čredni ikonqre.s Savc§a. Uprava Saveza p. t. t. usliužibencev v Beogradu je izdala dne 4. junija t. 1. vsemu poštno * telegrafsko s telefonskemu osobju kraljevine Jugoslavije proglas, s katerim ga poiziva na izredno skupščino Saveza za nedeljo dne 21. junija tj 1. V Beogradu. Kakor znano, ima naš Savez vsako leto svoj kongres na tradicionalni pravoslavni Petrov dan, to je dne 12. julija, kar ima določeno že po svojih pravilih. Letos bi se imel vts šiti trinajsti kongres, in sicer po sklepu lanskega kongresa to pot' v Zagrebu, ob kateri priliki bi se imela izvršiti tudi 'blagoslovitev zagrebškega poštnega doma. Odredba § 76. novega uradniškega zakona je zajela tudi poštarsko organizacijo. Po novem sme biti za eno stroko samo ena stanovska organizacija, ki mora veljati za vso dr= žavo, pač pa smejo biti v poedinih banovinah banovinske sekcije osrednjega udruženja. Naš Savez je bil pravzaprav že doslej osnovan na na* čelih, kakršna zahteva § 76. uradniškega zakona od 31. marca 1931. Je centralno udruženje, razprostrto po vsej Jugoslaviji, obsega vso poštno=telegrafsko;telefonsko stroko, 'ima po vseh banovinah oziroma sedežih p. t. direkcij svoje oblastne organizacije, ki bi se1 mogle danes smatrati za ba= novinske sekcije. Tako je navidezno naloga in smoter izred= nega kongresa Saveza prav lahka in enostavna, namreč samo prilagoditi novo organizacijo z novimi pravili določ= bam novegai zakona. Žal, je ta enostavnost samo navidezna. V resnici utegne naleteti ustanovitev enotnega udruženja na velike težkoče in spore, ki ne bodo v korist p. t. t. osobja. Po eni strani je poleg večine, ki je včlanjena v enotnem Savezu odnosno oblastnih organizacijah, med poštnim uslužbenstvom kralje* vine Jugoslavije še manjšina, ki je podeljena na tri, štiri sa* mostojne organizacije. Če tudi je verjetno, da bodo te mo* rale po sili zakona likvidirati, ni tako zelo verjetno, da se bodo hotele prilagoditi novemu stanju. Ali so temu krivi spomini na preteklost, ali so vzroki globji, tega ne vemo in ne bomo raziskavah. Po drugi strani pa utegne otežiti in ovirati mirni prehod na novo stanje (ki je nam vsem tako potreben), spor vodi* teljev oblastnih organizacij z upravo Saveza odnosno z do* sedanjim predsednikom g. Tomo Jovanovičem. Bojimo se, da je šla vsa stvar na obeh straneh predaleč. Kako bo iz* padla, bomo videli dne '21. t. m. v Beogradu. Uprava Saveza poudarja v svojem proglasu, da morajo novo udruženje preveVati duh in ideje dosedanjega Saveza ter zaključuje: »Uprava Saveza priporoča vsemu osobju, da se nujno oprime samo take organizacije, jo čuva in usposobi za ono, kar ona lahko da: požrtvovalno prisrčno' udanost narodu in državi, preporod in dovršenost v stroki, in skrupulozno pojmovanje zavesti dolžnosti. S takim geslom paziva uprava Saveza vse svoje pravne člane in predstavnike vseh obsto* ječih strokovnih organizacij naše stroke na i$redno Četno bkupleino, ki se bo vršila dne 21. junija 1931 ob 9. uri dopoldne'v Beogradu s sledečim dnevnim redom: 1. Otvaranje skupščine. 2. Poročilo upravnega in nadzornega odbora. 3. Razpored ustanovne nepremične savezne imovine. 4. Izprememba pravil v duhu novega uradniškega za* kona. 5. Volitev uprave. 6. Vprašanja in predlogi. V JBeogradu, dne 4. junija 1931. Predsednik Saveza: Toma S. Jovanovič. clfiedna .skupščina Č(p0. Oblastna organizacija p. t. t. uslužbencev je že na svoji letošnji redni glavni skupščini dne 12. aprila v Celju napo* vedala, da se bo morala vršiti kmalu še izredna skupščina, ker zahteva § 76. uradniškega zakona, da se morajo vse sta* novske organizacije drž. nameščencev do konca junija t. 1. prilagoditi novim' določbam o združevanju državnih usluž* bencev. Taka izredna glavna skupščina ljubljanske OPO se bo vršila dne 28. junija t. 1. v Ljubljani. Če je naša organizacija izbrala zadnji možni rok za svojo skupščino, ne znači, da tega ne stori rada ali da je pričakovala morda kake izpremembe v tem vprašanju. Na* sprotno, za našo kot edinstveno organizacijo so bile topo* gledne odredbe novega zakona dobrodošle, saj se bo ž njimi sama po sebi rešila glavna točka njenega programa, katere vzlic naporom, dobri volji in pripravljenosti na žrtve nismo mogli izvesti. Potrebno pa je bilo počakati sklepa kongresa, ki bo ustanovil novo udruženje p. t. t. uslužbencev za vso kralje* vino, pa tudi banovinske sekcije v smislu zakona. Začeti pa je treba pri glavi. Dokler se ne ustanovi centralna organiza* cija v Beogradu, ne moremo ustanoviti v Ljubljani njene sekcije. Tak kongres, ki bo obenem ustanovna skupščina naše skupne enotne organizacije, je zdaj sklican za 21. junij, ka* kor razglašamo v prednjem1 članku. Kakor je danes situacija še neizvestna in negotova, tako 'bo — upajmo vsaj — dhe 28. junija, teden dni po kongresu, položaj jasen in dozorel za ustanovitev banovinske sekcije kot naslednice obl. orga* nizacije. Za vsak slučaj mora organizacija sklicati skup* ščino s takim dnevnim redom, da se bo lahko sklepalo tudi' o razpustu, ako bi razmere, oziroma članstvo, tako zahte* valo. OPO je predložila sicer še pred poldrugim mesecem osnutek pravil za novo organizacijo v smislu § 76. uradni* škega zakona, vendar kaže, da g. minister ni nobenega Osnutka sprejel in nobenega zavrnil, temveč hoče, da se p. t. t. osobje sporazume in zedini na enotno stanovsko orga* nizacijo, kateri se ima dati temelj dne 21. junija v Beogradu. Res je prišlo med vodstvom naše organizacije in vodstvom Saveza zadnje čaSe do precejšnje napetosti in nesporazuma, vendar upamo, da ne bo prišlo zaradi osebnih bojev tako daleč, da bi pomenil dan, ki je določen za zedinjenje vsega p. t. t. osobja, dan pogina in konec organizacijske samostoj* nosti za to osobje. 28. junij je torej povsem odvisen od 21. junija. Zato ne moremo danes razviti nikakega programa, niti napovedati, v katerem pravcu se bo gibala razprava na zadnji skupščini OPO. Vsekakor pa je pričakovati, da bo skupščina zelo važna, morda odločilna za organizacijsko bodočnost slaven* skih poštarjev. Zato nujno in vljudno vabimo glavna pover* jeništva, okrožne in krajevne poverjenike in celokupno članstvo OPO na i$xedno qiavno skupščino Oblastne organizacije poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev v Ljubljani, ki se bo vršila v nedeljo, dne 28. junija 1931 ob 14.30 popoldne v spodnjih prostorih hotela Miklič v Ljubljani (nasproti glavnega kolodvora) z n^sled*' njim dnevnim redom: 1. Poročilo uprave. 2. Prilagoditev organizacije odredbam novega uradni* škega zakona, oziroma nje likvidacija. 3. Sklepanje o razporedu imovine OPO. 4. Volitev nove uprave odnosno likvidacijskega odbora. 5. Slučajnosti. V Ljubljani, dne 13. junija 1931. ODBOR. M. Kumer: Vojaška služba in osebna pokojnina. Po § 124. u. z. veljajo za določanje odstotkov od položajne doklade za pokojnino samo tista službena leta. ki se štejejo po pr_ vem odstavku § 113. (1) v rok za pridobitev pravice do pokojnine. To se pravi: za pokojninsko položajno doklado se šteje le dejanski prebita službena doba v civilni državni službi pri državnih uradih, zavodih in ustanovah. Paragraf 114, točka 1, sicer določa, da se šteje k tej aktivni državni službi tudi čas, ki ga je civilni državni uslužbenec dejanski prebil v aktivni državni službi državnih prometnih ustanov, kakor tudi čas, ki ga je dejanski prebil v aktivni službi pri vojski ali mornarici kot častnik ali kot uradnik ali druge vrste vojaški ali civilni uslužbenec, kateremu se Šteje ta služba zia pokojnino po določbah zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. Točka 2. tega paragrafa izrečno določa, da se čas podčastniške službe pri vojski in mornarici ob prestopu po § 8. v civilno državno službo ne šteje v rok § 113. (1), to se pravi, da se mu ta služba ne všteje za pridobitev pravice do pokojnine in tudi ne pri odmeri položajne doklade za pokojnino. Tako interpretira te določbe g. tovariš Štukelj v svojem članku o osebni pokojnini v 10. številki »Poštnega Glasnika«. Ako prevedemo te spredaj navedene določbe u. z. v prakso, pridemo do zaključka, da bodo morali vsi tisti uradniki, ki so služili med svetovno vojno pri vojakih in bili sprejeti v civilno državno službo po prevratu nafiipoizneje do 1. septerrtbra 1919, služiti za dosego 95% od položajne doklade za pokojnino najmanj 39 let. Tisti pa, ki niso bili vojaki (ženske in nesposobni), dosežejo iste odstotke po 35. letih službe. V poštni stroki bo prizadetih večje število uradnikov, večinoma rezervnih oficirjev, ki so bili sprejeti v poštno službo po prevratu. Mnogo teh uradnikov utegne biti na podlagi razsodb Državnega sveta po. mahnjenih v smislu § 252 u. z. tudi v nižjo položajno skupino, nego so bili na dan 1. aprila 1931, ker se jim vojaška služba ne vračuna za napredovanje v stroki. Za dosego 95% od položajne doklade za pokojnino bodo morali služiti nič manj ko 47 let efektivne državne službe, to je, po 12. letih vojaške še 35 let civilne državne službe. Večina prizadetih so opravljali med vojno kot rezervni častniki vojaško službo, pa ni verjetno, da bi se našle med nlimi take »korenine«, ki bi lahko služile 47 dolgih let, posebno ne v naporni prometni poštni službi. Ti torej ne bodo mogli doseči iste višine pokojninskih prejemkov, kakor jo prejemajo drugi. Nedvomno pa je v interesu države, da ostanejo uradniki, tudi ko dosežejo pravico do polne pokojnine, še nadalje v aktivni službi. Dalje je tudi važno, kar določa u. z. v § 270, točka 5, da se pripozna navedenim uradnikom čas obveznega roka v vojaški službi (kadrski rok), do katerega so imeli po prejšnjih predpisih pravico, le tedal, če so dobili državno službo do dovršenega 32. leta starosti. Ker pa se je obveznost služenja pri vojski v bivši Avstriji, slično kakor sedaj pri nas, začela z 21. letom starosti, je jaeno, da je imel vsak od teh uradnikov, ki je moral odslužiti polnih 12 let pri vojakih, ob prestopu v civilno državno službo najmanj 32 let. Radi te omejitve bo moral vsak od teh uradnikov v smislu prvega stavka § 270, točka 5, služiti za dosego 95% pokojninske osnove 2 leti' več, to je 37 let. Da pojasnim na primeru: Usužbenep, ki gre v pokoj, ima 22 in pol let efektivne civilne državne službe in 12 in pol let vojaške službe, skupaj 35 let. Za pokojnino se mu računa 22 in pol +10 in pol = 33 let ali 91.40% pokojninske osnove (plača, pa tudi osebna draginjiska doklada). 'Za določitev količine položajne doklade pa prihaja v poštev samo efektivna civilna državna služba, torej 22 in pol let. Od položajne doklade mu pripada kot pokojnina samo 50%. Iz pokojninskih določb § 123 je razviden hvalevreden namen zakonodajalca, preprečiti ali vsaj otežiti, da bi šli v pokoj uslužbenci, ki imajo še malo službenih let, odnosno jih starost in onemoglost ne sili v pokoj. Zakaj pa zadene določba § 124. u. z. ravno bivše vojake in zakaj ni vojaška služba v miru in med vojno izenačena s civilno državno službo, je za prizadete nerazumljivo. Pripominjam, da velja vse to samo za uradnike, ker zvaničniki in služitelji nimalo položajne doklade. Naravna posledica § 124. bo, da bomo imeli zopet več vrst upokojencev, in sicer take, ki bodo po 35. letih efektivne civilne državne službe uživali 95% popolno pokojnino, in druge, ki bodo kljub 35 letom efektivne državne službe uživali, zato ker so bili vojaki, le 50% od položajne doklade, kar znaša pri uradniku V. položajne skupine 360 Din, pri uradniku VI. skupine pa ^92.50 Din mesečno manj. (Vzlic temu pa bodo plačevali tudi od tega zneska, ki ga ne bodo prejemali, 5% v 'pokojninski fond, ker je pri upokojencih osnova za vlaganje v pokojninski fond njih poslednji aktivni prejemki, po katerih se je določila pokojnina (§ 136 131), ne pa prejemki, ki jih dejanski prejemajo. Da vojaška služba ni vračunljiva za napredovanje po skupinah, bi se dalo morda utemeljiti s tem, ker zahteva višji položaj tudi večje izkušnje v službi. V § 49. določeni minimalni roki so razmeroma kratki, ker lahko doseže uradnik v stroki, za kate. ro se zahteva polna srednja šola, po 16. letih službe V. kot najvišjo položajno skupino, v stroki, za katero se zahteva nepopolna srednja šola, pa po 14. letih VII. kot najvišjo položajno skupino. Da ni smatral zakonodajalec težke in naporne podčastniške službe pri vojski za enako vredno častniški ali uradniški službi ali druge vrste vojaški ali civilni službi, ki je vračunljiva pri določanju pokojninskih odstotkov od položajne doklade, je morda vzrok v tem, da je imel namen, omejiti prestopanje podčastnikov v civilno državno službo, ker jim nudi § 74. zakona o ustroju vojske možnost, da postanejo vojaški uradniki, odnosno § 75. tudi možnost upokojitve v vojaški službi. Vendar pa drži, da so na pr. službe pisarja, risarja, laboranta, bolničarke, dentistinje in druge v področju ministrstva vojake, vračunljive po § 114, služba podčastnikov pri o-perativni vojski pa ne. Iz vseh določil u. z. se jasno 'izraža namen kraljevske vlade, da zabriše tisto razlikovanje med vsemi mogočimi vrstami in kategorijami uslužbencev pred letom 1923. Zakon našteva med službami, ki so vštevno po 18. letu starosti, celo take službe, ki se po prejšnjih zakonih niso priznavale niti za pokojnino. Ravno radi tega pa je prizadetim dalle služečim ipodčaistnikom težko, da se njihova naporna vojaška služba ne smatra za enako z ostalimi civilnimi državnimi službami, kar se bo poznalo nasproti drugim na prejemkih v času, ko bodo opešali in morali stopiti v pokoj. Smoter prednjih vrstic je, zainteresirati prizadete tovariše vseh strok za akcijo, da bi uradniška udruženja, prav posebno pa udruženje rezervnih oficirjev, podvzela na pristojnih mestih potrebne korake, da se izda k osporjenemu § u. z. zakonsko tolmačenje, po katerem bi bili deležni ugodnosti novega zakona tudi omenjeni uradniki. Odkod apatičnost ¥ (V članku »Pred gradrtjo poštnega doma« jadikuje pisec, češ da je premalo zanimanja za Poštni dom in za vse, in to baiš pri poštah Ljubljana 1, Celje in Maribor ter med uradniki VI. in VII. položajne skupine. 80 že držalo. Krivda temu bo pa najbrže to, ker se čutijo prizadete pri napredovanju. Koliko ji'h 'je ravno pri teh poštah, kateri so navdali že pred meseci 12 let efektivne poštne služlbe in so bili po staležu daleč pred kolegicami, a kje so danes one in kje so prizadeti, ki čepijo že celo večnost v H./,3 in so stari 30—40 let. Kake dalekosežne posledice ho imelo, če ostanejo nadalje v isti položajni 'skupini, ve vsak, ki pozna novi uradniški zakon. Potemtakem ni čudno, alko še niso podpisali obveznic notranjega posojila Poštnega doma, alko prav ni »Poštni dom« kot tak v nikaiki zvezi s tem, vendar vpliva kolikor toliko na razpoloženje posameznikov. Podpisali ibodo itak vsi, kadar se nekoliko poleže razburjenje, še prej Ibi seveda podpisali, ako bi organizacija izposlovala, da se med drugimi 'iinaipredijo tifdi vsi oni, ki imajo do 31. marca 1931 že 12 let efekt. pošt. službe, v višjo položajno skupino, to je v 1I./2, oziroma po novem v 'VII. skupino. Da je še čas pred sistemizacijo, so dokazali drugi resori, posebno učiteljstvo. Zato ni prav nobenega povoda za omalovaževanje tega trenutka, ki se nikdar več ne povrne in ki se ne da nikdar več popraviti'. Samo z obljubo pri vrhovni upravi se pa ne moremo zadovoljiti. Tu je torej vzrok, zakaj se ne podpisujejo obveznice v zadovoljivem Številu, in tu je vzrok splošni apatičnosti mlajšega uradni-štva. C. K. Z odboroTe sefe OPO od 29. V. 1931. Situacijsko poročilo poda predsednik, ki omeni, da je položaj slej ko prej neizvesten. Kako bo z organizacijami po novem zakonu, se še nič ne ve. Rešitev leži pri g. promet, nem ministru, kjer odločitev še ni padla. Položaj je vsekakor kritičen. Kakšno stališče bodo zavzele oblastne organizacije, se bo sklepalo na konferenci dne 7- junija v Zagrebu. Zahvala Nj. Vel. kralja. OPO je prejela z dvora Nj. Vel. kralja zahvalno pismo za pozdravno brzojavko z glavne skupščine v Celju dne 12. aprila t. 1. Glavne skupščine. Prejeli smo vabilo na skupščino obl. organizacije v Splitu za 31. maj in na skupščino obl. organizacije v Zagrebu za 7. junij. V Split ne more poslati OPO zaradi oddaljenosti nobenega delegata, temveč se skupščina samo brzojavno pozdravi, pač pa se delegira za Zagreb več članov uprave. Za pripoznanje vojaške službene dobe. OPO je napravila glede upoštevanja vojaške službene dobe za napredovanje dobro utemeljeno vlogo na g. ministrskega predsednika in druge odločujoče osebnosti. (To spomenico objavimo v prihodnjem Pošt. glasniku). Za napredovanje p. t. t. uslužbencev. — Organizacija je poslala g. prometnemu ministru spomenico za napredovanje onih p. t. t. uslužbencev, ki so imeli še po starem zakonu pravico do napredovanja v višjo položajno skupino, pa niso napredovali. Važno je, da se izvrši to napredovanje še pred sistemizacijo osobja. (PodfMSMjCe notranje pomofito tPcitnega doma t J I Društvo poštnih, telegrafskih hi telefonskih uradnikov v Ljubljani. VABILO na izredni občnj zbor »Društva poštnih, telegrafskih in telefonskih uradnikov 'v Lifubijani, ki bo v soboto, dne 27. junija 1931 ob 20. uri v gostilni pri Mrateu ma Rimski cesti. DNEVNI RED: 1. ) Sklepanje o likvidaciji društva. 2. ) Uporaba društvene imovine. Ce na občnem zboru ob napovedanem času ne bo navzočih dovolj članov, se bo vršil pol ure kesneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, na katerem se veljavno sklepa ob vsalkem Številu navzočih članov. Glede na 1. točko dnevnega reda, je občni zbor za vsakega člana velike važnosti, pa zato upravičeno pričakujemo, da se ga bodo udeležiti vsi. IV Ljubljani, dne IB. junija 19131. ODBOR. To in ono. Izredni kongres in izredna skup&ćina. Na uvodnem mestu današnje številke objavljamo razglas o sklicanju izrednega kongresa Saveza v Beogradu in izredne glavne skupščine OPO v Ljubljani. Ker bosti ti zborovanji odločilnega pomena za usodo p. t. t. organizacij v naši državi, pošlje OPO več delegatov dne 21. junija na kongres v Beograd, takisto pa pričakujemo številne udeležbe članstva na skupščini dne 28, junija v Ljubljani. Glavna skupščina zagrebške OPO se je vršila dne 7. junija t. 1. v Zagrebu ob nevelikem zanimanju članstva. Ljubljanska OPO je poslala 9 delegatov, od drugod jih ni bilo, zato se tudi ni vršila nameravana konferenca. Za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Ljubomir Lalič. Ustanovni občni zbor pokojninskega fonda pogodbenih poštarjev se bo vršil dne 14. junija t. 1. v Beogradu. Na dnevnem redu je tudi osnovanje posebne organizacije pog. poštarjev za vso državo. Obvestila zadruge Poštni dom. Srečke za loterijo so že natisnjene in se bodo razposlale z navodili vred proti koncu tega meseca. V prihodnji številki izpregovorlmo kaj več o tej važni akciji. — Podpisovanje notranjega posojila lepo napreduje. Do 10. junija t. 1. je bila podpisana 401 obveznica v skupnem znesku 200.500 Din. — Za Poštni dom je daroval tov. Ferk Franc, zvaničnik pošte Slovenjgraflec, obveznico 7% investicijskega posojila v nominalni vrednosti 100 Din. NajlepSa hvala- »Naša Pošta« ima v zvezku za mesec junij 1931 naslednjo vsebino: Dr. Mate Drinkovič. — O novem uradniškem zakonu. — Proti deerarl-zacljl In denacionalizaciji. — T. t. progres. — Za zgodovino pošte. — Napredek v tujih državah. — Primer fivice. *— železniška statistika. — Zrakoplovni promet. — Avtomobilski promet. — Narodno blago. — Strokovna literatura. — Naše potrebe. — Telegraf (pesem). — Beležke. — Časopis priporočamo. Naroča se pri upravi »Naše PoStec v Beogradu, Balkanska 9. Stane letno 40 Din, polletno 20 Din. Čekovni račun beograjske poštne hranilnice štev. 53.888. PAPIROGRAFljA družba z o. z. LJUBLJANA. Gosposvetska 10. En groš prodaja papirja! Stalna zaloga vseh vrst papirja! Konkurenčne tovarniške cene! Pletenine, nogavice, galanterijo nudi po najnižjih cenah Kkaportna kida „LUNA4* n r i b Strokovua posvetovalnica. SKRAJŠANJE BESED V BRZOJAVKAH. ; Vprašanje (Er. Ž.): Ali je dovoljeno, skrajševati besede v brzojavkah z namenom, da se izogne večji pristojbini za eno besedo, ker bi limela cela spisana beseda nad 15 črk? Pri- j mer: »iSonnenbergstrasse« šteje po pravilni- j ku za dve besedi; ali je dovoljena okraj- ! šava »Sonnenbengstr.«, ki šteje ža 'etio be- j sedo? Odgovor: Čl. 68. brzojavnega pravilnika ne navaja sicer sličnih primerov kakor je zgornji, vendar je njegova tendenca jasma in namerno skrajšanje ali strnjenje dveh besed v eno besedo ni dovoljeno; take besede se štejejo za dve besedi, če prav je ena sama napisana. Toda v Vašem primeru ne gre za Ikako izumetničeno skraišanlje besede v očitni nameri, prikrajšati upravo na pristojbinah, temveč gre za splošno upotrebljavano krajšavo uličnih imen v nemščini, kakršna krajšava je običajna tudi pri pisemskih pošiljkah. Nekaj absurdnega im nelogičnega pa bi bilo, ako bi se moral na brzojavki, katere bistvo je kratkost besed iin skopost z izrazi, izpisati naslov ulice (ceste) z »... ..strasse«, medtem ko pišemo na pismih »_______str.« Kdor bi Skrupulozno dvomil, da je to dovoljeno, bi nemara tudi osporaval naslov i»N. N. Prešernova 15«, pa bi zahteva1! »Prešernova ulica 15«. Ni dvoma, da bi tak grešil zoper duha pravilnika, ker tukaj, kakor že rečeno, ne gre za kake prisiljene krajšave, temveč docela normalne im običajne oznake. Tako n. pr. Beograjčani ■‘Skoro nikjer ne pripisujejo k imenom cest in ulic še beseda »cesta« ali »ulica«, temveč samo glavni naziv im številko i(lBafkan:ska 9, Kneza Mihajla 17 itd.). Jasno je, da se smejo pralv tako označevati te ulice v brzojavkah, kakor tudi krajšati v naslovih »strasse« v »str.«. RAČUNANJE SLUŽBENIH LET ZA POKOJNINO. Vprašanje (J. S.): Ali se mi štejejo v pokojnino vsa leta, ki so se mi pripoznala ob prevedbi 1. 1923? Gre mi namreč za svoj čas kupljena odpraviteljaka (ekspeditorska) leta, pripoznana že v Avstriji. Odgovor: Vsa službena leta, ki jih je pripoznal uradniški zakon iz 1. 1923, pripo-znava tudi novi zakon od 31. marca t. 1. in še več. Po novem zakonu se štejejo namreč za pokojnino marsikatere službe, ki se po prejšnjem zakonu niso računale. Pri pošti so to zlasti aspirantska, odpravniška, dnev-ničarska, pogodbena, selska i. dr. službena doba, ki se po starem zakonu ali sploh ni računala za pokojnino ali pa šele od 21. leta starosti dalje, med tem ko se šteje po novem že od 18. leta starosti dalje. Značilen je baš Vaš primer, ko vprašujete za odpraviteliska leta. Ker ste jih nakupili za pokojnino, se Vam računajo po sjarem in po novem zakonu, vendar po starem zakonu do dneva, kolikor ste nakupili, torej lahko tudi pred 18. letom starosti, medtem ko se po novem šteje šele od navršenega 18. leta dalje, ne glede na to, ali ste nakupili za pokojnino morda kako dobo še izpod te starosti. Ako bi osporjene službene dobe v Avstriji ne bili nakupili za pokojnino, potem bi se Vam bila štela po starem zakonu službena doba šele od 21. leta starosti, a po novem zakonu se Vam bi štela za pokojnino že od. 18. leta dalje. Novi zakon je torej v tem pogledu mnogo ugodnejši od starega in daje nove pravice celo onim, ki jih doslej niso imeli. Zato ni govora o tem, da bi komu tako pravico, ki jo je imel že prej, sedaj vzel. V«ilka zaloga tapetniških izdelkov, time, afrika — solidno-najceneje nudi Rudolf Sever Ljubljana, Marijin trg 2. Drt. nginžbencem tudi na obroke. dotne *m foapodf«/ Vsako vrstna oblačila aa dame In **-spode tadelafem po nn)nove)At modi JC«*a|«e J v a** modno kro|adtvo Pred Prolami it. I Ceikl in ▼norel na Ootldne eeno &€>to /iatnere in potrebščine za državne nameščence tudi na obroke Zahtevajte cenik! 7eCe fZaettralu (Piami* MARIBOR TIHE REX CO. Ljubljana, Gradišče 10 Zagreb, Sajmište br. 56 Telefon St. 268 interorban Ustanovljeno 1906 Specjialna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih potrebščin Pisalni stroji na obroke A.VerbaJs Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 Tovarniška zaloga elektrotehničnega instalacijskega materijala za Šibki in močni tok, strojev, vsakovrstnih aparatov, instrumentov, kuhalnikov, likalnikov, telefonov, električnih zvoncev, svetil (lestencev, namiznih svetiljk) itd. Radio aparatov, detektorjev in vseh sestavnih delov. Prevzema v izvršitev točno, ceno in strokovnjaško vsakovrstne instalacije, kompletne telefonske naprave ter sploh vsa v to stroko spadajoča popravila in montiranja. DAM TUDI NA OBROKE! (Josip đCveder jCfuhljana, 3Ct*Q** 1C priporoča šivalne stroje wPH5NIX“, kolesa „ANKER“ in otroške vozičke od priprostih do najfinejSih Dobavlja tudi potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev v Ljubljani ORumna »*• ssfruoo f« {fCotinstca Gavat Nogavice, rokavice, moško perilo, modno blago, dežnike, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in ta-petnike kupite najboljše le pri JOS. PETE lil N C LJUBLJANA, za vodo, v bližini Prešernovega spomenika Zaloga pohištva, mizarska in tapetniška delavnica F. Fajdiga sin Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 17 Dobavitelj gospodarske zadruge p. t. nameščencev proti nakaznici Solidno blago se samo hvali! 0 tem se lahko vsakdo prepriča v trgovini Servat .Tla kot ter Maribor Velika izbira pohištva, modrecev, zaves i. t. d. Oglejte si veliko zalogo manufaktur-nega blaga, svile, platna, nogavic 1.1. d. v trgovskem dom u 0, (Pregrad, Maribor Foto aparati na obroke, vse foto potrebščine nudi po najnižjih cenah prva specialna foto-manufaktura Foto Tlever Maribor, Gosposka ni. 37 PM' nakupu manufakturnega blaga kakor tudi moških in otroških oblek vseh vrst se priporoča tvrdka FR. SLOVNIH LJUBLJANA, STARI TRG 2 Obleke po meri se ceno, točno in najsolid-neje izdelujejo. — Vedno prihajajoče novosti ! A. & E. ŠKABERNfi LJUBLJANA Xvo\nicu dtfni&ev £. mikui, atjuMjana •Mestni tri tS priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic. ent. e£eop, SmeifioCi tehničar' prej voditelj ateljeja Zins Ljubljana Vil Olovška cesta 32/11. Sprejema od 8.-I*. In od 14.-18. Telefon štev. 34—48 Poštnim uradnikom in nameščencem nudi maniifaktnrna trgovina A. Žlender modni kamgarn in športni ševijot, žensko volneno in perilno blago, svilo, batiste, etamine, cefirje, preproge, garniture itd. po najugodnejših cenah Na obroke! Blago dobrih kvalitet! Solidna postrežba! mm vseh pisarniških potrebščin se priporoča tvrdka M. Tli ČAR Ljubljana | Šelenburgova 1 in Sv. Petra c. 26 Največjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin priporoča Franc Erjavec Ljubljana, Stari trg št. 11 VELIKA IZBIRA sukna, ter velika zaloga damskih in moških črnih in modrih kamgamov. Zastopstvo slovitih tovarn »Medvedjega platna« ter bogata izbira Schroll-ovih belih tkani« v vseh širinah. Cene nizke! ^ Postrežba solidna! Poštni nameščenci uživajo 10 % popusta! JOS. ULLAGA nasl. J. SZINICZ manufaktura MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 21 MERCINA in DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA Kolodvorska ulica št. 8 Glavno zastopstvo In samoprodaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir BRATJE PIATNIK, RADEČE l JOSIP OLUP LJUBLJANA priporoča svojo trgovino z manufakturnim blagom, moškimi oblekami domačega izdelka in perilo iz lastne tovarne »Triglav« po najnižjih cenah. — Obleke in perilo po naročilu se najhitreje in najsolidneje izvršuje. — Moje geslo je: Nizke cene, dobro blago«, —j'Dobavitelj Gosp. zadri. pošt. nam. proti nakaznici. >: ♦ Od dobrega najboljše je Gritzner-Adler šivalni stroj in kolo Elegantna izvedba, najboljši materijal 1 NOVOHtJ J^0V0^2 Šivalni stroj kot damska pisalna miza le pri (^. (peteCinc - djuGCjana Telefon interurban 2913 Zmerne cene Izhaja 1. in 15. v mesecu. Naročnina 24.— Din letno. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun štev. 11.834. — Uredništvo in, uprava v Ljubljani, Pred Prulami 1. — Izd&ja Konsorctj »Poštnega glasnika« v Ljubljani. Urednik Jožko Jakše v Ljubljani, Privoz 9. — Tiska »Narodna tiskarna«; za njo odgovoren Fran Jezeršek v Ljubljani.