Marmontu —■ - •"/'N.,- <%...... ČenafO&i Leto II. (IX ), štŠv. t83 Maribor, pondeljek 13. avgusta 1928 » JUTRA €€ Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam č«k. zav. v Ljubljani it 11.409 Velja meseino, prejoman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredni&tvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglaaai oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiamova ulica U.4 Radičeva pot v večni dom Kraljevski pogreb velikega učitelja in voditelja kmetskega naroda Zagreb je bil minulo soboto in nedeljo pozorišče dogodkov, ki se do* življajo le vsako stoletje po enkrat. Bil je mravljišče, v katerem je vrvelo življenje stotisočglavih množic, ki so jih bruhali vlaki in ceste, katere vodijo od vseh strani v Zagreb, in nikdar še ni kralj. Zagreb preživel tako velikih trenutkov kakor včeraj ob pri liki pogreba največj. Hrvata. Umirali so tudi drugi veliki sinovi hrvatskega naroda, v Zagrebu in izven Zagreba. Deset velikanov šteje hrvatski narod v svoji zgodovini: so to veliki biskup in državnik Grgur Ninski, veliki kralj Tomislav, junaški ban Ljudevit Posavski, zadnji hrvatski kralj Petar Svačič, kmetski kralj Matija Gubec, oče ilirstva Ljudevit Gaj, veliki vladika StroBmayer, narodni učitelj Ante Starčevič, veliki mučenik Evgen Kvaternik ter oče hrvatskih kmetov in cele Hrvatske Stjepan Radič. Toda defiliranje mimo odra pokojnega Stje-pana.-Radiča v Seljačkem domu v Zagrebu nadkriljuje vsako človeško fantazijo. To je defile vsega naroda, ki dostojanstveno, v globoki tugi in boli. s solzami v očeh hiti od vseh strani države, iz kršne Črne gore, Dalmacije in Hercegovine, iz Bosne in hrvatskega Primorja, iz Like in plodne Slavonije, iz siromašnega Zagorja in nekoč bogate Vojvodine ter iz vseh drugih delov domovine, da se zadnjič pokloni svojemu učitelju in voditelju svojega tela in duha. Na desetine kilometrov so tisoči in tisoči prepotovali peš, da ga vidijo še samo enkrat, četudi le na mrtvaškem odru. Vso soboto in vso noč od sobote na nedeljo ter včeraj zjutraj ves čas, dokler se ni začel pogrebni sprevod, so neprestano defilirale množice v nepregledni povorki mimo njegovega odra, na katerem je ležal mirno in spokojno, s svojim značilnim nasmeh-ljajem na licu. Poslavljali so se od njega stotisoči hrvatskega kmetskega naroda s solzami v očeh. In da ste videli solze težke boli v očeh onih seljakov in seljakinj, ki so prispeli že prepozno in ga niso mogli več videti. Računa se, da je tekom sobote in tekom noči od sobote na nedeljo defili-ralo mimo Radičevega odra do 200 tisoč ljudi. Zdelo se je skoraj kakor bajka, kako so kakor iz skrivnostnih sfer prihajale neprestano nove množice, ves narod. In v pogledu na vse to si mogel začeti doumevati, kaj je to, narod in njegov vodja in kaj je vera naroda v idejo in njeno zmago, kaj je moč naroda ter zaupanje in ljubezen do vodje. Ta vizijonarni pohod stotisočev in ta globoka molčeča žalost, ta ena velika vera — vse to je moralo pretresti vsakogar in ga navdati s prepričanjem, da te sile naroda ni mogoče zlomiti, da te vere ni mogoče uničiti in da ni mogoče iz src tega naroda iztrgati ljubezni do voditelj?, in proroka, ki je oznanjal narodu novo dobo, dobo pravice, ple* merifostf. poštenja, ljubezni, in kateri je v borbi za svoje nauke tudi daroval svoje živlejnje. Pogreb Včeraj zjutraj na vse zgodaj so se pričele formirati skupine za pogrebni sprevod po vseh ulicah in trgih okrog Scljačkcga doma. Ob 10. uri so pre-aesli krsto pred dom in io nnirt«H Vl mrtvaški voz, sam nadškof dr. Bauer je pa opravil cerkvene obrede. Dasi je bilo vsenaokrog na stotisoče naroda, je vladala pred domom grobna tišina. Raz balkon Seljačkega doma je najprej spregovoril prvi podpredsednik HSS dr. Vladko Maček, ki je iz* rekel slovo velikemu učitelju hrvatskega kmetskega naroda in njegovemu voditelju, katerega je smatral narod za svojega nekronanega kralja. Predsednik KDK Svetozar Plrbičevič je v vznešenih besedah opisal politično delo velikega pokojnika, kojega ljubezen do Hrvatstva je bila neizčrpna, ki je pa z enako ljubeznijo objemal ves jugoslovenski narod od Jadranskega do Črnega morja, ki ga je hotel videti, vsega združenega V eni veliki državi. Radičeve politične kon cepcije so bile grandiozne in genialne človečanstvo, mirotvorstvo in bratstvo med narodi kot mednarodni ideal, jugoslovenstvo kot nacijonalni ideal, kmetska demokracija kot soci-jalni ideal. Kot svoje največje delo je smatral ustvaritev Kmetsko-demo-kratske koalicije. Ko je bila koncepcija za to formacijo med Radičem in njim. dogovorjena tekom enourne kon ference, na katero sta se minulo jesen sestala po 10. letih, in ko so po konferenci novinarji vprašali Radiča, kaj se je zgodilo, jim je odvrnil kratko, da sta se sestala stara prijatelja, a nova zaveznika. In na vprašanje novinarjev, kaj sta napravila, je odvr nil Radič: »Povrnila sva se k svoji mladosti«. Mučeniška smrt Štefana Radiča pomeni smrt staremu nasilnemu državnemu redu, ki pod krinko jedinstva skriva gospodstvo enega dela nad ostalimi, istočasno pa pomeni njegova smrt vstajenje v novo življenje pravice in popolne enakosti in ravnopravnosti, za katero je hrvat* skl narod skozi veke težil in za katero se je pod Radičevim vodstvom boril z divno hrabrostjo. Govorili so še: dr. T r u m b i č, v imenu Zagreba načelnik H e i n z 1, v imenu Slovenije dr. M a r u š i č iz Ljubljane ter zastopniki raznih drugih pokrajin. Ob 12. uri se je razvila izpred Seljačkega doma nepregledna povorka, ki je korakala v četverostopih neprestano, vrsta tik za vrsto, 3 in pol ure. Na čelu sokolska konjenica, nato velike mase hrvatskega sokolstva, na stotine in stotine organizacij HSS in SDS z napisnimi tablami in.zastavami. Samo povorka teh organizacij je trajala poldrugo uro. Videl si tu vmes tudi na stotine in tisoče najlepših narodnih noš iz vseh hrvatskih krajev, slikovite, očarujoče. Videl si tu Liko, Dalmacijo, Kordun, Posavino, Zagorje, Slavonijo, Srem, Bačko in Baranjo itd. Sledile so razne druge skupine, bokeljska mornarica s svojimi sta rodavnimi arabskimi puškami na ra-n*h, s svetlimi džeferdari in bridkimi handžarji, dalje sinjski Alkari v svojih vitežkih nošah, potem nepregle dna vrsta hrvatskega gasilstva, zastopstva oblasti in uradov, nepregledna povorka društev, kulturnih in go spodarskih, meščanstvo in kmečki narod itd itd. Ob koncu je prihajal mrtvaški' voz s krsto pokojnika, za njim Radičeva žena Marija z otroci in ostalo sorodstvo ter klub Kmets* ko-demokratske koalicije. Splošno se ceni. da je bilo v oficijelnem spreho- du nad 50.000 oseb, najmanj štirikrat toliko naroda pa je bilo zbranega ob straneh ulic, skozi katere je šla žalna povorka, tako da se splošno ceni udeležba na pogrebnih svečanostih na več ko četrt milijona duš. Gotovo pogreb, kakoršnega je težko kedaj imel kak suveren. Morda je mogočna ma-tuška Rusija k pogrebu svojega Lje-nina poslala večje množice. Pripomniti je še treba, da so v sprevodu nesli okrog 1500 vencev, med njimi tudi krasen srebrni venec kralja Aleksandra, katerega so nosili štirje gardisti. UeJičasten utls čarna in drugod Kdor je včeraj v Zagrebu gledal te mase hrvatskega kmetskega naroda, kdor je videl, da se je sprevodnih svečanosti udeleževal ves hrvatski narod od najvišjega pa do najnižjega, kdor je videl v sprevodu korakati vseučiliškega profesorja in cestriega pometača, je moral občutiti veličino tega dogodka v polnem obsegu. Narod se je poslavljal od moža, ki je težil za tem, da osvobodi široke sloje naroda od materijelnega robstva, izpod tujega jarma; ki se je boril za to, da osvobodi seljaka in delavca in inteligenta od raznih izkoriščevalcev in zelenašev; ki pa v tej težki in brutalni borbi, katera pomeni skoraj bor bo na življenje in smrt, ni, pozabil tudi na višje cilje, na človeštvo, na pra vičnost, ljubezen, na slogo in na mir; ki je učil samo vse ono, kar je dobro in plemenito in kar nas more dvigniti; ki je radi tega zapisal na svojo zastavo besede: »Vera v Boga in kmetska sloga!« Za naš narod je po* jem Bog vse ono, kar je lepo, pravično in pošteno, plemenito in vzorno: popolnost. Zato smo včeraj razumeli, kako je mogel Radič ustvariti to silno organizacijo stranke, katera ga je včeraj s svojimi stotinami in stotinami organizacij spremila na zadnji poti. Razumeli smo, kako je s svojimi nauki vcepil v kmetski svoj narod ono divno samozavest, ono vero v končno zmago pravice in enakosti, katera Je sevala iz oči vsakega hrvatskega kmeta, ki je korakal v povorki. Radič ni ustvarjal stranke samo radi politične moči, ustvarjal je novo vero, novo veliko socijalno gibanje, ki bi naj počasi obsegalo vse jugoslovan ske narode. In ravno tako smo mogli včeraj razutneti oni veličastni mir in vzorno disciplino, ki je vse te dneve vladala po vsej Hrvatski in zlasti tudi v Zagrebu. Nikjer nobene žal besede, nikjer nobenega vzklika proti komurkoli. Tako dela narod, ki se zaveda, da mora njegova pravična stvar končno doseči svojo zmago. Stotisoči Hrvatov ter prečanskih Srbov in Slovencev so včeraj v Zagrebu molče polagali tiho prisego, da v svoji borbi za pravico in poštenje sledijo naukom Stepana Radiča in da hočejo v tej borbi vztrajati na poti, katero je začrtal. Beograd in njegovi vlastodržci so mogli včeraj videti, da je ves njihov odpor brezuspešen in da morajo prej ali slej zmagati de-1 janja, katere prvega nositelja in bor-ica smo včeraj izročili materi zemlji. Radičev naslednik dr. Maček ZAGREB, 13. avgusta. Danes dopoldne se je vršila v sabornici svečana seja Hrvatske seljačke stranke. Na dnevnem redu je bila kot edina točka: Volitev novega strankinega predsednika. Po kratkem posvetovanju je bil soglasno Izvo ljen za novega predsednika Hrvatske seljačke stranke poslanec dr. Vladimir Maček, ki je takoj prevzel svoje mesto. S tem je postal dr. Maček avtomatično tudi predsednik Kmečko - demokratske koalicije. V zagrebških političnih krogih se zlasti poudarja, da so napačni vsi računi hegemonistov, če mislijo, da bo prišlo do razpada Kmečko-demokratske koalicije ali kakih notranjih sporov v Hrvatski seljačkl stranki. Narodna skupščina odide jutri na počitnice BEOGRAD, 13. avgusta. Na današnji seji narodne skupščine je sporočil predsednik Kujundžič, da pride mesto pok. Stjepana Radiča v skupščino Metko K k i č. Nato se je vršila razprava o nujnem predlogu zemljoradnikov glede likvida-cije, agrarnih odnošajev v Dalmaciji, Vojvodini, Bosni in Hercegovini. Predlog je utemeljeval posl. Čeda Kokanovič, ki je' naglašal, da nam preti nevarnost, da nam bodo z ratifikacijo neitunskih konvencij zlasti v Dalmaciji glede agrarnega vprašanja vezane roke. Imenom vlade je minister dr. Angjelinovič sprejel nujnost in se predlog takoj izroči skupščinskemu odboru. Na popoldanski seji bodo sprejeti ostali nujni predlogi zemljoradnikov, jutri pa pride na vrsto še ratifikacija pettunsklh konvencij, nakar bo skupščinsko zasedanje do jeseni zaključeno. „Kraain“ zopet na delu MOSKVA, 13- avgusta. Poveljnik »Krasina« je obvestil vlado, da bodo popravila na parniku končana še ta teden« nakar odpluje ladja zopet v Severno ledeno morje, da nadaljuje iskanje Amund-sena. Rusi so namreč prepričani, da je Amundsen Še pri življenju. »Krasidi« je že opremljen z več novimi aparati in bo vrh tega vzel s seboj še nekaj strokovnjakov. --------------------------------- .fr— Tihotapstvo saharin«. Saharin je v splošnem v slabem spominu in glasu kot medvojni nadomestek za sladkor, ker pa ima mnogo odjemalcev, med njimi tudi ponarejevalce vina in slabe sladoledarje, je povpraševanje po njem veliko ter tudi tihotapstvo aelo razvito. Oblasti od Zagreba do Dufcaja se že nekaj dni bavijo z veliko tako tihotapsko zadevo. Tihotapci so organizirali za uvoz in razpečavanje saharina veliko in dolgo verigo, katere člene je tvorilo tudi precej železniških uslužbencev — naših in avstrijskih. Prve sb zasačili v Zagrebu in sedaj se vrši preiskava po vseh važnejših krajih proge in tako tudi v Mariboru. Včeraj je zopet dala policija asistenco finančnim organom za neko hišno preiskavo. Našli so več ducatov ikatljic saharina ter precej avstrijskega cigaretnega papiria in stročnic. Otvoritev brzojava in telefona Gorje prt Bledu. , Dne '4. avgusta je bila pri pošti Gorja pri Bled« otvorjena brzojavna m ionska Glavna skupiilna Jugoslovanskega učiteljstva PjOD MOGOČNIM UTISOM RADIČEVE SMRTI. - VIHAREN ZAČETEK. MI-:~V REN POTEK IN ZAKLJUČEK. Naravno, da se je tudi glavna skupščina jugoslovanskega učiteljstva vršila pod '-silnim utisom tragične smrti narodnega [voditelja in borca Stjepana Radiča. Za tri dni določen delovni program se je [skrajšal na en sam dan. Zato so se rešile [le najnujnejše zadeve pred vsem tajnikovo poročilo, račun in proračun in par [drugih zadev. Skupščina je bila pa kljub nastalim razmeram jako dobro obiskana, fter je ves dan kazal Maribor, zlasti še •Aleksandrova cesta, izredno živahnost in lyrvenie. i Radi prihoda popoldanskih vlakov, s katerimi je došlo še mnogo učiteljstva iz južnih krajev, je bila skupščina otvorje-na ob 1416. uri v navzočnosti kakih 400 delegatov v prostorni unionski dvorani ;in pred polnimi galerijami. Prav zanimiva za opazovalca je bila že otvoritev sama. Komaj je izpregovoril predsednik g. Vlado Petrovič par besedi in hotel pojasniti vsled nastalih razmer izpreme-nitev programa glasom sklepa glavnega odbora, že se je oglasila spredaj ob 'evi steni postirana opozicija in mu vpadala z ostrimi in ironičnimi vzkliki v besedo. Vse je kazalo, da se bo skupščina tudi v Mariboru podala na v južnih krajih običajen pot vika, krika in brezplodnosti, kjer razmeroma majhna opozicijska skupina onemogoči veliki večini vsako uspešno delo. Toda energični predsednik se ni dal zavrniti na stranpot. S par krep kimi stavki je zavrnil opozicijonalce pov-darjajoč, da morajo pred veličastvom smrti utihniti vse strasti. Zakaj umrl je velik in za narod in državo zaslužen mož ki ni bil samo Hrvat, ampak tudi iskren ■Jugoslovan. Zato je žalost Hrvatov obenem tudi naša skupna žalost. In zgodilo se je res čudo! Nastala je hipoma popolna tišina in vsa skupščina je stoje poslušala posmrtnico Stjepana Radiča ter mu ob koncu zaklicala enodušno: »Sla ya«. Pod tem mogočnim utisom se je potem nadaljevala skupščina ter je po udanostni brzojavki kralju sprejela predlagano listo zastopnikov vseh poverjeništev v posa mezne odseke. Skupščina je bila nato »prekinjena in odseki so šli takoj na delo. Utis smrti narodnega velikana pa se {udi med delom odsekov ni zabrisal. Za to je bilo po zopetni otvoritvi skupščine od 1418. uri v dvorani in na galerijah dokaj mirno, čeprav je bilo število nav zočega učiteljstva in delegatov še višje od preje. Vse je kazalo, da se bo skupščina končala celo brez vsakega najmanjšega incidenta in nenavadno hitro, dasise je prej: govorilo o zasedanju v pozno noč. Zakaj poročilo prvih dveh odsekov se je odobrilo brez vsake debate. Nato je prišlo na vrsto poročilo finančnega odseka. Opažalo se je, da bo šlo tudi to važno poročilo isto pot. Treba bi bilo predsedniku le dati na glasovanje, in gotovo bi bilo sprejeto istotako brez debate. Uivdevni predsednik je upošteval, da je koristno in potrebno dati ljudem ne-caj duška in prilike razgovora. Zato je odredil na veliko začudenje opozicije razpravo, ki se pa ni vršila samo o finančnih, temveč tudi drugih vprašanjih, d teže naše učiteljstvo in zadevajo njegovo organizacijo. Tako n. pr. je bilo mnogo debate o izvršenem vstopu našega učiteljstva, v mednarodno učiteljsko ederacijo in o zgraditvi domače učit. organizacije na novi, federativni podlagi, kakor je sprejelo ta pravec ravno slovensko učiteljstvo na letošnji pokrajinski skupščini, kar je naletelo na veliko začudenje pri centralistično usmerjeni večini učiteljstva po drugih pokrajinah Precej napeta je postala situacija, ko je stopil na govorniški oder voditelj opozicije g. Todorovič.- Mnogi, ki ga poznajo iz vsakoletnih skupščin kot silnega in brezobzirnega borca, so se bali, da bo ravno on zopet izprožil kakor vedno kar cel vihar. Zato so se oglašali številni protesti, da bi sploh govoril. Toda slednjič je g. Todorovič le prišel do besede in izjavil, da hoče tudi on biti pod uitsom žalostnih dogodkov kratek in ne preoster. In res je bil mož beseda. V krat kih besedah je obsodil postopanje vodstva in njegovo delo ter zahteval, da se njpra vse delo in postopanje vršiti v du-Titf znane deklaracije slovenskega učiteljstva, ker sicer mora organizacija razpasti. Izmed vseh številnih govornikov je pa žel slovenski delegat g. Hreščak največ odobravanja, pojasnjeval je namreč razloge, ki so privedli slovensko učiteljstvo do tega, da se je izjavilo za zgraditev stanovske organizacije na federativni podlagi. Na ta način je dino možno preprečiti, da bi se zanašali domači spori posameznih poverjeništev pred skupni forum, kjer onemogočajo vsako uspešno delo že celo vrsto let. V teku dveh in pol ure je skupščina absolvirala okrnjen program dokaj stvar no in mirno. Hrvati in odposlanci raznih poverjeništev so se že po noči odpeljali k pogrebnim svečanostim v Zagreb, večina učiteljstva pa je še ostala v Mari boru, si ogledala v nedeljo mesto ter pri redila več izletov v bližnjo-in daljno o-kolico. Mariborskim Statistika nedeljskih izletov/ Pospeševanje tujskega prometa je v [velikem interesu naših krajev, zato je jfoUa nekdaj lepa navada, da so se jav-inosti tedensko javljali številčni podatki ■/gostov v vseh važnejših kopališčih in [letoviščih. Ze nekaj let se to iz neznanih !(morda konkurenčnih?) vzrokov opu-.šča, kar je pa škoda, ker bi marsikdo želel poznati frekvenco naših biserov. Prav tako zanimivi bodo tedenski podatki naših izletnih točk v bližnji in daljni okolici. Pretekla nedelja v popoldanskih izletih ni prišla v poštev za rekorde. Pohorje je bilo dobro obiskano, prav tako nekatere veselice v okolici. Kozjak je bil kakor že letos običajno — prazen... Približna slika prve avgustove nedelje M bila sledeča: Limbuš 150, Pekre 50, Radvanje 200 (veselica), Kamnica 50, Sv. Pe ter 30, Hoče 400 (veselica), Pobrežje 250 [(veselica), Zrkovci 30; Bolfank 100, Mal riborska koča 250, Ruška koča 200, Klopni vrh 50, Sv. Duh na O. v. 10 izletnikov, ki so se v dotičnih krajih ustavili. Mnogo Mariborčanov je krenilo na piknik preko gozdov in livad, število se pa ne da ugotoviti, prav tako tudi ne število onih, ki jih je vlak potegnil v bližnje in daljnje kraje. Sigurno pa 25% Mariborčanov zapušč ob lepih nedeljah piestno zidovje. —• Šolska mizerija Vskemu občanu je znano, daprimanj kuje v Mariboru šolskih prostorov za meščanske in osnovne Šole- Mnogo pa jih je mnenja, da trpi hujše na tem ne dostatku meščanska šola, in da se je tre ba v prvi vrsti ozirati na njo. Temu pa ni tako. Temeljno izobrazbo dobi mladina na osnovni šoli. Ni vsakomur možno po sečati še meščansko šolo, zato pa mora biti skrb občine, da preskrbi za šolsko mladino tudi dovolj šolskih prostorov, da se otroci morejo prosto razvijati in že tam si prisvojiti za življenje potrebnih znanosti. Če tega osnovpa šola ne dose že, tudi meščanska šola ne bo imela obstoja. Zato mora biti prva skrb za osnovno šolo. Najhuje smo radi pomanjkanja šolskih prostorov prizadeti v magdalenskem kraju. Naša dekliška šola ima svoje razrede raztresene po vsem mestu. To ote žava pouk, otroci ene rodbine se poraz gube po mestu in so brez možnosti nad zorstva. Tudi ni prav, da imamo menja joč dopoldanski in popoldanski pouk, ker nam to dela težkoče. Zato pozivamo občino, da zopet vzame to vprašanje v pre tres in takoj ukrene potrebno za zidanje nove šole v V. okraju. — foominiaJte se CM D Članice in člane pripravljalnega odbora za glavno skupščino UJU prosim, da pridejo v torek 14. tm. ob 2. popoldne v šolo v Razlagovi ulici. Važna zadeva. Predsednik. — V prid novi šolski delavnici na deški meščanski šoli bodo v torek, dne 14. t. m. od 14. do 18. ure v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici na prodaj razni predmeti, ki so jih izdelali učenci pri pouku. — Pri borzi dela je od poprej preostalo v evidenci 784 de-ovnih moči, novoprijavljenih je pa 180 in sicer 138 moških in 42 žensk. Potom borze išče torej delo 964 oseb. Službenih mest je bilo na razpolago: za moške 91, za ženske 30, skupaj 121, posredovanje ;e izvršeno v 78 slučajih; 61 moških, ženskih mest se je zasedlo. Zaposlilo se je največ viničarjev (15) in mizarjev 10), druge stroke pa po 1, 2 do 5. Najbolj so se sprejemali mizarski, kolarski in mesarski vajenci. Ženske so najložje dobile službo kot dekle, kuharice in šivilje perila. Objave, za polovično vozno ceno dijakov Dijakom, ki po dokončani osnovni ali srednji šoli prvič potujejo zaradi vpisa v srednjo ali na visoko šolo, bodo po odredbi generalne direkcije drž. železnic izdajale: »objave« za polovično vožnjo, d .so predpisane v zdaj veljavni potniški tarifi, upraviteljstva tistih osnovnih odn. srednjih šoj, kjer so ti dijaki do-(ončali svoje dotedanje šolovanje- — Ustanovitev fonda za zdravstveno zaščito učencev. Ministrstvo narodnega zdravja v Beogradu naroča na podlagi finančnega zakona za 1928-29 vsem ravnateljstvom srednjih in njim sorodnih šol (učitclišč itd.), da pobirajo pri vpisu za šolsko leto 1928-29 od vsakega gojenca 20 Din za ustanovo fonda za zdravstveno zaščito učencev^ To takso mora položiti pri vpisu vsak gojenec, razen siromašnih Šolska oblastva morajo te takse izročiti po preseku 15 dni »Državni hipotekarni banki v Beogradu« in ministrstvu predložiti seznam plačujočih in siromašnih učencev. Z ozirom na navedeno naročilo opozarjam, da si do vpisa za šolsko i. 1928-29 vsak učenec, ki je siromašen, priskrbi potrebni premoženjski izkaz, potrjen od davčne oblasi in županstva. Te izkaze ■ hrani; Štjaka oblast v arhivu v svrho eventualne1 ''revizije. — Ravnateljstvo drž. mošk. učiteljišča v Maribo ru. — Letalska prireditev v Celju. V nedeljo, dne 19. trn- se bo vršila v Celju letalska prirediev s sledečim sporedom: Predpoldne ogled razstavljenih aparatov. Popoldne: Grupno letenje in obrazovanje raznih figur. Metanje ekser cirnih bomb na določeno mesto. Lov na balončke z aeroplani. Izvajanje vojnih vežb s težkimi vojnimi aparai. Letenje s pasažfrji. Zvečer: Vatromet, prosta zabava s. plesom na letališču. Za prireditev velja kot običajno polovična vožnja na železnici. — Iz Rogaške Slatine. V nedeljo, dne 5. tm- smo imeli izletnike iz Maribora in sicer pevsko društvo »Jadran«. Ko so si pevci in člani v mojem spremstvu ogledali zdravilišče in njegove znamenitosti smo šli v hotel »Triglav« in hotel »Pri solncu«, kjer so pevci zapeli par lepih narodnih pesmi. Pod košatimi drevesi vrta gostilne »Pri pošti« smo si privoščili prigrizek ter pili dal matinca. Pevski zbor »Jadran« je zape več krasnih narodnih in umetnih pesm med splošnim odobravanjem letoviščar jev, ki so petje poslušali. Pred odhodom so pevci zapeli pred gostilno pesmi »Mor je Adrijansko« in »Iz bratskog zagrljaja« Številno občinstvo je navdušeno ploskalo, nakar so pevci dodali še celo kopico drugih pesmi- Splošno je presenetila le toviščarje vest, da je društvo iz Maribora. Med navdušenimi vzkliki poslu šalcev: Živel »Jadran« in živeli Mariborčani so se prerinili pevci do avta, s katerim so se potem odpeljali v Mari bon Nezgoda. Iz Zg. Sv- Kungote nam poročajo: To mič Marija, 651etna posestnica iz Zg. Sv Kungote, je pri nesrečnem padcu dobila tako težke notranje poškodbe, da so jo morali prepeljati v mariborsko bolnico, J. A. D. »Triglav« v Ljubljani. Letošnji počitniški sestanek se bo vr šil dne 8. septembra v Ptuju. Natančncj ši spored bo pravočasno obiavben-Odbor, — Samomor v ječi. V celici jetnišnice okrožnega sodišča j se je v noči od sobote na nedeljo obesil 341etni Rudolf Zagoršek, ki je imel kraj-1 šo zaporno kazen. Pazniki so ga zjutraj našli obešenega na hlačnem jermenu. — Vzroki obupnega Čina niso znani. Surovina. Pred dvorišče špedicije v Melju je sinoči preklinjanje in razbijanje privabilo več ljudi. Hlapec F. je pretepal ob jasli privezanega konja, da so udarci doneli ven na cesto. Stražnika, ki je posredoval, je grdo ozmerjal. Okrutni hlapec je trdil, da ga je konj ugrizel in da se ne pusti motiti pri »kaznovanju«. Za surovost in zmerjanje službenega organa bo dican na odgovor. — Tatvine. — Nekemu Dunajčanu, ki si je ogledal rančiškansko cerkev, so neznani uzmo-viči odnesli nov klobuk, vreden 27 ši-ingov. Mož je položil klobuk na cerkveno klop, ko je hotel oditi, pa ni bilo klobuka nikjer. — V gospodinjski šoli šolskih sester v Melju je pa zmanjkalo neki gojenki par nizkih čevljev. — Prijavljen :e bil tudi vlom v neko prodajalno stare obleke. Prodajalna je v baraki in so vlomilci odtrgali desko raz okna. — Ponoči so stražniki na Aleksandrovi cesti ustavili nekega moškega, ki je imel kolo jako sumljivega izvora. Izgovarjal se je z dobro priložnostno kupčijo, je pa gotovo tatvina. — Od Aero-kluba. Upoštevajoč neumorno delovanje kluba za čim prejšnjo postavitev velikega internacijonalnega aerodroma, kojega ve iki gospodarski pomen je vsakemu razumljiv, so pristopili kot ustanovitelji s prispevki po Din 1000; Uprava;državnega zdravilišča, Rog. Slatina in g. Mavro Sessler, veleindustrijalec iz Zagreba. Dolžnost vseh pridobitvenih krogov bi bila, društvo moralno in financi-jelno podpirati, da se ta velevaŽtii projekt skoro uresniči- Zadeva tvrdke E. Schipper na Duna]d. Stranke, ki so prejele v zadnjem času in ki bodo morda še prejele od zgorajšnje tvrdke tožbe potom dunajskih sodišč, naj se zglase o priliki osebno v pisarnah Trgovskih gremijev v Maribortj^J^Celju, kjer dobe važne informacije.' Rokovnjači n so se udejstvovali predpretekla noč v Hotinji vasi pri posestniku Francu Škra-blu. Čudno spretno so morali zaklati dvoje svinj, da nihče ni slišal- Pri hiši so imeli to noč tudi mlatiče, ki so spali nedaleč od dvorišča, kjer so predrzni tatovi opravili klanje. Okrog krvavih mlak so bili sledovi bosih nog. Policijski pes je zasledoval to sled preko njiv in gozda proti Skokam tri kilometre daleč. Policijsko pomoč so klicali seveda malo pozno, ker so bile sledi že zabrisane. Zločinski poskus je bil izvršen tudi pri gostilni in še pri nekem posestniku. Zločinci so odprli hleve, svinje so jim pa ušle. Zjutraj so jih 'polovili domači. — Zločina so osumljeni cigani, ki so taborili v bližini. Čistost pri uživanju sadja je najvažnejša točka sadne sezone. Sadje, kupljeno na trgu, otipavajo najrazličnejše osebe ter se s tem prenašajo bacili, ki povzročajo bodisi notranje, bodisi zunanje bolezni. Zato naj velja od zdravnikov neštetokrat povdarje.no pravilo: Pred uživanjem sadja, kupljenega na trgu, je treba isto dobro umiti in po možnosti olupiti. Zlasti otroci mnogo grešč in starši potem ugibajo, odkod hraste okoli ust, zakaj boli malčka želodček in uganejo vse mogoče kombinacije, samo ne pridejo na to, da so to posledice uživanja neumitega sadja. Družabni večer »Drave«. Opozarjamo na družabni večer glasbenega društva »Drava« v torek dne 14. tm. ob 20. uri v veliki verandi Union. Sodeluje pevski zbor, godba in tamburaši Vstop prost. Lajteršperk. Pevsko društvo »Luna« priredi na praznik 15. avgusta na vrtu gostilne Požauko v Kolikih ljudsko veselico. Program obsega; petje, godbo, ples in razno zabavo. Začetek ob 15. uri. Vstopnina 5 Din. Ako je dež, bo veselica 19. avgusta. Vabi odbor. 1513 Graiolog in hlromant Wintery iz Banata, ostane samo še par dni v Mariboru in sprejema obiske v hotelu »Zamorec«, soba št. 26. Wintery-evo delovanje je ^polnoma znanstveno. 1532 V MarYBWu, dne 13. VHI. ?92g.‘ Mariforslc! V E C E R tf Tit Mr? '§?ra^87i Spori SK Železničar 'ml.—SD Rapid ml. 3:2 M e ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo irajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le M I LO Teniško pruenstuo 5Ioue-nije 1928 Karl Hitzl (Rapid) prvak in Karla Hitzl (Rapid) prvakinja Slovenije. Včeraj je bil zaključen trodnevni na-cijonalni teniški turnir za prvenstvo Slovenije, ki se ga je udeležilo 56 igralcev in igralk iz Maribora, Ptuja, Celja in Ljubljane. Zastopani so bili naslednji Hubi: SD Rapid, ISSK Maribor, SK Ptuj, TSK Ptuj, SK Celje, SK Ilirija, Atena. Turnir, ki ga je priredil ISSK Maribor, je bil odigran na igriščih SD Rapid in ISSK Maribora. . Igralci so se plasirali nasDdnje: (I. gospodje posamič: 1. Hitzl (Rapid), 2. Ga-sparin (»Maribor«), .3. Bergant (»Maribor«), 4. dr. Blanka (Rapid). II. dame posamič: 1 Hitzl (Rapid), 2. Stergar (»Maribor«), 3. Babič (»Maribor«), 4. Scherbaum (Rapid). III. Gospodje v dvoje: 1. Hitzl - Blanke (Rapid), 2. Novak - Zajc.(Atena), 3. Bergant - Žolger (»Maribor«), 4. Roglič -Babič (»Maribor«). IV. Mešane dvojice: 1. Hitzl - Hitzl (Rapid), 2. Stergar - Gasparin (»Maribor«), 3. Berec - Žolger (»Maribor«), 4. Babič - Babič (»Maribor«). Sodniško nagrado je prejel g. Evgen Bergant (»Maribor«). MOLNP — službeno. Za izbirno tekmo, ki se bo vršila na praznik v sredo 15. tm. ob 17. na igrišču ISSK Maribora, se določajo naslednji igralci: beločrni: Pelko; Untcrreiter, Koren; Prevolnik, Kirbiš, Hreščak Justi; Hreščak Gujo, Pavlin (Železnič ir), Ter-glec, Venko, Pernat Emil in modročrni: Kovačič; Barlovič, Kurzmann; Loschnig, Brockl, Ronjak; Letnik, Kopčič, Pollak, KKpstatter, Starc; rez. Štrukelj, Wag-ner, Frangeš, Stauber, Vogrinec, Priver-šek, Kožel, Konrad, Jurko. — Klubi jamčijo, da se navedeni igralci udeležijo izbirne tekme. Nenastop kakega igralca bo najstrožje kaznovan. Beločrne drese pripravi ISSK Maribor, inodročrne SD Rapid in jih je najkasneje do 16. ure oddati prostorniku ISSK Maribora. Vso ostalo opremo tfa vsak klub svojemu igralcu. Nogometaši morajo biti pol ure pred tekmo v garderobi. — Vstopnina za to tekmo bo naslednja; tribunski ^deži 10 Din ostali sedeži 5 Din in stojišča 3 Din. — Vsak klub delegira po enega reditelja, službo pi imajo vsi gg. odborniki- Finalna mladinska tekma za pokal SK Ilirije se odigra v sredo na praznik ob 10. dopoldne na igrišču SK Železničarja. Kluba se ponovno opozarjata, da se morajo igralci izkazati pred tekmo s krstnimi listi. Sodniku je izročiti pred tekmo postavo moštev, ki ce mora najkasneje 24 ur po igri odposlati s sodniškim poročilom na naslov: E. Betetto, Ljubljana, Krsnikova ul. 3- Službo bosta imela gg. Breznik in Winterhalter. Vstop nina 5 Din in 2 Din. (Službeno iz M. O. L-N. P.) Zaključek IX. olimpijade. Včeraj je bila v Amsterdamu zaključena IX. olimpijada. Končna klasifikacija posameznih narodov je sledeča: t. USA 407.5 točk, 2. Finska 389.5, 3. Nemčija 217; 4. Švedska 175, 5. Francija 1*35, 6. Nizozemska 121, 7. Italjja 103, 8. Norveška 102.5, 9. Anglija 102, 10. Madžarska 65*J1. Švica 63 točk. Dne 27. t- m bi moral biti v Parizu slovesno podpisan pak, katerega je predložil ameriški državni tajnik Kellogg v preprečitev bodočih vojn. To je seveda papirnata pogodba, ki s podpisi zastopnikov velikih držav še ne more dati popolnega jamstva za mir. Kljub temu se svet veseli, da je vsaj tako daleč prišlo. Prvič po vojni bo prišel ob tej priliki v Pariz tudi nemški zunanji minister in tako se ta dan res lahko smatra za dan (0:0). Včeraj se je odigrala na igrišču SK Železničarja prijateljska tekma med mladi-nama Rapida in Železničarja. Vkljub temu, da je Rapid igral s pojačeno postavo, so mogli igro odločiti zase ambicioznejši Železničarji. Tekma je bila deloma precej zanimiva, odigrana v živahnem tempu, vendar ni stala na običajni višini junijorskih tekem. Rapid je igral precej ostro, Občinstva je bilo mnogo. i Trojica športnikov - veslačev, ki je startala prejšnjo nedeljo 5. tm. iz Maribora proti Beogradu in o kateri smo poročali, da se je imela danes teden boriti s silnim viharjem na Dravi ob madžarski meji, je v soboto zjutraj ob 8. srečno prispela na cilj. Petrovič, Vezjak in Ledvinka so morali v Osjeku čakati pet ur, ker je bila Drava zaprta. Kakor nam javljajo veslači, so na svoji zanimivi poti tudi dve noči preveslali. Radi raznih ovir so potrebovali za’progo Maribor— • Beograd torej šest dni in ne pet, kot so-imeli proračunano. Kolesarska dirka. Naše najmlajše kolesarsko društvo »Poštela« v Radvanju priredi pojutrišnjem na praznik ob 14. otvoritveno dirko Maribor—-Gornja Polskava in nazaj (30 km). Start in cilj gostilna Škof. Hazena Ilirija—BHP 10:3 (4;2). Prvo tekmo na svoji'turneji po Srbiji je včeraj proti reprezentanci beograjskega. podsaveza odločila družina SK Ilirije v velikem razmerju v svojo korist. Amerika—Anglija 8:6, Včeraj je bila odigrana v Stamford-Bridge na Angleškem meddržavna lahko atletska tekma med Ameriko in Anglijo, v kateri se je posrečilo gostom odnesti zmago v razmerju 8:6. Američani so pa bili močnejši le v skoku in metanju. Šahovska olimpijada amaterjev se je vršila te dni vjiaagu. 'Že kmalu po prvih igrah se je izkazalb, da bo dosegla svetovno prvenstvo Madžarska, ki je res dobila šampijonat s 44 točkami. Sledijo potem Ameri)ja,.39.5A Poljska 37, Avstrija 36.5, Danska, ČSR, Švica po 34, Argen-tinija 33.5, Holandska, Nemčija po 31.5, Švedska, Frančija.po 31. Italija 26.5, Ru-munska 25.5 ih SpaHijh 13.5. Po poročilih listov so bile zastopane v Haagu vse »šal.ovske narodnosti« razen Anglije, Rusije in Jugoslavije. S študentske olimpijade. V Parizu je v nogometnih tekmah za študentsko prvenstvo sveta zmagala vče raj Italija nad Francijo 4:3. Gradec: včeraj so se pričele prvenstvene nogometne tekme za drugo polovico prvenstvenega leta 1928: Sportklub —Hakoah 2:2. — Prijateljska Austria— Hertha 4:2 (2:0). Dunaj: Vienna—Hungaria (Budimpešta) 1:1 (1:0), Rapid—Hertha 4:1 (4z0), Austria—FAC 3:1 (2:1). Berlin: Tennis Borussia—Fc Breslau 0:2, Hertha—Beuthen 5:5. Frankfurt: SV Frankfurt—Hašk 4:0. Velika Kaniža: Ferencvaroš—SK Ka-niža 4:0. Sobotišče: v soboto Ferencvaroš—Sa-baria 5:1. Praga: Meteor VIII.—Slavia 3:1 (2:0), DFC (Praga)—DFC (Ustje) 5:1 (3:2), Rapid—CAFK 7:1 (3:0). Wiesbaden: Hašk—SK Wiesbaden mednarodne sprave in miru. Od vseh pogodb, ki so bile podpisane do sedaj, je ta vsekakor najvažnejša že vsled tega, ker polaga svet na njo največje nade. Te dni se je pa razglasilo, da angleški zunanji minister Chamberlain ne bo zastopal Velike Britanije v Parizu pri tem podpisovanju. Opravičuje se z bolehnostjo. Zastopal ga bo lord Cushenaun. Ta mož ni samo državni tajnik za zunanje zadeve, temveč njemu je bila ravno radi tega, da lahko povsod zastopa zunanje ministrsvo, podeljena tudi peerska čast. Formalno je torej zasopništvo popolnoma v redu, ni pa v redu to, da velja zastopnik angleškega zunanjega ministra po vseh državah Evrope za velikega nasprotnika miru. Če je angleški zunanji minister res bolan, bi lahko našii zanj kakega drugega zastopnika in ne ravno miru tako nasprotno osebnost. Raditega ni čuda, da se splošno domneva, kako hoče Anglija spremeniti dnevni red seje Društva narodov in celo preprečiti podpis Kellogg-ovega pakta. Vojna naj se prepreči! — Ali ovira ta namen le eno velesilo pri poveličavanju vojne in oborožene sile na svojem področju? Te dni so se začeli v Angliji veliki zračni manevri- Še nikdar in nikoli se ni manifestirala tolika oborožena sila. Nikjer še ni bilo zbranih toliko vojnih letal in zrakoplovov. 250 največjih in najnovejših letal z bombami najnovejše konstrukcije bo krožilo nad Londonom ter dajale svetu primer in sliko bodočih vojn. Da bo slika popolna, bo uprizorjen tudi zračni napad na vojno pristanišče Dover. Topništvo je že razpostavljeno za obrambo in tudi vojne ladje vseh vrst so že v pripravljenosti. Tokrat bodo sicer delovali v bombah neškodljivi plini, oddajali se bodo slepi topniški streli, pokazalo se bo pa vendarle zelo nazorno in natančno, koliko je napredovala vojna stroka v dobi, ki pripravlja sbves ne pogodbe proti vojni. 31 italjanskih mornarjev je v podmornici »S 14« tik obale otoka Brioni našlo strašno smrt-, Ko je bila podmornica pod površino Adrije, sc; je posadka zadušila v strupenih plinih. V nekako Opravičilo, te strašne nesreče se je potem poročalo, da je bila podmornica stara in 'majhna. Zgradili so jo že leta 1917. Iz tega sledi, da gradijo Italijani od tedaj boljše in večje podmornice, ki. so namenjene edino uničevanju ter so rieupo-rabne za vsako drugo svrho. 31 mornar- j jev stare podmornice »S 14« je že plačalo s svojim življenjem vojne priprave vlade. Kolikim je še namenjena enaka usoda, ko se gradi toliko novih in boljših podmornic! In to vse od vlade, ki bo 27. avgusta tudi podpisala pakt proti vojni. - <1 Na zemlji ni ljudstva, ki. bi samo iz svoje volje hotelo vojno. Samo dipolma-l ti, vojni strokovnjaki in demagogi so pr® pričani, da ne more biti sveta brež vojne kljub vsem mirovnim pogodbam in protivojnim paktom. Položaj je jasen: Dokler ne zmaga narodna miroljubnost in dokler vsi narodni in državni voditelji ne bodo delovali v njenem duhu, še bona-' daljevala dvolična igra, da se z eno roko podpisujejo protivojni sklepi, dočim se z drugo na narodni račun pripravlja novo in vedno strašnejše orožje. __________ Prispevajte z* spentenflj Kralja Petra * Mariboru 5:4. Altona: južna Nemčija—severna Nemčija 5:3. Ob podpisovanju protivojnega pakta ZNAKI DVOLIČNOSTI. - VELIKI ANGLEŠKI MANEVRI. — »S. 14«. Edgar Wallace: Žaba z masko (The Fellowship wlth the Fro