Dolenjske Novico izhajajo vsak petek; ako : : je ta i3aii praznik, dan poprej. : : Cona jim je za celo leto (oii aprila do aprilu) ÍÍ K. za pol leta l-řiO K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države ztiaša 3-50 K, za Ameriko 4*50 K. List ill oglasi se iilatíují^Jo iiniirt^j. A'se dopise, naročnino in o>;niiiii]a sprejema tiskarna J, Krajcc nasi. Varujte se sleparskih agentov! UaiitUincs ima že skoro vsako večje podjetje lastne agente, ki agitii'ajo po šimeai svetu proti plačilu za podjetje. Velika podjetja, ki so že večinoma od vse^^a početka ustanovljena za širši delokrog, si naÉureČ Jiaravno morajo iskati delokrog ne le v svoji iiajbližnji bližini, ampak dostikrat po celi državi, da, celo po celi Evropi, čc ne celo po celem svetu. Zato je pa trebil najrazličnejše reklame, agentov, plakatov, inseratov itd. Iiiserate beremo vsak dan v Časopisili, plakate vidimo raz-obešcne na najrazličnejših vogalih in stenali, navadno v najbolj kričečih barvah, agente pa žalibog tadi prevelikokrat vidimo v naši sredini. Vsa ta reklanuia sredstva kričijo in pojejo slavo, temu ah onemu podjetju večinoma z enitiii in istimi besedami, vendar pa s tem razločkom, da inserati in ])la-kati tnolče kričijo, agenti pa na ves glas, Večlii'at se človeku zdi, da itiia pred aeboj navaden govoreči insérât o livali tega a!i onega podjetja ne pa i'asodnega in mislečega itoveka. Vendar so jia še tiskani inserati za posameznika veliko manj nevarni, kakor pa govoreči inserati— agentje. Saj sc ga človek kar no more navadno odkrižati, dasi bi bilo večinoma najbolje, da bi ga že bil vrgei davno irez prag. S svojo nepopisno nadležnostjo in hvalisanjem ničvrednega blaga celo pogosto razumnejše ljudi pripravijo v škodo, kaj šc-lc manj izobražene. Pri nas poznamo najbolj do sedaj agente i'aznib zavarovalnic proti i)ožaru, za življenje, za nezgode, agente raznih izseljevalnili družb i. t. d. Koliko so ravno taki agentje napravili lumparij se ne da popisati. Pred vsem tnoratno namreč povdar-jati, da agent ne hvali podjetje in njegove i)osle za to, ker je vsakokrat tudi jjrepričan, da je to J'es, kar pravi, ampak za to, ker ima od sklenjenih pogodb procente, ki sc imenujejo provizija. Čim več raznih po^'odb sklene in čim večje so pogodbene svote, tem večjo provizijo potegne. Zato navadno agenti s tako velikansko vnemo silijo ljudi k tej ali oni pogodbi in jim lirigovarjajo, da sklenejo pogodbe za velike svote in na veČ let. Torej provizija, lasten dobiček, ne prepričanje, govori večinoma iz agenta. Kavno slast po proviziji dostikrat zapelje agenta tako daleč, da se poslužuje raznih zvijač, ki vsaj mejć na goljuiijo, če že niso goljufije same. Naj navedemo le nekaj viîglodov: Vsakdo mora znati, da so za\'aroval-nice dolžne i)lačati zavarovaneem proti požaru kvečjeuni vso resnično Škodo. To je določeno že po zakonu, večinoma pu še tudi posebej po pravilih vsake take zavarovalniee. Kljub tenui im te agent ])ripravi dostikrat do lega, da pilstiŠ zavarovati poslopje, ki je vredno morda 1000 K, na 3000 K. ali še celo več, ker te je pre[iri(:al, da bos v slučaju požara V resnici dobil 3000 K. Agent sicer dobro ve, da to ni res, in da se ti bo izplačalo le 1000 K, t. j,, resničíia škoda, a kaj to njemu mar, sam» da dobi jjrocente od vseh 3000 K, mesto od 1000 K. Tako je tak sleparski agent naravnost ogoljufal za vse premije, ki jili lustnik takega poslojija jdačuje od svote, za kojo zavarovani predmet i)resega pravo vrednost. Samo resnična škoda se torej izplača; zavarovalne pogodbe, ki bi olietale zavarovaneem več, so celo neveljavne. Zato je pa tudi naravnost peklenska zlobnost agentova, ki proti boljši vednosti Ijmli zapeljuje, da se naj zavarujejo pi'i njegovem zavodu za škodo iz te ali one nesreče, dasi mu ti celo povedo, da so že zavarovani. Škoda se plača satno enkrat, in je torej škoda vsacega krajcerja, ki se vrže za premije ven pod pretvezo, čeŠ, da mu bodo obe zavarovalnici zavarovalno svoto izplačali, ali še celo vsaka morda resnično škodo presegajoče svoto. Da, iie-katere zavarovalnice imajo celo v pravilih, da ne ])lačajo ničesar, ako se je lastnik kakega zavarovanega predmeta pustil še kje drugje zavarovati. KMor je že torej enkrat zavarovan proti kaki nesreči, naj, dokler zavarovanje traja, nikar Še drugje ne plačuje. Drugače je seveda pri življenskib zavarovalnieah. Te morajo paČ izplačati vsako svoto, za kojo se človek zavaruje in premije plačuje. Tukaj torej razni sleparski agenti ne morejo naprej 0[>isani način ljudi goljufati. Seči morajo podrugibsi'edstvili. Ako se Že stranka nikakor noče zavarovati, ji obetajo vse dobrote sveta; dostiki'at eelo, da bodo večjo svote dobili, kakor je resnica, da bodo deležni dobička, da se jim ni treba nič zdravniško pustiti preiskati, itd., kratko in mulo taki agenti resnične zavarovalne pogoje obrnejo naravnost na glavo, samo, da Človeku vjamejo podpis in da je provizija tem večja. Seveda se potem stranka kar čudi, ko dobi v i'oke polico in prebere pogoje, ki se čisto drugače glasijo, kakor mu je agent govoril. S take vrste agenti imajo naši ljudje večinoma opraviti. Tu ali tam se pritepe pa tudi setn agent, ki natn ponuja kako tuje blago kake tuje tvrdkíí, navadno na obroke (rate). Človeku se v trenutku stvar, kojo agent pokaže, dopade, vrhutega ga Še omami agentova hvala in zagotovilo, da ni treba naenkrat plačati, ampak vsak mesec malenkostno svoto par kronic, da res naroči nepoznano blago. Kako se pa začudi, ko dobi v roke „naročeno" blago, ki se navadno zelo razlikuje od onega, kojega imi je agent pokazal; kako bi se še i)a-le začudil, ko bi zraCunal natanko vse obroke skupaj, ki vedno velikoki'at presegajo pravo vrednost. Ko pilde Človek do spoznanja, bi najraje ])Oslal blago nazaj in se vsega oprostil; a Žalibog, agent mu je iudi dal nek tujejeziČen listek iiodtiisati, kojega vsebina je hujša, kakor če bi se dal vragu zapisati. Kaj torej druzega storiti, kakor potrpeti, pa plačati. Ne smemo seveda trditi, da so brez izjemo vsi agenti slepar-ski, a žalibog je le izredno nuila manjšina posteiui. Navadno so pri tej stroki tudi večinoma ljudje, kt imajo za seboj veČ ali maîij dvomljivo preteklost. Ako že kaka spufana eksistenca za nobeno pošteno rabo več ni, za agenta je Se vedno dober. V tetii oziru celo naša slovenska podjetja pi'enuilo pazijo, kakega agenta nastavijo. Naj si bo podjetje še tako dobro, ako ima ničvredne agente, ga bodo gotovo pri ljudeh jiočasi pripi'aviti ob dobro ime. Za vsacega pa naj velja načelo, čim manj imaš z agenti oiiraviti, tem boljši si. Če pa že ravno hočeš kako pogodbo skleniti, pusti si vedno nekaj dni pomisleka ali jia pojdi razumnega človeka za svet vprašat, predno podpišeš. Ulcj pa tudi, da ne boš nikdar nič sam z agentom govoril, ampak vedno le pred pričami; podpiši pa le istotako pred pričami, vendar le to, kar je že napisajio v domačem jeziku, ne, kar še-le bo, morda celo v tujem jeziku, in le to, kar se ti je pred pričatni prebralo in razložilo! Kar pa dobiš pri domačih tigoveih, kjer si lahko blago dobro ogledaš, nikar ne naročaj po agentih, če nisi dovolj razumen! Žlogarjeve 3XLarixiae se dobijo pri J. Krajec nasi, v Novem mestu za ceno 2 kroni, po pošti 10 vinarjev veČ, Gospodarstvoi Pomagajmo dru^ drugemu! Naprej in naprej odhajajo naši fantje in možje na bojno polje, na domaČem polju l)a zmanjkuje delavnih rok, tako, da je kmetija bolj in bolj osamljena. šmihel-sto-piški občini je nad 900 mož in mladeniČev v vojni in v podobni položaj so prišle tudi (Iruge občine. Vsaka vas, vsaka hiša je več ali manj prizadeta, tako, da imamo prav težak boj za obstanek kmetije. Če pomislimo, da smo vsa leta nazaj tožili Čez pomanjkanje delavnih sil, potem si lahko predstavljamo, kako težak i)oložaj čaka sedaj naše kmetijstvo. Težave se kažejo že sedaj pri spomladnem obdelovanju, kaj še-le potem, ko bo treba kositi in žeti, ko se bo delo kopičilo in ko ga bo treba liitro opravljati V In naj nam nazadnje še vreme nagaja? Najbolj pereče je danes za nas delavsko vprašanj e. Kako naj obdelamo naše kmetije, da nc bodo trpele škode? Od zunaj nimamo pričakovati nobene izdatne potnoČi. To je gotovo. Računati moramo tedaj le z domačimi močmi. Če si ne bomo znati in hoteli sami pomagati, potem bonui itneli škodo, ki postane toliko večja, če pritisne vrhu vsega Še neugodna letina. Rešitev delavskega vprašanja imamo v teh težkih časih iskati na kmetih edino-le v samopomoči in sicer v niedsebojni ali vzajemni samopomoči! Pomagajmo si torej drug drugemu, kolikor je v naših močeh! V takih časih morajo prenehati med sosedi vsa nasprotja, vse osebnosti, vse neprijaznosti in vsa ne-voščljivost! Na njih mesto naj stopi sočutje in dobrosrčnost. Kakor vidiš sam ]'ad, da ti priskoči na pomoč tvoj bližnji, če te zadene nesreča, ravno tako moi'aš tudi ti drugitii pomagati, če je sila! Tak duh vzajennie pomoči mora prešinjati luiše vasi, saj je prišla taka sita skoi'aj nad vsako liišo. Ta hiŠa je zgubila očeta in gospodarja, druga zoitet enega ali več sinov. Pri takih hišah se mora pomagati, da pojde gospodarstvo naprej. P o m a g a t i [ii o r amo n a j [m' e j z našim delom! Kdor ne more sam zmagati pomladnega dela, naj prosi svojega bližnjega soseda, da mu pomaga. Prihodnjič naj se taka liomoč vrne. Tako rje treba, da gremo drug drugemu na roko ^in da si med seboj prijateljsko pomagamo. ^ Nekaj sočutja, nekaj dobre volje je treba in storilo se bo lahko veliko dobrega na' i; kmetUi. Vzajemne pomoči bo treba posebno o času košnje in žetve. Takrat bo treba vse sile napeti, da bomo zmagali obilno delo, ki luis čaka in ki bo zlasti letos zahtevala skrajnega napora domačih moči. Pomagati moramo tudi z živino! Letos manjka tudi delavne Živine po kmetih. Kdor nima živine, naj iirosi svojega soseda, da mu pomaga z živino proti primernemu povračilu, Kdor pa ima delavno živino, konje aii voli, naj pa po možnosti nstreže iji pomaga svojim sosedom, da bo kmetija obdelana. Kjer manjka moških pri liiši, tam utegne manjkati tudi konj ali volov, ker jim nima kdo streči. Ce se je to zgodilo, naj pomagajo dobri sosedje s svojo živino, da se bo delo opravilo. Vsak naj se sam zamisli v položaj takih kmetij, kjer manjka delavne živine, da bo izpreglcdal, kako nnjno potrebna in dobra je pomoč v takih slučajih. Potnagajmo tudi s semenom, če treba. Tudi pri semenu je treba vzajemne pomoči. Lansko leto n. pr. ni strniščna ajda povsod dobro storila. Po nekod so se pridelale same prazne pleve. Kdor ima lepo ajdo, naj jo privošči tudi svojemu sosedu za seme, če je ta ni mogel pridelati. In tako si je treba pomagati po potrebi tudi pri drugili semenih, pri zgodnji turšici itd. Da se opravijo vsa potrebna dela na kmetih, za to so se ustanovile žetvene komisije po posameznili občinah. Te komisije morajo skrbeti, da gre vse kmetsko delo naprej. To je pa lažje rečeno kakor storjeno. Na kmetili bomo največ dosegli, če si bomo sami jiomagali in sami vse potrebno storili brez priganjanja od strani žetvenih komisij. Vzajemna pomoč bo največ izdala in zato si pomagajmo drug drugenni ! Kohrman. Gospodarske drobtitie. Umetna gnojila za ajdo. Opozarjamo naše gosiiodarje, da se je treba za umetna gnojila že sedaj pobrigati, če jih hočemo dobiti za ajdo. To pa zaraditega, ker jih utegne pozneje zmanjkati. Gospodarji, ki želijo umetna gnojila, naj se tedaj nenm-doma priglase s svojimi naročili, da ]ie bo prepozno. Berite „Dolenjske Novice"! A'saka hiša na kmetih bi morala imeti „Dolenjske Novice", da bi v pravem času izvedela, kar ji je treba za napredek gospodarstva. Ko bi se naši gospodarji malo bolj zavzeli za „Dol. Novice", bi se ne dogajali taki slučaji kakor sedaj, ko iščejo okrog modro galico, ker jo niso o pravem času naročili. Kdor hoče sedaj galieo dobiti, jo mora štirikrat dražje plačati. Za ta denar, ki ga mora sedaj več izdat.i, bi se lahko naročile „Dol. Novice" za celo vas in za ])ar let naprej! Tako je! Naročajte toi'ej „Dol. Noviee" in poučujte se o tem, kar potrebujete za kmetijo. Seme strniščne ajde. Kdor ima kaj semena ajde za oddajo namenjenega, naj ga priglasi pri kmetijski podružnici v Novem mestu. Lansko leto je ajda po nekod slabo storila, ker je prišla prepozno v zemljo, tako, da ni ilala nobenega pra- vega in'idelka. Tisti gospodarji bodo prav storiti, io si bodo preskrbeli dobrega semena, nainesto da sejejo jjraziic pleve. Ivtiietijska ])odružnica je pripravljena posredovati pri dobavi dobrega setuena in prosi, da se ji ponudbe in naročila za ajdiiio scnic izročajo. Premovanje bikov v Kandiji. /živinorejska zadruga za novomeško okolico je sklenila, prirediti tiidi to leto premovanje bikov, četudi odpade običajno liecnciranje. 1'ťcmovanje bi se vršilo mesca maja. Superfosfata za ^do ni več dobiti. Našim gospodarjem, ki so si želeli dobiti supertosfat za ajdo, moramo sporočiti, da tega gnojila ni več dobiti in da bo moralo letos ostati brez gnojenja pri ajdi. Domače zaloge so pošle, od zunaj ga pa ni mogoče dobiti. Superfosl'at se je v zadnjih letili pri ajdi tako obnesel, da so ga naši gospodai'ji Že splošno rabili. Velika je toraj Škoda, da ga letos ne niorenio več dobiti. Škoda po poljskih miših je letos večja kakor dniga leta. Po nekod se močno boje mišjega leta. Tudi pri nas bi ne sîiieli mirno gledati in trpeti tega Škodljivca, ki nam pod zemljo dela vse večjo Škodo, kakor si to mislimo. Proti mišim zaleže seveda le skupno zatiranje, naj si že bo s tem ali drugim sredstvom. Posameznik ne zmore nič. Precej sedaj spo-tuladi je čas, da se pokončuje ta Živalca, da se čez leto ne ]'azmnoži in ne deia pri žitu prevelike škode. Najbolj priprosto sredstvo proti mišim je polaganje zastrupljenega ovsa v luknje ali pa fosforovib kroglic (pilnov), ki se dobe pod imenom „fuksol". Kebrovo leto. ljetos je tudi kebrovo leto. Tega škodljivca moramo preganjati, da nam ne bo delal pozneje kot črv preveliko škode pri žita, pri turščici, prosu itd. Gospodarska zadruga za Novo mesto in okolico. (^spodarska zadruga za Novo mesto in okolico je imela svoj občni zbor dne "IH. marca t, 1. Iz poročila načclstva posnamemo sledeče : Zadruga se je ustanovila pred Božičem leta 1913 ter ima med drugim tudi natiien, danom razpečavati ]'azna živila po nizkiii eenali. Delokrog zadruge je bil doslej le majhen, deloma radi njene mladosti, deloma pa tudi radi vojske. Iz računskega zaključka koncem leta 1914 je razvidno: Aktiva zadrugo se sestavljajo 1) iz blagajniČnega stanja 31. dee. 1914 v znesku 7H K 21 v; 2) iz Še neiztirjanih tirjatev za prodano blago v znesku 105 K 20 v; 3j iz vrednosti v zalogi se nahaja-JoČega blaga v znesku 138 K, in 4) iz vi'ednosti inventarja v znesku 1) K, in znašajo toi'ej aktiva skupaj 330 K 41 v. Tetnu nasproti je imela zadruga 31. dec. 1914 sledeča pasiva: 1) zadružen dolg v znesku 150 K; 2) Še neplačane obresti tega dolga 1 K 86 v, in 3) vplačani deleži v znesku 55 K; vsa zadružna pasiva znašajo torej 206 K 8G v. Čisti ilobiček zadruge 31. dec. 1914 znaša torej 123 K 55 vin. Doliodkov je imela zadruga do 31. dec. 1914 skupaj 1743 K 21 v, izdatkov pa 1GÍÍ5 K, tako, ila znaša promet za(h'tige 3408 K 21 v. Članov je štela zadruga 27; deležev po 5 K jc vplačanih 11, ki znašajo torej 55 K. Vsak član jamči poleg deleža še za 15 kroJi. Člani prvega načelstva so bîli: dr. Anton Ogrizek, načelnik ; Franc Vodnik, podnacelnik ; Avsec dože, Picek Jurij in Schott Edmund, odborniki. Mesto odsto-pivšega odbornika Jožeta Avsec in od-sotniii odbortiikov Jurija Picek in Edinunda Schott je ol>čni zbor izvolil v načelstvo Urbana Hoi'vat, Franca BaniČ in .Josipa Jiošir, vsi iz Novega mesta. V nadzorstvo so bili izvoljeni Alakso Sever, Karol Golia in Franc Sušnik iz Novega mesta. Doslej se je zadrnga večinotjia pečala s klanjem [»rašičev. V jesein", dokler je kazalo z ozirom na visoke cene. Je zadruga zaklala II prašičev; meso in mast je večinoma takoj jio nizki ceni razpečala. Zalibog zadrugi z ozirom na malo premoženje, posebno ker se nekateri člani sedaj niso vplačali deležev, ni bilo mogoče nabaviti zaloge mesa in masti, ki bi zadostovale za člane do prihodnje jeseni. Upajmo, da sc l)o med tem časom z novimi člani kredit povzdignil, premoženje pa tudi z rednejšini vplačevanjem deležev zvišalo. Sedaj je dobila tudi zadruga z ozirom na njen blag namen od vlade dovoljenje, nabaviti za člane večjo množino žita in ga po nizkiii cenah članom prodati. Za praznike je zadruga prvič članom prodajala moko; v kratkem je bo zopet imela več na razpolago, na kar že naprej opo-zaijamo. Dobivati jo smejo seveda le člani. Omenjamo Se, da ima zadruga svoj delokrog nc samo v Novem mestu, ampak tudi po vsej okolici. íz okolice labko torej ravno tako pristopijo, kakor v mestu. Čim več članov bo zadruga štela, tem več bo lahko za člane napravila, ker bo imela več kredita in več premoženja. Doslej se je zadruga naravno morala omejevati na malenkosten delokrog, kakor hitro bo pa število članov večje, bo seveda delokrog razširila. Nakupuje in prodaja članom lahko zadruga seveda ne samo žito in meso, ampak sploh vsa živila in potrebščine, katere posameznik sam večinoma iz denarnih ali naravnih ozirov ne more nabaviti. Zadruga ima na primer tudi namen jtroti zastavi obrtnih izdelkov in kmečkih pridelkov dajati članom mala posojila za najdaljšo dobo enega leta. Tako bo lahko n. i)r. zadruga, ko se razširi, kmetu posodila denar proti zastavi žita, krompirja, vina i. t. d., obrtniku pa proti zastavi svojih izdelkov. iS tem bo zadrnga Članom pomagala, da Jim ne bo treba v denarnili stiskah blago pod v.sako ceno prodati oziroma vsled nepotrebtiih stroškov vedno globje riniti v propad. Kar zadruga sedaj izvršuje, še daleko ne dosega njenega popolnega namena; v pravilih označen namen Je veliko širji, izvrševati ga je pa le mogoče pri večjem Številu članov. Kdor ima torej smisel do zadružništva, naj pristopi v zadrugo in deluje po zadružnem načelu; „Vsi za enega, eden za vse!" Pes — rešitelj. v sedanji vojski tudi pse prav pridno uporabljajo. Neki bavarski ]>olkovni zdravnik poroča z zabodnjega bojišča o sledečem ginljivem dogodku: „S svojim psom seiii šel skozi vrt naše garnizijske bolnišnice. Ob cesti jc sedel vojak, ki je, kakor se je že na prvi pogled videlo, še le pred kratkim ozdravil od hude rane. Vojak mi je dal znamenje, naj pridem za trenutek k njemu. Mož je le s težavo govoril in ga nisem lahko razumel. Revežu se je videlo, da je imel „veliko prošnjo" na srcu. Ko sem ga vprašal, kaka bi bila ta prošnja, uii je rekel, da bi rad gladil mojega i>sa, ker so nni vojaški zdravniški psi posebno ljubi. Ko je nanu'eč ležai ranjen na bojišču, mu je pes zdravniškega oddelka ]'ešil življenje. Mož mi je pripovedoval, da se je bojeval pri francoskem mestu Reims. V gosti šumi so ga zadele sovražne krogle. Z dvema tovarišema Je bil na prednji straži, ko se je naenkrat razpočil nad njimi sovražni Šrapnel Tovariša sta bila na mestu mrtva, on pa Je bil zadet od kosov Šra))nela v pi'sa in trebuh, a je Še ostal i)ri življenju. Pretekle so ure in ure, a nikogar ni bilo blizu, ki bi ga rešil. Nastala je temna noč, s tem pa (Jiu je zginilo tudi zadnje upanje na rešitev. Revež se je udal v nemilo usodo in je videl svojo mukepolno smrt ]ired seboj. Toda — čuj! Od dveh strani sta se približali temhi senci. Vojaški zdravniški psi so ga našli. In tiho, komaj slišno, kako]' sta prišla, sta zvesta psa zopet od- skakljala k svojim voditeljen), da jili ])ri-vedeta na kraj, kjer je ležal ranjenec. „Psa sta ravno tako izgledala, kakor A'aš", je izpovedal slabotni mož, „imela sta ravno tako bisti'e, zveste oči, s katcJ'imi sta sočutno pogledovala, ko sta me našla. Bila sta moja vila rešitelja". Globoka hvaležnost je odsevala iz moževib besed. In čudno! Moj pes, ki se sicer ni dal od nobenega tujca, ki ni prijiadal našemu oddelku, pj'i-jeti. Je bil med tem, ko nui je hvaležni ranjenec gladil njegove kodre, popolnoma miren. Videlo se je, kakor da se zaveda svojega vzvišenega poklica." Slovenski vojaki v Brezah. v zadnjem dopisu sem Vam v splošnem opisal mesto lireže in njegovo okolico. Danes Vam pa hočem podati skromno sliko življenja slovenskih vojakov v Brežah. Tukaj nas je sedaj okoli 600 Slovencev. Izmed vseh narodnosti stno Slovenci tukaj najmočnejši; kar nam pa daje največjo veljavo, je priznana istina, da stiio Slovenci najboljši pevci. Že nepozabni Anton Martin Slonjšek je dejal: „Pesem nam duha krepi, pesem nam srce sladi!" Slovenci imamo tukaj izborne glasove, zlasti tenorje;takih prvih tenorjev kakor je Baebler jiz Idrije in dr, IvanetiČ jilt v Brežah sploh ni. Giinljivo slovesnost smo imeli na dan sv. -ložefa. Tukaj je nauireČ umrl naš tovariš Pepe Tauber iz Ljubljane. Vsled gotovih razmer nam ni bUo možno se udeležiti njegovega pogreba. Zato smo se pa na dan njegovega godu dne 19. jnarca zbrali na njegovem grobu, smo nui položili na gomilo krasen venec, ki ga mu je poslala njegova žalujoča mati, in smo mu zapeli pai' v srce segajočih žalostink. Na cvetno nedeljo smo imeli tndi lepo slovesnost. Tukajšnji orožnik g. Karol Vastl je bil ta dan na glavnem trgu okrašen s hrabrostnci kolajno, ki si jo je priboril v Karpatih, Tem povodom je nastopil cel naš bataljon in mn je izkazal vojaško čast. Samo mimogrede naj omenjam, da imamo tudi v naši kompaniji mladega junaka Vojteha Hribernika, ki si je prislužil pri Grodeku veliko hrabrostno kolajno. Slovenci se pač lahko ponašamo. Prav lepo smo praznovali tudi velikonočne praznike. Veliko soboto se nas jc i)rcccj udeležilo vstajenja velikonočne procesije. Velikonočno nedeljo pa smo se mi Slovenci odlikovali pri petju pri pon-tifikalni maši v glavni cerkvi. Orgijal je Slovenec Bervar, glasbeni umetnik iz Oelja, petje in godbo so oskrbeli skoro izključno Slovenci. Bil je lep dan. Veliko soboto in nedeljo nam jc pripeljala pošta vse polno zavojev od naših dragih, ki so nam poslali najboljše izmed dobrega, kar so hranili v svojih shrambah. Bog jim povrni ! K. V—č. Vojska z Rusi. yuti boji v Karpatih in Bukovini. Kakor o božičnih praznikih, so se tudi minule velikonočne i)raznike na avstrijsko-ruski bojni črti vršili hudi boji. Vidi se, da liusi z vsemi silami poskušajo v Karpatih izsiliti odločitev, Uradno se poroča, da se na ruski .strani udeležuje bojev vsa ruska oblegovalna armada izpred Przemvsla. Posebno hudi boji so se vršili med LupkovoiJi in Užokom. Med tem ko so naše čete odbile ruske napade v dolini Jjaborce in severno od Tlžoka, so se morale umakniti pred veliko sovražno premočjo i^a Črti Cisna-Berechy (jugovzliodno od (iisne), kei'so bile preveč izpostavljene. Nove postojanke, ki so jih zavzele te čete, so sedaj spravile to fronto v soglasje z duklansko fronto. Vse ozemlje pri prelazu Užok je v naši posesti in tvori zvezo z našimi četami v vzhodni («alieiji. Zadnja poročila pravijo, da vlada pri Užoku i'azmeroma mir, med tem ko se vrše pri Lupkovu silni boji. Toi'iŠče teh bojev je bila dolina Laborce in obojestranske višine, kjer so Rusi na-l)adli z močnimi silami. V teh bojih so dne 3, aprila naši ujeli 2020 Rusov. Glasom uradnega poročila z dne 6. t. m. se boji v Karpatih vedno bolj razširjajo. Na višinali vzhodno od doline Laborce so avstrijske in nemške čete 5. t. m. osvojile močne ruske postojanke in pri tem ujele 5040 Rusov. V sosednjih oddelkih je bilo z velikimi izgubami krvavo odbitih več ljutih ruskih napadov in ujetih nadaljuih 2530 Rusov. Na ski-ajnem desnem kril» naše ga-liSke bojne črte t. j. v trikotu Bukovina-Rusija-Runiunija sc vrše zadnje dni težki in krvavi boji. Kljub hudenui sovi'ažnenm navalu se Rusom ni posrečilo vzhodno od Zaleszczyki prodreti. Rusi so skušali pri Uscie Biskupie prekoračiti Dnjester. Po večurneni boju so jih naše Četo vrgle nazaj, ujele 1400 Rusov in zaplenile 7 strojnih pušk. Po uradnem poročilu z dne G. t. m. pa so naše čete dne 4. aprila jugozahodno od Uscie Biskupie pri poizkušenetn sovražnem napadu na južni breg Dnjestra uničile dva bataljona ruskega Aleksandrovega pešpolka. Osovjec že 36 dni oblegati. Pariška izdaja lista „Daily Mail" poroča o obleganj« Osovjeca iz Petrogi'ada: Obleganje traja zdaj že 36 ^dni. Mesto Nemci vsak dan obstreljujejo. Število raujetiih v mestu je precej veliko. Kljub temu jia poteka življenje v mestu noniialno. Vsako nedeljo ob 4. uri popoldne so na raznih točkah mesta koncerti štirih vojaškiii godb. Marca ujeli Nemci 55.800 Rusov, !Marca meseca je nemška vzhodna armada ujela skupno 55.800 Rusov in zaplenila 9 topov ter 61 strojnih pušk. Avstrijski upad v Besarabijo. Kakor poroča „Zina", so avstrijske čete dne 27. marca popoldne prekoračile mejo liesara-bije, prisilile Ruse, da so se morali hitro iiiiiakiiiti il) KastíiUe Novoaielico, Uoluuf.'k in (îhotin. Avstrijske čete, ki se nahajajo 35 km v notranjosti Besarabije, so ujele veliko liusov iti zaplenile dva topa velikega kalibra. Nemâlco-fpancosko-belgijsko bojišče. Resni Angleži o položaju na Francoskem. Angleški „Morning Post" piše: Ko je doživela angleška armada pri Mons-u občuten poraz, smo rekli delavcem, da je naše umikanje slavnejše kakor pa nemško napredovanje. Ves Čas smo delavstvo učili, da Je vsak še tako majhen uspeh v strelskih Jarkili nekaj slavnega, na drugi strani pa, da je sovražnik uničen, deprimiran, izstradan in bankeroten. To y se ni res! Nemške armade stoje, kjer so stale; v Belgiji, na severnem Francoskem, na Poljskem. Nemci stoje povsod na ozemlju naših zaveznikov. Tudi ne stradajo, ampak cene živil so ravno sedaj na Nemškem nižje kakor na Angleškem. Tudi bankerotni niso, amimk plačujejo svoje zaveznosti. Naši dobri zavezniki: Rusi, Francozi, Srbi in Belgijci jiotijo krvav pot, da vzdržujejo nemški naval in naša majhna armada silno trpi. Na južnem bojišču. Srbija stremi po pristanišču. Srbija živahno dela na to, da pridobi kako pristanišče ob morju. Essad paša preskrbuje srbske kupčije v Albaniji. Tajno so se v DraCu posvetovali srbski diplomati z Essad pašo o zadevi. Pi'edlagalo se je, naj postane Sv. Ivan di Medna srbsko pristanišče ob Jadranskem morju. Obstreljevanje Oršove. „A Nap" poroča iz Novega Sada 2. marca: Obstreljevanje Oršove dne 31. marca se je pričelo ob 2, uri popoldne in je trajalo približno pol ure. Bilo je brezuspešno. Nekaj oseb je bilo ranjenih in par hiš poškodovanih. Takoj nato so naŠi pričeli obstre- Ijevati lielgrad. Obstreljevanje je trajalo od 4. do lire popoldne. Opazovalci po-1'oiiajo, da je ogenj /.olo učinkoval Granate so v sredini mosta vžgale vei liiŠ. Belgi'ajsko prebivalstvo je pobegnilo v kleti. Živinoreja v Sibiriji. Slovenski vojak, ki je seilaj v Bisku, sibirska giibornija Tomsk, kot vojni ujetnik, l)iše med drngim : Minoli teden je bila v Bisku obiCajna „jarmarka" — velikansk letni semenj. Sejniarji so prišli iz vsega ogromnega biskega okrožja in še iz večjili daljav. Videti je bilo tudi mnogo Morigolcev, ki so se zliisti zanimali za konje, .ie bila pa res velika izbira: gotovo 10.000 repov, med katerimi sem obCudoval mnoge žametne vranee — naravnost pi-ekrasne živali! Za 80 do loo rabljev knpis tn konja, ki bi stal v domovini gotovili 600 do BOOK. Sibirski konj pa ni samo le]), ampak tudi skrajno utrjen in vztrajen. Brez oddiha iu krmljenja ti preteCe svojib 100 km; nato mn privoščijo zunaj na mrazu — brez odeje seveda — pol ure počitka, Šop trde slame in nazadnje do mile volje ledenomrzle votle; izpreliodi se nekoliko na prostem zraku, potem te pa zojiet popelje nadaljnili 100 km dalee — še isti dan. Čudovite živali! V brezkončni Rusiji je tudi nešteto goveje živine. Mnogo-je prav lei)e Živine, a krave — volov sem malo videl — bi bile splošno lahko mnogo boljše, ako bi se sibirski „kristjanik" (kmet) teoretično in praktično seznanil z uitnio živinorejo, i^ivali so vse leto noč in dan na prostem; po snegu iščejo raztreseno slatiio, zato ni čuda, da ima srednje dobra krava pri nas več mleka nego 10 do 15 sibirskih. Po mnogih vaseit sem opazil posebno kravjo pasmo brez rog. Ta tudi nniliastim rogatim kravam prav na kratko odžagajo rogove, da v naprej preprečijo vsak uspeh hudobnih kravjih namenov. Da bi krave snažili s krta&imi, seveda ni govora, a živali kljnb temu nimajo mrčesa. V Sibiriji je paC hud mraz. Tudi prašičereja je tod še prav primitivna. Tiikrat na dan dobe Živali žita, sicer pa tavajo po vasi, da kje kaj „boljšega" iztaknejo. Seveda sibii'ski prašiči niso taki ziiirznjenci kakor naši pujski, ki imajo tu in tam lepše stanovanje nego marsikateri zemljak. V snegu spe in počivajo tukajšnji prašički kakor vsa druga živina, jia so zdravi in se lepo zdebele, kakor sem opazil nfl. fi jarniarki". Kot umne, samostojne živali imajo svoboden izhod celo do kolodvora, kjer iščejo odpadkov in se kaj spretno umikajo lu-ihajajočim vlakom. Pri nas se pa marsikatera „govedina" na dveh nogah neprostovoljno zamota poti lukamatijo. DomaČe in tuje novice. Osmina po ranjkem prcčastitem gosp. kanoniku Fr. Špendal-u bo v pondeljek 12. aprila oh 9. uri zjutraj. Odlikovan je bil g. Josip Škerlj, računski podčastnik, s srebrno svetinjo prvega razreda. Bil je ves čas vojske v Galiciji in je v največji nevarnosti za lastno življenje prcskrbel vojsko s živežem, ko so bili obkoljeni od sovražnika. A rienui Novo-nieščanu najprisrčnejŠa čestitka! Velikonočni prazniki v Novem mestu. Na velikonočno soboto popoldan je bilo nebo za procesijo zelo naklonjeno. Dolga vrsta se jc pomikala jio ulicah, značilna po pestrih barvah ženskih oblek. Novomeška godba je skušala vzbuditi pri udelež-nikih pi'aznično razpoloženje, vendar se ji to ni moglo posrečiti, kakor druga leta. Preveč se čutijo ljudje prizadete po vojski. Nedelja je bila lep dan, a daleč ga je jia prekašal pondeljek. Dal Bog, da bi prihodnje leto srečnejše in veselejše praznike obiiajali ! Umrla je pred prazniki občepriljubljena in spoštovana gospodinja v Ločni Tei'ezija Kos, G tednov po porodu. Zapustila je pet malih, nedoraslili otročičkov, in kar je še žalostnejŠe, moža niti iii bilo doma, ampak pii vojakih. Ker je bil Se ravno v Ljubljani, se Jtni je še vendar dovolil primeren dopust. Spoštovani kmečki rodbini naše sožalje na tako težki izgubi. Semenj v Kandiji bode prihodnji četrtek, dne 15. t. m. Za vojake v bolnici v Kandiji so darovali: (iospa pl. (Jarzarolli HOO cigaret, gospa pl. Fichtenau jabolka, dvorni svetnik pl. ňuklje cigarete, ćc. šolske sestre v Štnihelu knjige, razglednice^ in cigarete, [irečastiti gospod župnik Česen maslo in jajca, gospa -losipina Eoinold iz Mokronoga vrečico fižola, Oton Baier založnik piv. Mengeš, 100 steklenic pive. Zahvaljujemo se najprisrčneje in priporočamo tudi v prihodnje. Pomladanski dopusti se že tudi blizu Novega mesta poznajo. Videli smo že ])ar vojakov, ki so prišli domov delat. Resnici na ljubo moramo tudi reči, da so se proti pričakovanju pridno poprijeli dela. Omejene kupčije s poljskimi pridelki. Po odredbi, ki je izšla dne,2. t. m. se prepovejo in razveljavijo kupčije na upanje {nakup bodoče žetve, kakorkoli že izpade), ki tičejo poljedelske pridelke kakršnekoli vrste izvzemši mošta in vina. Prepovedane špekulacijske predkupčije nove žetve pospešujejo delovanje vojnožitnega prometnega zavoda y slučaju, če se pokaže potreba, da se nui prepusti tudi razdelitev nove žetve. Ta odlok velja le za poljedelske pridelke inozemstva in osobito ne ovira prednabav ogrske žetve. Naku]) poljedelskih zemljiških pridelkov po vojaški upravi in po vojnožitni upravi je izvzet prepovedi. Posredovanje kmečkega dela. Delavski urad C. kr. kmetijske družbe na Dunaju naznanja, da ima še na razpolago veliko delavcev v oddelkih 30—40 oseb, osobito za bodočo žetev in košnjo. Kdor bode delavce rabil, naj sc že sedaj javi na naslov: ^Vi-beitsamt der k. k. Landwirt-schafts-Gesellscliaft in Wien L, Schaufler-gasse 6, ki daje nataiičnejša pojasnila brezplačno. Odgoden vpoklic pod orožje na Ogrskem. „Zeit" poroča iz Budimpešte: Mestna uprava v Budimpešti je razglasila, da se tisti vojaški službi podvrženi vojaki letnikov 1891, 1H95 in 189G, ki bi bili morali pod orožje 15. t. m., vpo-kličejo šele pozneje. Hči generala Kusmaneka — bolniška strežnica. Berta Kusmanek, hči hrabrega l)rzemyslskega poveljnika generala Kusmaneka, se je prostovoljno oglasila za strežnico v boltiišnici v mestu Djur (Rab) na Ogrskem. Nemčija je tudi krmila stavila pod zaporo. Da zabrani nadaljnjo draženje cen in kriinla ohrani poljedelstvu, je nemški zvezni svet stavil vsa krmila pod zaporo. Vsak hranitelj krmil, ki jih sam ne porablja, mora svoje zaloge naznaniti. — Nakupovanje in prodaja krmil je poverjena nakupovalni družbi nemških poljedelcev. Anglya pred generalnim rudarskim Štrikom. Glavni vzrok sedanjega gibanja med angleškimi rudarji je silna draginja živil, ki je zavladala zadnje tedne. Anglija živi od dovoza. Ta je pa po nemških podmorskih čolnih večinoma odrezan. Vsled netiiške blokade so cene živilom poskočile za 50 do 70 odstotkov. V londonskem okrajnem svetu se je konstatiralo, da je beda v rudarskih jiokrajinah strašna. Ribe, slanina, sir itd., za rudarja jako važna živila, so zginili z rudarjeve mize. Narodni svet angleških rudarjev je sestavil zahteve na posestnike rudnikov, ki so pa te zahteve kratkonialo odbili. Ako se ue doseže spoi'azuma, ima .Anglija jiričakovati, da ostanejo njene ladje v par tednih brez premoga. Pegasti legar v Avstriji. Od 21. do 27. tiiarca se je v Avstiiji pojavilo nanovo 477 slučajev pegastega legarja. Na Štajerskem in KoroŠketn je obolelo za pegastim legarjem: v ujetniškem taboi'u v Thalerliofu pri Gradcu 1, v JCiíittelťeldu 9, v Vagni pri Lipnici 8, v Řmiiielu na Gornjem ňtajei-skem 27, v Vurbergu pri Ptuju 3, v Celovcu Í in v VolŠpergu 2 osebi. Uničujte muhe v sobah! Ker nnihe prenašajo nalezljive bolezni, se priporoča, da se muhe v sobah zatirajo. Tozadeven pouk dobi tudi šolska mladina. Omejitev prodajanja žganja vojaštvu. 0. kr. deželna vlada za K'ranjsko je odredila, da imetniki, zaupniki in namestniki gostilniških in krčmarskih obrtov v Ljubljani, t. j. hotelov, gostiln, kavarn, slaščičarn, zganjam, izkuhov in trgovin, ki so v posesti koncesije za žganjetoč ali nadrobno jH'odajo žganili opojtiih pijač, od sedaj naprej teh pijač ne smejo prodajati po 5. uri pop(ddne osebam oborožene sile (vojaštvu), vštevši tudi šarže in enoletne prostovoljce. Prodajanje drugih pijač in jedil vojakom, kakor tudi žganjetočov vobče ostane neizpremenjeno. Tozadevni prestopki se bodo najstrožje kaznovali. Dražbeni oftlic. Dražben! olilic. E 45/15 9 D Ani Qhlic. E 42; 15 10 Dne 17. maja 1915 predpoludne ob polu 10. url bo liri C, kr. okrožnem Hodiâin, v izbi št, 31, na iiotistavi B tem otiobrciiib pobojev dniíba sledećib ucpremiňniD ; Zenilj. knjigft lliidoltovo, vi, Èt, 38t) ; Ilitia in Trt, Ow. vmltiDst 884Í) K. Najmanjši iiomidck 4,194' K 50 h. I'ođ rmj manji ini jioniidkom »e no jirodajfi. C. Iťr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. iV., dne 31. mnrca 1915. S Dražbeni ohllc. E Hi'15 Dna 2S. aprila 19IS predpoludne ob polu 10. url bo pri C. kr, okrožnem Bodišiu, v izbi št. 31, na podstavi s tem odobrcaili iiogojov dražba slodečih ne-jiremiínio ; Zemlj. knjiga Stranskavas, vi. àt. 3G9: Hiía, njiva. Con, vrednost 3106 K. Najmanjši ponndok 2072 K. VI. št, 444 : Gozd, t'en. vrodaoBt 337 K, Najm, poniidek 324 K «fi h. Pod najnmujàini )ionudkoni se cu prednja, C. kr. okrajno sodišče v Riidoiiovem, odd. IV., ť dne 31. marca litl5. 10 Dražbeni ohlic. E 094/13/76 Dne IZ. maja 1915 predpoludne ot) 9. url bo pri C. kr. okrožnem aodiSin, v izbi Ět, 31, na podslikvi odobrciiiii poRojev dražba sledefih neprciniinin : Zomlj, knjiga Zngorica, vi, Ět, 153: parc, Ét. 8G0: njiva. Ceo. vrednost 754 K. Najmanjši poiindek 377 K, Pare.. Št. fj72: njiva. Cen. vrcdoORt 1H5 K- Nujniimjši ponndnk 98 K, 1'od najinanj.šim ponudkom 6C no prodaja. C. kr. okrajno sodiSče v Rudollovem, odd. IV,, dne marca lf)15. !) Dražbeni ohiic. 7t)5/li '15 Dno 19. maja 1915 predpotdne ab 9. url bo pi flodiiííu, v izbi it. 31. na podstavi odobrenih pogojev (iTaibft »ledoiili neprimiiinin : ZomljiJka knjiga Kandija, vi. it, «93 : jioslopjo — pritlična biia in zoiiilji,íka parecla. Oenilna vrednost 5878 K, Nnj'imnjJi ponndok 2redidoči ujiuik krit, B zarafunom na najviiji ponudek. Pod najmanjšim poaiidkom bo uo prodajo. C, kr. okrajno sodišče v Riidoifovem, odd. IV., duo 2H. niaTL'a lfil5, 11 Loterijske Številke. Gradec, 31. marca 56 18 84 58 85 Trst, 7. aprila 43 t) 65 20 19 Hranilnice in posojilnice, gospodarske zadruge, občine, kmetijske podružnice in izobraževalna društva! Ali ste že sklenili koliko izvodov „Dolenjskih Novic" boste naročili? -e še niste, sklenite nemudoma; naša čast zatiteva, da naš dolenjski list razširimo! Naročajte „Dolenjske Novice!" E 72/15 10 Dne 1. maja 1915 predpoludne ob 9. url bo pri e, kr, okrožnem sodiSću, v izbi St. 31, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledećib nepremičnin: Zoinlj. knjiga Rudolfovo, vi, àt, 142; Hiía, vrt, ^o/A. t'en, vrednost 7104 K. Najmanjii poaudek 355iiK. Pod nainianjšiui ponudkom bo no prodaja. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV., dne 31. inarca 1915, 8 Dne 2B. aprila 1915 predpoludne ob 9. url bo pri e. kr. okrožnum BodiJcii, v izbi it. 31, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba Bledeèiti neiiremičtiin : Zemlj, knjiga Rudolfovo, vi, St, 22: IliŠn, Btav-bišće in vrt. ('co. vrednoBt I08S K. Najmanjši ponudok 544 K. — Zcmlj. knjiga Dobindol, vi. Ět. 911: Gozd, C^cn. vrednost 250 K. Najmanjši ponndok 16tf K 6(> h. Pod najmauj.iim ponudkom se ne prodaja, C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. [V., dno 31. marca 1«15, 7 Prijatelje in znance prosimo za poročila o padlih in ranjenih Dolenjcih. Belokranjski - vestnik. - Iz Adlešič 6. aprila. Mutcor, o katerem jc pisal „Slov." dne 27, marca, da so ga viilcli v St, Jerneju dne 26. marca, so videli ljutlje tuiii v Beli Krajini, pri nas in v Tribučah nekaj čez Vi na 5. Videli so ga pa tndi po Hrvaškuni, kakor so pravili naši ljudje, ki so šli isto jutro rano na semenj v Kaiiovec. Na semnju v Karlovcu so isti dan sploh močno govorili o njem. Naš cerkveni ključar pri sv. Magdaleni na Vel. 1'lešivid je letošnjo zimo nabral po Beti Krajini za naša dva nova zvonova zopet lep znesek 54 kron. Temu Mikotu Grabrijanu se imamo zahvaliti, da smo dobili lani dva nova lejia zvona, Bog povrni obilo njemu ves trud, ki ga je imel z nabiranjem, pa tudi vsem darovalcem, ki so lani in letos tako obilo in radi darovali v Čast sv. Jlar. Magdalene na Pleši vici. Od Kolpe. Nedavno so poročali naši listi, da je v daljni Ameriki umrl Rev. John Kranjec. Ta gospod je bil naš belokranjski rojak. Objavite tudi Vi, „Dol. Novice", nekoliko črtic o tem našem odličnem rojaku. — Ivan Kranjec je bil rojen 21. svečana 1871 v Starem trgu pri Poljanah. Leta 1892 se je podal v Ameriko ter je nadaljeval svoje študije v St. Frauds Seminary v državi Wisconsin. Dne 3. jnlija 1897 je bil posvečen v niaš-nika in nastavljen za kaplana angleške žnpnije v Jolietii 111, Čez leto dni je prosil škof ii! Pittsburga, da bi prevzel dušno pastirovanje ondotnih Slovencev, ki so si ravno sezidali lastno cerkev. Kranjec je prevzel to službo, a moral si je še-le oskrbeti primerno stanovanje, ker sprva je bival kar v zakristiji. Toda čikaški nadškof ga je odpoklical, ker ga je še bolj potreboval za svoje Slovence v S. Chicago in Wankeganu. L. 1903 je deloval le v S. Chicagu, kjer je za 30.000 dolarjev dogradil cerkev in žtipnišče. — Ko je pa v Ljubljani umrl prvi župnik slovenske fare sv. Jožefa v Jolietu, neumorni Rev. Šusteršič, je bil Kranjec 16. julija 1911 slovesno upeljan kot njegov nasleilnik, kjer sta niii asistirala oba kapelana Slovenca Rev. Štukel in Pollak. Jolietska mnogoštevilna naselbina slovenska je dobila v njem vztrajnega pospe-ševatelja času primernega napredka. íínpna šola se je morala razširiti, /.ato je Kranjec zidal novo poslopje, ki je stalo nad 35.000 dolarjev. Ker je bilo staro župnišče odločeno za stanovanje čč. šolskili sester, ki so iz stare (tomovine prišle, da jirevzamejo uk in vzgojo ondotne slovenske mladeži, moral je oskrbeti še novo Žnpnišče, ki je stalo nad 13.000 dolarjev. — V sredi neumornega dela ga je obiskala bolezen že v adventu 1914. Na videz se tmt je zboljšalo, a koncem janiiarja 1915 je vsled prehlajenja nastopila še pljučnica, ki mu je 12. svečana prerezala nit življenja v najlepši moški dobi 44 let Rev. Kranjec je bil povsod neumorno delaven. Prva in najlepša organizacija ameriških Slovencev je Kranjsko slovenska katoliška Jednota, ki so jej temelj položili duhovni z nekaterimi krščansko mislečimi možmi. Ona ima po svojih pravilih tudi duhovnega vodjo. Kot tak je bil Kranjec na konvencijah dvakrat izvoljen ter je vi-šil to službo od leta 1906 do 1911. — Poleg K. S. K. J. je v .lolictu tudi Tiskovna Družha, ki izdaja „Amerikán. Slovenca." Začetkom leta 1912 je tiskovni odbor izvolil Rev. Kranjca za iiredtiika A. S. Tudi to breme jc jircvzcl v zavesti pesnikove liodrilke: Dolžan ni samo, kai' veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan. Videl je, koliko kvara povzroćajo ameriški listi, ki poganjajo kakor gobe po dežju; polastili so se jih večinoma „ponesrečeni študentje" brez globokeje omike in brez krščanskili nzorov. „Amerikanski Slovenec" je prvi list, ki jnenda edini temelji na krščanskem uzoru. Tekom let se je zboljšaval, a ni Se dosegel vrhunca, mora postati dnevnik — duševno središče ameriških Slovencev. Drugi večji listi so žai proticerkveni in protiavstrijski. Znani „Glas Naroda" — prav za prav inseratni list tvrdke Sakser — Jc posebno v zadnjih letih pokazal rožičke in je povsod spodkopaval krščanske nazore in avstrijsko domoljubno mišljenje. Pred nedavnim je slepil svoje bralcc z v njegovi glavi nastalo revolucijo v Ljubljani, z osnovanjem jugoslovanske i'epublike itd. Takenni početju sc mora ameriška slovensko-katoliška organizacija postaviti v bran, da ohrani ondotne naše rojake — zveste Bogu in svojenui narodu. In tega smotra se je zavedal pokojni Kranjec. Z vsemi močmi jc res i)ospešcval resnični blagor aincj'iških Slovencev. Kakor njegov sprcdnik Rev. ŠustersiČ, je tudi Kranjec žrtva tj'udoljubivosti, pre-obloženosti. A njegova dela ga bodo slavila med poznejšimi potomci, lielikranjci smo lahko ponosni na tega odličnega rojaka. Ko sc je gradila belokranjska železnica, pisal jc nekemu svojenni rojaku, da kinalo po otvoritvi pride obiskat svoj rojstni kraj in svojega očeta. V „Amer. Slovencu'' je vesel pozdravljal to novo pridobitev za Belokrajino. Ponatisnil je v svojem listu popis vse slavnosti in celi članek „Dolenjskih Novic", želeč svoji rojstni poki'ajini lepšo bodočnost. Mej tem je izbruhnila vojska — in zveza z Ameriko jo otežkočena; njegov obisk stare domovine je izostal. Naj pa prosi zdaj v rajskih višavah za srečo slovenskih rojakov tostran iti onstran atlantlškega oceana. Dostavek založništva. Rev. pokojni lù'anjec je pazljivo spremljal tudi slovstvene pojave v stari domovini. Ko je naša tvrdka 1.1913 na svetlo dala „kan. Žlogarjeve : Lui-ške prizore", spoznal jih je rajni Kranjcc kot posebno primerno berilo za oinlotne rojake ter jih naročil lepo število. Pri tej priliki priporočamo cenjenim čitateljem za bodoči inajnik omenjene šmartiice, katerih je pri naši tvrdki na razpolago še do sto iztisov. Dopisi. št. Peter. Na cvetno nedeljo je priredilo izobraževalno društvo pred mnogoštevilnim občinstvom zanimivo predavanje, (jovoril je g. profesor Sever, ki se je kot častnik veČ mesecev udeleževal vseh vojnih doživljajev na južnem bojišču. Gospodu p]'eđavatclju lU'ijaziia zahvala za požrtvovalni trud! — Oilkar smo zadnjič poročali v „Novice", je zahtevala vojna s}iet obilo žrtev iz naše župnije, lianjenih oziroma obolelih je — kolikor znano seveda — do sedaj že nad 50. Zadnji Čas smo zvedeli za sledeče; Franc Ljubi iz Ždinjevasi je ozebel na obe nogi. Na eni so mu odrezali v bolnišnici v Rimasgombat-u nekaj prstov. Kranc Luštek iz Ždinjevasi je tudi ozebel na obe nogi. Zadnji čas se zdravi v Celju. Nekaj sličnega je zadelo Janca iz Ždinjevasi. Pj'vo pomoč je dobil v Szatmar-Ncmeti. Prav težko ranjen je Janez Corenc iz Orešnjic. Prestreljeno itiia kost pod kolenom. Na svoji križevi poti je imel več postaj i)0 mažarskih bolnišnicah, dokler ni po berglah priromal v domovino. Franc PleŠko iz Pi'apreč je bil dvakrat ranjen na nogi. V Eiieriesu na Ogrskem ležita v bolnišnici Franc Becele z Gorenjega vrîia in Karo! June iz Št. Petra. Slednji ima tifus. ]Matija ['dovč iz Grčevja jc od početka vojne do prav zadnjega Časa kljuboval vsem nezgodam. KoneČno je tudi podlegel. Iz južnega bojišča so se oglasili kot bolniki: Janez Gorenc iz Mačkovca (Osek), Alojzij Hočevar iz liarinjevasi (Sarajevo), Miba Riťclj iz liarinjevasi — ozebljen (Ljubljana). Dva sta že dala slovo vojaški službi; oba po dvakrat ranjena sta nesposobna za nadaljno vojskovanje. V Przeinishi smo imeli štiri župljane. Če so med živimi, imamo na Ruskem i;-J ujetnikov. Zadnji čas sta se oglasila iz ruskega ujetništva dva nova ujetnika: Janez Žura iz Zagrada in Florjan Golob s Trške gore; slednji je v Petropavlovskii. Med branibovci v 1'rzemishi je bil tudi Anton Zupančič iz Stravberka. 22. marca ob istem času, ko se je po časniških poročilih udala trdnjava Rusom, se je Zupančiču rodil doma deČck. Kdo bo srečnejši: oČe ali sin V Iz Št. Jerneja. Tukajšnja šolska mladina je na spodbujo učiteljstva prepustila svoje običajne velikonočne piruhe letos bolnim in okrevajočim našim vojakom na Kranjskem. — V dveh dneh so prinesli ti mali rodoljubi v šolo 1215 svežih jajec! TektJiovali so med seboj, kateri bode večje število nabral pri sosedih in prinesel v šolo. — l'rvi nabiralni dan je v tem prvačil Janko Grgovičev iz Dol. Maharovea z 22 komadi, a drugi dan ga prekosi Hudoklinov Cvetko s 35., ki pa takoj odstopi prvenstvo Župčevi Karolinci iz Mi-hoviee s 45 kotnadi. Hvala ti, vrla šolska jiiladiiia, da si se usmilila bolnih vojakov, ki so za nas tvegali življenje in prelili svojo srčno kri za milo nam očetiijavo! Knjigovez in trgovec z jajci g. Anton Lnzar iz Dobravice je potem strokovnjaško spretno sjjravil vso zbirko jajc v dva zaboja, jih opremil pravilno z lesno volno ter vse to storil kaj radovoljno in brezplačno v človekoljubni namen. — Na kolodvor v Rudolfovo sta potem tudi brezplačno odpeljala oba zaboja z jajci posestnika Jordan Janez in Gregorič .lanez (Ivakov) oba iz Grobelj pri Št. Jerneju. Vsem najsrčnejša hvala z željo, da bi našli mnogo posnemovalcev širom nase Dolenjske, ki goji v izdatni meri dobičkanosno pe-rutninai-stvo. Iz Št. Jerneja. Pustolovke so že prišle in veselo obletujejo jim znaue cerkvene stolpe, hiše iti okolico in oznanjajo pomlad. Letos smo res obhajali jiri lepem pomladanskem vremenu velikonočne praznike. V soboto popoldne so bile običajne cerkvene molitve, ki so sc končale s trikratno veselo alelujo. Na to se je jela pomikati dolga, veličastna procesija za Najsvetejšim med petjem domačega pevskega zbora in pobožno molitvijo ogromnega števila pobožnega ljudstva. S posebno pozornostjo smo gledali naše vrle „Orle" in člane treh požarnih bramb, ki so spremljali Najsvetejše kot kaki vojščaki božji. V poiuleljek po krščanskem nauku se je vršil v društveni dvoi'ani občni zbor „Orla", Ker so skoraj vsi odborniki v vojni, je le i)redsedtiik mladenič.ToŽ. Globavs iz Šmarja obširno razjasnil delovanje in posebno nov nai'aščaj poučeval, kako vzorno se naj vedejo in katere napake opustijo. Po volitvi novega odbora sta govorila še Čast. g. župtiik Anton Lesjak in čast. g. PirkoviČ, bogoslovec in mladino opozarjala, naj se lepo vede in vzdržuje alkohola iti ka-denja, da bo šenfjernejska ndadina res vzgledna. Konečno so ustanovili „Čebelico" za „Orle". Želeti bi le bilo, da bi vsi šentjernejski fatitje postali člani „Orla" in tekmovali v lepem obnašanju ter delali Čast celi fari. Književnost. „Svetovna vojska". Pod tem naslovom je pričelo izhajati lepo delo v zvezkiti v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani. Delo je opremljeno z lepimi slikami in bo nudilo enoten in nepretrgan popis današnjih bojev, poleg tega bo pa podalo tudi mnogo izvirnih črtic, slik iti vojnih dogodkov, katerih niso prinesli časopisi. Uredništvo „Svetovne vojske" ima namreč na razpolago že sedaj obilo dopisov in poročil po največ od slovenskih vojakov, ki so se vdeležili bojev na južnem ali severnem bojišču. Delo bo vsled tega zelo zanimivo in bo vredno, da si jc shrani vsaka hiša za spomin na današnje težke dni svetovnih dogodkov. S prav posebnim zanimanjem pa bodo po tej knjigi posegli naši vojaki, ko se vrnejo iz bojišč, saj bodo popisani v knjigi boji, katerih so se saiiii vdeležili in ki so jim živo v spominu. Časopisi se pogube, ta knjiga pa bo ostala v spomin nam in znancem, saj bo nudila kroniko slovenskega junaštva. Vsak posamezen zvezek, ki je dokaj obširen, velja eo vin., četrtlet no (6 zvezkov) pa znaša samo 3 krone, katere je treba poslati pri naročilu naprej. Velika svota denarja so zamore naktjaèiti vsakomur, ki j>oatane naš naročnik. ~ Brezplačna pojasnila fwšilja: Srečkovno zastopstvo 13, Ljubljana. Lepa njiva ' se takoj proda pod ugodnimi pogoji blizu kolodvora v Kandiji, pripravna tudi za stavbišče. Več se izve pri lastniku Franc Sekula pri kolodvoru v Kandiji št. 74. Za slučaj, da se ne proda, se odda tudi v najem. W^ Ford. Trenz ordinira vsak dan na svojem domu na Draškovcu pri Št. Jerneju. Vsako sredo pa ordinira v Kostanjevici od 2. do 4-. ure popoldne. 4.3.1 Popolnoma varno naložen denar. za Kaiidijo in okolico, rcg. /a*lr. z iieoni. zavezo = v lastnem domu v Kandiji aprejema hranilno vlosie od vaacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po a o « 1-0-2 na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje.