102. öiev. PoŠtnina placana V gotOOini. Celje, sobofa lO. septembra 1927. Leto IX, Izhala v toreki četrtek in soboto« Stane mesečno Din T — za inuzemstvo Din 20'—. Posamezna itevitka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Uredni&tvo in upravniötvoi Celje biiossmayerjeya uiica 1, pritličje. Rokopisov ne vračamo. Qgtasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Resnica in laž. Resnica je le ena, laži je več. — Radikalna laž v pravi iuči. Sloveniska radikalija je izdala le- take, kateri'h. visebisliia bije rasnici v obraz. Se nobena stranka v Sioveniji se dosedaj ni pasluiževala taiko goro- stasni.h laži kaikor ta skupina ljudi, ki je prebezai'a v radiikalno stramko po zelo čudnih potih. Je io družba, ki jo sestavljaijo vecimoana asebe, ki bočejo s pomoejo pr.Mno plenuenske srbiijan- ske straaike zaivlada>ti nad Slovenci in Hrvati). Na letaku vpijejo: Kdor noče utonifif naj gfü na larfjo I Ta. radikalnai velika lad ja je po- polnoma preperela, Že ves čas od pre- » vrata je brez smeri in s Pašičevo smrt- jo je izgubiila svojega ediaio vesčega krmarja. Prvotna posadka se je med seboj sprla im .stepla, zaipusti'la je ve- i'iko križarko in se vkrcala na nebroj malib colniiökov. ¦ Z glasovi sirene vaibi sedaij volil- ' ce, da vrzejo svojo krogliico v 5. skri- njjco: ^ SL0VEENC1! Kdor je za to, da po- sfanemo Slovene! enakopravni s Srbi, kdor je za to, da homo v Beogrcwlu Slovenci hot enakopravni državlfcini in ne hot hlapci in ne hot sovrazniki; kdor je za to, da homo imeli tudi mi Slovenci tako dobre poslance, kot jili inuijo Srbi; kdor je za to, da homo Slovenci zastop\ani v oni stranki in v onem posianskem klubu, ki v na&i dr- zavi odloča. j Ali1 ni'smo po uslaivi e.n narod, ali niiso vsa plemena enakopraivnai? Ako se to dosedaj ni upoštevalo m se n,sta<- va ni izvarjala v tem praivcu, so legn. krivi srbski radikali im nji/h oprode v precamskih kraji'h. Nesraimmo je, da at upajo napiisati ti ljudje, da smo bili dosedaj hlapci in sovrazniki Beo- grada! Slovenci naj volimo radikalno stranko. da bomo iiineli taiko dobre po- slance kakor jih imajo Srbi. Hvato. le- pa! Ne potrebuiemo ml radikalskega ffnojiišča, v katerem se oni potapljajo. Badikailija je odločaJa v drža.vi. vsa leta i.n videli smo, da v našo največjo škodo. Slaiva in moč radikalov je pri . kraijiu. KMETJE! Kdor j<> za to, da se izenaeijo davki; ! kdor je za to, da se nstanovi Imll za kmeta njegova kmečka zbornica; kdor je za to, da se razUri ttuli na \ Slovenijo srbski zakon, po katerem hi- $e in pel oralov zenil'iv kntefn niliče ne sme odvzeti; kdor je za to, du se preskrhijo vinorejeu, poljedeku in zivinorejeu hrezobrestna in cenena novojila; -*"¦ kdor je za to, da se uravna raz- ¦ merje cen med lein, kar je treba ku- l)ili in med lern, kar se proda. Nasai prva ini. To se pa zgoditi idü miore, doikler bodo pojaičevali srbi- ; janske radi'kaile radlkali äz preca;n- skili fcrajey. Lepa je posein o kmečki zborjii- cii; v&e stra/nke jio zalutevaito. Vpraša- mo pa gioispode radikale zakaij niso tega izviršiili; časa so iiinei'i doivolj. 0 razširjenju srbskega zakona o nepro- daijnosti zennljiišč naj kair molei'jo. Mi ne rabi'inio »zelenjaßtv.a«, ki iuna za posledico, da niora kmet že spomfedi prodaiti žiito judu, ki »a iizrablja na vise naiöine. Vse eno je da-Li: je ta ziel krščen ali nekr-scen. V ostalem pa | kmetiič, ki ne »ins prodati svojega po- sestva tudi kredita ne more dobiti, ker se niu v neugodnem slučaju ne sine nie vzeti. Obljiihuivite Iwezotbrestna im cfiüi posojiJu, übljuibujete ui'a.vnasnje na- kupni'li in prodajnih ceai. Zakaj ni'ste tega že iÄV-rsili.'? Ker samii tega ne raa- raite. To so obi'juJje, ki so po cend; ob- ljube, s katerimi hiocete premamiiiti vo- liilce. DELAVCI! Kdor je za to, du se neha delavec smalrati za nrotidrzaven in radi lean protidrzaven element, naj zapiisti one, ki so krivi vseaa njeoo- ve(}a gor ja in naj vstopi v nase vrste: . kdor je proli politiki praznih so- cijaUstiönih in komunističnih fr.az, od kaierih ste ze 8 let lacni; kdor je za poziüvno soeijalno delo in kdor lioče, da bo v Beoyradu odločal todi zastopnik slovenskili delavcev- radikalov; kdor je za to, da se delavec zaščiti po- tom ntočne in enotne, od vseaa stran- karstva neodvisne sindikalne orya- nizaeije. Delavca, ki se ne pokori vasi vo- Jji, smaitrate za protidržaveni im brez- praven element. V Aisej nagoti kažete tJA'oje anitisoiciijailno niišljenje. Delavec, ki boce biti svoiboden im ki kna. svoje laistno preprit-ainje, vam je slabši od aiiv-ine. Njegorve orgiainiizacije liooetc1 u'biti ker so vain n.eljube. Osemurni delavnik je postal pra- I va fai'sa. Zakona o zavarovauiju de- j laveev niste izviedli. Taiko je pra.vo va- ; se prijatefjstvo in lijubezeai do delavea. | VEADN1KI NAMESÖENCI! ' \ Kdor je za to, da se izboljsa se- i danji uradniski z/iikon; \ kdor je za to, da se da uradnikom \ stalnost: \ kdor je za to, da se neha prega- j ujanje po potiličnih strankalt: j kdor je za to, da se popmvijo vse uradnikom in natneščenccm st or jene krivice. Uradniski zakon, ki je bil pred- lozen nairodni skmpšcitni, je bil tlobev. Pokvaii'iili im zmtrcvari'li ste ga vi radi- kali saani. Vi, gaspoila radikali ste bili oni, ki so podaljšali nestalnost urad- m'i'stva za nadaljna tri leta. Hoteli ste j iiineti mradnika v svojib pesteb kot vo- lilno maiso. Za poplavljence odtrgujete usradnikom lepe zneske od njihove pla- ce. Sveto ste bili takiral obljubidi, da ve- Ijajo ti odtegi'jaj'i' samo za en mesec. Vi pa odtegujete naprej in ste na ta nac'im neizakomliito stalno zmiiaaijšali prejemke uradnikoan in nameščencem. Ka.tera in kjo je tista stranka, ki je največ prega.njala uradnike iz politi'c- :iiih vzTokoA'? Vi, radikali in vaši kle- rikami pomagači, vi prednjačite tudd v tem. Vi ste storili naijvec krivic, ka- tere bodo morali. drugi popravJjati. DRŽAVLJAN1! Kdor je za to, da obvarifjeiito naLo drsavo pred poltle- pom in mečem fasisliate I tali je; kdor je za to, da sklenemo najtes- nejše prijateljstvo z brau Bolgari: kdor je za to, da nnpravimo pri- jaleljsko zvezo z Nemcijo. Kdo je nstvairil Raipallo? Cegava- zayluga je, da smo kgubili Primorje im Reko? Vaša zaisluga je to! Vi ste bili ti'sti, ki se nisie brigiali za Slove- niijo, ker ste imel'i vedno ooi uprte le na jug. Ljtubši so vam bili za'ostali Ar- na'vti kaikor kuHurni Slovenci. Li ni'so vaši .srbi'jamiski radikal^ naijhiu.jša ovira: zl^liizanjui z Bolgari? Spoimmite se na vtsewokolski zlet v Pra.- Sh kamuor niste boteli iiti radi Bolga- roiv. To zbliižainje pride mimo ali pre- k'O vais im brez vas im i>roti ^ralln. | Priijaiteljske zveze z Nemcijo si že- limo vsi, toda ta zveza mora biti taka,, da ne bo v škodo našemu življu. Vi, slovenat'ki radikali, ste pa naipravili že ponovno zvezo z našimi nemšku- tairji; zvezo, ki je naperjena proti Tast- n-i'm bra torn Slovemceni. Ta naciijonal- na sramiota ni odpußtljiva. * VOLILCI! Kdor je za to, da se bo v novb narodni skupscini delalo in ne pre- i piralo; kdor je za to, da se neha politika fraz, gest in obljub in da se bo delalo v narodnem, gospodurskem, kulhtr- ¦nein in soeijalnem praveu; ¦ kdor je za lo, da se itbije koritp- cija v držam, kaiero so zagovarjali radikali, ta ne bo volil radikalne liste, pa tudi ne klerikalcev; volil bo Zdru- ženo slovensko gospodarsko listo! Naša skrinjica je 3. Poftitika* c KDÜH NÜCE UTONIT1 naj gre .na laidjo! Taka je beseda iai tak je smisel lepaka in letaka, ki so ga izdali radikiali za volitve. Na teh listib se vi- di cela eskadra. V-odi jo kot aidmiral- ska hidja neokretna radükalska bair- ka, na katero je vai'iio pripeta kieri- kalna. Patern je videti raane druge kakor bi se potaipJjale, a zadnje vozi- lo ,\e nemski eoJnie, ki je že «koro ci'sto pod xodo. Reči nioramio, da je grdo, da radikali niiso obesitli tudi nemške ladjice na se. Saj je bilo vendar dru- g-aiče dogovorjeno. — Le na ladjo, a pazito, da ne zadenete kake mine! c (CUDNO JE1 ZA(QEL ROPO^ TATI »Nairodnii Dnevnik« radi naše- ga pisamja o Slovencidi iz Nemčije in Holaaidske. Zelo nami je zamneril — ne vemo kaj. Citaift smo bili — ker je to rom.ainje »katoliška« pri/redi'tev nam seveda nikdo ni sporocM nicesar — da pridejo Slovenci v Celje na dan ko iz- baja naš list. In točno ob treli popo!- dne. ko je narvadno že vse zaiklgučeno, so prišli, taiko da ni mogilo priti v liist nic o njiliovein bkamjiu v Celju, ki je iinelo edimi riamein pogledati šo eno cerlbv. Vendar pa smo napisali par A rkadij Averčenko: Tatova. (Iz pisateljeve zapnščine.) Sedel sem pri Kaisavdnoviiili in go- voril a gledalisču, mmietnosti iin lite- raturi. Nenadoma je vstopila brhka postrežnica, me smeliljaje pogledafa im rekla,: »Nekdo hoče z vami govoriti.« Zaicuden sem bil: »Z menoji? To je zmota .... Kdo naj me kliče? Kdo ve, da sem tu?« »Ne vera«, je pripomniiia postrež- niica in zapu/stiia sobo. Sei sem v predsobo, vzel slušalo im pokilical: »Halo! Kdo je tarn?« »Jctjz sem,, Ribakov«, mi je odgo- V1>if znam gkis. »Tu seditoo v kabaretu m e^ nate. PrMi kiwalu.!« ; Weovwril sem: rem vviiTl prijatel'! p^'i|č ne mio- Z Dornn nP &Vn- möv. JJoma m nukogar ooln cimm in,., prorto. ta druKie. «S^Äh"^ Z sem tu.r« »Lnjžeš, če tndiš, da n,i odeva prisiljena vlomiiti. To bo stalo veliiko dela im časa. Ali se vam ne zdi skoda pisaii'ne mize? Tak sta- ritiiiski komad! Kaj iiBaite od tega, če J'O ra/zbijeva?« -¦Lopova! Zlačinca:!«i sem v^iil. »SkriK-aij &ta vdrla v moje sfanovanje, da me okradetai! Dobro! Ne uideta mi! Taikoj born alarmiral celo hiiso.« >Do takrat bodevai že zdavmaj go- tova«, je odgovoril glas miirno. >Toraj kje so kljuiei od pisalme mize?« »Lopova! ZlotoincaJ«, sem začel znova vpiiti v teilefomii'. »V .rapor bosta pi'isla;! Tatova! Vlomifca!« »Gospod«, je odgovoril mirno glas. »midva sva prišla k tebi kot pri- de človek k človeku. Midva lioceva uni- citi piealne mize. Le vprašala sva te. Ali je tako težko povedati, kje so klju- ci/? Moras naiju vendar raizumeti!« »S tatovii sploli ne govoriim!« »Toda, gospod, ali misliš, da se uv. inioroA-a, malščevati za te beisede? Vzel born nož in razrezaJ' tvog divan na drobiie košt-ke! Želiš to? »Vid'va sta pa res čudma tička«, sem govoril pomirjevalno. »Raizumeti niorata moj položaj. Vdereta v moje stamovaaije, me okradeta im lioceta, da govoriim prijateljsko z vama!« »Ljubi gospod, kdo te luničuje? Pra:va reč, ce vzaimeva. kakšn:o inalen- kost s seboj. Tudi midva morava ži- veti!« »Hm! Razmnem, to je naraviio. Toda ne vem, zakaj bi zaistonj uniče- vala moje stvari? Kaj ianata od tega?« »Gospod., ne razburjao se!« »Saj se ne! Vidim, da sta paanet- n a im prevdarna moža. Uvidevatoi, da | moraitai itmeti nekaj za truid. Gotovo sta me več dni apa^ovala?« »Sevedai! Ali nnisliš, da je vlomiti tako enosta.'vno?« »Vem. Raizntmem. Toda zakaj že- Jita kljuce od pifealne mdze.« »Radi denüTJa. ATi ni skriit v pi- salni niii'zi?« »Ne! Zastonj se trudirtai.« »Kje je denar?« (Dalje prih.) Strap 2. >NOVA DOB A« >$tpy. 102. običaijniii besed: Kratka ugotovLtev dejstva, kex naan ni bis znan potek te pri'reditve, ki se .ie šele zaieela. Dn hi .pa, raidi obicaij.nih Sovai'()v||dj|lTt >>i «po oneni kopitu, ukrepali^ka1.] "Arcriv- ga — t^ga pa vendar mi treba. c SOSPCflXJE NEMCI, to pa ni lepo! —^ T-aiko-načenja »Slovenski Go- spodai'« rablo čl.ančič. v katerem P.J'^J vi, da doibro slovensko ljii($t\»ö we«OT| voliti nemške liste že radi tega ne, ker biivši niemški poslanec Scliauer ni niti enkrat us-t odprl v Beogradu v kori'st naših kraijev. ampak je hodi 1 dol 1'e po plačo. Po domace so inu ba:.je pravili »mutasti poslamec«. Na to pravi z ozL- rom na zarvratno brošuro Neineev: »SvaTiiiHo danes volilce nred agitacitjo nemškiih poLÜtikov. Ni'e ni res, ka'r Nenici govorijo.«......: > Eden Ne- mec pa v Beogradu tudi nic ne pome- mi! Kroglice v nem'ski skrinjici so to- rej izgubljene in zavozene.< — To je že vse res. A mill glas, s kateriim go- vori na srce gospodom iS>m>eem. je neumeisten. c PRISTNO NEMŠKUTARSKA ZAHRBTNOST. »Novi ca,s gre z nagli- mi koraki naprej. Vprasa.nje manjšin se je od volitev v. letili 1923 in 1925 zel'o raizvilo. Mfelimo vsi na to, da ne ostainemo brez zastopsfva ob priihaja- joeem reseivamju vprašamja manjsi'n' Bila bi naša la>stna kri'vda tragične. neznasTiosti, ki bi je ne miogli popra- viti.« — Tako pise »Ciillier Zeitun/g" im bodri svoje volilce naj vztrajaijo in se priznajo za Nem.ce. In oni sloven- ski Ijudje. ki bi — zaislepljeni od grde nemiško-slovenske brošure — volili. nemske ka.ndidate, bi tudi naj poma- gafl delati nemškuitarjem nemško manjšiino pri nas? Slaviiostna otvoritev okoliške deške osnovne sole. Celje. 8. septembra. Nova doba je napočila za m'adino celjske okclice z današnio svečano otvoritvijo okoliške deške osnovne sole. Do danes je rnladina 2. učitelj- stvom vred trpela več desetletij v ozkth in zaduhlih prostorih starega poslopja sedaj pa so se jej je na široko odprla vrata v krasno palačo. Pri vhodu v sijajno poslopje so z zlatimi črkami v črn kamen vklesana svetla imena mož, ki so se potrudiü, da Sola danes stoji. Danes — po pet- deset let trajajočem boju. Ni šlo prej ker nasprotniki in sovražniki našega naroda tega niso dali. Prvo ime je ime tukajšnega odvetnika g. dr. Jura Hra- Ševca, ki je celih 28 let kot načelnik krajnegn šolskega sveta mislil na zgradbo sole, katera je sedaj za časa šolskega upravitelja g. Frana Voglarja postala resnica. Oba in vsi drugi mo- rejo biti ponosni ob pogledu na svoj uspeh. Slavlje je bilo dobro pripravljeno. Že včeraj popoldne so zač-li streli iz topičev na M klavžkem hribu nazna- njati dogodek, davi pa so se otroci že pred osmo uro zbrali na dvorišču stare sole, ter so z železničarsko godbo odšli v cerkev sv. Daniela k slovesni ma§i. Po maši je mladina z množico odraslih odkoračila pred novo šolsko stavbo, kjer so že bili zastopniki ura- dov, Sol in raznih oblasti. Velikega župana je zastopal oblastni šolski nad zornik g. VrSčaj. Gospod opat je poslopje blago- siovil, za njim pa je izpregovoril mla dini in vsem navzočim bivži predsed nik krajnega Solskega sveta g. dr. Juro HraSovec, ki je podal pregied boja za solo ter urazi! ž-eljo, da bi se mladina uspeSno vzgajala. Po čestiH.i g. nadzornika Vrščaia za lepo zgradbo je g. župan GlinSek kod sedanji pred- sednik šolskega odbora v kratkem na- govoru, izročil ključe g. šolskemu u- pravitelju Voglarju, ki se je vsem, ki so delali za Solo, zahvalil z obljubo, da bo sola storila kar bo mogoče. Prišlo je og'edovanje rnogocnega iz treh stavb obstoiečega po^Lopja. Pp hodnikih, stopn'cah in sobalt so valoi , vile množice. . . . Ob desttih se je začela v telo- vadnici slavnost, katere program je našim c'tateljtm znan. B I je lepo skrbno izbran, a vsekskor prijd^jj" in utrudljiv za otroke. Vse'tofk'- 27 razredni izpit 84 učencev. Od teh g-a je najpravi.lo 54, to je 64%. Po i-'z- ^^rseni^^ razrednih im naikiiadnrih iz- pitili je bido v preteklem solskem letu rleprobii'ct.nii'h na zavodu 12% ucen- eev in ucenk. V noveni solskein fetu 1927-28 šteje ginxnazija 401 uceuca in 90 uöenk in sicer I. raared 114 (med- tem.'i 26 učenfc), II. razred 82 (14 ucenk). III. raizred 111 (23 ucenk). IV. raiz. 05 (10 ucenk), V. ra-z, 51 (6'( ucenk), VI. raz. 23 (1 učenka), VII..' razreid 20 (2 ueenkii) in. VIII. raz. 28 ; (8 učenk). MinoJo šolsko leto je bido v nekateriih razredih 55 do (50 učen- (ev, kar je nroti zakoniüm preilpi- som. V premaiti'i)ainili razredili se mii- t'iijio učiitelji, še bölj pa ucenci, zlasti so pa, u'daii'jeni stairsi, ker inspeh ne more brti pavoljen. Zaito je želeti. da bi bile ot vor jene pairalelke tain. kjMoijster sveta«. Fil'm je zelo zanimiv ter je r'mel povsod velik uspeb. Pred- s-tave bodo v soboto ob pol 7. in 8. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. v pon- deljek ])a ob 20. uri. c N0ČN0 LEKARNISK SLUŽB() bo imela od sobote naprej leparna pri Mariji Pamagaj. _____ Hiiailo otfflifm KlHfl-61ER3E! Cenjenemu obeinstvu kakor vsem prijateljem kina vljudno naznanjamo da otvorimo v soboto 10. t. m. KINO - GABERJE v katerem bomo predvajali najlepše in najnovejše moderne in poučne filme. UPRAVA. c (iLASBENA MATICA V GE- LJU. Termini m sprejemianje 'giogencev- v solo Glasbemfe Matioe v Cclju se izje- miomia- podalijna še do 15. t. in. c TEČAJ ZA HUSKI JEZIK pri- rodi na sploöno žel.Jo Kolo jugoslov. setter pod pod.stvom g. okr. sodnika Äntiipiina. Za s«la.i bo saimo ena t«1- den,ska ura, in »iöer v -torek od 6. do 7. u-re zvečer.' Tečaj se prieme v drugi [lolovici seplomibra... Pritiaive sprejema tajniica. dnustva Ana Z-upainčic, Gre- gcM'.r.Lce.va uliica 5, II. nad. v. MEiSTNO GLEDA-LIŠCE VABI ! <-en-j. daime i»n goispode, ki. bi hoteli so- j delovati pri predstavaii, dft bla-govolijo '. javiti ,sv-qje naislove po dopisnlci upra- \ v': mestnegia gledatiusai. ': c BITMI^NA GIMNASTIKA. — ! Vpisovamje v kurze za ritiiiiiično gini- naistiiko za danne in atroke (voiditeiji'ca El-na Koivačeva, Krailja Petra cesta 1(>/1 IT) bo od petka, dne 9. t. m. na- prej, v.saik dam od 1. do 4. u>re. Za-.ce- tek tecaija je 1. oktobra. — Vpisnina 30 Din. Informaciije istota.ui. 802 v. ZlA BEDNE IN TRPE.CE. Ob priliki potrdi/tve izvali'tvo novega žu- pana je mestna občina luvklonila mest- niini reveižem v ubožni hi si l^X) D:m. i'nvalklom v Invali'dskein domu v Ce- lju KXX) Diin, brezposelnikn \ Celju 1000 Dim. Udruiženju i.nvalidov v Cp- lju 1000 Din. c ZA DIJAŠK0 KUHTN.J0. Juž- nos-taijerska hranilniica v Celju je na- kTonila Dijaški kiilnjnji v Celju 250 diinarjev mesto venca na grob'g. vlad- nemu svetniku in s-rezikemu poglavar- ju dr. Leopolodu Žužeku. c PRESELITEV TRGOVINE. Tr- govina /. bomb oni R. Debenjak se je preselila na Kraiija Petra cesto št. 8 na dvioriišče. c RAZGLAS PRQSTIH STANO- VANJ je zopet ftsšel. Ra.zpisa.nih jo vsega stirina-jsl «ta-novanj v Oelju in okoli'ci'. .V mariBiJrski oblasti i ie naša skrinjica zn uolitye dne 11. septembro tret ja Hrr /ffl Danes iftetpopolis' &® iMestni kino c MEŠTNI KINO. Petek 9.. so- bota K!., nedelja 11. jn 1)Oiideljok 12. septembra: »Metropolis«. I. del. Film titanske veliičme v dveh delib in 14 dejanjiili po ronianu Thee v. Harbou. V giavmih vlogah. Br'wtia Helm, Al- fred Abel, fiiistsiv Froeltlicli vn UndoJf Kleiu-Roqge. Režiral Fritz Lang, ziia- ni režiser »Nrbelun.gov«. P\'odukei.ja: Usa-fiilm, Berlin. »Metropolis je pra~ vo čiido filmske tehnike in priznario mijboljisi film mi svetu. I. del se pred- vaja v petek ob 8.15, y soboto ob pol 7. in 8.15. v nedeljo 0J3 pol 3., 4., 6. in 8.15, v pondeljek ob 8.15 zvecer. Od petka 9. septembra naprej veeerne predstave ob 8.15. c Prancoski krožek v Celju bo imel svoj redni letni občni zbor v če- trtek 15. t. m. ob 18 (6.) uri v dru- štvenem lok?.lu v Narodnem domu. Na običajnem dnevnem redu je tudi vprašanie otvoritve učnih tečajev fran- coskega jezika v tekočem Solskem letu. Vsi Clani so vabljeni, da se ude- !ože občnega zbora po možnosti polno-^ stevilno- Ker želi društvo, ki nudi svojim članom bogato knjižnico, časo- pise in revije, svoje delovanje tudi v bodoče usmeriti v skladu z žeijami Članov in ga razširiti s kurzi'" preda- vanji in cirugimi prireditvami, vabt vse, kj se zanimajo, pa Se niso člani, da pftstopijo k drustvu in da pridejo >ia o.bčni zbor. — Odbor. ^t Pasji kontumac v območiu m^Ita Celia ie bil v iorek nkinjen. ;.;'/;'POD VLAK JE SK0ČIL. V ce- trle^, dil.e.8- t. m. okoli 3. zjutraj je na.se1! eüv'äj na Savinjski progi kakih 100 korakov od Sp.l ^anovža proti Laivi ni'osko truplo z odsekajio .glavo. Koniksija, ki je došfa dopoldne na lice mesta, je ugotovila, da ie mrtvec 58- lotni delavec Anton TTua \r/, Kasaz pri Petrovčaii. Po leg! trupla se sklepa. da gre za samoinor. Huš se je ooividno vlegel na tračniice v sredo ob pol 9. uri zve/čer. ko vozi vlak iz Gelja v Savinj- sko°.ao.U|ti^r Samomor je izvrsil najbrž vsl^ ^edjB^ Truplo so pTepefjali v mrt- vasnmo okcvliiškega pokopaližca. ryKNJIGE IN VSE SOLSKE PO- T^IJBSČINE se dobe v knjigarni Go- rica^v'Ä Leskovšek v Celju. Opozarja- mo ija" oglas! Sii*om domopne. § Razvoj jesenske sezoireiia dal- matinski rivijer». V naših ^lmatin- skih kopališčih se prav nič ne pozna, da je glavna sezona že minute. Naval tujcev je §e vedno tako velik, da so vsi hoteli zasedeni. Tudi iz inozemstva prihajajo še številni tujci, da se sezna- nijo z naravnimi krasotami naSe ri- vijere. Te dni je dospel v ÜiTbrovnik ameriški parnik, na katerem je prispelo 200 ameriških turistov, ki narneravajo delj časa ostati na našem Primorju. š Tečaj prakUČne logarke sole. Dne 1. oktobra se ctvori desetmesečen tečaj logarske sole v Ogulinu in Pa- račinu. V ta tečaj se sprejme samo po 35 učencev v vsako žolo. Med Solan- jem se morajo vzdrževati učenci sami ob svojih stroSkih. Kdor želi biti spre- jet v eno teh Sol, mora posla^rošnjo I ministrstvu za šume in rudmke, od- seku za statistiko in pouk, do 10 sep- tembra. Sprejemajo se Ie popolnoma zdravi prosilci, ki so dovršili vsai št.n razrede osnovne Sole in so s,posobni za rpCovS'Vr11 alkoHhoin,ih Uilcjer v.držo.vi ne smejo točiti alko- j hAjn^ pilače- ToCenJe alkoholnih pijač -^Snena.10. septembra opoldne in se Danes .Metropolis Mestni^kfiib S ey-J..:Jg.2. > NOVA DOB Ac Stran 3 Šolske knjlge za vse sole, ki so določene v šolskem letü 1927/28, se dobijo v knjigaivji in veEčtrgovini s papirjern Goričar & Leskovsek,, Celje 9 Kralja Petra cesta stew. 7 9 in Glavni Srg štev. 14. f Use šolshe in risolne potrebščine - ,$.e gobijo v veliki izbiri in najce**eje v ^nji^arni in weletrgovmi s papirjem GoHčar & Leskovšek, Celje Kraija Petra cesta štev. 7—9 in Glavni trg &tev. 14. 12 Ob začetku sole otroški cevlji po ceni. 1 1 fist- ^V\#« N? 26-30 95r n° 31-35 Celje, Aleksandrova cesta I. lahko nadaljuje v ponedeljek \± t. m. popoldne. X|q š Pozno cvetje. Iz mariborVfce o- kolice poročajo, da so ponekod .zaLele ponovno cvesti jablane, črešnje m frta. Tudi divji kostanji znova poganjajo. Ta nenavaden naravni pojav je po- sledica razmeroma toplega in ne pre- suhega vremena. š Zračna Črta Beograd—Zagreb. Civilni zračni promet na progi Beo grad—Zagreb bo otvorjen šele 15. ja- nuarja prihodnjega leta. Otvoritev je bila odgodenp, ker ni bilo mogoče nabaviti pripravnih letal. Promet bo oskrbovala civilna družba, ki pa bo dobivala od države za vsak preyozeni km DO 26 Din podpore. Dokler ne bo na razpolago civilnih pilotov, bo'do o- skrbovali promet vojaSki letalci. g Gradba železnice Rogatec - Krapina. Gradba železnice Rpgatec - Krapina se je že pričela.Trenotno je vse delo koncentrirano na vrtanju tunela Lupinjak, ki je nekaj kilometrov od- daljen od Krapine. Z ostalimi deli se bo pruieTo, ko bodo kmetje spravili poljske sadove. š Žfeebanje drž. razredne loterije. Pri žrebanju državne razredne loterije v čeirttffe' je zadela srečka Št. 79.568 glavno premijo v znesku 250.000 Din. Srečka je bila kupljena pri zagrebSki Diskontni banki. š Sejem v Lokvi pri Zid, mostu. Z ozirom na državnozborske volitve se z dovoljenjem velikega župana se- jem v Lokvi pri Zidanem mostu, do- ločen na dan 12. septembra, letos iz- jemno prestavi na dan kasneje, to je na 13.September. — Županstvo Loka pri Zid. mostu. 5 Polaganje are za naročene že lezniške vagone. Are za naročene že- lezniSke .vagone ni treba dati : rudni- kom, državnim uradom, podjetjem, ki i vsak daH;tovorijo najmanj 5 vagonov in onim tvrdkam, katerim železniško ravnateljstvo to pravico prizna in vsem, ki naročajo vagone za pretovorjenje blaga z ladij. š Koliko sepokadi v Jugoslavs? Po uradnih podatkih se je ieta 1925. pokadilo v naši državi 8,915.701 kg tobaka in sicer : v cigaretah 44,407.608 Skatelj ali 2 milijardi 863,610.178 ko- madov cigaret; 3,684 075 škatelj , in,- zavojev križanega tobaka, 10,241' #g' tobaka 2a 2večen;e, 6479 kg totaVa Räimje dobrainždm^ KplÜlsko cikorjgo za noslianje in končno 8577 kg to- bačnega ekslrakia. Največ tobaka po- pušijo Slovenci, v drugi vrsti lirvati, najmanj pa Srbijanci. š Riblč utonil. KrojaŠki pomočnik Ivan Černe iz Dragaivča ie lovil ribe v Kolpi. Mrežo si je z vrvjo privezal okoli pasu, stopil je v vodo in je spustil mrežo. Mreža pa se je v vodi zapletla in potegnüa Černeta s seboj v \odo. Neki dtlavec mu je sicer pri- h'tei na porno*, a bilo je prepozno : Černe je izginil v motni Kolpi in u- tonil. Š Sokolsko druStvo Sv. Jurlj ob j ž. priredi dne 18. septembia ob 3 pop. v zgornjern trgu vehko javno tomboio z mnogobrojnimi krasnimi , dobitki. Tombolske karte se dobijo v trgovini Fr. Mastnak. V slučaju sla- bega vremena se vrši tombola 25 sep- tern bra. . ' š ZAHVALA. G. dr. I. Rahlejevn, Beograd, KosoMska 43. — Podpisani Mihajto Kovačevic se Vam najtopleje zalhvaljujem za ozdravljen#$ od rev- nnatizmja v rokaii in nogaili in v vseh udih, radi česar se niisem mogel gi- bati, anipaik sem bil odvrsen od tuje pomoči. Nisem mogel niti jesti in p>iti. ker sem imel revma-tiizem tudi v vra- tu. Do sedaj mi ni poinagalo nobono sredstvo, Vi pa ste mi z lekom Radio Balsaraiüka olajšali bolečine. Prvikrat ko sein se naniazal mi je bilo ninogo težje. Še colo uro i>o mazainju nie je vsG ])oMo in se hoA\ kakor pred torn. Sedaj pa mi je čiisto dobro in zato se Vam še enkrat prav lepo zalivalju- jem. Priporočal Vas bom v.sakennu lx>l- niiku. Z odliičnim spostovainjem — Mi- liajlo Kovase.vic, Ba.vnija, z. \). Bogatic (Sabac). — Lek Radio Balsamaika iz- delivje, prodaija in ra,zpošilja po po-i vzetju laiboraloiH.i Radüio Bailsannika dr. I. Raliilejeva, BeiOffrad. Ko«ovska br. 43. š P©večanje naše mornarFce. Kon- cem sepiembra bosta izročeni na?Sim pomorskim oblastern prvi dve pomor- nic1, ki ju je naroci'a naša država v Angliji. Poleg tega je naročilo voino ministrstvo še d^e podmorn'ci v Franciji. š Jubilejno leto esperanta. Leto 1927 je za esperantsko gibanje po sebno pomembno, kajti esperanto s'avi štiridesetletnico svoiega obstoja. V letu 1887 je izšla v Var3avi prva slovnica mednarodnega jezika, ki jo je izdal dr. Zamenhof pod pstuJonimom »Es peranto«. Koliko je od takrat do danes napredoval in kako je že razširjen, se lahko vaak prepr;ča na jesenski raz- stavi Ijubljanskega velesejma, kjer je klub esperant'stov v Ljubliani pripravil okusno esperantsko razstavo. g RAZSTAVA PLEMENSKIH 1 KONJ bo due 25. -sepLeinbra t. 1. v Ljubljani na Kmetii'ski razstavi na ve- losejmu. Razsitavljeni konji se bodo ] clol-iii T stödece sku.pilno: 1. Stiri»- in pe.Üötme toplokrviie kobiie, 2. tri- in «ti'riilotne mrztakrvne kobiile, 3. žrebet- no kobi.le, 4. eno- in dveletne žrebice, 5. žrebčki, 6. žreboi, 7. gospadarski konji. Prijave sprejema iipraiviite]jstvo drž. žrebčarne na Sein in velcsojinski urad. Za odlikovaine konje se dobo de- narne na.grade, zlate, srebmo in bro- naste kotajne ter diplome. Razgied po svetu- 1 KITAJSKI MORSKI ROPAR- JI ILJjiNIJO. »Times c p or oca jo h Hongkomgu, da so kilajski jnorski ro- | jarjd izrmiajU v zaJivu Blasetii/ko ne- %o anglesko trsovsf^ladio;1^ je pin- la proti Siingbaju. y «TR0ŠKI B1UNTTELJKV ÖACGA IN VA.NZETTIJA Za resiitev Sascca in VanzeitLja je biii soslavljen posobon odbov, ki jo v sedmih ldib po i'zjavi blagajinika porabil okrofflo 350 tisoč dolarjev za odvetniko, za lisk, pro]iag,ando in vsc drugo. T RICCIOTTI GARIBALDI. V Goncvo se je pripcljal iiz Liverpoola Rimotti Garibaldi, ki jo od])nloval v Rio Ferrato, kjer se boöe posvetiti tr- govini. Izjavil je, da ses poliitiiko no bo vec bavid*. r Novi rumunski prestolona- slednik. Kakor poročajo listi, bo na eni prvih sej rumunskega parlamenta v jesenskem zasedanju proglaSen princ Nikola] za začasnega prestolonasled- nika. Kot vladar b: prišel v pogtev, ako bi sedanji mladoletni kral Mihajlo umrl brez mo^kih potomcev. To so 5e vse dolgi računi. r Clemenceau na smrtnl postelji. Kakor poročajo listi \z St. Vincent Sur- Jarda, leži Clemenceau na smrtni po- stelji. Te dm je dobil srcni'napad in je pade! v nezavest. Dne 28. t m. bi slavil svoj 86. rojstni dan, vendar pa zdravniki dvomijo, da bi ga doživel. r Silna po.odenj. Povodnji zad- | njih dni, ki so bile posebho katastro- falne v Vzhodni Galiciji, so provzro- čile tudi v Besarabiji silna opustošenja. Okraja Kišinij«v in Digina sta popol- noma odrezana od zunanjega sveta. Železn ški promet je prekinjen. Mesti Romanovsko in Zorokov sta popol- noma pod vodo. V Hotinu se je po- ru§i!a cerkev in 30 his Število pre- bivaLsktvü, ki je brez suehe, se c ni na preku 50 000. Dosedaj še ni bilo mogoče ugotoviti, koliko človeških žrtev je zshtevala poplava. Škoda gre na mlliione. r Nov Monte Carlo. Društvo za razvoj tujskega prometa v državi Kuba hoče v glavnem mestu Havana zgraditi moderno igralnico — konkurenco s!o- vitega Monte Carla. Predlagatelji na- črta napovedujejo velike uspehe in dobičke nove igralnice, ki bo Monte Carlo prekosila po svoji vehkopotez- nosti. r Wilsonova vdova — kandldat. C'kaska «Tribuna* poroča, da so po- nudili ameriški demokrati vdovi po- kojnega predsednika Woodrowa Wi!- sona podpredsedništvo Združenih držav 7.3. prihodnje volitve. Wilsonova vdova ie baje kandidaturo sprejela. r Smrt angleških siamskih dvoj čkov. V Condounsku sta umrla »siam- ska>- dvojčka sestri Mary in Ana Church. P0BLE3TE ^ nizke cene čevljev. lz teletlne moški 152 Din, iz kraylne mo§ki podkovani 154 Din, gojzercl ISODin boks moški aiuerik. ali pol 5imi 159 Din, boks nizki moSki ali žunski 149Din, dam- ski ševro 169 Din, damski lak 199 Din, otročji iz ovčevine 30 Din, iz teletlne 41 Din, iz boksa 54 Din. Izbira novih modelov vedno ve- likanska ! Ve'.etrgovina I Stermechi, Celje. Ofllejte si izloibe! . 2birajto listke za« nagrado \ ra Bila sta zrasü na hrbtu kakor znana siamska dvojčka. r TiraMca za generalom Zagor- skfm. Poljsko vojno ministrstvo je potom poücijskega ravnateljstva izdalo tiralico za pobeglim generalom Za- gnrsk:m Tiralica objavlja 10 fotografij izginulega generala v različnih oblekah Sobica na ulico s posebnim vhodom in s hrano se odda po ceni s 1- oktobrom stalnemu gospodu. — Naslov v uprav- ništvu lista. 2 V vili se odda sfanovanje s 3 ali 4 sobami zakonskemu paru brez družine ali otrok. Tudi popolno oskrbo ali skupno gospodinistvo pri izvrstni kuhinji. Žena je izkušena bol- niška strežnica, primerno tedaj za sta- rejše bolehne ljudi. Poizve se v uprav- ništvu lista. Klavirshe šolo LAUN poučuie kot doslej v PreSernovi ulici St. 3 od 15. septembra dalje. mWM frbffceljskl in \i vseb drnfllli rndiiliiv (otnSi in doslQdljii no (m r mm : ________________ in Oaölici Franjo Jost, Celje, Aleksandroya ul. 4 Ha hrano in i\mm\i sesprejmeta dva gospoda alidvadijaka. Naslov v trafiki Janžek, Gosposka ul. Lecpons de frangais Lezioni d' Italiano — English lessons. COZZI, Glavni trg 17. Učenka za večjo trgovino čevljev, se takoj sprejme. Vpraša se v upravi lista. Radi preselitve se proda pohištvo : 2 omari, 2 postelji z žičnimi vložkami, 2 nočni omarici, umi- valna miza z ogledalom, miza in 4 tapetni stoli ter belo pleskana yelika kuhinjska kredenca. Pohištvo je solidno izdelano in še skoraj novo. Cena 3500 Din. Naslov v upravi lista. 1/inotot pod vejo! Dne" 10. septembra se prične točiti najfinejša vina in sadjevec v Gaberju štev. 21. Javna dražba. m Rne 12. septembra 1927 ob 10. uri predpoldne se proda na javni dražbi v KOLENÖEVI ULIC1 V CELJU ob železnici ležeče zidanD.skladišče in Inventar VELETRGOVINE „SLOGA". — Prikladro za vsakegii trgovca. — lnteresenti se vabijo. da se dražbe udeleže. — Pojasnila pri Or| Anton Božič^ odvetniku, Celjß. Stran 4. »NOVA DOBA« Stev, 102. Celjska posojilnica d. d. v Celju > Stanje hranilnih vlog nad Din 65,000.000'-. Stanje glavnice in rezerv nad Din 8,000.000*—. , Sprejema hranilne vloge. Izvrsuje use denarne, kreditne in posojijne posle. — Kupuje in prodaja devize in valute. V lastni pafaei Narodni dom Podružnicis Maribor, Šoštanj Kupim vilo ali tiiso z vrtom v Celju. — Plačam takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek lista pod »135.000«. 2 IctBOLKA za most nudi vsako količino po naj- nižji ceni ter sprejema naročila — —^—^^^—«imp— —^^^ _______ ————¦ "i^***^—"¦*—^**—w^^**«^"^*1"*^*^""*'^"*'*'^^ f^ihs v C^f^liii risk, In Ud.i. Z..xn. H.k.rn.. - Odgovorn. sta za IzJaiatelja in tlskarno «I« Öetin., „ redakcljo Wink. W. G-b.ro. -