Ppeđlzionr tu abbonamento postale. — Leto LXXVM št, 6a Cena 50 cent » UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOONUEVA ULICA 5 — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-23 tn 31-» •ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase lz KraJjevine Itall)e tu inozemstva Ima Računi pri postno čekovnem i UNIONE PL BBLICITA ITALIA>A S. A., MILANO Ljubljana Stev. 10-351 _ Izhaja vsak dan opoldne — Mesecu a naročnina 10.— Lir, za Inozemstvo 15.20 Lir T" CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: CNIONE PUBBLICITA ITAJLLANA S. A„ MILANO. Granđi successi đeU'aritia subacquea nelTAtlantico 2B.OOO tonnellate di naviglio nemico aSondate — vittoriosa attivita deU'aviazione nel 1 neii'A£rica settentrionale H QuarrW Gen^ralr drlle Forze Armate ha inaaMacato in da ta di !."> maržo II se-guente boli- ttino dl gui-rra d. 652: NVlla rt-mone di >l«**hili vcontri di pal-tuijlie. Durunte urTlnrursinnr sulle n<.*.tr.-linee, on velivolo nemico e preclpitato colpiio daU'artiguVria contraerra. Favorita fial miKlinramcnto delle condl-rioni »tin.isf* ri< 1'avtazione delI'A*se na svolto intpnsa \itt«ri<**a attivila. Sel corso tli azioni di hoint»anl:im*'nto contro Tohruk. on mercantile di p,< dio toniiflla^^lo ? ststo gravemente daniii-jj^iato e, da caeeinT«>n germanioi. distrtitio Tin aeroplano nv\( rsjt-rio. Squadrij;li«' da racoia italiane, lanrla-tesi alTin^rguimento di una grossa forma-zione lnjrle>e. la imp^gnavano in comliatti-mento oltr«- il cirlo iIHla piriz/a ahhatt^ndo sen/-a subiro alrnna n*»rrtita. otto n faceva ritorno, Talunl speciali obblettivi di Malta *ooc pare stati inten«*amen1e battuti. In parrl-oolare t!l aoroporti di Ta Venezia e Hal Far. dovo numerosl inrendl «nno divani -pati; nno «Spitfire» ri suita abbattuto da apparecchi tedpschi. 11 nemico ha bomba r-dato B<»ngami, causando ootevoli danni ad alc-uni pdifici civili; fra La popolazlom* ni contano nn morto e tre feritl. Un nostro sommerglbile non e rlentralo alia base. N ostri sortomarini op* ranti nelTAtlanti-ro ocridentale hanno affondato aitre 20.0OO trnnellate di naviglio nemico fra rtii una p*troUera <-Kacine* di 10.000 tonnellate. Veliki uspehi podmornic na Atlantskem oceanu ton sovražnega ladjevja potopljenih — Interni^ in zmagovito delovanje letalskih sil v Sredozemlju in severni Afriki Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 15. febrnarja naslednje 632. vojno por« oHo: Na področju okrog Mekiiija spopadi pa-trol. Pri letalnkeni napae nahajajo na tem močnem oporišču 5r ; •zemlja in so ljudje, ki se ču-dijc. da s stalnimi letalskimi akcijami ni mosroće popolnoma nevtralizirati bojnega delovanja sovražni k a. Letalske sile osi opravlja*o prav v zadnjem časa gigantsko delo uničevanja vsega, kar ima s«« vražnik ni otoku in vojaško po-veljništvo otoka skuša z žilavim naporom popraviti in obnoviti vse. kar ttajttpnski in nemški bombniki razdjrajo Morda Anglija na Malt j opravlja največje vcjne napore, da I žala ta svo; strateški steber Sre- dozemlja, V čem obstoja napor Anglije za vzdrževanje M^lte? Otok Malta je bil že ob iz-ruhu avgpf inb.rint utrdb ln njegova ureditev nv bi tvorila lahko pribežališče za aBBgpsflH Qt Letalska m^č sil osi je popolnoma prevrela vse načrte angleške ad-mira!ite*e. ki se je morala odreči uporabi pristan La Vallctta. njenih sidrišč ln ner.ih ar7«-nalov ter naprav. Admiraliteta ne bi ja!a danes poslati svoje važnejše lad^e v tr pristanišče. Pristaniške naprave ▼ La Valletti so v resnici močno obdelane ju ać~- |e dali Malt. dmeo funkci- jo. Otok ]e rosta! oporišče za podmornice ter za rtala in hidroplane Vae. kar je sovražnik ustvaril z ogromnimi stroški v mnogih letih da bi nudil svojim pomorskim si'.am k4, operirajo v Sredozemlju oporišče in pribežališče, je bilo uničeno in ■SgfceaH aalaalraaaBati je marala priznati, da -e ni močne pomorske sile brez močne zašč!^n-» »ptalske sile. Ita!ijan?ko letalstvo najprvo ta potem italransko-nemško letalstvo Je oviralo te snv^in.trovp n*»črte ko je letastvo Italije in Nftmči;e pričelo sodelovati ▼ popolnem skladu v ioMNkih operacijah, ki so osnovne bo ne važnosti oa tem bojišču. Otok Malta !m? mnn?n zalivov, in sovražnik skuša povečat' število pribezAlišč in priložnostnih oporišč za podmornice. Malta nima mnren ravnin n sovražnik skuša povečati ^-»vllo cementnih odletišč ir eradi letai^?^^ as oattraap oros*oru ter številna sakloni.V^ tudi pod zemljo za letala. Foto-grrafiie i/vidniškepa letalstvi Kažejo to gl-gantsk^ će'o oovrutniVa Razpomati le dela za ^kitdi^*« in xakloniA<*^ za podmoral-ce. nov^ u III ttaTp novih prostorih m drnsr« niprave Bombniki dopolnilo izvld-niško ^elc ln unlčrjo kar je aovražnU« ustvaril Fotografije kažejo tudi zadano fitodo. Sovražnik skute ftaino prestavljati letala in jih decentralizirati v razna pod- ročja. Gre tore i za srdito borbo med dvema sovražnikoma. Ozemlje, kjer ima sovražnik razmeščena in razstresena svoja letala, je izredno obširno in meri več sto kvadratnih kilometrov. Ni mogoče uničiti odletišča zs. odletisčem ln vse druge naprave in zaradi tegra se uporabljajo bombe največjega kalibra, katerih učinkovitost se pokaže na 200 do 300 m daljave. Otok Malta je ogromna nosilka letal, katere učinkovitost se vzdržuje a gigantskimi naporL Treba je pa reči. da je ta učinkovitost bila sča^om zmanjšana in bo v bodoče 9e bolj zmanjšana. Na stotine bomb velikega in največjega kalibra, ki se odmetavajo v kratkih časovnih presledkih z metodično«!-jo podnevi in pen oči. ne bodo dovolile sovražniku, da bi učinkovito obnavljal oporišča. Neprestane bombardiranja bodo zmanjšala tudi učinkovitost oddelkov, ki jih dovaža sovražnik z letali iz Angli e in Egipta. Italijanske letalske aile delujejo skupno z nemškimi silami pri teh velikih operacijah ^katerih namen je nevtralizirati letalsko pomorsko delovanje Angležev. Tega delovanja ni mogoče opisati iz razlogov vojaške tajnosti, toda nekega dne ae bo o njem lahko govorilo. Tedaj ae bo videlo, kakšne napore in kakšna junaštva so izvedle italijanske letalske aile, ki so sodelovale tn še sodelujejo z našimi pomorskimi silami. Malta naj bi bila izhodišče za angleška letala in angleške ladje za napad na Italijo. Malta naj bi bila oporišče, a katerega bi Anglija obvladala Sredozemlje na morju te na nebu. Na Malti pa ae pod udatcl italijanskih in nemških letalskih sil obrabljajo angleške pomorske ln letalske sile, ki ne morejo Izvesti nobenega načrta angeške admirali te te ln glavnega stana letalstva Nemške letalske sile. ki sodelujejo z italijanskimi, podpirajo napore, ki jih je Italija, dolgo sama izvajala. Vedno hoja udarci letalstva Rim, 16. marca, a Izboljšanje vremena je omogočilo italijanskim in nemškim letalskim edinicam večje delovanje, ki J« .melo velike uspehe. Kakor objavlja vojno poročilo, so skupin«; bombnikov napadle z uspehom pristaniške naprave v To-bruku, ki je izredno važno pristanišče za oskrbovanje sovražnika in ki ga zaradi tega srdito branijo anglešk. lovci Eno sovražno letalo je bilo uničeno in sna trgovinska ladja hudo poškodovana. Najvažnejšo akcijo pa so izvedle nekatere eskadrile naših »MačkiJev« Močne skupina sovražnika je skušala bombardirati neko naše taborišče v prvih črtah. Italijanski lova ac Jo laalsduviii Id je do- V poletlu se bo borba nadalievala do totalnega uničenja sovražnika Velik govor kancelarfa Hitlerja na prestavi spomina padlih v Berlina Borba se bo nadaljevala, doki er ne bo zagotovljen trajen mir Berlin, 16 marca s. Nemški narod je včeraj svečano proslavil spomin padii h v svetovni vojni in v sedanji vo.,ni. Spominski dan je bil posebno svečano proslavljon v Berlinu cb Hitlerjevi navzočnosti v lem-plu nemške vojaške slave. Navzoči so Dili najvišji oficirji vojske, akoraj vsi ministri ter diplomatski zastopniki prijateljskih držav. C&otna meata so zasedli ranjenci, ki so v oskrbi berlinskih boinic in Številne skupine sorodnikov padlih Nemcev. Govoril je Hitler in izrazil za svojo najvišjo za svojo najvišjo zahvalo za žrtve padlih nemških borcev v borbi za usode velike Nemčije. Adolf Hitler je omenil, da so bile nemške oborožen*1 sile leta 1940 ko so proav*-vili prvič v Zeughausu spomin padlih Nemcev v vojni proti starim sovražnikom, ki so hoteli to vo.no za vsako ceno. Italija, je nadaljeval Hitler, se ;e uvrstila sedaj na našo strm kot zvest zeveznik v tej boroi na življenje in smrt. I^av v teh dnan, je poudaril Hitler, je v Franciji razprava, 2 a katero je značilno pomanjkanje sleherne obtožbe proti odgovornim za to vojno, ki so pa obloženi, da je niso zadostno pripravili. Tudi tu se nahajamo pred mentallteto, ki se zdi v prvem trenutku nerazumljiva, ki nam pa bolj kot o ruga dejstva aiže vzroke, ki so sprožili to novo svetovno vojno. Hitler je nato polemiziral proti politiki zapadnih si: in njih zaveznikov, ki ao v službi mednarodnega židovstva zatrjuje;, da so pripravljali vojno proti Nemčiji že cd leta 1935. Po omembi doseženih zmag v letu 1940 na zapadu, je Hitler omenil z besedami globokega občudovanja gigantske naloge, ki so jih nemške oborožene M-le opravile v naslednjih letih v borbi proti židovsko-plutokratičnl koaliciji, ki je pridela z napadom v upanju, da bo obvladala in premagala vso Evropo. Nemški borci in nared »o pa dokazali, kakor v preteklosti, da so kT« s svojim duhom žrtvovanja *n s svojo naomafho vero slehernemu dogodku in da so vedno zmagoviti. To pot se je bilo treba boriti ne samo a sovražnim orožjem in proti na videz neizčrpnemu toku narodov in ras, med katerimi so najbolj primitivne, temveč ae je bilo treba boriti tudi z najhujšimi trdotami narave, r-anos lahko naznanimo, da smo premagali zimo, kakršne v osrednji in vzhodni Evropi še ni bilo v zadnjih 14 letih. Odpcr nemških vojakov in za vezni« >v v teh štirih izredno hudih trdih mesecih, popolnoma opravičuje vsa upanja za bodočnost ter je popolno jamstvo za bodočnost ter je popolno jamstvo za bodočnoit, pa naj se zgodi karkoli. Zadnje upanje, M je še ostale Kremlju, je bilo to, da bi v našo škodo in s pomočjo elementarnih činitelje v nam pripravil usodo, ki je zadela Napoleonove armade leta 1812. Toda tudi to preizkušnjo so nemški vojaki in hrabri za- vezniki prestali in bodo v prihodnjem poletju obdelovali so\'ražnika do totalnega uničenja. Boljševiški kolos, katerega celotno kruto nevarnost st-o spoznali »ele zdaj. se ne sme več dotakniti, in to je naša neomajna volja, blagoslovljenih bojišč Evrope, temveč mora postaviti SVOJO dokončno mejo zelo daleč od njih. Hitler je omenil velike zmage na Daljnjem vzhodu, ki jih dosegajo oborožene sile Japonske, ki je bila kakor Nemčija in Italija prisiljena reagirati na nezaslišana izzivanja skupnega sovražnika. Nato je Hitler zatrdil, da se mora borba nadaljevati, dokler ne bo dosežena varnost traj- nega miru, to je do uničenja sovražnikov takega miru. Adolf Hitler je zaključil svoj govor in posvetil udano misel slavnim padlim Nemcem in zaveznikom ter izrazil popolno gotovost, da njih junaške žrtve niso bile zaman in ne bonio pozabljene. Ob koncu svečanosti je Hitler položil venec na spomenik padlim ter je nato pregledal. častni bataljon ob spomeniku. S ^0 zastavami je ta bataljon, sestavljen iz let vojske, mornarice in letalstva, nato deMi-rai pred Hitlerjem. Berlinske ceste so hiie ves dan v zastavah. Tudi v ostalih sre liscih Nemčije so bile enake svečanosti. Zopet velik uspeh nemških podmornic Nemško vojno poročilo — V indijskih vodah potopljenih nadaljnjih tz sovražnih ladij s 70*000 tonami — Na vzhodni fronti vsi sovražni napad! odbiti — 148 tankov uničenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje vojno poročilo: Na polotoku Rerču Je sovražnik z močnimi silami in h številnimi tanki nadaljevaJ svoje napade, ki no bili z velikimi izgubami ze nasprotnika zavrnjeni. Uničenih je bilo nadaljnjih 4? tankov. Severnovzhodno od Taganroga In v Doneski kotlini so nemftki, slovaški tn hrvatski oddelki zavrnili močne sovražne napade. Na srednjem .->dseku je bil že tri dni obkoljen) sovražni oddelek uničen. Na odseku pri Perrogradn je težko topništvo obstreljevalo sovražne zveze in voja-šk« naprave v Petrogradu. V času od 13. do 14. marca Je sovražnik Isgnbll 148 tankov. V Severni Afriki Je bila pri Tobruku zadeta sovražna ladja. Lovci so sestrelili osem angleških letal. V vzhodnem delu Cisenaike so letala bombardirala sovražne kolone In taborišča. V bližini Solluma je bUa zadeta sovražna ladja In se je verjetno potopila. Letalski napadi na angleška letališča na Malti so se nadaljevali. Nastnli so veliki požari v hangarjih ln taboriščih. Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so nemške podmornice v nadaljevanju svojih zelo uspešnih operacij proti angleški in ameriški oskrbovalni plovbi so nemške podmornire prizadejale sovražniku nove hude izgnbe. V vodah Zapadne Indije so potopile 12 tovornih ladij s 70.000 tonami, med njimi 3 petrolejske ladje. Ena nadaljnja ladja je bila torpedirana in poškodovana, Nemške podmorniške sile so potemtakem od pričetka svojih operacij vzdolž vzhodnih obal ameriškega kontinenta in na Atlantskem oceanu uničile 151 sovražnih tovornih ladij s skupno 1.029.000 tonami Med njimi je bilo 58 petrolejskih ladij s 442.000 tonami. V RokavKkem prelivu je naletel oddelek nemških torpedovk, iskalcev min in brrlh čolnov na močnejše angleške pomorske sile. Iz nišilcev, brzlh čolnov in drugih edinlc sestavljeni angleški oddelek je bil napaden ter je bil angleški nišllec tako hudo poškodovan, da je računati z njegovo izgubo. En angleški brzi čoln je bil verjetno uničen, trije drugi pa zažgani ali poškodovani. — Sovražne sile so se naposled umaknile iz borbe. Naše sile so postopale po načrtu ter so izvršile svojo nalogo brez lastnih Izgub. Na polotoku Kerču je oddelek napadalnih čet pod vodstvom poročnika Stlemanna dne 13. in 14. marca uničil 14 sovražnih tankov. Pri operacijah v zapadnih indijskih vodah se je posebno odlikovala podmornica pod poveljstvom pomorskega poročnika Bauerja. Letalska bitka nad Kanalom Berlin, 16 marca. s. Doznava se iz vojaškega vira, da je zvečer dne 14. marca prišlo ob severni obali Francije do letalske borbe med močno skupino angleških ln nemških lovcev. Ko se je sovražna skv-pina približevala obali, so jo nad morjem napadla nemška letala, ki so brez lastnih izgub sestrelila tri sovražna letala vrste ^Spitfire«. AngleSka letala so se tedaj naglo oddaljila proti južni angleški obali. Svečana proslava 2J. obletnice ustanovitve borbenih fašijev Rim, 16. marca, a Olredbeni list stranke objavlja, da. bo 23. obletnica ustanovitve borbenih fašijev svečano proslavljena v vsej Italiji. Proslave bodo pričele, kako ae prostovoljski dub in junebUci zagon od početka obnavlja neprestano v generacijah, }e> na bojiščih posvečujejo Ideale Revolu- odje. Dne 23. marca 1919 se je pričela nova doba v zgodovini sveta. Odredbe ni list določa, kako naj proslava poteče v Rimu, v Milanu in drugih večjth me>; Manifestacij se bodo udeležili na častn.n mestih ra-njenoi in družne padlih in boretv. Balkan Daljnega vzft©da nit • te Tokio, 16. marca. a. V uvodniku poudarja >Japan Times and Advertiser« pod naslovom »Področja skupnega proapevanja Evrope m Azijec da južne dežele Vzhodne Azije v mnogočem sliči jo Balkanu, Indokina, Tajska, Malaja in Nizozemska Indija ao neobhodno potrebne Vzhodni Aziji z gospo iarakega in strateškega vicLka, JCnak geopolitični pomen za kontinentalno Evropo ima Balkan, ki je razen strateške važnosti bil obvezno področje ta prehod resnih gibanj. Strateško nadzorstvo balkanskega prostora, poudarja list, je dolga leta imela Francija skupno a Anglijo, katere politika v tem delu Evrope je pretvorila Balkan v stalno ogntače mednarodnih neredov in negotovosti, tako da so ga končno upravičeno anenovali smodnisnico Evrope, Na ukaz Londona je Francija postala v glavnem odgovorna aa prejšnjo svetovno vojna Evropske kontinentalne atte so se morale, kadar so hotele braniti svoje interese, borati na Balkanu. Je to popolnoma upravičeno, da je oa smatrala Balkan za Stvljenako gospodarski predel kontinenta. Last omenja potem anajloniaosemskl vdor ▼ Vzhodni Aziji bi da je Amerika po zlo- bi gospodarskem pomenu Indije za Vzhodno Azijo mu Nizozemske pričela sodelovati z Anglijo proti Japonski in ustvarila stanje, ki je vodilo do sedanje vojne. Kakor je bila oa priseljena k borbi na Balkanu, da reši svojo glavno strateško pozicijo, tako se je Japonska morala boriti na jugu in kakor je os odstranila anglofrancoski vpliv z Balkana ln 8 tem pr.čela graditi novi red v Evropi, tako je Japonska pričela v južnem predelu Vzhodne Azije svojo odreše-valno akcijo. Ker je položaj Japoncev na azijskem Balkanu nemogoče napasti, pripominja list, da bo mogoče s sodelovanjem narodov Vzhodne Azije pripraviti novi red na isti način, kakor ga vodi v Evropi os in ustvariti dobo obnove na osnovi pravice med narodi. generala na Kitajskem Bangkok, 16. marca, a Včeraj je bilo uradno objavljeno v <5unkingu, da se je general Denny, §ef angleške vojaške misije, kl je bi poslana h CangkajSku, smrtno ponesrečil z 12 drugimi osebami ob letalski nesreči pri Cunningu. Novačenje za karabinjere Rim, 16. marca. s. Vojno ministrstvo je odredilo novačenje za nadaljnjih 8.000 pomožnih karabin jer jev, ki naj se rekr citiraj o med korporaJi in vojaki, ki so v vojaški službi v Kraljevini, Albaniji, Grčiji in na ozemlju bivSe Jugoslavije tn Francije. segli nad Tobrukom ter jo prisilili k borbi. V teku hudih spopadov je bilo sestreljenih 8 »Curtisov« in mnogo drugih, najmanj 10 Je bilo učinkovito obstreljevani* Po preteklih dneh. ko ao moral: italijanski lovci bi« sns številčno nadmoćnomu sovražniku ln so z lastnimi žrtvam; zagotovil: povratek bombnikov t Tobruka, jo ta uspe* tembolj mmmj*k% kaj* sadi Številčno tudi inferiorni letalci so zadali hud udarec sovražniku, ne da bi imeli sami izgube. Piloti in stroji desetih novih •Mačkijev 202« so ponovno dokazali, da ustrezajo teik m zahtevam borbe, Tuc napad Južno ob Ain el Gazare Je odlično uspel, kajti zažganih Je bilo 50 oklopnih Madžarska v borbi proti komunizmu Budimpešta, 16. marca, a Madžarski narod je včeraj proslavil obletnico neodvisnosti države. V vseh madžarsKih mestih so bile ljudske manifestacije in govorniki vladne stranke so se spominjali zgodovinske obletnice. V Budimpešti je govoril predsednik ministrskega sveta Kallav in rekel, da so morali Madžari prijeti za orožje, kajti za noben narod v Srednji Evropi ne more MU odvisnosti in napredka, dokler ni ruski komunizem potolčen. Obstoj nade države, je rekel govornik, je bil vedno ogrožen na vzhodni meji. Prepričan pa sem, da se bo nasa mladina vrnila zmagoslavno iz te borbe. Fašizem in narodni socializem bosta zmagala. Madžarska ni več sama in brez orožja, kakor je bila leta 1918. Ministrski predsednik je obrazložil narodu sedanje gospodarske težkoče ln opozoril na to, da se je treba Izogniti slehernemu razsipanju in se trdo boriti z vsemi težkočami v popolni zavesti dolžnosti, ki jih nalaga sedanji čas. Danes je Madžarska zastavila vse svoje sile proti razkraja joči m silam boljševizma v neomajni veri v zmago ob strani Nemčije in Italije, je zaključil Kallay. Pred ameriško obalo torpediran parnik Bnenos Alres, 16. marca. s. Ameriško mornariško ministrstvo javlja, da je bil v sredo pred ameriško obalo torpediran neki ameriški parnik. Torpedirala ga je sovražna podmornica. 7 članov posadke je dospelo v neko atlantsko pristanišče, 21 članov pa pogrešajo. Obnovite naročnine! Biran 2 »SLOVENSKI NAROD«. ponedeljefc. 18 marca 1942-XX Stev. 62 Ljubljana,' 13. marca Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svojo naredbo z dne 6 februarja 1942-XX (o uvedbi potne dovolilnice za občino Ljubljano), na svojo naredbo z dne 17. februarja (o spremembi roka za uvedbo teh potnih dovolilnic) ln na svojo naredbo z dne 27. februarja (o prepovedi Izhoda iz mesta Ljubljane), smatrajoč za umestno, da se zadevni predpis vzporedijo ln izdajo v skupnem besedilu ln po ustreznem sporazumu z vojaškim obla-stvom izdal naredbo z določbami za prihajanje v mesto Ljubljano ln za odhajanje iz mesta. S to novo naredbo, kl stopi v veljavo v ponedeljek, 16. t. m., se razveljavljajo naredba o uvedbi potne dovolilnice za občino Ljubljano z dne 6. februarja t. L, nadalje naredba o spremembi roka za uvedbo potne dovolilnice z dne 17. fehr. in naredba o prepovedi izhoda Iz mesta Ljubljane z dne 27. februarja t. 1. Novn naredba se glasi: Člen 1. Vse osebe v starosti nad štirinajst let morajo imeti za odhod z ozemlja občine Ljubljane, kolikor gra zajema po vojaškem oblastvu postavljena kontrolna črta, aH pa za prihod v to ozemlje, redno propustnleo in smejo prehajati edlnole preko nadzornih postaj ob cc*stah In železniških progah, ki vodijo proti Brezovici. Dravi jam. ftt. Vidu, Klecam. Jezici. Toma-čevemu. Hrast ju. Zalogu, Dobmnjam, Škofljici in Studenec-Igu. Proti osebam, ki bi skušale vstopiti na poprej omenjeno ozemlje ali ga zapustiti na drugih krajih mimo naštetih, se uporabi orožje, in sicer podnevi po enem samem pozivu, ponoči, t. j. od 20 do 6. ure, pa brez poziva C"len 2. Propustnica se izda na pismeno in obrazloženo prošnjo, ki se mora. izvzem-ši v primerih dokazane nujnosti, vložiti vsaj pet dni prej pri naslednjih uradih ali povel jništvlh: a) v občini Ljubljana pri okolišnih poti-eijskih stražnicah; b) v ostalih krajih pokrajine pri uradih javne varnosti ali pri najbližjem postajner^ poveljni*tvu kr. karabin jer jev. člen 3 Propustnica mora biti kolkovana s kolkom L. 0.50 ln opremljena s fotografijo, če prizadeti nima osebne izkaznice ali kake druge po členu 6. naredbe z dne 24. Januarja 1942-XX St. 7 enakovredne listine. Podatki listine se morajo vpisati v propustnleo. Člen 4. Posebna propustnica po tej naredbi se ne zahteva od oseb, ki imajo redno dovolilnico za prihajanje na ozemlje Ljubljanske pokrajine ali za odhajanje z njega. Člen 5. Kdor nima stalnega bivališča v mestu Ljubljani znotraj kontrolne črte iz člena 1.. pa bi ga zalotili znotraj te meje ali kdor ima svoje stalno bivališče v mestu Ljubljani znotraj te črte, pa bi ga zalotili zunaj nje brez propustnlce ali z zastarano prepustnico, se takoj zapre in »n kaznuje, če dejanje ni huje kaznivo, uprav no po postopku iz naredbe z dne 26. Januarja 1942-XX st. 8 z zaporom do dveh mesecev ln v denarju od 100 do 3000 lir Kdor koli se zaloti pri prehodu na drugih krajih razen določenih v členu 1.. se takoj zapre ln kaznuje, če dejanje ni huje kaznivo, z zaporom do Šestih mesecev ali v denarju do 5000 lir. Za sojenje takega kaznivega, dejanja je pristojno vojaško vojno sodisee. Člen 6. Ta naredba stopi v veljavo nt dan 16. marca 1942-XX. Z njo se razveljavljajo naredbe z dne 6. februarja 1942 XX St. 17. z dne 17 februarja 1942-XX *t 28 ln z dne 27 februarja 1942-XX §t. 32 Visoki komisar Emillo GrazJol. združenj ali strank, katerih delovanje bi aa ne skladalo z dolžnostmi mojega položaja. Prisegam, da bom spolnjeval vse svoje dolžnosti samo v korist nerazdružljive blaginje Kralja Cesarja in domovine.*« Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu srn Ljubljansko oo krajino. Ljubljana, dne 4. marca 1942 XX. Visoki komisar Emillo Graziofl Aolslce kuhinje bodo poslovale do konca šolskega leti Rim, 14. marca s. Tajnik Stranke je pc alai kot generalni poveljnik GIL-a naslednjo brzojavno okrožnico vsem zveznin poveljnikom organizacije: Odrejam. db nadaljujejo Šolske kuhinje svoje delo n vseh pokrajinah do konca šolskega letn Za potrebna sredstva bo nemudno poskrb 'j eno "očno navedbo sestavin analiziranega vina. Analiza vin, ki jo vodi ljubljansko kletar-ko nadzorništvo s pomočjo ljubljanske on tro! ne postaje in novomeškega okrajne •j referenta za vinarstvo se je doslej iz-coredu pa je 6. marca dopoldne Se pri ! KarlovAku v Smarieti istega dne popol-'ne in 7 marca v Bel' cerkvi. 12 marca v vvstfilni Deu v Mokronogu. 13. marca pri ^niatelju v Tržišču. 14. marca v 5t Rnner ~u 26. marca na Mirni in 27. marca v Mirni icči Ker se je iz ^^toreda iznudilo važno vinarsko središče Trebnje, predlagajo prizadeti vinogradniki, da se naknadno določi en dan *s pregled vin vinogradtvkov tre-hin :<-kega okraja v Trebnjem s. čimer bo vsem vmo- :radnikom zolo ustreženo. iS «21e int o a KOLEDAR Dane«: Ponedeljek, 16. marca: Hilarij. Heribert. DAXAS\m: PRTRKT>TTVE Kino Matica: Noč maščevanja ^vino Slojra: Sen vsakoerar Kino Fnlon: Kapitan Tempesta Kino Moste: Jetnica iz Sidneva in Potepuh Razstava mojstra Fr. Kral'n In generacij*1 najmlajših v galerij! Obersnel na Go-sposvetski cesti odprta od 9. do 18. DEŽURNE LEKARNE Tmnea: Mr. Sušnik. Marijin trg 5. Kurart, Gosposvetska cesta 10, Bohlnec ded., Cesta 29. oktobra 31. Podaljšanje prometnih dovolil za motorna vozila Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX St. 291 ln glede na člen 5. naredbe z dne 29. aprila 1941-XIX St. 13, člen 6. naredbe z dne 12. julija 1941-XTX, št. 65. člena 3. In 4. naredbe z dne 14. oktobra I94i-xrx št. 129 m člen 3. naredbe z dne 30. oktobra 1941-XX St. 135, odreja: Člen 1. Rok veljavnosti prometnih dovolil Iz členov 3. ln 4. naredbe z dne 14. oktobra 1941-XIX St. 129 za potniške avtomobile, zasebne ln v javni rabi za motocikle brez prikolice ln z njo, na bencinski pogon se podaljšuje do 30. junija 1942-XX. ne da bi morali njih imetniki za to zaprositi. Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. LJubljana, dne 12. marca 1942-XX. Visoki komisar Emillo GrazioH Cene enotnemu obedu v gostinskih obratili Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Je glede na Ći. 4. naredbe * predpisi o ureditvi porabe jedil v gostinskih obratovalnicah z dne 7. oktobra 1941-XIX, glede na 21. 2 naredbe s pravili o uporabi predpisov o ureditvi potrošnje jedil v gostinskih obrat oval niča h z dne 29 oktobra 1941-X!X in glede na naredbo o uvedbi enotnega oboda v gostinskih obratih z dne 5. marca 1942-XX odredil cene enotnemu obedu v gostinskih obratih. Glede na sorazmerno man i So vredno«* drugega obroka (sočivje in zelenjava brez mesa) so cene enotnemu obedu nižje in so določene takole: v obratih posebne kategorije 15.50 lire. v obratih 1 kategorije 13.50 Hre. v obratih N. kategorije 11 lir. v obna-tih III. kategorije 8.75 lire in v obratih IV. kategorije 5 lir. Če se ne vzame druga jed, se gori določene žene znižujejo za 4 lire v obratih posebne in I. kategorije za 3 lire v obratih II. kategorije za 2.75 lire v obratih ITI. kategorije in za 2 liri v obratih IV kategorije. Ostale določbe iz naredbe z dno 29. oktobra 1941-XX ostanejo nesprernenione. Gornje cene veljajo od 14 t. m. dalje. Žrtve sobotne poledice Ljubljana, 16. marca. Takšnega plesa Ze dolgo nI bilo v Ljubljani, kakršnega smo si privoščili v sobote popoldne po vsem mestu. »Plesali« so pa tudi v drugih krajih, ne le v LJubljani. Opoldne je začelo deževati ln gladka ledena skorja je prevlekla ceste in hodnika Nenadno je zastal ves promet, razen tramvajskega.. Nihče ni več znal hoditi, vsi s* se drsali ln plesali, skoraj vsi pa tudi padali in postavljali kozolce, kar se pravi temu. Toda zadeva Je imela tudi tragično stran, ne le komično. To sprevidimo ls seznama ponesrečencev, ki so jih moral prepeljati v ljubljansko bolnico: Avgust 2abkar, 53-letni akademik U Ljubljane se je pri padcu ranil na levi nogi. — Ivana Kranjc, 76-letna šivilja la Cerknice, ki je na cesti zlomila levo nogo. — Jekoslav šilovič, 21-letni sin posestnika Iz Ljubljane si je pri padcu nalomil desnico. — Pavel Hribar, 38-letni delavec cestnega mestnega nadzorstva iz Ljubljane, si Je ranil na levici. — Janja BIzjan, 26-letna vzgojiteljica Iz Ljubljane, si je prav tako ranila levico. — Vera Hrastar, hči kurjača iz LJubljane, si je zlomila desnico. — Prav tako si je zlomila levico Helena, LamplČ, 60-letna zasebni ca Iz Ljubljane. V bolnico so prepeljali še naslednje ponesrečence: F*r. Primožič, delavec mestnega cestnega nadzorstva si je obreza! desnico ob komolcu na krožni žagi. — Anton Mihellč, 54-letni posestnik iz Grahovega, ima zlomljeno desno nogo, na njo mu je padla deska. — Francka Vtder. 24-letna služkinja iz Ljubljane, je padla s kolesa ln se ranila na glavi. — Vlado Zgonc, 20-letni hlapec iz Turjaka, je padel po stopnicah in si zlomil levico. Naše fleđalisčs DRAMA Ponedeljek, 16. marca: Zaprto. Torek, 17. marca ob 17.30: Lepa pustolovščina. Red Torek, OPERA Ponedeljek, 16. marca: Zaprto. Drama pripravlja v novi uprizoritvi m režiji inž. ar h. Bojana Stupice Golievo mladinsko igro »J u r č e k«. Zgodba o majhnem dečku, ki mu je Veter od pihal moko iz kosa in mu la v povračilo čudežen zvonček in čarobnega petelinčka^ je kar se da ljubka Novo glasbo je kom-ponrral nas znani pianist Bojan Adamič. Posebno bo ugajal deci cirkus >'3 u d e Ta, v katerem bodo nastopali kamela ln opica. Tudi zvesti k u za Čuvaj bo pripravil mladini mnogo zabave. Nedeljsko delo v premogovnikih Visoki komisar za Ljubljansko pokranno je glede na zakon bivše jugosioven*4c države o zaščiti delavcev z dne 28 februarja 1922 smatra;oč za umestno, da se zviša proizvodnja premoga v premogovnih pokrajine tn po zaslišanju prizadetih smdika! n:h organizacij tzda4 naredbo o nedeljskem dolu v premogovnikih, ki je obja-vliena v Službenem hstu 14. t. m. ter ie s tem dnem stopila v veljavo. Premogovnikom LHiMianske pokra ime se dovoljuje delati razen ob delavnikih tudi vsako dru£?o nedeho Za tako delo se mora dati osebju, ki b- delalo na nedeljo nepretrgan počitek 36 ur v zvezi z nedeljo na katero se ne dela Nedeljsko delo se mora poleg teca naeradt' s V^^nim prbtkom iz § 10 zakona o zaščiti delavcev Nedeljsko delo mora podietie prifavti naslednji dan rudarskemu glavarstvu. Ta naredba ra? ve! javi is vse nasprotujoče ali z ojo nezdružljive določbe. Ugodnosti ljubljanskih medicin cev na italijanskih univerzah Viktor Emanuel m., po milosti bof JI In narodni volji Kralj Italije ln Albanije. Cesar Abeadnije Senat in fašistična In korporacijska zbornica sta po svojih zakonodajnih odborih odobrila tn Ml amo potrdili tn proglašamo tole: CL 1. Prtčenfrl z vseučillskim letom 1941-42 XX so alovenskl slušatelji, prihajajoč z medicinsko-kirurgične fakultete ljubljanske univerze ln rojeni na ozemlju ki pripada tej pokra ttet če se vpišejo radi dopolnitve svojega itudlji na univerzah Kraljevine, oproščeni plačevanj? celotnega sne-aka šolskih tak« *n dodatnih taka Zavezani ' ao pla^vat* pr»spevk* katere kol* vrste Cl. 2. TJjr^driest Iz predn«eya S!ai»a ne ve- j tja aa sluiat^Ile ponavljača, laredne ln za date slušatelje, ki niso vaako leto opravili Izpitov po učnem načrtu, določenem po fa- kulteti za prejSnje leto. aH ne več ustreznih izpitov ali takih, ki bi se po presoji vse-učiliških oblastev v celoti lahko šteli za enakovredne glede na omenjeni načrt. Cl. 3. Vsote, za katere se univerze prikrajšajo z zvezi z ugodnostjo iz tega zakona, se tem povrnejo iz državnega proračuna. Odrejamo, da se ta zakon, opremljen z državnim pečatom, uvrsti v Uradno zbirko zakonov fn uredb kraljevine Italije ln ukazujemo vsakomur, da se po nJem ravna ln j skrbi za njegovo izvrševanje kot državnega | zakona. Dano v Rimu. dne 26. januarja 1942-XX i VIKTOR EMANUEL MUSSOLUSn — BOTTAI — DI REVEL i Videl varuh pečata: GRANDI Sprememba besedila za prisego županov in podžupanov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino ' na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja ; 1941-XIX st. 291. na podstavi kr. uredbe s dne 20. decembra ■ 1941-XX št. 1553. s katero se razteza veljav- I nost osnovnih zakonov Kraljevine na ozemlja, priključena a kr. ukazoma z dne 3. maja 1941-XIX st 291 ln z dne 18. maja 1941-XXX št. 452 in glede na svojo naredbo s dne 24. januarja 1942-XX st. 12, odreja: Člen 1. Besedilo člena 10. naredbe s dne 24. januarja 1942-XX št. 12 ae zamenjuje z naslednjim: >zupan in podžupan morata pred nastopom svoje dolžnosti priseči pred Visokim j komisarjem ali funkcionarjem, kl ga on od- I redi: takole: .Prisegam, da bo zvest Kralju ln Cesarju tn Njegovim Kraljevskim Naslednikom; da 1 ae bom zveste ravnal po ustavi in drugih j državnih zakonih, da bom izpolnjeval svoje dolžnosti marljivo ln i vnemo za občno blaginjo tn v korist uprave ln spravljal sva j* vedenje, tudi zasebno, vedno v sklad s dav *tojanstvom svojega položaja. Prisegam, da nisem ln tudi ne bom člar | Na tisoče kg živalske krme bi lahko pridobivali iz zakopanega, za Človeško neprimernega mesa Llubljana, 16 marca Vprašanje, kako bi prehran'h i aalj *e dandanes skoraj prav tako porrembno kakor je vprašanje ljudske prehrane, v neposredni zveza je s splošn m- prehran evalmmi vprašani: Ce ne bomo znal: preh'-a-rt zavali bo to vplivalo v velik I mer: na produkcijo človeške hrane Čim več ž*ve1- bo-mo lahko prehran:1! ki nam daiej*' hrana tem večja bo omdukc:ja hrane za hudi. Upoštevati moramo da žival- izkoriščajo arirovine ki pogosto n*o primerne za človeško hrano: lahko bi rekli, da i va' delava jo krmo v hrano Pres-krba krme pa dela re;cem velike skrbi. Z-idn?a leta hočejo ljudje izkoris^iri č»m-br,Ji sleherni koiček zemlje — predvsem za predelovanje človeAke hrane, ne pa krme Toda rudi pcidelovan ie krme je nuin*. potrebno. ka;t: zmanjšanie prireit pomen- tudi omejitev produkcije človeške hrane Posebej pa moramo §e urKv^tev^ti da nam prav pnreia živali daie posebno dragr-cene hranilne snovi, beljakovine n ma-'ćobe. Rastline nam dajejo predvsem o zt da :e na^a hrana sorazmerno bogata na ogljikovih vodan'h revna pa na bo! ja kovna h n ma^ćo-bah stremeti bilo toret t-eba da se to nesorazmerje popra vi: povečat7 je treba čimbolj prr»dukcii<. hrane k vsebuje maščobe m beljakovine Zato 'e z-vinoreia posebno pomembna in skrbet monmo da bomo delali tudi leto* do\«j«I- krme za živali. Zdaj je še čas da ukrenem^ kar je potrebno da Ko zagotovljena rud- d"~»vo!i ve'ika povrvna zemlje za pridelovanje krme. .Misliti je pa treba tud: na čimbo,; racionalno izkoriščanje vseh snovi ki 'ahk» služijo za živalsko krmo Bilo i« sproženih že več prevtlogov. kaj b' bilo trt ha ukreniti, da bi bilo za živali priskrbi leno čimveč krme. Tako zagovarjajo nekateri organizirano zK ranic odpadkov zelen i«ve in so£iv-*a v mestu Dalfe ie b*1 sprožen zelo ume ken predivo, naj bi rejci najeii skupno več v, acm! n na njih pridelovali krmo. Ze'o nnporoflirvy> je rudi. da bi urediii zb ranje os-tankov odnosno stransk h pro du'ctm pr.memih za živalco krmo na pn mer v pivovarnah, tovarnah kavinih dodat kov itd. Posebno dobra pa je zarnis**' da b; začeli tudi pri nas izkor-^čati meo ki ga I veterinar*! na klavnici oceni k kot neprimerno m človeško hrano To meso. ki ga n' rruvo. pri na* zakopavajo tor i&tanc povsem n eri zko»r-sceno Računa io da je n« naši Wav-nici zavriene« rim teden (»krog 4HO do 500 k '^mov me*«a ki bi nrifclo v rWtev — seveda nrimerno predelano — za živalsko krmo T .kš~no izvrženo meeo že izkoriščalo t- nekaterih vecHh mest'h Nr «mete se pa tis/trakti, če* s takšno pičo bi okužili IHvaJi V ©deti morate da ne prihaja v postev za predelavo vse meso z'asei ne m«1^ rvali oHo'el h za nekaterim/ kužnimi boleznimi. T 'ko tudi ne prha ja jo v poNrev posamrzrf kosi mesa glede na to. na kalcan-i bo*cm: je bila ž;val bolna. Meso nernrmerno za človečke- hrano ste rilizirajo. p-ckuha^ ter predela io v pičo za peru tn no To je izvrstna na hiari'n'h snoveh zelo bogata krma Ce bo uresničen precrlog na i bi tudi v Lpjbliam zaceli iz kon^čati meso ki ao ga došle zakopavali, bo to izrednega pomena za nadaljnjo rejo ma!h živali pri nas PotJcrbct: bo seveda treba da ne bo noben:b zlorab ter da bo Sterilizirano tn predelano mev> orišlo res v prave roke To ie pa vpraSaire f-rganiza-cije in ga ne bo tako težko re^ti Morda bi bilo prmemo da bi razdeljevanje a-li tudi prede'ovanje mesa jrrevzeAa pristojna rejsJca organizacija. z\sMi Se. če b se s tem ne mogla ukvarjati sama mestna klavnica. Vsi pripomočki, kt bi jih potreb nali v ta namen bi v primeri s tem. kako vedike kori<9ti b' uživali re«ci m ST*lo^no-st n-kakor ne bili predrag in strogi bi bib kma u pooladani. Ipanie je. da bodo predlaguteln naleteli na vse rarumevanic na pr-Moinih ustanovah ter da bo predlog uresničen ne da b: zaradi tega grešili v zdravstvenem pogledu. Potne dovolilnice za ljubljansko občino Nove določbe glede prihajanja v Ljubljano in odhajanja iz nje NEDELJSKI SPORT Bologna in Padova grobdkopa vodećih Vodstvo je prevzet v diviziji A Ter/no, v diviziji B pa Zmaga Triestine v Na poli j u LJubljana, 16. marca. XX. kolo v italijanskem nogometnem prvenstvu, ki je bilo V. povratno za di-viaijo A in III. povratno za divizijo B je zopet prineslo številna presenečenja, ki so odločimo vplivala na vodstvo v obeh fablicah Od nedelje do nedelje postaja borba zagr:zenejša. napovedi negotove in Število kandidatov tako za ponosni naslov prvaka kakor tudi za prestop iz divizije A v divizijo B večje. V diviziji A je bila včeraj glavna pokornost obrnjena v Bologno. deloma pa tudi v Modeno Ln Romo. Vodeča Venezia ie morala k Bologncem na težek izpit, ki ga pa ni prestala uspešno. V njenem moštvu včeraj ni bilo vse v redu. zlasti, ker ie bil že v prvem polčasu po nesreči izločen branilec Piazza. Tudi ostalo moštvo ni pokazalo običajne igre. edino Loich je bil na običajni višini, vendar le bil ves njeeov trud zaman. Na igrišču Venezia ni bila podrejena, v prvem polčasu ie celo prevladovala, delno je prevladovala rudi v reprizi. Vendar njen naoad včeraj ni znal postaviti pike na i. Pri Bol ogni je bil izvrsten zlasti Biavatti. ki ie pogosto vlekel ves napad po desnem krilu v ogenj. Strelec obeh golov je bil srednji napadalec Puricelli. in sicer v 28 minuti prvejra polčasa in v 31 minuti drugejea. Da Venezia ni ijzrala slabo kaže tudi razmerje kotov, ki je bilo v prvem polčasu 4 2 za Venezijo in v drugem 1:1. Sodil je CiamberlinL Tako se je Torinu nasmeiala redka priložnost in moštvo, ki ga v Italiji poznajo pod imenom »granata«, jo je izrabilo Vendar obračun z Modeno ni bil tako gladek, kakor kaze končni rezultat V prvem polčasu je obramba Modene preprečila vse nakane Tori n cev in šele v 20. minuti drugega polčasa so prišli v vodstvo. Bog ve, kako bi igra potekala naprei. ko ne bi Mod ena v 30 minuti izgubila po nesreči enega svor'h igralcev. 10 igralcev pa Torineem ni bilo več kos in v 36 ln 38. minuti so morali dvakrat kapitulirati. Tretja važna tekma je bila v prestolnici, kjer je Roma imela za nasprotnika Fiorentino. Roma je v krizi in to je pokazala kljub zmagi tudi včerajšnja tekma. Fiorentina ie bila ves čas nevaren tekmec in so Firenčani celo Romee za nekaj časa potisnili popolnoma v obrambo. Iz kombinacije levega krila Panto in desne zveze Amedeia pa se je v 35 minuti le skuhala odločilna akcija, ko je moral vratar Fiorentine Griffanti kapitulirati Razmerje kotov 5:4 za Fiorentino. Vodstveno skupino že dlje časa lovita Genova in Juventus. Toda včeraj sta oba na svoiih igriščih pustila odšč'pniti si po eno točko, tako da nista izkoristila lepe priložnosti. Tekma v Genovi se je odigrala na precej težkem terenu, ki je obe moštvi. Genovežane in Milance. zelo utrudil. Boli živahno je bilo v Torinu. V prvem polčasu je prevladoval Juventus brez Številčnega uspeha. Atalanta je celo zapravila v 27. minuti enajstmetrovko. Ostra je bila borba v renrizi, ko je moral sodnik podvzeti najradikalnejše ukrepe, da jo je privedel regularno do konca. V vodstvo je prišla Atalanta. nakar je Juventus takoj izenačil. Kmalu ie prišlo do incidenta ln sodnik je izključil 4 igralce, po dva iz vsakega moštva. Med ostalimi tekmami sta še dve zmagi gostujočih moštev. Lazi o je v Milanu pre-msffal Ambrosiano. Tr-'estina pa Napoli v Napoliiu. Napad Trie^rine ie včeraj vodil — vratar Costanzo! Odločilni gol je spravila Trie^tina v mrežo v 23. minuti dru-Seea polčasa po De FiHnotsu. nakar se je potegnHa v obrambo. Koti so 5:1 za Napoli. Končno je Livorno na svojem igrišču premagal Ligurio z dvema goloma iz prvega polčasa. V drueem polčasu ie rudi Ugur*a po+resla mrežo nasprotnika, vendar sodnik gola ni priznal. Podrobni rezultati so nasleo'nii: M;lano: Lazio-Ambrosiana 1:0 (1:0). Livorno: Llvorno-Liguria 2:0 (2:0). Mod ena: Torino-Mod ena 3:0 (0:0). Napoli: Tr;estina-Napo!i 1:0 (0:0), Bologna: Bologna-Venezia 2:0 (1:0). Torino: Juventus-Atalanta 1:1 (0:0), Genova- Genova-Milano 1:1 (11). Roma: Roma-Fiorentina 1:0 (0:0). Stanje v tabeli divizije A je po vče-ra:šnjih tekmah takole: Torino (30 201 28 točk. Roma (30:14^ 27, Venez;a (27:16^ 26. Genova (32:21) 23. Juventus f32:18) 22. Bologna (34:24). Lazio rS5 23) 21, Ambrosiana (24:25), Trie^tina (19 22) 19. M:lano f36 32). Atalanta (27 27), Livorno (25 35). 18. Liguria (28 36), Fiorentina (20 37) 17. Napoli (19:35) 14 ln M od ena '13:40) 12 točk. Vicenza prvič poražena, in to na svojem igrišču Višek včerajšnjih tekem v diviziji B Je bilo srečanje med vodečo Vicenzo ln nevarno Padovo. Yd ie nekaj kol sem kaže voljo, da bi ae polastila vodstva Vsi. ki so pisali konec tedna napovedi, ao ae stri-niali. da bo tekma izredno ogorčena fn da bo morala Vicenza pošteno zagrabiti, da bo zmogla Padovance. nihče pa ni resne računal da bi Padova zmagala. Tak račun s* ie zdel tem bolj neverjeten, ker Vicenza doslej ie sploh ni bila poražena niti na tujih iar *§čih Zoga je okrogla ... tn Padovanci »e vračajo domov s tesno zmago in naileošim uspehom Id jih uvršča med najrevnejše kandidate. Da se že tokrat niso postavili na fela " 1e deloma vzrok pre*ekione^Hi«ki remi i Pratom delom« pe včeraišnia domaČa emara Bariia nad tibko Pro P*tr*e Bari 1« sedal prevrel »nova zabave zdi a« pa. 1 da ae te dnlee Med ««t»T*nV farnim* M | bile podcrtati le zmago P1*e nad F4uma- | no. Soezie nad Steno, ki sta bfle obe do- t aa tujih itrUčih. Odražal oa le tudi najšibkejši Lucchese. Id je remizira! s Fanfullo. Hud poraz je doživela Ales-sandria. Tekme so se končale takole: ▼ Savonl: Savona-Alessandria 5:1, v Bariju: Bari-Pro Patria 3:0, v Pratu: Prato- Pescara 1:1. v Vicenzi: Padova-Vicenza 1:0, v Idinu: LTdinese-Reggiana 0:0. v Fiuml: Pisa-Fiumana 2:1. v Lueehi: Lue-rhese-FanfulIa 0:0, v NovaH: Novara-Brescia 2:0 in v Slenl: Spezia-Slena 1:0. Stanje v tabeli je naslednje: Bari (29:17) 29 točk, Vicenza (31:8), Padova (31:11) 28. Novara (30 13) 27. Brescin (35:20), Pescara (27 17) 24, Alessandria (27:28) 23. Fanfulla (31:24). Spezia (24:20) 22. Udinese (19 26) 20. Savona (28:26\ Pi-sa (25-36) 18, Siena (26 28) 16 Pro Patria (17:23). Prato (1634) 14, Fiurrnna (29 37) 13. Feggiana (14:28) 12 in Lucchese (13:56) 6 točk. Državno cross countrv prvenstvo V prestolnici je bilo včeraj 28. državno prvenstvo v cros-countrvju za vse razrede Proga je merila 12 km Tekmovanja se je udeležilo izredno lepo število lahkoatletov. Favorit tekmovanja je bil Giuseppe Tta-lia iz Cremone. mlad tekač, ki se je šele uveljavil. Vendar je zmaga pripadla vrednejšemu. Do treh kilometrov je bila manjša skupina atletov v strnjenem vodstvu, za malenkost pred drugimi je tekel prvi skozi kontrolo Padovani. na 5000 m pa je bil v vodstvu že Salvatore Costantino, ki je potem s preceišnlim naskokom rudi zmagal. Splošno državno prvenstvo v cros-countrvju si je torei priboril Salvatore Costantino. član Gufa iz Napolija v času 39:25.1 Drugi 1e bil Giovanni Teras-sa. Član Dopolavora Ilva iz Savone. v ča-su 40:03.3. Tretji je bil Giuseppe Italia član Gufa iz Cremone. ki je postal tako prvak II. razreda. Progo je pretekel v času 40:04.4 Moštveno prvenstvo si je priborilo društvo »Gruppo Sportivo Vigili del Fuoco, Roma«. Dve zmagi Grad Jan skega v S vid Poročali smo že o uspešnem začetku nogometne turneje zagrebškega Gradjanske-ga po Švici. Prejšnjo soboto je premagal Joung Bova v Bernu 4:0 in v nedeljo Lu-zern z 1:0. V nadaljevanju turneje se je Cradjanaki sestal najprej z Bernom, ka ga je premagal 3:2. Sledila je tekma z SC Lausanne. ki je podlegla 3:0. Turneja Zagrebčanov, ki ae bliža svojemu koncu, poteka torej zelo uspešno. Mladinski smučarski dvoboj Italija — Hrvat&ka 92: 36 Mladinski vmudarsk.: dvoboj med Italijo in HrvatsJco v Cortini d'Ampezzo se je v soboto »aJcljučiii z visoko zmago Italije Končna klasifikacija je prnesrta Italiji 96 točk, medtem ko so so jih Hrvati priborili le 36. V soboto 5e bila na sporedu štafeta na 4X5 km. Obe narodnosti sta postavili v boj po dve štafeti vendar pa boj sam med Italijani in Hrvati ni bil zanimiv, ker ae mrtadi Hrvati niso Dokazali dr»rasi!e ixvrs g* smatrali za slabšega. Končni rezultati štafete 9o bili naslednji: L Italija B (Biboi««, Riccetti. Magnabosco. Risoni) 1:3234.4; 2. Italija A (Bormetti. Deda A ve, Cunioo. Mura.ro") 1:32-55.1: 3- Hrvatska A (SinKmić* Knežić. Butina. Batak] 1:54:26.4; 4. Hrvatska B fPlese, Zagorce. Miličević, Vukšervić) 1:54:54.1. Mednarodni telovadni troboj v Berlina Včeraj popoidne je bil v berlinski »Deurscb-land-Halle« telovadni troboj med telovadci Nemčije. Madžarske in Italije Po prvotnem nacrtu bi morali sodelovati rudi Finci, ki ao pa zaradi razmer odpovedali. Prireditvi! *e prisostvovalo nad 10.000 gledalcev in jo je počastil s srvojo navzočnostjo rudi nemški Športni vodja von Tschanrmer imd Osten-Za vsako državo so nastopili po Štirje telovadci. Posamezni so dosegli naslednic ocene: 1. Helmutb Bantz (Nemčija) 117.2 točke 2. \Villv Stadei (Nemčija") 1173, 3 Ferenc Pataki (Madžarska) 116.6. 4. Laios Thot (Madžarska) 115.4 5. Ferenc Varkoi 114.2. 6. Guelielmetti (Ttalii«) 114.1. 7. Rudoif Gauch 113.6. 8. m 9. Kurt Krotzscb (Nemčija) in Natale Amedeo (Italija) 113-5, 10. Fttore Perejo (Italija) 113.2. 11 Fioravanr; (Tta'i'a) 112.4 in 12. Gvozc Moj?yero6e»v (M*d*arNka) 11.7. V ocen/ vrat fe zmagata Nemci ta s 4613 fočke, dru<*a fe Madiarnka s 457.9 točke tn treffa ttafifa s 453.2 točke. Tekmovalo se fe po novi cplimpiiski formuli, ki io pred-laeaio Nemci: vaje n« drogu bradlii. preobrati preko konja in proate vaje. Izpadli so krogi in konj z ročaji. a Mednarodni dvobot v grJlro-rfm*frf »©Jfco-borbi med Italiiani In Švicarji v Curihu ae je končal z zmago Itali janov 5:2. RoJcoborbi je prisostvovala velika množica g'eda'cev Analiza dolenlskih vin Trebn;e 16. marca VinaT^aro nadzorništvo v Liubliani ie pri čelo na Dolenjskem z analizo vin Vinograd niki ki tele imeti svoja vina anal;ziran-i ara st samo pristna vina nikakor pa ne šmarnica in mešanice. Vinogradnik ki odda vino v analizo, dobi posebno izpričevalo a stav 62 »SLOVENSKI N ARO D«.P««deI3e*' marca 1942-XX Stran S Pregled dela za nas naraščaj Če bi zdravstveno zaščitno đelo za matere in dojenčke zajelo temeljito zdravstvenih občin, bi se umrljivost dojenčkov zelo zmanjšala Ljubljana. 16. marca V dven čiankih smo v glavnem prikazali je pri t ^ nizi rana zdravstvena - k po posebnih ustanovah. To i : bi pa bilo treba se izpopolniti z nekaterimi pomembnejšimi po-:.■"'■<-- F je pa tudi potrebno oa^ta- sxii. da to o>lo rodj očitne uspehe ter la iBMTJ ga zaradi tega lahko še posebno veseli; v tem je dokaz da ao prizadevanja ia zdra stveno soc.alno zaščito mater in i-enčkov v tej oMiki pravilna, zato bi pa bilo treba to organizacijo čim bolj razširiti in poglobiti in ji nuditi vsa potrebna sredstva. 1000 življenj rešenih v petih letih Pre.Snjti lt-La *o izračunali, da bi se turir- utvoat dojenčkov v Sloveniji v 4 do 5 letih KfuaoJSaJđ približno za 1000, če bi socla no zdravstvena zaščita pc pristojnih zdrav-jrtnnovah zajela vse ozemlje, 'legaj je delovalo 20 zdravstvenih ustanov ln r> irebno je bilo, da bi se organizirana «A-raz.'irila Se na 100 okolišev zdrav-s:emh občin. V Sloveniji je bilo skupno 114 združenih zdravstvenih občin in 6 si-r. -stojnih skupaj torej 120. zaščita je pa organizirana v 20 občinah. V občinah, kjer je bila organizirana zaščita dojenčkov, se je izkazalo povsem jasno, da je umrljivost otrok začela nazad j-vati in na pcdla^ri tega so izračunali, koliko življenj oi lahko reSH Dfl bi se zaščita raztegnila na vse ozemlje. Te ugotovitve vel; a Jo seveda t«idi sa ozemlje naše pokrajine. Dečji in materinski dom Naj omenimo se na kratko delovanje pečjega in materinskega doma, ki spaja tudi v sestav odelka za zdravstveno zanCi-to mater, dojencev m otrok HZ; tudi Decji dome So'.a 'ma velik pomen za širjenje splošne zdravstvene izobrazbe med našim 'jud* »tvora ter za zaščito do encev. Gojenke *»e v nji rea d^bro strokovno izobrazijo, »aco da znajo dojence rea pravimo negovati ter so tudi primerno poučene o prehrani ?& bolehne kakor za zdrave ctoke. Ze tz števila predavanj na tej šoli je razvidno, ia se sestre negovalke v nji lahko res dobro usposobijo Tako je bilo lani na soli 23* strokovnih predavanj. Lani je i'io absul-viraJo 18 gojenk. Tudi v sedanjem letn.Ku je 18 učenk. Pošiljanje otrok v rejo Javnost je tudcija kolonija?« Mnogo dojencev je treba pošiljati v rejo, ker jih matere, zlasti re-^ie, pogosto same ne morejo vzrediti, ali ker so izgubili mater. Toda reja otrok pri icj-nicah *ma posebne pomanjkljivosti. Poznamo poklicne rejnice. ki se preživljajo z rejnino, namenjeno predvsem za rejo. toda, ker ao navadno revnejše, ih otrok mn^-go ne skrbi, saj se ne utegnejo pečati z njim. Rejnice imajo navadno tudi dovoij. če ne preveč že svojih otrok. V zdravstvenem pogledu je reja pri teh rejninah tudi precej poman kijiva. Razumljivo je, da v reji umre mnogo otrok Teh pomanjkljivosti se zdravstveni delavci dobro zavedajo, zato je pa tudi prišlo pri nas oo ustanovitve prvih otro/kih rrjskih kolonn. Zdravstvene ustanove so začele pošiljati otroke v rejo k izbranim rejnicam v ilo-ločenem okolišu, ki ie lahko pod nadzorstvom zdravstvenega oseba. Tako ima no otroško rejskn kolonijo v ljubljanski okolici. Otroke imajo v reji v naslednjih občinah: D. M v Polju. Zadvor. Fužine. Vu-če. Škofljica in Rudnik. Lani je bilo v reji 38 rejencev. Vsi reenci so bili pod zdravniškim nadzorstvom in v evidenci. Zdravniški pregledi otrok so bili v polikliniki otroškega dispanzerja, rejence. je pa obiskovala zaščitna sestra pri rejnicah. Prejšnje čase so imeli še eno takšno kolonijo na deželi. Pregled zdravstvenih ustanov S tem smo obdelali vse zdravstvene ustanove, ki se pečajo pri nas organizirano z zaščito mater in otrok razen zdravstvenih domov. Pristojnost zdravstvenih domov *;e razteza samo na podeželske kraje. V Ljubljani pa delujejo naslednje ustanove, ki smo njih delo opisali: otroški dtopansef s tremi niseki (poliklinika, posvetovalatc.i za matere, dojence ii» otroke in socia'n: posvetovalni odsek); dom za matere ln uo-jence s tremi ustanovami <štaclja za dojenčke, kuhinja za dojence in pouk materinstva); tri ustanove v sestavu odd^;^ za zdravstveno zasčlt<" mater in otro*" Dečji ln materinski dem. Sola za otrobe sestre negovalke in dečja kolonija v ljubljanski okolici Nekaj številk o delu Da bo pregled popolnejši, naj navedemo nekaj glavnih fltevilk o delu naštetih ustanov. V posvetovalnici za matere je bilo hranjenih 888 dojenčkov. Novih sprejemov je bilo 1253, ponovnih 2512. Skupno je bilo pregledanih 3160 dojencev. Zaščitna sestra je napravila 119 osebnih intervencij — Kuhinja za dojence je dala lani 25 osebam praktična navodila za pripravljanje hrane Oskrbovali »o 29 bolnih dojencev s hrar.o, 383 na revo sprejetih dojencev. razen tega pa Se 34. ki ao bili v oskrbi že prejšnje leto Zdravih, na novo sprejetih, so oekroo. va!1 20 f309 dnl>. prč? »prejetih pa **e (1731 dni) Naravno so hranili 33 dojene**v skupno v 551 dneh. — V otroški poltxll-riki le Mlo prvič pregledanih 767 dojen-cev. ponovno 2113. prvič 1199 večjih otrok, ponovno 2377, tako da je bilo skupno 6456 prearledov. — Največ pregledov je bilo i^a-n . motenj v prehrani, skupno 315 in zaradi akutnih bolezni sopil. skupno 362. Zaradi kožnih bolezni je bilo 242 pregledov, zaradi vseh bolezni pa skupno 1858 Pregledov zdravih otrok Je bilo 113 V bolnic So poslali 146 otrok. Za jetlko je bolehiJo 13 pregledanih otrok. Obolenj za škrlatin-ko je bilo 8. za davico pa 4. Proti kozam j^ bilo c *r>'jenlh 74 dojencev in 52 večjih otrok proti difteriji en dojenec ln 69 ■ - k. — Sestra je napravila obiske pri 92G družinah z d^jenci 910 obiskov je bilo uspešnih. 16 neuspešnih. — V dom za ma-tere in dojence e bilo sprejetih na novo 99 dojencev, med njimi 29 z materami. Od-pu.-"enih je bilo. ko so se razmere posa-nerrsih rrlm^rih izboljšale. 11 dojencev. 7 t rez matere. Po okrepitvi je bilo odpušće-r'.h 76 d;encev. 17 z materami. — Iz dona za matere in otroke je bilo poslamh v bolnico 9 doVncev Skupno Je bilo ukrbutt dni vseh dojencev. ki so se zdravili lani v bolnici. Trie dojenci so um tU. — Pouk v šeli za sestre negovalke je obiskovalo 47 gojenk. izstopilo Jih je 10 in Internih erojenk je Mlo 16. — V Soli mate-rlHNi ie bil tečaj o negi in prehrani do-Jopbcf, ki so ga obiskovale dijakinje klasične gimnazije.-Krekove gospodin ske sole in GoptHničarske šele. Bilo Je 74 predavanj in 23 praktičnih vaj. Razen tega *» še organizirali 10 tečajev (5 Rdeči knž. nonilničarska šola 1 tn Higienski zavod 5> Teh tečajev se Je udeleževalo 179 tečajnic Uspehi vsega tega dela se seveda ne izkažejo takoj. V začetku smo navedli kako ugodno je vplivalo organizirano zdravstveno zaščitno delo. da se Je zman-aala mrljivost dojencev v dali« dobi. Zato je treba razumeti, da bo delo. ki ga opravljajo zdaj za zdravstveno socialno zasc'to Ta naraščaja obrestovalo &ele v bodočnosti. DNEVNE VESTI — Ukinitev postanka pri wh porniftkih vlakih na poste) Ljubljana Rakovnik. Pri- cenši z nedeljo 15 marca t. L ee ukinejo do nadalmiegra na postaji Ljubljana Ranili stanki pri vseh potniških vlakih. tnBd iz Ljubljane, namenjeni na Dolenjsko, bodo morali vstopati na postaji Ljubljana glavni kolodvor in oni z Doleniske-......."ni v Ljubljano, bodo morali iziti n;t postaji Ljubliana glavni kolo-eelja tudi za odpravo prtljage. Državna -*tenografska hitrostna tekma v Torinu. V soboto se je vršila v Torinu ivna -nografska hitrostna tekma za rado, in i aovanp po Ferdinandu Bonat-tiju. padlem pred letom dni na grški fronti. Zmagal je Fausto Frittita. ki se je uve-jboijftl tudi že na stenografski Bevrutu L 1937. Frittita Je bU za svojo sobotno zmago deležen posebne ; rstva za ljudsko proeveto Na drugo in tretje meato sta se uvrstila z enakim številom točk UbaJdo Silvestri, ki je dobil nagrado Ministrstva financ. Id ki mu Je pripadla nagrada 'va za korporacije in medalja Mi-ea nagradno vzgojo. GuerinJ se :e L 1P38 uveljavil na mednarodni stenografski tekmi v Budimpešti, ko je dobil s!to diplomo za 400 zlogov. Četrti Je oli lio Cima. ki je prejel nagrado Zavoda Cima — PoraM g;o*podarvke izmenjave med Italijo in dr/a vami evropskega severa, V okviru novih gospodarskih smernic za -arodno trgovino v sedanji vojni Je zanimiv zla^i razvoj gospodarske izmenjave med Italijo in državami evropskega severa: Dansko, Švedsko, Norveško in Finsko. Izr s temi državami se Je zadnja leta. kljub precejšnjim prometnim težavam, razvijala vse bolj ugodno. Predvsem se je stopnjevala) izmenjava določenih si rov in ln industrijskih izdelkov, Id •no zanimajo Italijo in omenjene dr-Banre B .^->dnemu razvoju so mnoge pripomogli tudi nedavni trgovinski sporazumi, as med Italijo ln posameznimi državami Najugodne;5a je bilanca izmenjave s švedsko Vrednost celotne italijanako-| nvine je dosegla Lani pol milijarde Ur. med tem ko je se l. 1939 znašala le 409.O09.90t lir Italija uvaža iz Švedske r. razne elektrone aparate itd. Prtča-o. da se bo s Švedsko razvila v kratkem tudi znatna izmenjava v tekstilijah Italijanska industrija se namreč zanima za - =ke sirovine za proizvodnjo umetne svile, med tem ko bi sama izvažala izdelke iz te sirovine na Švedsko. — Nemčija na milanskem ve!e*ejmo. Od 11 do 27 aprila bo v Milanu 23 mednarodni velesejem L'deleži se ga tudj Nemčija, ki bo razstavila v svojem paviljonu plinske in vodovodne naprave Razstavni m velesejmski odbor nemškega gospodarstva bosta pa imela na velesejmu svojo poslovalnico k;er bodo lahko dobivali po-setnlkl vse potrebne Informacije. — S svojo smrtjo je rešil življenje hčerki. Velik tovorni avto se Je znašel ko je vozil skozi vrata Porta Pla v Rom t nenadoma pred druslm avtomobilom, ki mu je pri vozil nasproti Da prepreči trčenje je Šofer tovornega avtomobila zavil našlo aeojt vozilo proti nodniku tn zavori' v zid neke tamkaisni* palače Pri ten je za;el Sest oseb ki so v ♦istem trenutku stopale po hodniku Med temi je bil najtežje ranjen 56-letni delavec Angelo Se- rangell. ki Je umrl takoj po prevozu v bolnišnico. Tudi njegova 31-letna hčerka Marija Je bila ran "lena, toda zdravniki so izjavili, da bo ozdravela v treh dneh. Kakor pripovedujejo očividci se mora zahvaliti Marija samo svojemu očetu, da je ušla gotovi smrti. Ko je oče opazil nevarnost, je z vso silo potisnil hčerko od sebe naprej Sam pa Je ostal na mestu in avto ga je zajel a polno silo in pritisnil k zidu Ostali ponesrečenci bodo kmalu ozdraveli. mm Hrvatski delavci v Nemčiji lahko pošiljajo domov prihranke. Nemško gospodarsko ministrstvo Je izdalo odlok, a katerim se na novo ureja pošiljanje zaslužka hrvatskih delavcev in nameščencev lz Nemčije v domovino. Hrvatski industrijski delavci in nameščenci lahko pošljejo mesečno domov do 130. poljedelski delavci pa do 100 mark brez posebnega dovoljenja deviznih uradov. — Bilanca milanskega tramvaja v letoS-nJi zimi. povsod po svetu beležjo vsako zimo večji naval potnikov na tramvaje, kar je pač posledica vremenskih nevšečnosti. Letošnjo zimo pa so ljudje uporabljali tramvaje v večjem številu ne samo zaradi mraza, temveč tudi zaradi omejitev v prometu drugovrstnih vozil ter podobnih ukrepov, kj so v zvezi z vojnim stanjem. Učinki vseh teh činiteljev na porast tramvajskega prometa se očitujejo tudi v zmskj bilanci milanskega tramvaja V primeri s prometom pozimi L 1940. je število potnikov letos poraslo za 45 odstotkov na progah v samem mestu, na progah, ki vodijo v mestno okolico pa se je promet povečal ponekod tudi za 125 odstotkov. Milanska tramvajska družba je morala premagati znatne ovire v pomanjkanju osebja, voznega parka in druge težkoče. da je bila letos kos velikemu navalu. V veliki meri se Ji je to posrečilo, ker Je občinstvo, ki dnevno uporablja tramvaje, pokazalo razumevanje za težave in se je discipliniralo, — K pismenemu izpitu j« poslal namestnika. Maturitetni komisiji na Kr. gimnaziji V ttorio Veneto v Milanu bi se m/>-rai 18.. 19. in 20. septembra lani predstaviti med drugimi kandidati tudi 191etni Ugo Na vrsti sta bili italijanska in latinska šolska naloga V sporazumu z njim pa je sel nalogi pisat 201etni Carlo, ki je enak zrelostni izpit prestal uspešno že v junijskem roku na drugi gimnaz-Ji. K ustnim izpitom pa je potem šel sam Ugo. Toda zadevo so razkrili, izpit Je bil razveljavljen in ravnatelj zavoda je oba dijaka pri javil državnemu tožilcu. Ugo se je zagovarjal, da se je nekaj dni pred izpitom čutil telesno popolno izčrpanega. Sklenil Je zato. da bo odstopil od izpita, kar je zaupal tudi svojemu prijatelju Car-lu. Ta pa Je brez njegove vednosti šel pisat zanj nalog:, o čemer ga je obvestil šele kasneje. Ugo Je bil presenečen, končno pa je sprejel prijateljev nasvet in šel k ustmenim izpitom Sodba o tem svojevrstnem procesu Se ni bila izrečena. — Lahkoveren trafikant k{ je hotel « kg zlata Pietro Garassino lz Mones glie star 43 let. in 561etm Luigi Celario iz Ceve rta obiskala 45 letnega trafikanta Giacinta Flora iz Cunea Pregovorila sta ga k nakupu 4 kg zlata v funt h *-terlingih za raz meroma ugodno ceno 45 000 lir Zmenil so s«, da st ob določeni un sestanejo n* postaji, kamor prinesete prodajalca zlato traf-kani pa denar. Tako se Je zgodilo in ,nt se je vračal domov, ne da bi pogledal, kaj je v zabojčku, ki sta mu ga izročila prodajalca za 45.000 lir. Tem večje je bilo njegovo presenečenje doma. ko je ugotovil, da je v zabojčku mesto zlata svinec. Prijavil je prevaro policiji, ki je šla takoj na lov za zločincema. Po razburljivem zasledovanju z avtomobilom in vlakom so ju aretirali. Imela sta pri sebi ie ves trafikantov denar. — Ustaški Študentje prt Poglavnika. Poglavnik dr. Pavelid Je sprejel te dni voditelje ustaških študentov ln jim pojasnil odgovornosti polno nalogo v vzgoji -narodno zavedne in vestne hrvatske inteligence. Svoj nagovor je zaključil z zagoto. vitvijo: Novo hrvatsko pokolenje ne sme biti samo hrvatsko, temveč tudi ustašk v Brez ustašev ni nobene hrvatske države ln je tudi v bodoče ne bo. — Spregledana »nosečnost«. Tudi v Ljubljani smo zabeležili že primere, ko so ženske skušale spraviti mimo mitnice užit-n:ni podvržene stvari tako, da so Jih skrile pod obleko in je kazalo na prvi pogled, da so pač obilnejše postave. Podobno Je hotela prevariti karabinierje neka 40letna ženska v Albengu. Vsak kdor jo Je pogle-iial. Je bil prepričan, da je ie visoko noreča. Na nesrečo pa se je obrnila za neka pojasnila k vodji karabinierjev, ki je bil civilno oblečen. Mož Ji je uslužno odgovoril, med tem pa Je opazil, da nosi ženska v zavoju veliko posodo polno oljčnega olja. Povabil jo je na karibiniersko postajo, kjer je telesna preiskava ugotovila, da je imela ženska opasano pod krilom po- LJUBLJANSKI KINEMAT Predstave ot delavnikih ob 16 t p 18.15. ob neoeljah in praznlktr oh 10.30. 14.30, 16.30 m 18.30 KINO MATICA • TELEFON 22-41 pUtnu! Noč mafčevanja \amfcB Nsnari — CUri Calamai — 0«v*ldc Valcoti itd KINO UNION • TELEFON 22-21 Capitan Tempesta Uork Poram . Carli Can(Lao>t Adrtaoo Rimo Idi. Carlo Ninchi KINO SLOGA • TELEFON 27-čJf {■vratna filmska igocrba o amlam najden* V. u Sen vsakogar Dtaa Oalli. Germana -Paclieri. G ino Canrl. Edvarda d« FUippo Fitoi. k! odkriva v*o toploto druiioakfh odnoanv. sebej v ta namen izdelano posodo, ki je vsebovala 7 litrov olja. Ker so prepričani, da je že dlje Čase na ta načm tihotapila olje, ao uvedli vsestransko preiskavo, da ugotove vse njene sodelavce, ki jih ona ne mara izdati. — Ogromna udeležba na letošnjem mi-/inskem velesejmu. Cez mesec dni, 12. aprila, bodo svečano odprli letošnji mednarodni vzorčni velesejem v Milanu, ki bo t *m večje važnosti, ker Je večina drugih evropskih velesejmov letos odpovedanih. Kakor znano je Nemčija odpovedala tudi sv-oj lipski velesejem. Vsi velesejmski prostori v Milanu so že oddani in *e P° canašnjih prijavah je mogoče trditi, da bo I-toSnja prireditev izvrstna revija ne sa-r.io italijanske lndustrje, poljedelstva in obrti, temveč tudi mednarodnega go«po-carstva. Uradno se bo udeležilo letošnjega milanskega velesejma 8 držav: Belgija. Hrvatska. Nemčija vključno s Ceskomo-rivskim protektoratom. Rum unija, Slovaška, Španija, Švica in Madžarska Na iz-podbudo zasebnikov pa bodo sodelovali t idi še Bolgari. Danci, Finci, Francozi. Švedi in Norvežani. — Obsojeni verltnlkL Posebno aodiSče za, ^aAčito države je v soboto prvič sodilo ve-.-iznika z usnjem Valorija Bruna in nekatere njegovih pajdašev iz Bol ogne. Ki so bili, kakor Je belo poročano. aretirani. Sodišče Je obsodilo Bruna na 20 let ječe ter 4 njegove pomagače, ki ao prodajali uanje po 160 lir kg, vsakega na 6 let ječe in 6.000 lir globe. Velika količina zaplenjenega usnja je bila izročena podtajnistvu za vojno proizvodnjo. Iz LH*b!fa«e —rj Nove koieaarske knjltlte dobimo. V soboto ao začeli na prijavnem uradu za kolesa plaeevalcem letne takae deliti nove kolesarske knjižice. Stare, ki so, zlasti taste izdane v prvem začetku, to je i. 19**3. bile ze močno izrabljene, zamenjujejo z ličnimi novimi. Velika praktična prednoat novih kolesarskih knjižic je, da so manjšega obsega in da jih je mogoče shraniti tudi v listnici. Tekst v novih knjižicah je v skladu z novimi predpisi dvojezičen. Ra- zen uvodne strani, kjer ao zabeleženi aplOaV- ni podatki, ki označujejo kolo ln njegovega lastnika, obsega vsaka knjižica še 11 strani za vsakoletne odobritve uporabe kolesa, štiri strani so oa koncu namenjene za vpis prijav in oddaj, oziroma lastninskih sprememb Kolikor smo informirani bo prijavni uraG nove knjižice izdajal sedaj po redu vsem prijaviteljem, kakor ao bdi z znanim razglasom poklicani, da prija-vijo svoja kolesa in plačajo letno taKJo. Tistim, ki so plačali takso Že v prejšn/lh dneh in jim je bilo plačilo potrjeno de v stare knjižice, bodo pozvani k izmenjavi šele kosneje s posebnim pozivom. Nove knjižice stanejo 3 lire —1J Seja mestnega sveta ljubljanskega. Jutri 17. t. m. bo v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstvo v Ljubljani redna seja mestnega sveta ljubljanskega. Prične se ob 17. Na dnevnem redu ao naznanila predsedstva. Odobritev zapisnika zadnje seje ter poročila finančnega, trošarinskega in personalno pravnega odbora. Referent finančnega odbora bo poročal med drugim o pregledu glavne mestne blagajne po članih mestnega sveta, o opustitvi predpisovanja mestne davščine na vozila v letu 1942 po odredbi Visokega komisarijata. dodelitvi izrednega kredita uradu za izdajo osebnih izkaznic in za preureditev javnih razglasnih desk, o zvišanju pavšala obrtnemu sodišču v Ljubljani za pisarniške potrebščine. Poročilo trošarinskega odbora obsega samo 10 ugovorov javnih skladi« proti odmeri mestne trošarine na ugotovljene primanjkljaje. personalno pravni odbor je pa pripravil poročilo o statutu mestnih podjetij in njihovega upravnega odbora,o posojilu Kreditni zadrugi mestnih uslužbencev in o pristojnosti za sprejemanje ostavk članov mestnega sveta. Javni bo sledila tajna seja. v kateri se bodo obravnavale razne personalno pravne zadeve. —1J coictnicv. našega prvega Šoferja. 16. marca pred 60. leti se je rodil v Višnji gori Josip Bar ni k, sluga pri Trgovinski zbornici. Naš jubilant je zelo popularen v Ljubljani Zaradi njegove vestnosti in delavnosti so ga vedno cenili njegovi delodajalci. Njegovi znanci in prijatelji so nas opozorili, da je bil Josip Bornik prvi Šofer na bivšem Kranjskem. Najprej je služil pri baronu Codelliju. Pozneje je bil dolga leta zaposlen pri Ljubljanski kreditni banki, zdaj pa Že okrog 15 let pri zbornici Bernik je že dolgo naš naročnik :n rad čita naš list; zato mu nlegovi prijatelji sporočajo iskrene čestitke ob tej priliki in mu žele še mnogo let zdravja? 1J— Pobiranje smeti po LjnbljanJ je bilo na nekaterih krajih moteno ter je zato zastalo. Mestno poglavarstvo zato opozarja vee prebivalstvo, da mestni smetarii pobirajo smeti po stolnem vrstnem redu. će torej smeU na določeni dan niso pobrane, 1ih bo smetar sro^ovo pobral takrat, ko tisti okraj spet pride na vrsto. Stanovalci okraja naj pa potrpe ln pripravijo z.iboje s smetmi za prvi naslednji redni dan pobiranja. Ce smetarji ne pridejo, se to vedno zgodi samo iz opravičljivih razlogov, M niso odvisni od poslovanja rm\stnecra restneirn nadzorstva. Opominjamo pa, da Te nedopustno puSčnti polne zaboje s smetmi po več dni na cesti, ker je to proLl higienskim predpisom. Inseriraj v „Slm>. Nar&du" MALI OGLASI VNETJE 2LEZ V ORLU vam Jemlje sapo. Je ugotovil rimski zdravnik Celsiua. To tesnobo preženete, če pijete redno dnevno Ambroževo medico, ki jo dobite pristno le ▼ Me* darnl, Ljubljana Židovska ulica 6. PREMOG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 BUDINO con PEŠCE Ojuti che 1'alimentazjonc dev*c»cre repnlira con estrenu ranotuliti, ti Budino La !.'.-■> merua ogni preferenza coro« tlimcnto eom-pleto. Entrano nella soa composiztooe p**cc. olio puro d'oliva e verdure. tre elementi fn-•ilari, di altissimo tenore nutritivo e squisi amtme appetitosi. RIBJA PAŠTETA Dandanes, ko mora biti rva prehrana areieoa •> skrajno racionalnostjo, pač zaslugi RIBJA PAŠTETA La Rocca vsako prednost kot popolno hranivo. V njeno nun ie rmeS-ioo ribje meso, čisto olivno olje in zelenja-va, tri osnovne prvine, ki «o redilne in izredno tečne. ■ v Odšel nd jev večnost po težkem trpljenja moj nepozabni mož, moje vse« zapustil me je samo svetu, DR. JOSIP CEPUDER odvetnik ni pozneje. Ljubljana, 15« marca 1942. Žena CENKA ▼ imenu vsega sorodstva Stran 4 SI »SLOVENSKI N A R O D e. ponedeljek. 16. marea 1912-XX Ste*. 62 Na vrsti je Nova Guineja Drugi največji otok na neposredno ogrožena svetu — če zasedejo Japonci Se ta otok« bo Avstralija Taki so ljudozrci v notranjosti Nove Guineje Japonci so začeli prodirati tudi na Noto Guinejo. Ta otok je bil že dolgo pred sedanjo vojno na Daljnem vzhodu zaradi svoje geopolitične lege označen za most do A\-stralije. En sam pogled na zemljevid nam pokaže, kolikega strateškega pomena je Nova Guineja za avstralski kontinent Med njim in Avstral jo je samo Torreso-va morska ožina. Japonci pritiskajo na Novo Guinejo od dveh strani, iz nizozemskega ozemlja preko Ambojne in iz avstralskega mandatnega ozemlja preko Gas-mate. Zdaj šele se Avstralci prav zavedajo kaj pomeni ta most, vodeč na njihov kont nent. Ce zasedajo Japonci še novo Guinejo, kar je zelo verjetno, bo Avstralija neposredno ogrožena, kajti to bo najbližje ;n najprikladnejše japonsko oporišče za napad na njo. Nova G- ineja, ležeča na severu Avstralije, in ločena od nje samo po Torresovi morski ož:n: tor Arafurskem morju, je s svojim; 805.800 kvadr. metri drugi največji otok na svetu. Prvi je Gronlandija. Ta mogočni otok je dolg 2400, širok pa 960 km. Zemljepisno in . politično ga mnogi označujejo za Gronlandijo med Azijo in Avstralijo. Državnopravno se deli v Nizozemsko Novo Guinojo s 390.000 kvadr. metrov ob- segajočo. zapadni del do 141 stopinj vzhodne doižine, v ozemlje Pr.pua s 234.500 kv. kilometrov in ozemlje Nova Guineja, ki meri 181.300 kvadr. kilometrov. Papua in Nova Guineja sta podrejeni avstralski zvezi v okv ru angleškega imperija. Papua se je -.menovala prej angleška Nova Guineja. a leta 1901. jo je Anglija izločila iz svojega upravnesja območja in podredila Avstraliji kot svojemu dominionu Nova Guineja je b la prej nemška kolonialna pOMfft, po versaj?ki pogodb; je bila pa podeljena kot mandatno ozemlje Avstraliji. Nizozemski del vsega otoka spada v upravnem pogledu k Nizozemski Indiji-Nova Guineja ima svojo hrbten co v 2000 km dolgem in 150 km širokem centralnem pogorju, razprostirajočem se v močnih verigah od zapada proti vzhodu. NajlepSi vrh vsega pogorja je z večnim snegom in ledom Pvil-criti 5050 m visok; gorski greben Carsten v Ma.auskcm pogorju. Na zapadu je centralno pogorje nižje, vendar so pa tudi tu do 30oo m visokj gorski velikani in prelazi v višin: 2000 m. Na jugu je pa velika niz na. po kateri tečeta reki Digoel in Fly River. Na severu je široka kotli- na, segajoča od zaliva Geelvmk do zaliva Hoong. Tu so največje reke otoka T mbe-ramo, Sepik in Ramu. tekoče po dolinah v severnem pogorju v morje. Nova Guineja ima vlažno tropično podnebje s hudo vročino. Ponoči se ozračje le malo ohladi. Visoko v gorah leži navadno mn I -i nr^'a PnHn«V'p n: pocr>bno Ugodno, zato je pa tem bujnejša na Novi Guineji vcgiiduja. i\eprexiodni pragozdovi v nižinah so na mnogih krajih preplavljeni-Mnogo je na Novi Guinej: močvirij. Pas ob obali je večinoma gosto zaraščen. Do 2000 m visoko segajo gozdovi, notem pa slede običajne planinske golicav Na Novi Guineji rasto najrazličnejša trop ena drevesa in druge rastline, zlasti mnogo je na njem palm, bambusov in orhidej. Večjih živali je malo, omeniti je treba samo divje prašiče, rujave medvede in kenge-ruje. Zato je pa tem več na Novi Guineji ptic, med njimi rajč č, kakadujev, papig in drugih pisanih tropičnih krilatcev. Drugi največji otok na svetu je zelo redko naseljen. Prebivalstva je na njem komaj en milijon, belokožcev samo nekaj tisoč. Domačini pripadajo različnim rasam. Tu žive Papuanci, Melanezi, Pigmejci itd. Razcepljeni so v mnoga, med seboj sovražeča se plemena. Nova Guineja še ni povsem raziskana. V notranjosti otoka je še močno močno razvito ljudožrstvo. Ekspedicija v notranjost Nove Guineje mora še vedno računati s silnimi napori in smrtno nevarnostjo. Prometnih sredstev :n zvez nI nobenih, če ne računamo rek. Ekspedicija je še vedno navezana na nosače. Zelo je pa razvit pomorski promet ob obali. Otočani žive večinoma v strnjenih naselbinah in sicer vsako pleme zase. Značilno za novo Guinejo so ločene kolibe za poročene in samce. Preživljajo se prebivalci otoka večinoma s primitivnim poljedelstvom, seveda pa ni glavna njihova hrana kruh, temveč razni sadeži. Precej zaslužijo s prodajo kokosovih orehov ali pa z delom na plantažah, ki so njihovi lastniki beiokožci. Zemlja na Novi Gu--neji pa še daleč ni izkoriščena tako kakor bi lahko bila. Evropci pridelujejo na Novi Guineji kavčuk in kakao. Tudi rudništvo na Novi Guineji še ni razvito tako. da bi prišla naravna bogastva otoka do polne veljave. Na Novj Guineji je precej bakrene rude in mineralnih, olj. Našli so tudi zlato. Trgovina nizozemske Guineje je še malo razvita. Kavček, kopro in zlato pa izvažajo z enega dela otoka, ki pripada Avstraliji. Neugodno podnebje, pomanjkanje tudi najprimitivnejših prometr "h zvez in odpor domačinov, vse to je oviralo in še zdaj ovira razvoj Nove Guineje na gospodarskem in kulturnem polju. Največje evropske naselbine na Novi Guineji so Me-rauke, Holandija in Manokwari, na nizozemskem ozemlju zdaj pogosto imenovani Port Moresbv, Madang, Eitake in Morove pa Avstraliji pripadajočem delu otoka. Novo Gu nejo so odkrili leta 1526 Spanci. Njihov sloveč, pomorščak Torres je 1. 1606 ugotovil, da je novo odkrita zemlja otok. Spanci so pa to dolgo prikrivali. Šele leta 1762. je postalo to splošno znano. Leta 1828. so zasedli zapadno polovico otoka Holandci. Leta 1820. je bla Nizozemska Nova Guineja priključena kot posebna pokrajina vzhodni Indiji. V novembru leta 1884. je prišla Papua, jugovzhodni del Nove Guineje pod angleško oblast. Istočasno je pa prevzela Nemčija severovzhodni del otoka kot zemljo cesarja Vilhelma. Po prvi svetovni vojni je postal nemški del otoka avstralsko mandatno ozemJje. mandarinah in limonah še ni točnih poda ik o v. izvoz južnega sadja ne igra važne vloge samo v trgovinskem prometu z Nemčijo, temveč tudi s Švedsko. Dansko, Švico in drugimi državami. Kitajska vljudnost Na koločvoiu v Tiencinu stopi Kitajec k železn« škemu uradniku, se tr.krat globoko prikloni in pravi smeje: — »Vedki gospodar železnišk-h konjev, drvečih po kovin«, -ih trakovih skoz. dežele in puhajoč Lh vročo paro, oprosti mi smešno brezpomembnemu potniku, manj vrednemu od črva, zv.jajocega se v prahu, potniku, ki se mora zahvaliti za svoj brezpomembna obstoj prakomični šali narave, eprosti mi. svojemu rjoniznemu sužnju, ki ni vreden poljub.ti rob tvojega lepega oblačila, Ja si drznem poln napuha in domišljavosti dv g-niti svoje obličje pred teboj in v globokem spoštovanju lepo prositi te. če smem na-soviti vprašanje nate. ki si vseveden in sedemkrat mo.er.« ZedezniSki uradnik se tudi trikrat priklo ni, položi roko na srce in odgovor-: »Plemeni u. potnik, ka se moram njegovi Širokogrudnost zahvahti za riz, za darilo tvoje zareče milosti, ki omogoča meni ln mojim živeti brezpomembno življenje, nam k/ nismo vredni, da bi ležali kot predpražnik v tvoji krasni palači, blagx>rodni potruk ki si zaiarel nad menoj liki luč žareće-a boga solnca, pred te padem, dvigam roteče svoje ostudne roke in te prosim, ia nasloviš nam* vprašanje, do bom vedel, da mo, praoče, stari oče in jaz nismo živela za-man, če bi mu mogel odgovoriti na to vprašanje. — Osrečuješ me, gospodar železnih konjev — povzame potnik zopet bese-j o Vprašanje, ki ga hočem, jaz nevredni fa-lot zastaviti tebi iz vsiljivostjo vrabca, se glasi kdaj odhaja vlak proti Pekingu? — Blagorodni potnik — vzklikne železniški uradnik, moje srce si obsijal s sol licem in mojemu klavernemu življenju daješ novo vsebino, kajti na vprašanje, pr.haja-joče liki kaplja milosti s tvoj.h ust. pač lahko odgovorim: Vlak proti Pekngu je prav kar odpeljal. Sladkorja in ladij bo premalo Ameriški glas o težkočah Amerike in Anglije o preskrbi s sladkorjem Znani F. O. Lichtov statistični urad povzema po nekem ameriškem strokovnem listu zanimive podatke, ki jasno kažejo, kako težka je postala preskrba anglosaških držav 8 sladkorjem. Ker je treba računati s tem, pravi ameriški list. da se bo proizvodnja streliva in drugega vojnega materiala v tekočem letu še povečala, bo potrebn'h za prevoz tega vojnega materijala tudi več ladij. Celo povečanje morske tonaže bi ne zadoščalo, da bi se iT-j-avnaln večja potreba v ladjah. Z drug'mi besedami rečeno, promet bo še težavnejši, v kolikor ne gre za izrazito v vojne svrhe potrebno robo. Anglija bo še težje kakor v začetku predlanskega leta dobavljala sladkor iz daljnih dežel svojega imperija, in še boli kakor prej bo navezana v tem pogledu na Vzhodno Indijo ter severno in iužno Ameriko, od koder pride sladkor hitreje. Doma pridela Angliia največ 500.000 ton sladkorja in ker z nobeno drugo količino ne more razpolagati, mora celo pri omejeni potrošnii uvoziti najmanj 1.000.000 ton sladkorja. Kanada ga pa potrebuje tudi okros 500.0000 ton Združene države bodo porabile letos približno toliko sladkorja. kakor lani. Vse te tri države bodo morale uvoziti okrog 10.000.000 ton sladkorja. To so največji potrošniki sladkorja na svetu. t Na strani proizvajalcev, odnosno pre-skrbovalcev se je govorilo o kubanski proizvodnji, ki naj bi znašala letoi; 4.000.000 tcn. Strokovnjaki pa dvomijo, da bi mogla Kuba doseči to količino. Po njihovi cenitvi bo pridelala Kuba letos 3.500 000 ton sladkorja. Na kontinentu Zdr i držav bodo uspehi zdaj začete sladkorne kampanje določil: višino iz teh virov prihajajočih količin sladkorja za prihodnjih 12 mesecev. V splošnem se računa s proizvodnjo okrog 2,000.000 ton. Druga dva milijona ton sladkorja naj bi prišla s Hva-je in Puerto Rica. Ce računamo Se 400.000 ton sladkorja iz San Domint^a in Haiti, 500.000 ton Iz aneleške Vzhodne lr.diie m Guajame ter 300.000 ton iz Peru dobimo skupno količino 8.700.000 ton. .Jasno je torej, da bo treba misliti na dobavo sladkorja iz oddaljenejših virov. Na rirugi strani ie pa tudi jasno, da bodo v And i ji in Ameriki v preskrbi s sladkorjem vec«»io večje težkoče. Vodstvo italijanske a kmetijstva Lanski pridelek plenice — Velika pozornost je posvečena jari plenici Italijanskemu poljedelstvu je prinesel začetek letošnjega leta pomembne izpre-raembe na vodilnih mesiih. Vodstvo važ- Leta 1938.. ko so bili zadnjič zbrani statistični podatki, je bilo v Italiji zasejanih s pšenico 5,031.262 ha, od tega z jaro Stol iz nebes V francoski vasi Quereuf. ležeči med Rouenom in Dicppom, so hranili še pred sto leti čudno relikvijo v obl/k: navadnega stola, preoblečenega s trpežnim platnom. Po starih izročilih naj bi bil padel ta stol naravnost iz nebes in sicer v septembru 1804. VaSčani so baje na lastne oči videli kako je padel stol iz oblakov in dolgo so bili prepričani, da Jim je poslalo dobrotno nebo angelski stol. V resnici je pa bila čudna relikvija kaj realnega izvora. Stol je bil res padel iz oblakov ali bolje rečeno bil je vržen iz njih. Vrgel ga je sloveči fizik Gauy-Lussao. ki se je 16. septembra 1804 z balonom dvignil v zračne višave in je med poletom pometal iz gondole vse, kar mu ni bilo nujno potrebno. Me 1 drugim je vrgel iz nje tudi stol, a praznoverni ljudje so mislili, da je padel naravnost Iz nebes. ne kmetijske konfederacije je prevzel j 153.859 ha. Lanski pridelek pšenice je zna- Ettore Frattari, doma iz Ravenne in sam kmečki sin. Njegove dolgoletne izkušnje v kmetijskih organizacijah mu bodo na tem mestu zelo dobrodošle Frattari spada med najstarejše fašiste. Isto velja o Eduardu Moroniju. ki je prevzel vodstvo Federacije agrarnih konzorcijev. V ritmu agrarnega . leta stoji trenutno v otpredju pomladna setev. Setev ozimine je bila ob ugodnem vremenu in drugih povoljnih pogojih normalna Na razpolago je bilo rudi dovolj delovnih moči. ker so prišli vojaki na dopust. Dnosjevo geslo »Mnogo in dobro posejati« se je v polni meri upoštevalo. Pozornost kmetovalcev je posvečena zdaj setvi jarovine, ki se je pričela že v februarju. Letos spomladi ne gre samo za to. da se zapolnijo morebitne v-rzeli lanske jeseni, temveč da se poseje tudi čim več jare pšenice. Italiji je pšenica nujno potrebna. Zato je bila posvečena jarim posevkom vsa pozornost. Količ na jare pšenice se da v Italiji še povečatL oioonoOO ~^e*r«=kih stotov in od tega je odpadlo 1,900.000 na jaro pšenico. Ker *fei.a jaia psemca v Italiji tako važno vlogo, so oblasti letos še posebej opozarjale kmetovalce, naj je posejejo čim več. Kmetje so dobili za pomladno setev na razpolago dovolj pogonskih snovi in umetnih gnojiL Od setve pa človeku nehote uhaja pogled na žetev, ki se vleče v Italiji prav za prav skozi leto in dan. Lanska letina je bila V redu pospravljena Konfederacija poljedelskih delavcev je preskrbela nad 974 goo poljedelskih delovnih moči in uredila med žetvijo tudi njihov socialni položaj. Med n^e je razdelila 400.OOO slamnikov in 20.000 naočnikov proti solncu. Žetev ]e malone že pozabljena, obiranje južnega sadja in oliv je pa komaj Končano. Olive so obrodile letos v Italiji dobro, posebno v južnih krajih, malo slabše pa v srednji Italiji in na otokih. V splošnem je pa letošnji pridelek oliv znatno večji od lanskega O pomarančah, Olajšave za uvoz avtomobilov v Rumunijo Rumunska vlada je dovolila za čas od 15. januarja do 31. decembra 1942 razne olajšave za uvoz avtomobilov in bieiklov. Od tovornih avtomobilov 2.5 do 5 ton se pobira zdaj samo carina 500 do 1500 lejev na vsakih 100 kg. Vse druge uvozne takse so odpraviiene. Osebni avtomobili v vrednosti 150 000 do 300.000 lejev se ocarinijo samo s 30°'o davkom od vrednosti. Od avtobusov in tovom h avtomobilov v vrednosti izpod 150.000 leiev se plača 40T£. pri večii vrednosti pa 60°V Od motociklov s prikolico se nlača taksa 900 letev, brez prikolice pa 2000 leiev od vsakih 100 kg. Carina na uvoz bieiklov z gumijastimi zračnicami je bila znižana za 50*/o. Nova turska pristanišča Turčija ima pripravljene nacrte za zgraditev novih ter zboJišanje in izgraditev že obstoječih pristanišč in raznih prsta- niških naprav na obali Sredozemskega in Črnega morja. Med drugim namerava zgraditi novo pristanišče v Iskenderunu. Zaradi vojne pa ni bilo mogoče uresmčiti še nobenega načrta. Samo dela za zgraditev pristaniških nanrav v pristanišču Mersin so že oddana. Nnpnve bodo zgrajene v 18 mesecih in stroški bodo znašali 1,500.000 turških lir. Ponedeljek, 16. marca. 12.15: koncert mezzosopranistke Nade Stritarjeve, Marjan Lipovšek ob klavirju. 12 40- koncert komorne glasbe. 13.: napoved časa in vesti v italijanščini. 13.15: službeno vojno poročilo v slovenščini, 13.20 zbo-rovni orkester pod vodstvom Ancelinija, 14.: vesti v italijanščini. 14.15- koneor' ljubljanskega orkestra družbe »EIAR* pod vodstvom Sijanca: operetna glasba, 1445: vesti v slovenščini. 17.15: koncert ljubljanskega kvarteta, 19.: italijanska ura prof. dr. Stanka Lebna, 19.30- vesti v slovenščini, 19.45: operetna glasba, 20: napoved časa in vesti v italijanščini. 20 20: komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: orkester pod vodstvom Galima, 21.25: predavanje v slovenščini, 21 35: pesmi. 22.05: koncert kvarteta Boga, 22.45: vesti v italijanščini. TOREK, 17. MARCA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Operna glasbi, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Vlado Golob solo na harmoniko. 12.40: Ljubi anski kvartet. 13: zapoved časi in poročila v italijanščini. 2 3.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Ljubljanski radijski orkester im komorni zbor pod vodstvom D- M. Sijanca: slovenska glasba. 14: Poročila v italijanščini. 14.15; Orkester pod vodstvom Spaggiaria, 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert Bor-cianiovega dua. 19.30: Poročila v sloven-SČlnl. 19.15: Koncert kitarista Stanka Pre-ka. 20: Napoved časa tn poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20 30: Ljubljanski ko- morni trio. 21.20: Adamičev mali orkester. 22: Koncert sopranistke Ksenije Kušejeve, pri klavir u ^larijan Lipovek. 22.20: Orkester pod vodstvom Angelinia. 22.45: poročila v italijanščini. 57.0CO krat dražji od zlata Poleg radija je najdragocenejša kovina na svetu polonij. To je radioaktivna Kovina, ki jo je prav tako kakor radija zelo malo na zemlji. Njena, vrednost -»e približno 57.000krat večja oi zlata. B. Perowne: 11 Dr. Torridon igra za vse Roman Ali mi morete dati izjavo, potrdilo ah* nekaj podobnega, da bi lahko nadaljeval vožnjo s prihodnjim parnik o m ?« >S ,Hydera porom', doktor Torridon? Čakati boste morali teden dni.« Teden dni! Rov bi torej v Gibraltarju zamudil >Rexa«. To je pomenilo nadaljni teden dni čakanja, kajti prvi prihodnji parnik je bil >Conte di Sa-voia«. Nu, kaj je hotel: če skočiš v vodo, moraš plavati. »Velja,« »Napravim vara potrdilo. Tega nesite v pisarno paroplovne družbe na Rue Cannebiere, maloe naprej od Cours Belsunce.« Čez četrt ure je bil Rov na carini. Zdaj, ko je bil plačal račun v baru in razdelil napitnine, je imel v žepu točno še bankovec za pet frankov, ki ga je bil dobil od natakarja v kadilnici. Opazoval je carinika, ki je dokaj trdo stresel njesrov ročni kovčeg, tako da je padla kaseta s kirurškimi noži iz njega. >So ti noži za ooklicno rabo. gospod?« »Da, zdravnik ?em Tu 1e moi notni 1'st.c Carinik pa je vzel, ga pogledal in ga s kaseto vred podal starešini. »Nimate namena, gospod, da bi te instrumente v Franciji prodali?« »Ne,« je odvrnil z mirno vestjo. Niti mislil ni na to, da bi jih prodal; hotel jih je samo zastaviti, kajti biH so njegova edina last, na katero je upal kaj dobiti. Roy je vzel kaseto in jo prodal senegalskemu nosaču, ki mu je bil zaupal vso prtljago. »Rad bi pustil kovčeg na kakem kraju, kjer bi se lahko kasneje oglasil ponj.« Senegalec, velikan, ki so mu manjkali vsi prednji zobje, je brez napora vzdignil kovčeg in si ga naprtil. »Pojdite z menoj, gospod.« Rov je krenil z njim, poigra vaje se z bankovcem za pet frankov, ki ga je imel v žepu. Ko je plačal ležarino za kovčeg, je dal ostanek nosaču, čigar brezzobi nasmeh je postal ob pogledu na novce, dva franka in petdeset stotink, čudno srep; na njegovi velikanski, žuljavi dlani so bili videti od sile majhni. »Gospod je radodaren,« je zamrmral.« Rovu je prešinila misel. Mignil je Senegalcu, naj gre z njim, in krenil naprej ob pomolu. Ko sta se odaljila od pristaniških pisarn, se je obrnil k črncu in odkrito dejal: »,Gospod' je suh. Brez denaria. Gospod potrebuje .. .« Njegova francoščina je bila izvrstna, a manjkalo mu je izraza, ki ga je potreboval. Napravil je s kaseto za instrumente kretnio, kakor bi jo položil na klop. »Mettre en gaee. non?« Senegalec ga na prvi mah menda ni razumel, a potem se je njegov nasmeh razširil. »Un preteur sur gage! Zastavljalnico, gospod? Za te stvari___te instrumente ?« Rov je prikimal. »Tu kje bi morala biti kakšna zastavljalnica. Ne poznate nobere?« »Seveda, seveda!« se je zarezal Senegalec. »A dobra, razumete? Ti instrumenti so mnogo vredni. Rad bi dobil večjo vsoto.« »Pojdite z menoj, gospod.« Ko je črni velikan vodil mladega človeka po labirintu ulic in uličic med mrkimi zgradbami, v katerih so bila večinoma skladišča, se je ves čas muzal, kakor bi ga Roveva zahteva spravljala v dobro voljo. Zelo vroče je bilo, in ta konec pristanišča je bil čudno zapuščen. Ko je Roy videl, da je vodnik zavil v nov, še bolj zapuščen in samoten prehod, so ga napadli prvi dvomi. »Ah* je še daleč?« je vprašal. Senegalec se je obrnil in Roy je tisti mah opazil, da si je bil skrivaj snel številko, ki jo je nosil na gornji lakti. Rov je hipoma obstal. To je morala biti pomota... A črnec se je hitro znašel: kakor bi trenil, je planil na Roya, in ta je dobil strahovit udarec s pestjo, ki ga je treščil ob zid. V naslednjem trenutku je ležal mladi človek na tleh, Senegalec pa na njem, s kolenom uprtim v njegov želodec. Kaseta je padla Rovu iz rok. Nato so nosačeve velikanske roke zgrabile TorrHona za glavo, kakor bi bila oreh, in divje udarile z njo ob zid. Se tisti trenutek je Roy izgubil zavest VTI. poglavje Nesreča ni zmerom v škodo Vroča solnčna bleščava na belem zidu; trda, jasna, daljnja modrina neba; krčevita otrplost vratnih mišic, kakor bi mu bila glava odtrgana z ramen .. - Tudi oči so ga neusmiljeno bolele; solnce jih je skelelo in obračati jih je bilo muka. Hotel jih je zapreti in se znova pogrezniti v mrak nezavesti, ki mu je deloma še vedno ležal na možganih. Pa ni mogel. Tilnik mu ni dal. Bolel ga je da nikoli tega in hkratu je slonel na nečem strahovito trdem. A glavo je bilo vendar treba okreniti. Napel je vse moči, se prevrnil na stran in se oprl na komolec Ko se je poskusil rešiti glavobola s tem, da je obrnil glavo na desno in na levo, se mu je zdelo, da mu žareče igle predirajo vrat. »Grozno sem zbit,« je rekel sam pri sebi. »Kaj se mi je zgodilo?« S skelečirni očmi se je motno ozrl po kamenju uličnega tlaka, med katerimi so bili presledki zasut! s peskom. Nato se mu je polagoma vrnil spomin. Sedel je pokonci in jel z očmi iskati kasete; ne duha ne sluha ni bilo o nji. Roy Torridon se ni začudiL Ta prekleti brezzobi gorila! Sele čez pol ure je bil toliko pri močeh, da se je mogel pobrati. Opotekaje se, s klobukom v roki, pritiskale si rutico na odrti in boleči tilnik, je na koncu ulice, v kateri je bil napaden, ustavil dva delavca in ju vprašal, kje je urad pristaniške policije. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiikarao Fran Jermn Za tnecratnl del lista: Ljubomir Volčič — Vsi ? Ljubljani