Drobne vesti.
Kolkovanje zastavnih listin. Generalna direkcija posrednih davkov v Beogradu je z rešenjem od 10. februarja 1926 št. 67.974/25 razsodila, da je zastavne listine o kreditnih hipotekah kolkovati po tar. post. 39 t. b taks. zak., to je z 1 "Im (pro mille) in ne po tar. post. 18 taks. zak. 'A % ip tudi ne pO' tar. poet. 31 taks. zakona.
Kolkovanje trgovskih izpričeval. Ker so nekatere oblasti ob priliki plačila takse po tar. posi. 71 t. z. napačno tolmačile odredbo navedene tarifne postavke, je generalna direkcija posrednih davkov izdala z raz« pisem od 6. julija 1925, št. 46.001, nastopno pojasnilo: Takso* po tar. post. 71 t. z. je plačati samo za izpričevala o sposobnosti za vodstvo dolo« čenega trgovskega ali obrtniškega posla kakor tudi za izpričevala o po« močniški sposobnosti brez ozira na različnost trgovskih ali obrtniških pod» jetij. — Vsled tega so zavezana vsa izpričevala za vodstvo trgovskega posla taksi po 60 Din, vsa izpričevala za vodstvo obrtniškega posla taksi, po 20 Din in vsa pomočniška izpričevala ne glede na vrsto podjetja taksi po 5 Din. Izpričevala, ki se izdajajo samo o vedenju ali o obnašanju, so zavezana taksi po tar. post. 3 in 4 t. z., to je taksi po 20 Din.
Kolkovanje zaznambe zastavne prednosti. Marija T. je dala posojilu mestne hranilnice v Mariboru po 25.000 Din prednost pred svojim užitkom in pred svojo terjatvo po 30.000 K pri posestvu v Lokavcih. Davčni urad pri Sv. Lenartu jc izterjal pristojbino za zaznambo zastavne prednosti po tar post. 138 prist. zak. v znesku 230 Din. Proti neupravičeno pobrani pristojbini je bil vložen predlog na generalno direkcijo davkov v Beo» gradu, češ da se pristojbina po tar. )X)st. 138 pobira za zavarovanje terja« tev oziroma za zaznambo vrstnega reda za najetje posojila v določnem znesku, ker se nameravano posojilo vknjiži ad numerum vrstnega reda (§ 53 zemlj. zak). § 30 zemlj. zak. dbloča: »Hipotekami upnik je upra« vičen, istočasno ali pozneje vknjiženi terjatvi dati prednost.   Pravice in
31
prednost ostalih upnikov sc s ttm ne dotikajo.« \' predmetnem slučaju se ni izvršilo ne zavarovanje posojila, ne zaznamba vrstnega reda za najetje posojila, temveč je dala Marija T. prednost posojilu mestne hra» nilnice v Mariboru pred svojim užitkom in pred svojo terjatvijo. S tem ostali upniki niso nikakor prikrajšani. Če se zastavljeno zemljišče proda na javni dražbi, dobila bosta oba upnika vsak svojo terjatev. Brez po» mena je, kdo dobi prvi, kdo drugi svoj denar. Od prednosti se ima predpisati le kolek za listino 20 Din po tar. post. 3 in 4, drugega nič. Generalna direkeija davkov je z rešitvijo št. 58.338/25 ugodila temu predlogu in povrnila preveč pobrano pristojbino v znesku 230 Din.      5.
Občinskoiuradno potrdilo pri uporabi § 7 i. r. javne listine. Na podlagi izvršljivega not. akta in obč. uradnega potrdila, da zavezanca slabo gospodarita, je predlagala L. K. proti zakoncema F. izvršb-o E. ¦ 120/25. Cit. not. akt določa, da dospe terjatev takoj v plačilo, ako zave» zanca slabo gospodarita. Prvo sodišče je predlogu ugodito in dovolilo izvršbo. Okrožno kot rekurzno sodišče v M. je vsled rekurza zavezancev proti izvršilnemu dovolilu E 120/25 rekurza R III 63/25 ugodilo in zavrnilo izvršilni predlog, češ da se ima po § 7 i. r. nastop dejstev (slabega gospo» darstva, devastiranja) dokazati z javnimi ali javno potrjenimi listinami, da pa občinskosuradno potrdilo ni javna listina. Po dolbčbi § 292 c. pr. r. veljajoza javne listine one, ki jih je izdalo javno oblastvoi v mejah svojih uradnih oblasti aH ki jih je izstavila oseba, koji gTe javno zaupanje, v odkazanem ji področju v predpisani obliki. Občinski urad vendar sam na sebi ni javno oblastvo v smislu cit. postavne določbe, ko ni državni organ, ki bi izvrševal državne p'oele. Kot javno oblastvo bi veljal občinski urad le, kolikor vrši prenesene mu državne posle. Gotovo pa ne spada v področje občinskega urada izstavitev sličnih p-otrdil, — kakor je pred« metno —• in mu že iz tega razloga nedostaje svojstvo javne listine. Stol sedmorice, odd. B, v Zagrebu je s sklepom z dne 11. maja 1915 vzpostavil sklep prvega sodišča iz na.stopnih razlogov: Ni pritrditi naziranju rekurznega sodišča, da predinetno potrdilo občine Zimica ni taka javna listma, s kojo je zahtevajoča stranka po § 7 i. r. mogla izkazati, da je nastopilo dejstvo, od katerega zavisi izvršljivost izterjevanega zahtevka. V smislu člena 95 ustave se v kraljevim izvršuje uprava po' oblastih, okrožjih, okrajih in občinah. Tudi občine je tedaj šteti med javna oblastva, ki izvršujejo državne posle. Zato pa je občinski urad v Zimici smel uradno potrditi, da sta zavezanca začela takoj po podpisu notarskega akta z dne 4. marca 1925 brez vsake potrebe in brez nujnosti za svoje gospo» darstvo podirati kostanje v svojem gozdu. Potemtakem pa je temu potrdilu po § 292 C. pr. r. priznati dokazno moč listin javnega oblastva. Saj so pač nedvomno v prvi vrsti pristojni občinski uradi pozvani, da potrjujejo o svojih občinah, če kdo slabo gospodari in devastira svoje posestvo. A da bi naj izstavitev takih potrdil bila pridržana višjim upravnim oblastvom — tega ne določata niti zakon o obči upravi z dtie 26. aprila 1922, št. 92 Služb. Nov. (Ur. list št. 135/49) niti zakon o oblastni
32
ili sreski samoupravi z dne 26. aprila 1922, št. 92 Služb. Nov. (Ur. list št. 136/49). Tudi ni prav nobene posebne odredbe, ki bi določevala, da spada izstavitev sličnih potrdil, kakršno je navzočno, v področje drugih in ne upravnih oblastev. Saj niti zavezana stranka, ki ne priznava pred« metnemu potrdilu moči javne listine, ne navaja takih posebnih odredb. Ko tedaj potrdilu obč. urada v Zimici ni odrekati svojstva ???)? listine, je zahtevajoča stranka z njega predložitvijo zndostila predpisom odst. 2 § 7 i. r. in je bilo zato, ugodivši revizijskemu rekurzu zahtevajoče stranke, izpremeniti odločbo rekurznega sodišča ter zopet vzpostaviti sklep sodišča prve stopnje. S.
Iz prakse. 1. Ženin J. C. je sklenil s K. M. ženitno in dedno pogodbo. To pogodbo je napravil zaročencema notar v Ameriki, in sicer v obliki našega notarskega zapisa in sploh v obliki naše običajne ženitne in dedtne pogodbe. Zaročenca določata v tej pogodbi poleg drugega tudi skupnost, imovine ter dovoljuje ženin, da se nevesta prepiše na polovico njegovih zemljišč. Pogodba, na kateri je poveril notarjev podpis naš konzul v Ameriki, je imela stopiti v veljavo šele po cerkveni poroki zaročencev. Poroka se je menda izvršila, vsaj tako je trdil ženinov p(x>blaščenec I'. V., predloživši tudi nekak poročni list, ki pa jc bil nerazumljiv. ,1. C. je pooblastil U. V., da predlaga pri okrajnem sodišču na podlagi imenovan« amerikanske ženitne in dedne pogodbe in omenjenega poročnega lista prepis na polovico njegovih zemljišč za njegovo ženo.
Sodišče je stavljenemu predlogu ugodilo, dasi v dotični amerikanski imenitni in dedni pogodbi niso bili navedeni nikaki natančni zemljiškoa knjižni podatki in je šele ix>oblaščenec ?. \'. imenom J. C. izstavil pre« pisno izjavo, v kateri je navedel zemljiškoknjižne vložke.
Navedena ženitna in dedna f,: godba ne vstreza predpisom zakona K dne 25. julija 1871 in je vsled tega neveljavna, ne ustreza pa tuđi pred« pisom §§ 31 itd. zemlj. zakona. Zemljiškoknjižni predlog bi bilo tedaj pravilno zavrniti.
2. Isto sodišče je dovolilo prepis v zemljiški knjigi na podlagi listine, napravljene v Ameriki, glasom katere izjavlja M. N., da odstopa, daje in izroča S. L. ves svoj delež do posestva, znanega pod hišno številko 19 v vasi Č. in dovoljuje vknjižbo lastninske pravice pri odlstopljenem zemljišču na ime in korist S. L., in sicer brezpogojno. V listini, nazvani »odstopna listina«, napravljeni tudi od amerikanskega notarja, čigar podpis je poverjen od našega konzula v Ameriki, niso navedeni nikaki zemljiško« knjižni p-odatki ter jih je navedel šele predlagatelj S. L., ko je stavil dotični zemljiškoknjižni predlog.
Z ozirom na izrecno izjavo, da izroči M. N. posestvo brezpogojno in da ni v listini navedena nobena vrednost odstopljenega zemlji» šča, je smatrati ta pravni posel za darilno pogodbo, za katero pa je predpisana oblika notarskega zapisa. Pogodba seveda tudi ne ustreza določbam zemljiškoknjižnega zakona. Vsled tega bi bilo ta zemljiškoknjižni piedlog zavrniti.