iz drugih kmetijskih strok take krajevne razstave, kojih prireditev je lažja in manj velja, ki pa bi mogočno vplivale na razvoj in povzdigo dotične kmetijske panoge.
Mesta in zadružna prodaja mleka.
Prebivalstvo po mestih raste vedno bolj in to dejstvo stavi za živinorejce, ki prebivajo v njih bližini, vedno večje zahteve glede zadostne preskrbe s tistimi važnimi živili, ki se morajo vsak dan rabiti sveža. Semkaj spada v prvi vrsti mleko, ki se od vseh stranij dovaža v mesta v zelo različnih množinah, odvisnih od velikosti dotičnega kraja. Če kmetje iz okolice velikih mest ne morejo zadostiti vsem potrebam, potem se dovaža mleko tudi iz oddaljenih krajev.
Vpoštevanja je vredno, da sc dandanes vrši preskrba mest z mlekom na način, ki je že več ali manj urejen. V mesta dovedeno mleko predelajo ali večje družbe (zadruge) proizvajalcev, t. j. ga sčistijo, pasterizirajo in primerno ohlade, predno ga oddado naravnost konzumentom, brez posredovanja prekupcev ; ali pa zasebniki, veliki trgovci z mlekom, na deželi nakupijo mleka, ga primerno predelajo in zalagajo ž njim potem male trgovce, branjevce i. t. d., ki ga še le oddado konzumentom. Prvi način preskrbe zagotavlja mestnemu prebivalstvu dobro, nepokvarjeno mleko, dočim se v drugem slučaju mleko dostikrat
hotč ali nehoteč izpremeni, ker pride po tolikih ovinkih od proizvajalca do konzumenta.
Mestno prebivalstvo se je že navadilo, da spoznava razloček med mlekom, ki mu dohaja iz zadružnih mlekarn in med onim, ki ga je dobiti pri trgovcih.
Dasi je mleko iz zadružnih podjetij po navadi nekoliko dražje, vendar ga po mestih bolj cenijo in ga navadno rajši kupujejo, tako da je promet s te vrste mlekom od leta do leta večji. Da je res tako, dokazujejo zmirom rastoče številke o prodanem mleku, ki ga razpečavajo zadružne mlekarne raznih velikih mest. Mleko iz zadružnih mlekaren je že samo ob sebi zajamčeno pristno, pri mleku pa, ki ga imajo naprodaj kupci, skrbi tržna policija za to, da se po-kvarjanje ne vrši v preveč velikih mejah. Sicer je res, da policija ne more odkriti vsakega slučaja, ko se je mleko ponarejalo, in krivca izročiti oblasti, da ga zadene pravična kazen. Vendar pa vkljub temu dostikrat izsledi take brezvestne sleparje in jih naznani sodniji, ki jih občutno kaznuje, kakor spriču-jejo mnoga taka poročila, ki jih je brati v časnikih. Skoro vsako mesto je izdalo predpise, ki urejujejo promet z mlekom. Da se ti predpisi izpolnjujejo, za to ima skrbeti tržna policija. Dostikrat se pa v teh predpisih nahajajo prav čudne in neumestne določbe, kar pa je razumljivo, ker je bilo do nedavnega časa celo učenim ljudem neznano, kakšne lastnosti ima mleko.
V tem pogledu se kaže vedno bolj potreba, da se izdado enotni predpisi, ki ne bodo že tako vedno tlačenega kmeta enostransko še bolj stiskali, ampak bodo v prvi vrsti imeli vplivati, da bo producentovo mleko tudi res nepokvarjeno prišlo konzumentom v roke. Koristno bi bilo seveda, da bi se mleko prodajalo le potom zadrug. S tem bi se namreč znatno olajšala kontrola nad mlečno kupčijo, na drugi strani bi pa tudi konzument imel jamstvo, da dobiva dobro, nepokvarjeno mleko. Na ta način bi odpadli tudi prekupčevalci, ki znajo vedno zvaliti krivdo na kmeta, če čujejo pritožbe o mleku. V vsakem večjem mestu bi se morala napraviti nabiralnica, kamor bi se oddajalo vse mleko. Potem, ko bi se preiskalo in se predelalo tako, kakor je to običajno po mlekarnah, bi se šele smelo oddajati konzumentom. Na ta način bi bil omogočen tudi urejen promet z mlekom, ker bi se dalo natanko dognati, koliko mleka potrebuje to mesto in koliko drugo. Dandanes pa imajo po nekaterih mestih preveč mleka, dočim ga v drugih močno primankuje. Tako pa, kakor smo povedali poprej, bi se moglo preostajajoče mleko uvažati v tiste kraje, ki bi ga imeli premalo. Največje važvosti pri teh preuredbah bi bilo pa to, da bi potem odpadli prekupčevalci. S tem bi pridobili živinorejci, še več pa konzumentje sami.
Ako hočejo kmetje pod pritiskom gospodarskih j razmer zvišati mleku ceno, potem se poloti velika nevolja meščanov, katerim se itak zdi predraga mešanica, ki jim jo prodajajo prekupci. Opravičenim zahtevam živinorejcev se v takih slučajih navadno najbolj ustavljajo trgovci z mlekom in jim prekrižajo račune ter spravijo poleg tega kmeta v slab glas. Zato je treba vedno povdarjati prednosti zadružne organizacije tudi v prometu z mlekom, ker daje samo ta način jamstvo, da dobiva konzument čisto, dobro in nepokvarjeno mleko, živinorejec pa dobi za svoje blago primerno boljše cene.
Uporaba trtnega rož j a kot krmilo.
Dvorni svetnik Portele piše o tem v ,,Wiener-1 andwirtsehaftliche Zeitung11 z dne 12. septembra t. 1. sledeče:
Namen teh vrst je, da opozorim čitatelje na krmilo, ki je vredno vsega upoštevanja osobito v vinogradnik krajih in v letih, ko premanjkuje piča. To krmilo je namreč navadno rožje, ki se dobiva v vinogradih in se vsaj v Avstriji, uporablja večinoma samo kot gnojilo ali kurivo. Enoletno rožje ima v svojem notranjem delu, namreč v cevnih povezkih in strženih žarkih mnogo redilnih snovi, ki jih uporablja trta spomladi, ko začne poganjati.
Ako se rožje, ki odpade vsako leto za časa režnje, na primeren način pripravi, to je razreže, zmečka in raztrže in zamorejo s tem živali lahko sprejemati redilne snovi, ki se nahajajo v njem, uporablja se rožje v živinoreji, prav lahko kot nadomestilo za seno. 100 kg pripravljenega rožja je ednako glede redilnosti približno 55 do 60 kg prav dobrega travniškega sena.
Živina jč primerno razdrobljeno in raztrgano rožje prav rada in lahko se prezimi ž njim tudi mlečno živino, ne da bi se bilo bati, da živali zaostanejo v mlečnosti.
Ako nas razmere k temu silijo, zamore se polagati pripravljeno rožje živini tudi brez drugih krmil, in sicer se priporoča 15 kg razdrobljenega rožja na dan za vsako veliko živino srednje teže. Bolj primerno se pa zdi, če se polaga samo po kg te krme na dan in se ji doda sena (3 kg), pese ali drugih krmil (tudi vinske tropine).
Na Francoskem se dela v nekaterih krajih iz podelanega rožja neka vrsta ensilaže na ta način, da se rožje (kakor zelje) v plasteh stlači in polije s solno vodo (O15 kg soli na 100 kg rožja). Ako se ne more odrezanega rožja koj podelati, priporoča se, naj se potlači v snežnem kraju v večje kupe; na ta način ohrani sc do pozne spomladi sveže in se le malo posuši.
Nekaj številk naj pokaže, kakšno važnost bi imelo razdrobljeno rožje kot krmilo za vinorodne avstrijske kraje. V Avstriji se nahaja po podatkih „Statistične letne knjige kmetijskega ministerstva za 1. 1907.“ okoli 240.000 ha vinogradov.
Odpadek rožja pri obrezovanju trt računa se lahko, različno z ozirom na razdaljo trt v vinogradih, vzgojo trt, krajevno lego, in trtno vrsto, s 2000 do 4000 in celo 5000 kg za hektar, ('e vzamemo pridelek samo z 2000 kg rožja, pridela se v vinogradih cele Avstrije vsako leto nič manj kot 4.800.000 q rožja. ki odgovarja, kar se tiče redilne vrednosti, 2*6 do 2 !) milijonom q travniškega sena, ako bi se podelalo. H temu prihaja še to, da se dobi to krmilo v omenjeni množini vsako leto, če tudi je vsled nenavadne suše pomanjkanje piče.
Se bolj drastično se vidi ta slika, ako vzamemo n. pr. samo Dalmacijo v poštev, kjer se ne more živinoreja, kakor znano, radi pomanjkanja krme tako povzdigniti, kot bi se želelo, če tudi se v to mnogo dela. V Dalmaciji se nahaja okoli 80.000 ha vinogradov, ki dajo po gornjih računih vsako leto 1.600.000 q rožja; to odgovarja vrednosti glede redilnih snovi okoli 900.000 q travniškega sena. Po statističnih podatkih kmetijskega ministerstva pridelalo se je v Dalmaciji v letu 1907. na 10.501 ha travnikov 89.252 q sena, torej okoli desetina onega, kar se nahaja v rožju, če gledamo na redilne snovi v krmilu.
Za podelovanje trtnega rožja v krmilo, uporabljali so se na Francoskem že pred letom 1890. stroji za drobljenje rožja (brogeurs de sarments de vigne). Izdeljujejo se za ročno delo in za strojni obrat. Kočno delo s temi kombinirami mečkali je pa nekoliko težavno in gosp. Wibmer v Ptuju je potreboval za vrtenje ročnega stroja štiri može; na vsakem ročaju morala sta vrteti po dva. Na ta način se dobi v eni uri 60 do 70 kg zdrobljenega rožja. Kjer je mogoče, uporabljati bi se morala zato mečkala na strojni obrat, na katerih bi zamogli drobiti rožje proti primerni odškodnini posestniki celih občin ali člani posameznih zadrug ali društev. Najbolj prav bi bilo, če bi se uporabljali tu naravni viri moči in bi se nastavila mečkala za rožje morda v žitnih mlinih.
Omenjeni stroji bi se dali tudi za mečkanje drugih tvarin v krmila uporabljati, tako n. pr. za drobenje in trganje enoletnega vejevja listnatega drevja, ki se tu pa tam, n. pr. okoli Lovriča v Dalmaciji, uporablja za krmo. Tudi navadno žoltilo (Grenista), ki še raste pogostoma divje na jugu, bodičevje (Ulex), robidovje in enake rastline bi se dale s tem strojem podelati za v sili popolnoma uporabno pičo.
C. kr. kmetijsko ministerstvo namerava v jeseni t. 1. v posameznih vinorodnih krajih, osobito v Dalmaciji, na Primorskem, na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem, kjer je veliko pomanjkanje krme, vpe-
- 307
ljati veliko akcijo za uporabo rožja v krmilo in s tem vspodbuditi vinogradnike h trajni uporabi te do sedaj premalo upoštevane piče. Ako zadobijo naša razmo-trivanja v širnih kmetijskih krogih zanimanje za nameravano vladno akcijo, se namen teh vrstic doseže.
Tako dvorni svetnik Portele. Mi bi h temu poročali še, da je obljubilo kmetijsko ministerstvo za goriško deželo štiri stroje za drobljenje rožja. Nastavijo jih v onih krajih, kjer je pomanjkanje krme in se nahaja kak parni ali bencinov motor ali vodna moč, ki bo stroje gonila. Priporočamo zato, naj naši vinogradniki ne zametajo rožja, marveč naj ga, kakor že zgoraj povedano, koj po režnji denejo še sveže v senco na kup, da se ne posuši.
Jesensko gnojenje.
Travnikom in njivam gnojiti je pač ravno tako potrebno, kakor človeku hrane. Mi moramo jesti sicer v obilni meri, če hočemo krepki in zdravi po zemlji migljati, zemlja potrebuje gnoja, če nam naj rodi. Njivam se še v tem oziru ne godi tako velika krivica — pa travnikom — kdo zmisli na gnojenje teh. Marsikateri še naprednega kmeta zasmehuje, ki gnoji travnike, češ, je pač škoda gnoja, ki ae zvozi na travnike, ko ga je tako treba za njive in vinograde. Drugi zopet pravijo, kako bi pa gnojili travnike, ko nam še za polje gnoja primankuje. Res je, da imajo malokje hlevskega gnoja v obilici in posebno za travnike na razpolago, vendar je temu prav lahko pripomoči in sicer z umetnimi gnojili. Dobivajo se ta pri kmetijskih družbah, gospodarskih zadrugah in pri nekaterih trgovcih, vendar je treba biti kmetovalcu pri nakupu umetnih gnojil previdnemu in jih naj kupuje vedno le ali pri kmetijskih korporacijah ali pa pri dobro znanih in vestnih trgovcih, ki jamčijo za vsebino hranilnih snovij v umetnih gnojilih, kakor ista prodajajo.
Največ sleparstva se v tem oziru godi pri fos-forovih gnojilih, to so Tomasova žlindra in super-fosfat, ki ne vsebujeta vedno eno in isto množino hranilne snovij fosforove kisline. Tomasova žlindra vsebuje v 100 kg 11 do 23 kg v zemlji raztopne fosforove kisline, superfosfat 12 do 21 kg v 100 kg. Cim več fosforove kisline ima Tomasova žlindra ali superfosfat, tem izdatnejša sta ter stane 1 kg fosforove kisline 32 do 36 vinarjev. Treba je torej pri nakupu teh gnojil vedno le na to paziti, da tudi to dobimo, kar plačamo.
To pa še ni vse, če gnojimo s Tomasovo žlindro ali superfosfatom, četudi vsebujeta mnogo fosforove kisline, takšno gnojenje je enostransko, torej nezadostno, ampak gnojiti je še treba obenem tudi s kalijem, ki je za rastline in za njihovo organično življenje neobhodno potrebna hranilna snov. Mnogo se
je že govorilo in pisalo, da moramo poleg Tomasove žlindre ali superfosfata gnojiti tudi s kalijevimi gnojili, to je s kajnitom ali 40 odstotno kalijevo soljo, če hočemo doseči kakor najbolj mogoče visoke pridelke. Mnogi poskusi z umetnimi gnojili so pokazali, da je bila letina vedno le tam najboljša, kjer se je gnojilo s kalijevimi ali fosforovimi gnojili. Za njive, vinograde in hmelj še moramo razun z imenovanimi gnojili gnojiti tudi s čilskim solitrom. Travniki to gnojilo prav lahko pogrešajo in se to gnojilo na travnikih večinoma tudi ne izplača, ker je predrago.
Za naše slovenske kraje je kot kalijevo gnojilo 40 odstotna kalijeva sol ali kalijeva gnojna sol najbolj priporočljivo, ker je najcenejše in najizdatnejše kalijevo gnojilo. Kajnit je sicer tudi prav izvrstno kalijevo gnojilo, vendar je za naše južne pokrajine predrag, kar je iz sledečega razvidno. 100 kg 40 odstotne kalijeve soli stane 12 do 15 kron in ima v sebi 40 kg hranilne snovij kalija in stane potemtakem 1 kg kalija 30 do 37 */2 vinarjev. 100 kg kajnita ima v sebi 12 kg kalija ter stane 5 do 6 K, torej 1 kg kalija 50 do 61 */2 vinarjev. Vsled tega bodemo torej za gnojenje vedno le 40 odstotno kalijevo sol jemali, ker je potrebujemo le eno tretjino od potrebne množine kajnita in sicer na 1 hektar:
Za travnike 150 do 250 kilogramov kalijeve soli, kajnita pa 500 do 700 kilogramov.
Za žita 100 do 200 kilogramov kalijeve soli, kajnita pa 400 do 600 kilogramov.
Za vinograde 250 do 300 kilogramov kalijeve soli, 750 do 900 kilogramov kajnita.
Za 1000 rastlin hmelja 40 kilogramov kalijeve soli, kajnita pa 120 kilogramov, če hočemo isto množino kalija v zemljo spraviti, ko s 40 odstotno kalijevo soljo.
Razun tega pa si še pri gnojenju s 40 odstotno kalijevo soljo prihranimo mnogo na voznih stroških, ker potrebujemo vedno, kakor že omenjeno, le eno tretjino 40 odstotne kalijeve soli od potrebne množine kajnita.
Fosforovih gnojil se pa vzame na 1 hektar:
Za travnike 600 do 800 kilogramov Tomasove žlindre, 400 do 500 kilogramov superfosfata.
Za žita 300 do 350 kilogramov Tomasove žlindre 300 do 500 kilogramov superfosfata, 250 do 300 kilogramov superfosfata, 100 do 300 kilogramov čilskega solitra.
Za vinograde 400 do 600 kilogramov Tomasove žlindre, 300 do 500 kilogramov superfosfata, 250 do 300 kilogramov čilskega solitra.
Za 1000 rastlin hmelja 80 kilogramov Tomasove žlindre, 80 kilogramov superfosfata, 40 kilogramov čilskega solitra.
Kdor bode torej pravilno gnojil, temu tudi uspeh ne bode izostal. Seveda ni čuda, če se je že marši-
kateri kmetič v umetnih gnojilih varal, kajti slišal je slaviti Tomasovo žlindro, kako čudežno po njej trava ali druge rastline rastejo: kupil je vrečo žlindre in jo potrosil na poljubnem prostru, kako daleč je pač prišel, ali se je pa vsedel kakšnemu brezvestnemu agentu na limanice ter kupil slabo in ničvredno blago. Potem seveda ni čuda, da ni bilo uspeha. Tako prevar? ega kmeta je potem pač težko za pravilno inaei.io gnojenje pridobiti, ker misli, da se potem z /sakim umetnim gnojenjem godi sleparija, ne pride rm pa na m, da je v prvem oziru neuspeha krivo njegovo napačno ravnanje z umetnim gnojem. Uspeh umetnega gnojenja ne sme nikdar izostati če gnojimo pravilno, to je s kalijevimi in fosforovimi gnojili. Velikokrat je tudi učinek v prvem letu prav neznaten ali majhen, gotovo izvrsten je pa v drugem ali tretjem letu.
Konečno še kratko nekaj o porabi umetnih gnojil: 40 odstotna kalijeva sol ali kajnit se lahko vedno s Tomasovo žlindro ali superfosfatom dobro skupaj pomešano na travnikih samo potrosi; na njivah se ta zmes 1 teden pred setvijo plitvo podorje ali dobro zavlači, v vinogradih in pri hmelju zakoplje in sicer se vse to zgodi najbolje v jeseni. Če so žita že posejana, se ta zmes gnojil lahko tudi po vrhu potrosi, ko so žetve že dobro ozelenele, (-ilski soliter pa se rabi vedno le v spomladi. Dobro je tudi travnike v jeseni pred tt-osenjem gnojil po dolgem in širokem s travniško brano za mah, in kdo te nima, z navadno brano prebranati, posebno je to zelo koristno za travnike, ki so zelo mahoviti.	P.
Nekaj misli k povzdigi naše sadjereje.
Bilo bi odveč dokazovati, da je sadjereja jako važna panoga kmetijstva, saj je to dognana stvar. Vprašanje je le, kako bi se dala pri nas sadjereja povzdigniti in spraviti v tak tir, da bi imel naš kmet od nje tisti dobiček, ki bi ga lahko imel, pa ga sedaj nima. To vprašanje bi se dalo rešiti le na podlagi pouka in zadružništva.
1.) Pouk naj bi dala že ljudska šola, ki bi se na deželi sploh morala ozirati na kmetijsko znanje. Nobeni šoli naj bi ne manjkal vrt; če ni mogoče, da bi bil čisto zraven šole, pa naj bo drugje, samo da je na primernem kraju. — Za pouk odraslim naj bi se ustanovilo vsaj v vsakem okraju po eno drevesnico, v kateri naj bi izučen sadjerejec gojil tiste vrste sadja, ki so za dotičen okraj primerne. Ondi bi kmetje dobili praktičen pouk, katerega naj bi vodil v zvezi s teoretičnim poukom deželni ali državni učitelj sadjerejec. Za vzdrževanje okrajnih drevesnic naj bi prispevala država, dežela in občine, kmetom pa naj bi se sadna drevesca oddajalo brezplačno ali
pa vsaj za nizko ceno. Občine same pa bi lahko ‘še posebej dale dober vzgled s tem, da bi dale ves lasten primeren svet vzorno zasaditi s sadnim drevjem in bi potem tudi skrbele za pravilno gojitev drevja. S tem bi bil sadjerejski pouk najbolje organiziran ker bi tudi najbolj zanikrn kmet že iz radovednosti ali pa samozavesti, češ, saj se tudi z mojim denarjem to-le napravlja — vsaj časih pogledal in se nehote čemu priučil ter uveril, kak razloček je med pravilno gojenim in pa samemu sebi prepuščenim drevjem.
Pouk v obiranju, vlaganju za zimo in razpošiljatev dalje pouk o sušenju, kuhanju (marmelade, šoki) in stiskanju (vina) sadja, pa naj bi oskrbele okrajne sadne razstave. Te razstave naj tudi doženejo, katera vrsta sadja najbolje uspeva v okraju in katera vrsta je najbolja za izvoz in katera za drugo uporabo. Tu bi bila tudi najlepša prilika za boj proti žganju in pivu kateri pijači naj bi izpodrinil zdrav in okusen sadjevec. Tu je morda iskati glavno težišče kranjske, štajerske in koroške sadjereje. Te razstave naj bi prirejale sadjarske zadruge, o katerih bo še kasneje govora. Končno naj bi podrobni pouk o vsem sadjarstvu oskrbovali naši sadjarski in drugi ljudski listi.
2.) Zadruge. Izkoriščanje sadjereje moramo postaviti na zadružno podlago, kajti le na ta način bomo dosegli zadostnih vspehov. V to svrho naj se ustanove sadjarske zadruge, ki bodo skrbele za ugodna tržišča našemu sadju in njega proizvodom, in ki bodo organizirale prodajo sadja in njega izdelkov na način, kakor se to godi z mlekom in mlečnimi izdelki v mlekarskih zadrugah. Dalje naj bi te zadruge preskrbovale svojim udom potrebne stroje in posode za izdelavo sadnega vina, marmeland, sokov, sira; za sušenje krhljev, hrušk, češpelj i. t. d., — ali pa naj bi zadruga proizvajanje sadnih pridelkov vzela v svoje lastne roke.
Ustanovile pa naj bi se tudi posebne zadruge za izdelavo praktičnih zabojev za eksportno sadje, da bi bilo vse v domačih rokah. V kolikor pa bi se dali vporabiti iz vrbja pleteni izdelki, pa naj bi se radi istih stopilo v zvezo z našimi vrlimi pletarskimi šolami.
Te splošne opazke za danes; v bodoče pa se bomo podrobno bavili s sadjerejo.
Našim štajerskim članicam!
Naša gospodarska organizacija na sp. Štajerskem napreduje; število članic narašča od dne do dne. Da pa bode naša organizacija v vsakem oziru uzorna, je potreben vsestranski pouk vzlasti za one, kateri so poklicani voditi naše zadruge. Razun tega je potrebno da prešinja naše zadrugarje vedno bolj in bolj duh skupnosti in razumevanje skupnih teženj;
— 309
končno pa moramo tudi misliti sedaj, ko bode skoraj popolnoma izvedena organizacija denarnega zadružništva, na razne druge vrste zadrug. Da pa bode mogoče vse te naloge izvesti, je potreben ožji stik med članicami v posameznih okrajih. Radi tega hočemo izvesti tekom prihodnjih mesecev organizacijo zadružnih okrožij na sp. Štajerskem.
Zadružno okrožje bo obsegalo kakih 10 zadrug, ki se nahajajo v jednem ali dveh sosednjih okrajih. Vsako okrožje bode imelo svojega načelnika, podna-čelnika in tajnika, kateri se bodo volili izmed čini-teljev zadrug okrožja. V vsakem okrožju se mora vršiti vsako leto najmanj jeden okrožni zadružni shod in sicer vsako leto menjajoč se na sedežih zadrug, ki pripadajo okrožju.
Na okrožnem zadružnem shodu se bodo razpravljala pereča zadružna vprašanja, posvetovalo o na-daljnem organizatoričnem delu ter bo dana prilika vsem činiteljem zadrug od tam navzočih zastopnikov „Zadružne Zveze11 dobiti vsa potrebna pojasnila in pouk glede raznih zadružnih vprašanj. Velik pomen okrožnih zadružnih shodov leži v tem, da je dana prilika vsem zadrugam stopiti v ožji stik z Zadružno Zvezo in da se morejo posamezni činitelji zadrug v medsebojnem občevanju marsikaj naučiti.
Teh zadružnih shodov se naj udeležijo v naj-obilnejšem številu člani zadruge, kjer se vrši shod, nadalje pa tudi člani zadrug, v prvi vrsti činitelji (člani načelstva in nadzorstva ter tajniki), ki pripadajo okrožju.
Članice! Skrbite za obilno udeležbo na okrožnem zadružuem shodu, kjer se bodo razpravljala važna zadružna in gospodarska vprašanja.
Prvi zadružni okrožni shod se vrši za posavsko zadružno okrožje v nedeljo dne 25. t. m. v Artičah.
Zadružna Zveza v Ljubljani.
(Oddelek za Štajersko v Mariboru.)
Kronika Zadružne zveze.
Zadružna okrožja na Spodnjem Štajerskem. Vsled sklepa pododbora Zadružne Zveze v Mariboru dne 25 septembra 1908 so se ustanovila sledeča zadružna okrožja.
1.	) Maribor (2), Studenci, Št. Lovrenc nad Mariborom,
Marenberg, Št. Peter niže Maribora, Orehovavas, Svečina, Sp. Polskava, Jarenina (2), Sv. Lenart, Sv. Benedikt v Slov. Gor.
2.	) Vurberk, Hajdina, Št. Janž, na Dravskem polju, Št.
Lovrenc na Dr. Polju, Cirkovci, Ptujska Gora.
3.	) Ljutomer, Križevci, Svetinje.
4.	) Konjice, Zreče, Žiče, Prihova, Oplotnica, Poljčane,
Makole, (2), Stoprce, Frankolovo, (2), Laporje, Sv. Ku-mgunda na Pob,
5.	) Zibika, Št. Peter na Medvedovem Selu, Sv. Ema, (2)
Podčetrtek, Slivnica pri Celju, Dobje, Št. Vid pri Gro-belnem, Ponikva, Slatina.
6.	) Celje, Laško, Petrovče, Št. Peter v Savinjski dolini,
Št. Jur ob juž. žel. (3), Št. Jur ob Taboru, Polzela, Dobrna, (2) Novacerkev, Trbovlje.
7.	) Artiče, Dobova, Pišece, Videm, Brežice, (Lastni dom.)
Slevnica, Koprivnica, Rajhenburg, Loka pri Zidanem-mostu.
8.	) Šmartin na Paki, Mozirje, Gornjigrad, (2), Ljubno,
Luče (2); Rečica ob Savinji, (2).
9.	) Šmihel pri Šoštanju, Škale, Št. lij pri Velenju, (2),
Št. Ilj pod Turjakom (2), Slov. Gradec (2).
Promet Zadružne Zveze
koncem meseca septembra 1908.
Predmet	Dati		Imeti	
	K	h	K	h
Račun blagajne		1,063.066	68	1,062.609	65
,	posojil ......	77.943	38	7.722	07
„	diskonta		208.307	—	4.071	77
„	tekoči s članicami	18,629.264	81	19,188.576	53
„	bančni 		14,693.104	59	14,235.051	10
vlog		— ' '	—	90.000	—
„	efektov ......	29.536	67	3.822	30
.,	inkasa		24.813	54	24.889	88
„	kuponov 		84	88	148	20
obresti ......	222.236	70	276.574	67
, proviz. in delkred.	—	—	2.875	79
,	deležev	60	—	235.290	—
„	uradnih		50.238	46	32.420	83
.	Nar. Gospodarja	5.173	10	4.458	08
„	komisijonalni . .	33.123	91	32.947	32
hiše in inventarja	181.748	22	4.604	66
„	raznih ......	12.387	89	13.723	66
„	zgube in dobička	11.265	58	11.303	75
„	rezerv, zakladov .	—	—	11.265	15
Skupaj . . .	35,242.355	41	35,242.355	41
Denarni promet............... K 70,484.710" 82
Od tega v bilanci za 1. 1907.	, 18,838.050 • 30
Cisti promet do 30. sept. 1908 K 51,646.660 • 52
Zadružni pregled.
Pouk o mlekarskih napravah. Mlekarski odsek za Avstrijo je sestavil poseben pododbor, čegar naloga bo, da bo prodajal strokovnjaška mnenja o načrtih za mlekarske stavbe in druge naprave. Pododbor bo načrte le preizkusil, ne bo pa tudi sam izvrševal dotičnih del. Tudi se namerava, tekom časa izdati vzorne načrte in navodila za različne vrste mlekarn in sirarn, Kolikor je to možno na podlagi načrtov in poročil, bo pododsek projekte in načrte odobroval ali predlagal primerne izpremembe. Primerna sodba bo seveda dostikrat mogoča še-le potem, ko bi se na licu mesta ogledalo vse pri tem merodajne okoliščine. Tiste mlekarne, ki bi hotele dati svoje načrle preizkusiti pri tej komisiji, jih imajo poslati na Dunaj, I. Schauflergasse, 6. Vloga mora
— 310 -
obsegati: a) Izpolnjeno vprašalno polo, ki jo je dobiti brezplačno pri komisiji, b) Sledeče načrte: 1) načrt o legi v merilu, ne manjšem nego 1:360, na katerem so vrisana stavbišča in strani sveta; 2) skica o površini, iz katere je razvideti, kam se površina nagiba, 3) tlorise vseh stavb in načrte istih v prerezu v merilu 1:100. — Poleg tega je načrte napraviti tako, da je iz njih razvidna lega in demen-zija opravilih predmetov (kotli, stroji i. t. d.), dalje dova-jalniki za neposneto mleko, posneto mleko in pinjeno mleko siratko, gorko in mrzlo vodo in paro; orodje za razsvetljavo; naprave za prezračevanje; velikost vrat (svetla višina in širina) in vrsta vrat (z eno ali z dvema durni-cama) in slednjič kanalizacija. Dalje je treba doposlati stroškovnik za stavbe in spravo. Honorar za predskušnjo znaša 20 kron. Nagrada za celotno preizkušnjo se določi na podlagi predskušnje po obojestranskem dogovoru. Ce se ne doseže soglasje, zapade taksa za predskušnjo in se načrti in vprašalne pole vrnejo, če pa pride do objestranskega sporazuma, se taksa vračuna v pravo nagrado. V slučaju, da bi si bilo treba razmere ogledati na licu mesta, se stroški za pot in dnevnine zaračunijo po dogovoru.
Rajfajznovke v Švici. Švicarske rajfajznovke, ki jih spretno vodi župnik Traber, razvijajo prav živahno delavnost. Prva je bila ustanovljena 1. 1902, koncem 1. 1907 pa jih je bilo že 91. Vse skupaj so imele 5533 članov in skupnega prometa 22 milijonov in pol frankov. Te zadruge so si za denarno sporavnava osnovale banko v St. Gallen, ki je lansko leto imela nad 5 milijonov frankov denarnega prometa.
Stavbinske zadruge na Nemškem. Ta vrsta zadrug se je na Nemškem v primeri z drugimi deželami jako močno razvila. L. 1907 jih je delovalo nič manj kot 747. Poslovni uspehi so znani od 542 zadrug, ki so imele 138.093 članov. Teh 542 zadrug je ves čas svojega obstanka postavilo 12.714 hiš, za kar so znašali stroški 240 milijonov mark. Lastnega premoženja (deležev in rezervnih zakladov) so imele 29‘8 milijonov mark, tujega obratnega kapitala pa 215 7 milijonov mark.
Belgijske kmetijske zadruge. V Belgiji deluje okoli 540 kmetijskih zadrug, od katerih jih je samo 265 združenih v zadružno zvezo. Te zadruge imajo tudi svojo t. zv. glavno zadrugo, od katere je I. 1907 vzelo 30 zadrug posojil v skupnem znesku 242.550 frankov. Nasproti temu in kot dokaz, kako je varčevanje in nalaganje denarja zelo razvito pri belgijskih kmetovalcih, se navaja dejstvo, da je imelo 235 kmetijskih zadrug koncem I. 1907 odvišnega denarja za 6,322.638 frankov. Tudi te velike vsote so bile vložene pri glavni zvezi.
Nabavne zadruge danske. Zveza danskih nabavnih zadrug, katere se skoro vse nahajajo po vaseh, je objavila statistiko teh zadrug, iz katere podajemo naslednje podrobnosti. Vkupno je bilo teh zadrug 1.300, a pozivu, da bi poslale podatke, se je odzvalo samo 660 zadrug, in od teh zadnjih jih je poslalo točne podatke samo 632. Te poslednje zadruge so imele skupaj 89.773 zadružnikov, ali povprečno vsaka po 142. Nabavile so in oddale svojim članom raznih potrebščin za 30,576.035 danskih kron, ali povprečno vsaka za 48.557. V 658 zadrugah so jamčili člani solidarno za zadružne obveze, in samo 2 sta bili osnovani z omejeno zavezo. Koncem leta je 563 zadrug razdelilo na račun skupnega dobička 1,700.237 kron, in sicer 113 po 5°/o, 67 po 6°/o, 79 po 8°/o in 72 po 12°/o. Za rezervne zaklade je 426 zadrug odločilo vsega skupaj 98.000 kron in ima vsaka zadruga povprečno 2.300 kron rezervnega fonda. Od 595
zadrug je imela prostore v najemu 101, druge so vse imele svojo lastno streho in zaloge, katerih vrednost znaša 3,705.951 kron.
Gospodarske drobtine.
Zvišanje tarifa na Južni železnici je navzlic ugovorom železniško ministerstvo že odobrilo. Uvede se z novim letom. Južna železnica bo imela od tega zvišanja okroglo 5 milijonov več dohodkov.
V domačem kraju domače vino! To naj bo geslo našim gostilničarjem pri kupovanju vinal Pri nas imamo tako dobro kapljico, da ni treba hoditi našim gostilničarjem po vina v tuje kraje. Naši gostdničarji naj točijo naše vino. To zahteva naša čast in naš blagor! Bodimo torej zavedni in zahtevajmo povsod domače vino, ki se dobi po zmernih cenah in v prav dobri kakovosti po naših goricah!
Razmerje med poljedelstvom in industrijo. Dunajsko kulturno in politično društvo se je poprijelo veliko obetajočega dela na skupno korist poljedelstva in industrije. Namerava sklicati v kratkem veliko anketo zastopnikov poljedelstva, industrije in obrtnikov. Anketa bo imela namen zbrati materijal, da se razmerje teh treh skupin producentov spravi v soglasje. Anketa bode omogočila temeljiti kontra-diktorični razgovor med zastopniki industrije in denarnih organizacij ter se bode pečala z vprašanjem o uvedbi statistike v industrijski produkciji. Ta statistika je zelo potrebna, ker nam daje zanesljiv temelj za zdravo trgovsko politiko in gospodarsko zakonodajstvo. Dosedaj imamo v Avstriji samo statistiko o poljedelskih produktih.
Podpora po suši na Štajerskem. Vlada je nakupila seno in slamo, katera se bodedelila živinorejcem proti plačilu 4 krone za meterski stot sena in 2 kroni za meterski stot slame. Določilo se je za posamezna spodnještajerska okrajna glavarstva; Maribor (sena) 1250 (slame) 2187 me-terskih stotov, Ptuj 5000 — 8748, Ljutomer 3550 — 6561, Konjice 1250 — 2187, Mozirje 1250 — 2187, Brežice 1250 — 2187, Celje 2500 — 4374. Okrajni pomožni odbori so ali še bodo te dni določili, kateri posestniki dobe podporo. Seznam podpirancev dobi zaupen mož (župan), kateri bo v družbi z 1 ali 2 zaupnikoma na železnični postaji prevzel seno in slamo, jo pregledal in delil. Plačilo bo tudi on sprejemal. Posestnik, ki si svojega sena in slame ne bo odpeljal v 24 urah s kolodvora, bo zgubil pravice do tiste krme, in se bo dala drugemu podpore potrebnemu in vrednemu posestniku. Dobljena krma se ne bo smela prodajati naprej. Kdor bi to storil bo kaznovan.
Zatirajte golazen. Meseca oktobra storimo za varstvo sadnega drevja lahko veliko dobrega. Ko smo obrali sadje, je treba drevje osnažiti. Jabolčni tončič vlaga v sadje jajca iz katerih se izležejo črvi v sadju. Ti črvi ali gosenčice imajo ruso glavo, 16 nog, ter so izprva bele, potem poltne barve Ko zapuste sadje, se spuste po tanki niti na drevesno deblo, kjer se skrijejo med razpokline, za skorjo in mah, da prezimijo. Zato je Ireba črvivo sadje vsak dan sproti pobirati in ga takoj živini pokladati, če je pa zrelo, zrezati ga v krhlje in posušiti, črve pa zatreti. Da se odstranijo ti škodljivci sadja, je treba, ko odpade listje, skorjo na drevju s struglo ostrgati, deblo pa pomazati z apnom prav do krone. Drevje ovijmo približno 1 m nad zemljo z rahlimi povresli ali ravnotako debelimi kitami od mehkega sena, lesne volne, stare volnene krpe, ki se pritrdijo z navadnim motvozom na debla. Crez nje se pritrdijo z motvozom kakih 15 cm široki okrajci trdega papirja, ki delajo
nekako streho nad vso napravo. V take pasti se najraje poskrijejo škodljivci, se v njih zabubijo, in te pasti je treba potem meseca prosinca sneti in zažgati. Dobijo se pa tudi nalašč v to napravljene žgalnice s špiritom, ki jih nataknemo na kol, zažgemo v njih špirit in ž njimi takoj na drevju ugonobimo gosenice. Če se je drevje pri obiranju sadja poškodovalo, ga je treba zdraviti.
Krmljenje izbirčnih konj. Izbirčnim konjem je treba pokladati krmo v prav majhnih porcijah. Treba jim je dajati perišče ovsa, kolikor ga pograbimo z eno roko, in če so pojedli, ga zopet polagamo v vedno večjih porcijah. To se obnese zlasti pri konjih, ki počasi grizejo, ki sicer krmo zgrizejo, pa je ne požro. Priporoča se, pokladati najprej oves, potem seno in nato šele napajati. Z ovsom se potolaži lakota, in dočim ga prebavlja želodec, jemlje konj seno, Napačno bi bilo, napajati konja takoj po krmljenju z ovsom, ker splavi voda s sabo več neprebavljenega ovsa.
Orehovo listje in orehove lupinje pobira vsak umen živinorejec v jeseni ter je posuši in dobro shrani. Obojno se da namreč porabiti po letu kot jako dobro sredstvo pri živini, da jo ne pikajo in nadlegujejo muhe, obadi in drugi mrčesi. Treba je to listje in lupinje (namreč zunanje, sedaj še zelene) pustiti prevreli v vodi in potem poškropiti s to vodo, ko se je ohladila, živino. Mali trud pobiranja se vrlo poplača, ker to sredstvo bolje pomaga, kakor vsa druga sredstva, ki se priporočajo po lekarnah in trgovinah in so vzlic visokih cen jako nezanesljiva.
Divji kostanj. Letos je čutiti pomanjkanje krme dan na dan bolj, zato smo primorani iskati si raznih pomočnih krmil. Dobra krma za živino, posebno pa za pitanje prešičev in ovac, kakor tudi kot sredstvo zoper drisko in drugo je plod divjega kostanja, katerega dobimo pri nas v drevoredih mnogo. Divji kostanj ima v sebi dokaj grenčice in čreslovine, koji sestavini živino v čevah zapirati. Če se hoče torej živini pokladati kostanj v večji množini, treba ga je speči ali pražiti, kakor se peče navadni kostanj, s tem zgubi na grenčici in trpkobi. Po praženju ali pečenju vrše se enake spremembe kakor pri pečenju damačega kostanja, prvi je bil prej trpek in grenak, postane pa potem sladak in okusen. Poleg sena in raznega korenstva naj se poklada govedu, ki je določeno za pitanje do 8 in več kilogramov na dan, prešičem početkom pitanja malo, pozneje do 3 kilograme, molznim kravam če hodijo na pašo ali vozijo do 5 kilogramov. Konjem kateri se le polagoma priuče na to krmo, naj se ne poklada nad tri kilograme.
Zakaj raste predenica na travniku, ki se ga pognoji s Tomasovo žlindro, in kako je isto zatreti? Tomasova žlindra je fosfornato gnojilo, ki posebno poživlja rast rastlin stročnic. Detelja je tudi stročnica, in vsled gnojenja jo je sedaj na travniku več kakor poprej. Sicer je detelja tudi poprej rastla, a ker travnik ni bil zagnojen, jo je bilo malo in je bila zanikarna, za to pa niti niste opazili tisto malce predenice, ki je životarila na redki, majhni in zanikarni detelji. Vsled gnojenja s Tomasovo žlindro se je sedaj detelja po travniku razmnožila, bujno rase, in predenica, ki je deteljna zajedalka (ona namreč poganja svoje korenine v deteljna stebla), ima sedaj dovolj ugodne prilike, da se ugodno razvija, in zato je mnogo vidite. Predenica se zatira, če se detelja toliko zgodaj kosi, da predenica ne od-cvete in še ne tvori zrelega semena. S predenico pomešana detelja ni zdrava piča za živino. Tudi s podkopavanjem s predenico zapleveljenih mest se doseže dober uspeh, a tega sredstva ni rabiti, če je travnik čez in čez s predenico pre-prežen. Škropljenje predenice z močno raztopino železnega
vitriola (zelene galice) jo tudi uniči. Tudi tega sredstva ni vselej rabiti, ker veliko stane.
Živalske in rastlinske kuge. Londonsko vseučilišče je izdalo znamenito delo o škodljivcih naših domačih živalij in rastlin. V knjigi je naštetih 119 vrst „kuge” in sicer so razdeljene na škodljivce domačih živalij, sadnega drevja, sočivja, hmelja, zelenjadi, cvetic, gozdnega drevja in jestvin. Posebno temeljita je razprava o zloglasni krvavi uši, katera uničuje sadno drevje po vsej sredni Evropi. Našli so, da krvava uš biva na koreninah in sicer v veliko večji meri, kakor se je do sedaj mislilo. Neuspehi v boju proti tej kugi pripisovati so zlasti dejstvu, da so se do danes premalo ozirali na preganjanje zalege pod zemljo.
Ko se poklada listje, ki se dobi pri obrezavanju repe, naj se poklada početkoma le po enkrat na dan in po malem, ker drugače se poloti živine driska. Pozneje še le naj se poklada dvakrat na dan in več. Priporoča se, naj se pusti, da listje pred pokladanjem nekoliko ovene, sicer pa ne preveč. Ce se ravna na ta način, poloti se živine redkokedaj driska, seveda se mora pa pokladati med dvakratnim krmenjem in zvečer toliko dobre slame, da jo živina žre, kolikor se ji zljubi. Ker ima repno listje v sebi mnogo ščavne kisline, a prav malo apna, se mora posebno če se ga poklada mnogo, dati živini tudi apna ali semlete in presejane krede. Odrastli živini naj se da vsak dan 80 do 100 gramov. Napaja naj se živino kakor navadno.
Vabilo
na
izredni občni zbor
Mlekarske zadruge na Brezovici,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 8. novembra t. 1. po krščanskem nauku v šoli na Brezovici.
Dnevni red:
1.	Naprava ledenice.
2.	Sklepanje o določitvi pristopnine prihodnje pristopajočih zadružnikov.
3.	Slučajnosti	Načelstvo.
NESTLE-J1
eva
mokazaoiroke
Priznano redilno sredstvo Za zdrave in bolne olroke kakorludi za bolnena želodcu Obvaruje 10 odstranjuje otročjo drisko inbluvajtčrevesni katar. Knjižica: Otroška hranitev zastonj pri NESTLE Dunaj I.Biberstrassell.
Tropinovec in droževec
oddaja večje množine po K V80 liter „Kmetijsko društvo v Vipavi'.
Prinfirnjin ee ■ Vzajemna zavarovalnica proti požarnim ško-rnpuiUUd. oo i dam In poškodbi zvonov.
Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša.
Računski zaključki.
Hranilnica In posojilnica v Ljubnem,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XIV. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 182, v upravnem letu pristopilo 4, izstopilo 15, koncem leta 1907 171.
Prejemki.	Denarni promet.	Izdatki.
	Kron		Kron
Deleži — vplačani . .	4 —	Deleži izplačani . . .	132 —
Hranilne vloge s kap.		Hran. vloge dvignjene .	149.933 01
obrestmi		209.958-16	Obr. hranil, vlog izplač.	1.190 08
Vrnjena posojila . . .	33 261-20	Obr. hran. vlog kapit.	20.660 63
Tekoči račun z člani .	86 000 -	Dana posojila. . .	23.714-—
Tekoči račun z Zvezo	70.043 42	Tekoči račun z člani	21 500 —
Obresti tekoč, računa .	6.850 18	Tekoči račun z Zvezo	27.850 18
Upravni		97 74	Prehodni		23-25
Inventar neprem. (pos)	300 —	Darila		140 —
Plačane obr. od posojil	6590-87	Dividende		111-12
Plačane obr. tek. rač.		Upravni in urad. stroški	1.267 40
z člani		4.337 53	Rentni davek in nepo-	
Pristopnine ....	12-—	sredna pristojbina .	359-90
Naložen denar .	. .	4.015-77	Naložen denar .	.	.	170.865-36
Plačane obresti nalož.		Poštna hranilnica .	.	106 736-78
denarja		117 —	Obresti pošt. hran. . .	22 36
Kapit. obr. nalož. den.	8.865-36	Gotovina 31. dec. 1907	39.277-59
Poštna hranilnica .	.	108.013-42		
Obr. poštne hranilnice	7-01		
Zaostale obresti posojil	47115		
Gotov, začet, leta . .	24.838 85		
	563 783 66		563.783-66
Imetje.	Bilanca.		Dolgovi.
	Kron		Kron
Posojila		119 692-93	Deleži		3.317-
Tekoči račun z zvezo . 101.698 56 Inventar premični . .	463 65
Inventar nepremični 3.282'— Zaostale obresti posojil 9.845'49 Delež pri Zadruž. zvezi 1.000 — Naložen denar . . . 283.399'33 Poštna hranilnica . .	102 16
Tekoči račun z člani . 69.943 62 Gotovina 31. dec. 1907 39.277 59
628.705-33
talizovanimi obrestmi Predplačane obresti pos. Dividende deležev .	.
Preveč plačano posojilo Rezervni zaklad s prisl. Čisti dobiček . .	,	.
601.118-14
71-23 796-30 1-33 19.447 84 3.95349
628.705-33
Hranilnica in posojilnica v Leskovcu,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VII upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 327, v upravnem letu pristopilo 61, izstopilo 1, koncem leta 1907 387.
Prejemki.	Denarni promet.	Izdatki.
		i			
	Kron		Kron.
Deleži — vplačani .	.	122-—	Deleži — izplačani . .	2 —
Hranilne vloge s kaj).		Vzdignj. hranilne vloge	27.363 15
obresti		41.249-98	Obr. hran. vlog izplač.	758-47
Vrnjena posojila . . .	20.002-75	Obr. hran. vlog kapital.	2 991 02
Tekoči račun z zvezo .	30.578-47	Dana posojila ....	46.878-56
Plačane obresti od pos.	5.061-42	Tekoči račun z zvezo .	19 826-49
Upr. in urad prispevki	325-22	Obresti pos. povrnjene.	33 68
Pristopnine ....	30-50	Upravni in urad. stroški	175-41
Obresti nalož. denarja	226 49	Rentni davek in nepo-	
Začasna posojila. . .	9.556-—	sredna pristojbina .	45 39
Gotovi, začet, leta 1907	1.159 86	Začasna posojila . .	.	9.556-—
		Gotovina 31. dec. 1907	682 52
	108.312-69		108 312-69
Imetje.	Bilanca.		Dolgovi.
	Kron		Kron
Posojila		94.181-25	Deleži		774 —
Tekoči račun z zvezo .	5.420 —	Hran. vloge s kap. obr	95.683 33
Inventar premični . .	12510	Predplačane obr pos.	855-96
Zaostale obresti posojil	48-46	Prehodni		57-75
Delež pri *Zadr. zvezi"	1.000 —	Rezervni zaklad .	.	.	2 844-72
Gotov. 31 dec. 1907	682-52	Cisti dobiček . . .	1.241-57
101 467-33		101.457-33	
Hranilnica in posojilnica v Leskovici,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo za X. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom 1. 1907 86, v upravnem letu pristopilo 7, izstopilo 1, koncem 1. 1907 92.
Prejemki.	Denarni promet.	Izdatki.
Kron
Deleži — vplačani . .	14 —
Hranilne vloge s kap.
obresti ..... 25 443 68 Vrnjena posojila. . . 20 164 48 Tekoči račun z zvezo .	12 526-93
Obresti tekoč, računa .	965 89
Plačane obresti od pos 2 203 30 Upr. in urad. prispevki 16-70 Pristopnine ....	7 —
Gotovina začet. 1. 1907	232-12
61.574 10
Kron
Deleži — izplačani . .	2 —
Vzdignene hran. vloge 18.243 82 Obresti I ran vlog Izpl 26610 Obr. hran. vlog kapital. 2.436"88 Dana posojila. .	.	.	22.313 65
Tekoči račun z zvezo .	17.810-89
Obresti pos. povrnjene.	14-48
Uprav, in urad. stroški 48-53 Rentni davek in neposredna pristojbina .	37-75
Delež pri Zadr. tiskarni 400 —
61.574 10
Imetje.	Bilanca.		Dolgovi.
Posojila	 Tekoči račun z zvezo . Inventar premični Zaostale obresti posojil Delež pri Zadr. zvezi . Delež pri „Zadr tisk." Delež pri Unionu . . Delež pri Ljud. posojil.	Kron 47.637-60 26.220 — 155-83 1.124 90 LOGO-— 500"— 1.000'— 4"—	Deleži	 Hranilne vloge s kapita-lizovanimi obrestmi . Predplač. obr. posoj.l . Rezervni zaklad . -Cisti dobiček ....	Kron 184 — 74.551-78 13 68 2.197-97 694 90
77 642 33		77.642-33	
Hranilnica in posojilnica v Dragi,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo za IV. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom 1. 1907 68, v upravnem letu pristopilo 23, izstopilo 5, koncem leta 86.
Prejemki.	Denarni promet.	Izdatki.
			
	Kron		Kron
Deleži — vplačani .	.	46--	Deleži — izplačani .	.	10-—
Hranilne vloge s kap.		Vzdignjene hran. vloge	57.249 42
obresti		111.753 98	Obr. hran. vlog izplač.	419 86
Vrnjena posojila .	.	.	20.550-—	Obr hran. vlog kapital	5 269 20
Tekoči račun z zvezo .	38 213 02	Dana posojila ....	55.180 —
Obresti tekočega računa	1.980-38	Tekoči račun z zvezo .	51 830'38
Plačane obr od posojil	4 845 22	Inventar premični .	.	6 —
Upr. in urad prispevki	201-07	Obresti pos. povrnjene	4-58
Pristopnine ....	23 —	Uprav, in urad. stroški	308-20
Gotovina začet. 1. 1907	42	Rent. dav. in neposred	
		pristojbina ....	.	46-67
		Gotovina 31. dec. 1907	7.288-78
177.61309		177.613 09	
Imetje.	Bilanca.	Dolgovi.
Kron
Posojila............... 97.865-41
Tekoči račun s Zvezo . 47.980-— Inventar premični	659-12
Zaostale obresti posojil 150-23 Delež pri Zadruž zvezi 1.000-— Gotovina 31. dec. 1907	7 288 78
154.943-54
K ron
Deleži............. 172 —
Hranilne vloge s kapita-lizovanimi obrestmi	. 153.24P95
Rezervni zaklad .	.	.	690-04
Čisti dobiček ....	839'55
154.943 54
— BI 3 —
Hrvatska Pučka Blagaju« u Proložcu-Postraiiju,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za II. upravno leto 1907. Člani: slanje začetkom leta 1907 301, v upravnem letu pristopilo 139, izstopilo 13, koncem leta 1907 427.
Prejemki.	Denarni promet.	Izdatki.
	Kron		Kron
Deleži — vplačani .	.	1 390 —	Deleži — izplačani .	.	130 —
Hranilne vloge s kap.		Vzdignjene hran vloge	5.417 11
obrestmi .	.	.	.	•	12.998 89	Obresti hranilnih vlog	
Vrnjena posojila .	.	.	6.961 94	izplačane ....	43-83
Tekoči račun z zvezo .	161 830—	Obresti hranilnih vlog	
Inventar premični .	.	388-57	kapitalizovane .	.	.	655'14
Plačane obr. od posojil	9.693 83	Dana posojila ....	162.500-—
Uprav, in uradni prisp.	181-80	Tekoči račun z zvezo	16.635-95
Pristopnine ....	695-—	Obresti tekoč, računa .	6 033-74
Giotov. začet, leta 1907	807 90	Inventar premični .	.	388.57
		Uprav, in urad. stroški	1.070 85
		Letna najemnina .	.	60 —
		Gotovina 31. dec. 1907	2.012 74
	194.947 93		194.947-93
Imetje.	Bilimcn.		Dolgovi.
	Kron		Kron
Posojila		185.388 06	Deleži		4.270 —
Inventar premični .	.	356-85	Hranilne vloge s kapit.	
Zaostale obresti posojil	403 22	obrestmi		19 277 19
Delež pri „Zadr. zv *	1.000 —	Tekoči račun z zvezo .	161 830—
	2.012-74	Rezerv, zaklad z obr .	964 55
		Cisti dobiček ....	2.819 13
189.160 87		189.160-87	
Hranilnica in posojilnica v Lukovici,			
registrovana zadruga z	neomejeno zavezo, za III. upravno leto 1907.		
Člani: stanje začetkom leta 1907 106, v upravnem letu pristopilo 20,			
izstopilo 1, koncem leta 1907		125.	
Prejemki.	Denarni promet.		Izdatki.
	Kron		Kron
Deleži — vplačani .	.	80-—	Deleži — izplačani .	.	4 —
Hranilne vloge s kap.		Vzdignjene hran. vloge	31.527-97
obrestmi		47 342 83	Obresti hranilndi vlog	
Vrnjena posojila .	.	7.105—	izplačane ....	292 51
Tekoči račun z zvezo .	29 657-—	Obresti hranilnih vlog	
Obresti tekočega računa	181 55	kapitalizovane .	.	.	3.033 63
Plačane obresti od pos.	3.721-81	Dana posojila ....	32.320 —
Uprav, in urad. prisp.	163-46	Tekoči račun z zvezo .	19.681-55
Pristopnine	.	.	.	.	20 —	Inventar premični .	.	15-
Zamudne obresti .	.	6-20	Obresti pos povrnjene	11-48
Gotov, začet, leta 1907	662-41	Uprav, in urad. stroški	289-86
		Rent. davek in neposr.	
		pristojbina .	.	.	.	34-78
		Delež pri Zadr. zvezi .	600 —
		Gotovina 31. dec. 1907	1.129 48
	88.940 26		88 940 26
Imetje.	Bilanca.		Dolgovi.
	Kron		Kron
Posojila		78.985—	Deleži 		500 -
Tekoči račun z zvezo .	5.000--	Hranilne vloge s kapit.	
Inventar premični . .	46905	obrestmi .....	84.829-56
Zaostale obresti posojil	427 08	Predplačane obr. posoj.	426 66
Vrednost kolekov . .	40 —	Rezervni zaklad . .	.	716 97
Delež pri „Zadr zvezi"	1.000—	Čisti dobiček ....	87742
Gotovina 31. dec. 1907	1.129 48		
87 050 61		87 050-61	
Ljudska hranilnica in posojilnica v Idriji,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VI. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 156, v upravnem letu pristopilo 19, izstopilo 1, koncem leta 1907 174
Prejemki.	Denarni promet.	Izdatki.
	Kron		Kron
Deleži — vplačani . .	38-—	Deleži — izplačani ".	.	2 —
Hranilne vloge s kap.		Vzdig hran. vioge . .	63.091-27
obrestmi		110.129-50	Obresti hranilnih vlog	
Vrnjena posojila .	.	.	76 317 48	izplačane ....	427-60
Tekoči račun z zvezo .	66 885 44	Obresti hranilnih vlog	
Obresti nalož. denarja	210 90	kapitalizovane . .	.	10.097-82
Plačane obresti od pos.	12.636-08	Dana posojila ....	95.014 02
Uprav, in urad prisp.	441 63	Tekoči račun z zvezo .	93 555-40
Pristopnine ....	19"—■	Obresti tekočega računa	1 386-99
Tiskovine		58 45	Tiskovine ....	36-55
Gotov, začet, leta 1907	2.27232	Obresti pos povrnjene	50 21
		Uprav, in urad. stroški	579-16
		Rentni davek in nepo-	
		sredna pristojbina .	124 07
		Naložen denar . . .	209-36
		Dar		100—
		Gotovina 31. dec. 1907	2.272-32
	266.946-77		266.946-77
Imetje.	Bilanca.		Dolgovi.
	Kron		Kron
Posojila		291.200-40	Deleži		348-—
Naložen denar .	. .	4.425-75	Hranilne vloge s kapit.	
Inventar premični . .	154-88	obrestmi		267.147 31
Zaostale obr. posojil .	2.542-28	Tekoči račun z zvezo .	27.940—
Vrednost tiskovin . .	50—	Predplač. obr. posojil .	2.239T4
Delež pri „Zadr. zvezi*	1.000—	Rezervni zaklad z obr.	3.127-74
Delnica pri „Unionu* .	500—	Čisti dobiček ....	1.343-44
Gotovina 31. dec. 1907	2.272 32		
302.145-63		302.145-63	
Hranilnica In posojilnica v Predvoru,			
registrovana zadruga	neomejeno	zavezo, za IV. upravno	eto 1907.
Člani: stanje začetkom	leta 1907 72, v upravnem letu pristopilo 14,		
izstopilo 3, koncem leta 1907 83.			
Prejemki.	Denarni promet.		Izdatki
	Kron		Kron
Deleži — vplačani .	.	28-—	Deleži — izplačani . .	6—
Hranilne vloge s kap.		Vzdig. hranilne vloge .	12 579 47
obresti		34.872 76	Obr. hran. vtog izplač.	176 52
Vrnjena posojila.	.	.	5 061 56	Obr. hran. vlog. kapit.	2 345-76
Tek. račun z zvezo .	.	26.591-01	Dana posojila ....	23 170—
Obresti tekočega računa	1.316-81	Tekoči račun z zvezo .	30.894 81
Plačane obresti od pos.	1.642-60	Obresti pos. povrnjene	33-77
Uprav in urad. prisp.	44-86	Uprav, in urad. stroški	90-93
Pristopnine .	.	.	.	14-—	Rent. dav. in neposred.	
		pristojbina .	.	.	.	24-45
		Gotovina 31. dec. 1907	249-89
	69.571-60		69.571-60
Imetje.	Bilanca.		Dolgovi
	Kron		Kron
Posojila		40594 28	Deleži		166—
Tekoči račun z zvezo .	24.400-	Hranilne vloge s kap.	
Inventar premični .	.	207 08	obrestmi		66.099 30
Zaostale obr. posojil .	3-83	Predplač. obresti posojil	81-35
Delež pri „Zadr. zv.* .	1.000 —	Rezervni zaklad z obr.	332-91
Delež pri „Unionu*. .	500'—	Cisti dobiček ....	275-52
Gotov. 31. dec. 1907 .	249 89		
66.955 08		66.955 08	
Hranilnica in posojilnica na Gori nad Idrijo,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VI. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 71, v upravnem letu p-istopilo 6, izstopilo 2, koncem leta 1907 75.
Prejemki	Denarni promet.	Izdatki.
			
	Kron		Kron
Deleži — vplačani .	.	12 —	Deleži — izplačani .	.	4 —
Hranilne vloge .	. .	17.71051	Vzdignj. hranilne vloge	8 315 69
Kapitalizovane obresti .	2.128 08	Obr. hran. vlog izplač.	18-40
Vrnjena posojila .	.	.	19.830-61	Obr. hran. vlog kapit.	2.128-08
Tekoči račun z zvezo .	8.500—	Dana posojila .	.	.	.	15.019-80
Plačane obresti od pos	3.773-82	Tekoči rač. z zvezo	25.165-68
Uprav, in urad. prisp.	130 03	Obresti tekočega računa	1.234-32
Pristopnine .	.	.	.	6—	Obr. posojil povrnjene	122 39
Gotov, začet, leta 1907	1.579-52	Uprav, in urad stroški	113-61
		Rentni davek in nepo-	
		sredna pristojbina .	29-81
		Podpore in nagrade	365
		Gotovina 31. dec. 1907	1.153-79
	53.670 57		53.670-57
Imetje.	Bilanca.		Dolgovi.
	Kron		Kron
Posojila		75 013 65	Deleži		150 —
Inventar premični .	.	163 40	Hranilne vloge s kap.	
Zaostale obr. posojil .	849-49	obrestmi ....	58.863 05
Vrednost tiskovin .	.	90—	Tekoči račun z zvezo	18 534—
Vrednost kolkov .	.	.	3-21	Predplač. obr posojil	150-69
Delež pri „Zadr. zv.“ .	1 000—	Rezerv, zaklad z obr.	391-81
Gotov. 31. dec. 1907 .	1.153 79	Čisti dobiček .	.	.	183-99
78.273-54		78.273-54	
Seoska blagajna za štednju i zajmove u župi Pirnat,			
registrovana zadruga z	neomejeno zavezo, za III. upravno		leto 1907.
Člani: stanje začetkom leta 1907 45,		v upravnem letu pristopilo 18,	
izstopilo 3, koncem leta 1907 60.			
Prejemki.	Denarni promet.		Izdatki.
	Kron		Kron.
Deleži — vplačani .	.	72 —	Deleži — izplačani . .	12—
Hranilne vloge s kap.		Vzdignj. hranilne vloge	139.257 66
obrestmi		278.341 62	Obresti hranilnih vlog	
Vrnjena posojila .	.	.	8.809—	izplačane ....	524 69
Tek. račun z zvezo .	.	88 359-30	Obr hran vlog kapit.	12 101 21
Obresti tekočega računa	12.000-14	Dana posojila ....	10.850—
Plačane obresti od pos.	2,511 86	Tekoči račun z zvezo .	219557-24
Upravni in urad. prisp.	56	Uprav, in urad. stroški	389-97
Pristopnine ....	36 —	Rent, dav. in neposred.	
Gotov, začet, leta 1907	146 97	pristojbina ....	125-50
		Delež Hrv. parobr. dr.	460-—
		Delež pri „Zadr. zv * .	200—
		Darila in nagrade .	.	250—
		Gotovina 31. dec. 1907	549-18
	390.277 45		390.277-45
Imetje.	Bilanca.		Dolgovi.
	Kron		Kron
Posojila		20.291 —	Deleži		240—
Tekoči račun z zvezo .	369.262 97	Hran. vloge s kap. obr.	389.699-30
Inventar premični .	.	266 80	Rezervni zaklad	.	.	683-40
Zaostale obr. posojil .	25-20	Čisti dobiček ....	1 100-45
Vrednost tiskovin .	.	128—		
Delež pri „Zadr. zvezi*	600—		
Delež Gospodarski zvezi			
v Pulju		100 —		
10 delnic D. H.parobr.			
družbe 		500-—		
Gotovina 31. dec. 1907	549-18		
391.723-15		391.723 15	
Gospodarsko i konsumno društvo za štednju i zajmove
u Cresu,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo za VIII. upravno leto 1907' člani: stanje začetkom 1. 1907 400, v upravnem letu pristopilo 36, izstopilo 4, koncem 1. 1907 432.
Prejemki.	Denarni promet.	Izdatki
			
	Kron		Kron
Deleži — vplačani .	.	494-—	Deleži — izplačani .	.	58 —
Hranilne vloge s kap.		Vzdignjene hran. vloge	42 183-78
obresti	...	126.506 52	Obr. hran. vlog izplač.	536 10
Vrnjena posojila .	.	.	53 252 37	Obr. hran. vlog kapital.	6.243 31
Inventar premični . .	43 —	Dana posojila ....	95 620-50
Plačane obresti od pos	3 882 21	Tekoči račun s zvezo .	20 116-45
Upr. in uradni prispevki	3015	Inventar premični .	.	343 56
Pristopnine . .	. .	40-—	Inventar nepremični	11.968—
Prodano v prodajalni .	102 631 18	Uprav, in urad. stroški	5.395 16
Prodano v mesnici .	.	22.253 70	Rentni davek in nepo-	
Prod v prodajalni kož	5.867-52	sredna pristojbina .	295-83
Gotovina začel. 1. 1907	178 80	Izdano za prodajalno .	91 301-76
		Izdano za mesnico . .	22 110 92
		Izdano u prodaji kož .	4.693 90
		Gotovina 31. dec. 1907	5.312 18
315.179 45		315.179-45	
Imetje.	Bilanca.		Dolgovi.
	Kron		Kron
Posojila		146.650 70	Deleži		6.254-—
Tekoči račun s zvezo .	29.116 45	Hranilne vloge s kapita-	
Inventar premični .	.	2.111-28	lizovunimi obrestmi .	221.695-48
Inventar nepremični	20.768—	Neplačani stroški . .	400—
Zaostale obresti posojil	5.951-84	Dolg na blagu . .	.	1 360 17
Vrednost blaga .	. .	17.897-12	Rezervni zaklad .	.	.	7 668-41
Dolg na blagu .	.	.	10.236-56	čisti dobiček .	.	. .	666-07
Gotovina 31. dec. 1907	5.312 18		
238 044 13		238 044 13	
Hcramsko društvo za štednju i zajmove,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za X. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 lil, v upravnem letu pristopilo 7, iztopilo 0, koncem leta 1907 118.
Prejemki.	Denarni promet.		Izdatki.
Gotov, začet, leta 1907 Deleži — vplačani .	. Hran. vloge in posojila Pekoči račun z zvezo . Vrnjena posojila . .	. Obresti		 Pristopnine in drugo .	Kron 2.070 91 28 — 57.936-40 8.912 64 10 173-22 4.843-07 14—	Vzdignj. hran vloge Nabava gosp potrebšč Posolila zadružnikom . Obr. hran. vlog izplač. Razni stroški .... Gotovina 31. dec. 1907	Kron 23.731-57 19.31415 33.711-68 5.447-84 803-88 969 12
83 978-24		83.978-24	
Imetje.	Bilanca«	Dolgovi.
	Kron		Kron
Gotovina 31. dec. 1907	959 12	Deleži .	.	.	
Nabav, gosp potrebšč	49 004-36	Hran. vloge s	kapit.
Zadr. deleži pii raznih		obrestmi .	.	
društvih		1 124 —	Rezervni zaklad	. . .	2 677 96
Posojila zadružnikom .	81.158 99	čisti dobiček .	.	1.318 75
Zaostale obresti in tek			
do 31. decembra 1907	9.386-78		
Inventar po odbit. 10°/o	111 61		
Knjige in tiskovine po			
odbitku 50 "/o .	. .	4 48		
141.759 34			141.759 34
Llndarsko društvo za štednju i zajmove,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za V. upravno leto 1907.
Člani: stanje začetkom leta 1907 81, v upravnem letu pristopilo 33, izstopil 1, koncem leta 1907 113.
Prejemki.	Denarni promet.	Izdatki.
Kron
Gotovina začetkom leta 1.686-68
Deleži — vplačani .	.	1G5-—
Hranilne vloge ...	6 797'42
Tekoči račun ....	22.207-37
Vrnjena izposojila .	.	7.768 94
Prejete obresti . . .	695 60
Pristopnine in razno	569'44
39.890-45
Kron
Vzdignjene hran. vloge 3.598 70 Tekoči račun, izplačano 18.810 70 Pcsojila zadružnikom .	15.26V28
Obr. bran. vlog izplač. 25-28 Obr. hran. vlog kapit. 992 12 Upravni stroški . .	405 62
Delež „Zadružni zvezi" 200"— Gotovina 31. dec. 1907	597'38
39 890-45
Imetje.	Bilanca.		Dolgovi.
	Kron		Kron
Gotovina začet. 1. 1907 Posojila zadružnikom . Zamudne obresti . . Delež pri Zadružni zvezi Delež v Pulju . . . Delež pri Gosp. zvezi Inventar 	 Knjige in tiskovine .	.	597-38 24.06486 1.075 62 600 — 100 — 60"— 221 62 44 35	Deleži .	.	.	. Hranilne vloge . Izposojila . . . Rezervni zaklad Čisti dobiček .	.	.	.	565-— .	.	6.660-03 .	.	18.326-27 .	.	91147 .	.	30106
26.763-83			26.763-83
Prva mošenjska mlekarska zadruga,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za III. upravno leto 1907. člani: stanje začetkom leta 1907 79, v upravnem letu pristopilo 1, izstopilo 1, koncem leta 1907 79.
Prejemki.	Denarni promet.	Izdatki.
	Kron		Kron
Blagajniški preostanek		Izplačani deleži . . .	20 —
1. 1906 		77 48	Vrnjena izposojila .	.	1.094 32
Vplačani deleži . . .	10 —	Izdatki za blago .	.	.	9.750-26
Izposojila		2.09602	Voznina 		3.963-58
Prejemki za blago .	.	14 832 44	Inventar premični .	.	661-91
Prehodni		13 42	Davki		92
Povrnjena kavcija . .	20 —	Upravni stroški .	.	.	1.413-37
Povrnjen predujem .	.	200-—	Obresti izposojil . .	.	75 —
		Kavcija		270'—
17.249 36		17.249 36	
Imetje	Bilanca.	Dolgovi.
	Kron		Kron
Terjatve na blagu pri		Deleži		1.232 —
zadružnikih ....	2.002-48	Izposojila		2 597 38
Vrednost nepr. invent.	1.458-57	Dolg na blagu zadruž.	840-53
Vred. prem. inventarja	3 701-40	Dolg na opeki .	.	.	214 —
Delež pri Zadr. zvezi v		Rezervni zaklad .	.	.	2.096 40
v Celju		10-—	Čisti dobiček ....	395-18
Naložen denar z obresti	153 04		
Nepovrnjena kavcija .	50-—		
7 375 49		7.375-49	
Prva žrebljarska in železo-obrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za XIII. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 214, v upravnem letu pristopilo 20, odpadlo 4, koncem leta 1907 230.
Prejemki	Denarni promet.	Izdatki.
Blag preostanek 1. 1906 Vplačani deleži .	.	.
Pristopnine............
(Izposojila) Tek. račun Prejemki za blago .	.
Kazni po §§ 7 in 12. pr. Vzdignjeno pri c. kr.
avstr. post. hranilnici Vzdignjeno pri kraljevi ogr. pošt. hranilnici Obresti zamudne .	.
Obresti kavcije . . . Obr. c. kr. avst. p hr Obr. kr. ogr. pošt. hran. Vzgignjen nalož. denar Povrnjena vožnja .	.
Najemnina..............
Tiskovine..............
Odškodnina za inventar
Kron 1.811-86 5.001-98 170-50 263 187 98 410.788-05 115-80
112.647 03
89.306.66
61-57
26-58
12.12
14-52
294-82
4517
10-40
16-50
25--
Kron
Izplačani deleži . . .	481-15
Tekoči račun .... 251.866-74 Surovine in izdelovanie 364.758-86
Voznina................. 21.645 45
Nakup, neprem. invent. 3.620-57 Nakup in odkup. prem.
inventarja ....	9.265-91
Davki................... 266-76
Neposredna pristojbina 10-90 Upravni stroški . . .	12.831 01
Obresti................. 11.484 75
Prehodni................ 1.000-—
Vloga v c. kr. avstr. p.
hranilnici .... 113.376-96 Vloga v kralj. ogr. pošt.
hranilnici .... 90.661 57 Kavcija in nalož. denar 1 868-67 Vrnjena izpos. zadruž. 2.209-79 Gotovina konec 1. 1907	1.125-21
Povrnjeni tožb. stroški	58 38		
Izposojila zadružanov .	2879-38		
	886.474-30		886.474-30
Imetje.	Bilanca.		Dolgovi.
	Kron		Kron
Vrednost blaga .	.	.	95.594-64	Deleži		36 481-53
Terjatve na blagu pri		Tekoči račun z Zvezo	178.409-—
nezadružnikih .	.	.	100.298-96	Izposojila članov. .	.	12 346-76
Vredn. neprem. invent.	37 898-55	Dolg na blagu pri ne-	
Vrednost premič. invet.	24.391-47	zadružnikih .	.	.	.	11.224 67
V c. kr. avstr. pošt. hr.	2-847-67	Dolg na obr. od izpos.	128-52
V kralj. ogr. p. hran.	3 546 49	Dolg na strojih c. kr.	
Kavcije in nalož. denar	2.229-67	trgovsk. ministerstvu	13 929 75
Prehodni		1 000-—	Dolg na nepremičninah	93-34
Gotovina konc. 1. 1907	1 125-21	Amortizacijski zaklad .	1.330-38
		Rezerva za zgube .	.	932-87
		Rezervni zaklad .	.	.	9.831 59
		Čisti dobiček .	.	.	.	4.22415
268 932-56		268 932-56	
Podnanoška mlekarna in sirarna s sedežem v Hruševji,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 162, v upravnem letu pristopilo 13, izstopilo 2, koncem leta 1907 173.
Prejemki.	Denarni promet.		Izdatki
	Kron		Kron
Blagajniški preostanek		Izplačani deleži .	.	.	20-—
leta 1906	....	1.132-19	Vrnjena izposojila .	.	4.000-—
Vplačani deleži .	.	.	105 —	Izdatki za blago .	.	.	29 010-48
Izposojila		4000—	Inventar neprem. popr.	1.533-41
Prejemki za blago .	.	34.334-86	Inventar premični .	.	44 82
Sirotka		296-69	Davki		3-32
Knjižice		21 —	Upravni stroški . . .	2.639-95
Vrči		85-30	Obresti izposojil . .	.	77-86
Gumi		—•60	Naložen denar .	.	.	4.000 —
Kalistrova ustanova	13 18	Za vrče		84 —
Prodana drva ....	30-—	Gotovina konec 1. 1907	611 88
Vzdignena vloga . . ■ .	2.000 —		
	42.025-72		42.025-72
Imetje.	Bilanca.		Dolgovi.
	Kron		Kron
Terjat, na blag. pri zad.	645-90	Deleži		1.590—
Vred. neprem. invent.	5.015-60	Dolg za tiskovine .	.	92-52
Vred. prem. inventarja	1.814 25	Rezervni zaklad .	.	.	10.420 57
Naložen denar .	.	.	4.000-	Čisti dobiček .	.	.	,	149-54
Delež pri mlek. v Kočah	20-—		
Delež pos. v Hrenovicah	5*—		
Delež posoj v Postojni	20—		
Vrednost apna .	. .	80—		
Delež pri „Zadr. zvezi11	10—		
Vrednost sirišča, drv .	30 —		
Gotovina konec 1. 1907	611-88		
12 252-63		12.252-63	
Dr. Ed. Volčič, v Novem mestu (Kraujsko),
je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigotržcih naslednje
pravne knjige:
1.	Clvilnopravdni zakoni (IV. zv. Pravnikove zbirke) z obširnim slo-
venskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII. in 909 strani. 1906. V platno vezana knjiga...................................K 8 —
2.	Odvetniška tarifa* določila o rabi hrvatskega in slovenskega jezika
pred sodišči; sodne pristojbine, s stvarnim kazalom, (20 tabel). 1906 Broširano........................................................K	P80
3.	Zakon o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zv. Pravnikove zbirke z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga
v 2 delih,	skup 618 strani. Mehko vezana knjiga.................K	5-60
popolno v	platno	vezana........................................K	6"—
4.	Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovnina in vpisnina. Ponatis iz knjige pod točko 3. Broširano K V—
5.	Kolkovnina in vpisnina pri zemljiški knjigi. Tabela na močnem
papirju, obesek za na steno....................................60 h.
Dalje od „Poljudne pravne knjižnice", ki jo izdaja društvo „Pravnik".
Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s pojasnili in vzorcem
prošnje. 1907. Mehko vezano................................K	—"40
Zvezek Ii. in III. Predpisi o železniškili in rudniških knjigah. 1908.
Cena mehko vezani knjižici.................................K	—"80
Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave ob konverziji terjatev. 1908 Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploh
Mehko vezana knjiga ...................................... K	—‘80
Zvezek VI.—X. Predpisi o razdelili in uredbi ter o zložili zemljišč.
1908.	Mehko	vezano.......................................K	2"—
Pripravlja se: Zvezek XI. in XII. Predpisi o poljski okvari. 1908.
Mehko vezano...............................................K	—"SO
Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih znamkah.
Superfosfati
rudninski in živalski, so najboljše, najbolj zanesljivo in najcenejše gnojilo z fosforno kislino za zemljo vsake vrste.
Množina fosforove kisline zajamčena. Hitro učinkovanje, največji pridelek.
Vse vrste superfosfatov, kakor ammoniak-, kali-, solitarski-supefosfati se dobi v tovarnah umetnih gnojil, pri trgovcih, kmetijskih zadrugah in društvih.	jg- 15
Pisarna v Pragi, Graben 17.
^3aQ330033a3003Q00Q0ll!IĆ0CCĆfc~@C)C)0WđCiB0CgBj
C. kr. priv.
pred ognjem in tatovi varne
blagajne
prodaja najceneje dobro znana tovarna hlagajnic
M. Adlerslliigel
založnik Raiffeisnov!h posojilnic
Dunaj, L, Franz Josephs-Ouai št. 21
247 24-19
$EbC«:jqC3333Ql33333<30Q| |^^q^3^Č0O333
38
Stanje vlog 31. decembra 1907:
čez 13 milijmi kron
IN a j boljša, in n a j s i g vi r* n oj š a
pi*ili Iva
za štoclonjo!
Denarni promet 31. decemb. 1907:
čez 64 milijonov kron
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
preje: Gradišče štev. 1
sedaj: Kongresni trg št. 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak de- *.1 qi brez kakega odbitka, tako, da sprejme lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure |2 |0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron popoldan ter jih obrestuje po	čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. decembra 1907: K I3,365.88r08 — Denarni promet v letu 1907: 64,8i2.603'92
Hranilne knjižice se sprejemsijo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo.
249, x —18
Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 31. decembra 1907.
Ur. Ivan Šušteršič,	" ^	Josip Šiška, kanonik,
predsednik,	_ . ^	„	podpredsednik.
_ x	OaiooirLitel:
Iran Povše,	Anton Belec,
vodja, graščak, deželni odbornik, drž in dež. poslanec itd.	posestnik podjetnik in trgovec v Št. Vidu ad Ljubljano.
Anton Kohl,	Karol Kauschegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,
trgovec in pos. na Bregu veleposestnik v \Vildonu župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani. Frančišek Leskovic,	Karol Pollak,	Ivan Pollak,	Gregor Šlibar,
zasebnik in blag. Ljud.jios. tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos. v Ljubljani. župnik na Rudniku
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani.
Odgororni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze". — Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.