p*.,,,, p-«.-. » _ Maribor, torek 7. lebruari« 1953 st«,. 30 t.t. vii. »m
MARIBORSKI	Cena	1	Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Goapoaka ul. 11 / Telefon uredništva 3440, uprav« 2465	T	IHBF1	9^
Izhaja razen nedelj. In praznikov v»k etan ob IB^uri /_ Vrija »aaefeo prej.man	jUt*«
v upravi aH po pošti 10 Din, doatavljen na dom 12 Din / Ofllari po eeoiku / Oglas«	|
sprejema tudi oglasni oddelek Jutra- v Ljubljani t Poštni čekovni račun šL 11-408	77
Dve izjavi o istem vprašanju
GOVOR HERRIOTA IN IZJAVA NEIMENOVANEGA FAŠISTA.
Vsej evropski, in seveda tudi naši jaV' losti so še v dobrem spominu besede francoskega ministrskega predsednika Eduarda Herriota v Toulousi, s kakimi se je zavzel za sporazum med Francijo in Italijo. Od takrat še ni tako daleč, zdi se nam, kakor da je bilo šele včeraj, in vendar se je v tem času mar-8&aj dogodilo in spremenilo. Francija '®a po Herriotovi demisiji že tretjo vla-jku odšel je Herriotov naslednik P a u 1-“oncour in prišel D a 1 a d i e r, rim-poslanik Francije pa je postal Henry J o u v e n e 1, Herriotov kandidat in emisar. Zato je govoril na Svečnico •^hiard Herriot na »Universlte de Gčne-Ve« le kot poslanec francoskega parlamenta, a čisto nekaj drugega kakor v 'oulousi! če hočemo spoznati razliko |j!ed obema govoroma, potem je najbo-•'e> da ponovimo besede sedanjega, saj “e potrebujejo nobenega komentarja.
H e r r io t je dejal:
»Za časa, ko sem bil predsednik vla-<k,. sem se trudil na vse načine, da se Ustvari francosko-italijansko prijateljevo. Priznati pa moram, da so se vsi n,oji zadevni poizkusi ponesrečili. Vzrok ie v prvi vrsti to, da vprašanje franco-sko-italijanskih odnošajev ni tako eno-eavno, kakor si predstavljajo nekateri Sentimentalci in da so voditelji države Istran Alp prežeti z realizmom. Kar 5e tiče vojnih spominov, so bili v Italiji Uatnerno zabrisani, in vsi Mussoliniju vi pooblaščenci izjavljajo francoskim Uiinistrom kadarkoli se ventilira vprašaje sporazuma, da ne žele govoriti o Jkošlosti, temveč samo o sedanjosti In bodočnosti. Italija stoji« — je nadaljeval Herriot — »na čelu pokreta, katerega *°nčni smoter je sprememba sedanjega p°!ožaja v Evropi, in sicer brez ozira “a to, ali gre za versajski, senžermeuski, trianonski ali nevijski mirovni dogovor. ‘°da Italija hoče, da se ta revizija mi-fovnih pogodb izvrši tako, da ona sama j1® bo izgubila niti ene same koristi, ki io je dobila od svetovne vojne!«
Nadalje je govoril Herriot o nevarnost:. ki bi nastala v primeru teritorialnih bremenih v Evropi in dejal: »Te spremembe bi se izvršile pač samo na račun »nih držav, ki mejijo na Italijo, držav, *aterim je spoštovanje in nespremenlji-v°st mednarodnih pogodb življenjsko 'Trašanje. Mogoče je sicer, da se hoče fr-vršiti revizija mirovnih pogodb mirnim hotom, a laz o tem delu zelo dvomim, fašistični režim smatra vojno kot eno redkih sredstev, ki morejo dvigniti
in preroditi narod. Na vsak način pa smo mi Francozi opozorjeni na dejstvo, da ne smemo zanemarjati sorodnosti Hitlerjevih teorij s fašistično filozofijo. Jaz sem zaradi tega doživel neuspeh glede svojih prizadevanj, da ustvarim zbližanje z Italijo, in sicer na eni strani zato, ker obtožuje Rim Francijo, da hoče obdržati svojo hegemonijo v Evropi, na drugi pa zato, ker nam Italija zameri naše iskreno prijateljstvo z Jugoslavijo. Zato je zaenkrat treba delati na to, da se izboljšajo odnošaji med Rimom in Beogradom!«
Skoraj istočasno, ko je Herriot izgovoril ' navedene besede, je pa objavil krakovski »11 u s t r o w a n i Kurjer Codzienni« razgovor svojega dopisnika Edvarda Ligockega z nekim »odličnim rimskim fašistom« v Nick, katerega imena noče navesti. V tem razgovoru je dejal fašist med drugim tudi to, da fašistična Italija nikakor ne veruje, da bi moral takozvani sedanji »mir« trajati še dolgo. »Mi Italijani ne moremo več mirno gledati, kar se dogaja v Jugoslaviji (trogirski levi) in bomo zato že v najkrajšem času spravili pred ženev ski forum vprašanje italijanskih narod nih manjšin na Jadranu (Kje so? Op. ur.). Nihče ne pričakuje, da bo to prvi kamen, ki bo sprožil plaz. Takoj nato se bodo odprla še nova vprašanja: alzaško-lotarinško, sedmo graško, macedonsko, pomorjansko itd. (Kje je ostalo primorsko? Op. ur.) A glavno je vendar, da bo prvo prišlo v ogenj vprašanje Dalmaci je! Vse to bo ustvarilo atmosfero, ki bi lahko zanetila požar. Borili se bomo proti Versaju, ki nam ni dal niti Dalmacije niti obljubljenih kolonij. V našem programu je obnovitev rimskega cesarstva. V ta namen se bomo sporazumeli z Nemčijo in razdelili interesne sfere. Restavrirali borno monarhijo Habsburžanov pod protektotatom Mussolini-j a, Anglija je nezadovoljna s francosko politiko in bo za neko ceno ostala neu-rialna. Ž njo bomo delili oblast na Sredozemskem morju, a ml bomo dobili svoje starorimske pokrajine:	Tunis,	Alžir,
Korziko In Nico. Glavno je sedaj, da obstojata dva velika tabora: Italija, Nemčija, Rusija, Madžarska, Avstrija, Bolgarija, Turčija in Albanija ter: Francija, Belgija, Poljska, Češkoslovaška, Romunija. Jugoslavija in Španija. Mi bomo v primeru spopada ta drugi blok razbili ali vsaj oslabili.«
Primerjava teh dveh izjav govori pač zadosti jasno o dejanskem stanju stvari!
Angleško ogorčenje proti Avstriji
NA DANAŠNJI SEJI PARLAMENTA BO VEČINA NASTOPILA PROTI POSOJILU AVSTRIJI. — POSLEDICE TIHOTAPLJENJA OROŽJA. — POSVETOVANJA V ŽENEVI.
LONDON, 7. februarja-. Angleška spodnja zbornica se je sestala danes k novemu parlamentarnemu zasedanju, ki bo, po dosedanjih znakih sodeč, zelo zanimivo. Na dnevnem redu je predlog zakona o jamstvu angleške vlade za posojilo Društva narodov Avstriji v znesku 4.3 milijona funtov šterlingov. Ob tej priliki se bo ostro kritiziralo stališče vlade tako od opozicionalne kakor tudi od vladne strani, ker nihče ne odobrava tega posojila. Nasprotniki predloga posebno naglašajo, da se tako izpreminja kratkoročno posojilo v dolgoročno. Umest-nejše bi bilo, da bi dala Anglija denar svojim brezposelnim delavcem. Pri tej priliki se bo tudi poudarilo, da ni treba v vzhodni Evropi podpirati niti ene države, ker se tamkaj vodi politika, ki ne izbežno vodi do vojne, kar potrjuje tu di nedavna hirtenberška afera.
ŽENEVA, 7. februarja. Tukajšnji krogi napeto zasledujejo razjasnjevanje hirten berške afere v zvezi z velezanimiviml
razkritji socialnih demokratov v avstrijskem parlamentu. Včeraj je imel Paul-Boncour daljšo konferenco z zastopniki male antante in Poljske. Obširno se je razpravljalo vprašanje, ali bo zadeva predložena Društvu narodov ali se bo še enkrat poskusila likvidirati po diplomatskem potu. Z ozirom na to, da se angleški in francoski diplomati boje, da bi ime. la razprava Društva narodov nevarne posledice za potek razorožit vene konference, je bilo sklenjeno, da bosta napravili Anglija in Francija še eno demaršo na Dunaju. Zastopniki Francije in Anglije bodo zahtevali na Dunaju brezpogojno vrnitev vseh pošiljk orožja italijanskemu pošiljatelju, ali pa se bo orožje uničilo v prisotnosti mednarodne komisije. Isto velja za pravkar na Madžarsko utihotap-Ijeno orožje. Če se bo avstrijska vlada temu skušala izogniti, je zadevna razprava pred Društvom narodov skoraj gotova stvar.
Vedno oslrejši kurz v Nemčiji
NAREDBA O ZAŠČITI NEMŠKE DRŽAVE. — ZAHTEVE »STAHLHELMA«
HITLER V MONAKOVEM.
BERLIN, 7. februarja. Včeraj opoldne je bila izdana naredba o zaščiti nemške države. Prvi del vsebuje prepoved političnih shodov v poostrenejši obliki, kakor je to bilo navadno doslej. Glede tiska so dosedanje odredbe močno poostrene. Dočim so bili listi poprej lahko ustavljeni za 4 tedne, je sedaj ta doba podaljšana na 6 mesecev.
BERLIN, 7. februarja. Predsinočnjim je Imel »Stahlhelm« svoje zborovanje, na katerem je njegov poveljnik major Stefani prečital zakonski predlog, da se uvede za veleizdajalce smrtna kazen in da se proti tisku odrede najstrožji ukrepi.
japonska ofenziva v Jeholu
Predsednik japonske delegaci
TOVNO VOJNO. POT
LONDON, 7. februarja. Predsednik 3a-bonske delegacije v Ženevi je izjavil “redniku »Sunday Expressa«, da je obveščen, da bo odbor devetnajstorico uporabil sankcije proti Japoncem na podlagi 6 pakta Društva narodov, če bi so to fes zgodilo, bi nastale nevarne posledice, bi pomenile novo svetovno vojno. LONDON, 7. februarja. Dopisnik »Dal-'v Telegrapha« poroča iz Mukdena, da s° Japonci pričeli vojno akcijo za oku-nacijo pokrajine Jehol, Japonski bojni ^Idelki so že prekoračili klance, ki so isoko zameteni s snegom, Japonci ra-““ajo, da bodo do najpozneje 20. t. m. _avzeli glavno mesto Jehol in več drugih “žnih strategičnih točk,
tal	7	*e'miar‘a	Tukaišnje	kj-
nnslaništvo. ie dobilo službene ln-
JE V ŽENEVI GROZI Z NOVO SVE-EK BOJEV V JEHOLU.
formacije, da so japonske čete na ozem Hu pri Hajluju pričele novo bojno akcijo. Napad, ki so ga napravili japonski pehotni polki s sodelovanjem mongolskih in mandžurskih čet na kitajske položaje pri Hajluju, je bil odbit. Bitka, v katero so posegli tudi kitajski prostovoljci, je bila precej dolga in krvava ter so se morali Japonci naposled s težkimi izgubami umakniti. Na bojišču so pustili okrog 50 mrtvih, med katerimi je bilo 30 vojakov mandžurske armade. Ob Istem času so štiri japonska letala bombardirala kitajske postojanke, vendar so bila vsa štiri sestreljena od kitajskih strojnih pušk. Po odbitem napadu je japonsko topništvo otvorlto na kitajske pos»oianke besen ogenj in razrušilo vse utrdbe v dolžini 5 km*
Zlasti se morajo prepovedati vsi listi, ki pišejo proti državnim interesom. Iz države naj se izženejo vsi tujci, ki imajo službe v Nemčiji.
BERLIN, 7. februarja. Krvavi nemiri so se sinoči v Berlinu ponovili, prav tako pa tudi v ostalih nemških mestih. V bojih med narodnimi socialisti in komunisti je bilo ubitih 5 oseb, večje število pa je blio nevarno in lahko ranjenih.
BERLIN, 7. februarja. Kancelar Hitler je prispel v Monakovo, kjer se pripravlja na bodoče volitve. Baje se je Hitler odrekel svoje kancelarske plače.
Zakon o volitvah narodnih poslancev
BEOGRAD, 7. februarja. Odbor za proučevanje predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah uarodnih poslancev je končal svoje delo in napravil več sprememb in dopolnitev. V dravski banovini bo vpljenih odslej 29, poprej 25 poslancev. Vsak administrativni okraj dobi po 1 mandat, ljubljanski in ptujski pa po 2. Mesta izven sedežev banovin, ki imajo nad sto tisoč prebivalcev, dobijo lasten mandat. Ljubljana dobi 2 mandata, Spreminjevalni predlog obsega še nekaj sprememb oziroma dopolnitev glede predsedstva državnega odbora, sestave državne kandidatne .liste, kandidiranja v treh volilnih edinieah, seštevanja glasov in opredelitve mest kot posebnih volilnih enot.
Nemčija ostane federativna
BERLIN, 7. februarja. Včeraj dopoldne Je Imel podkancelar von Papen daljšo konferenco z voditeljem bavarske ljudske stranke. Ob tej priliki je von Papen poudaril, da je absoluten pristaš federativne ureditve države in da glede tega nihče ne namerava v sedanji državi vladi ničesar spremeniti, zlasti pa ne na Ba-varskem. Zato so vsa nerazpoloženih, ki so se pojavila na Bavarskem, brez vsake podlag*
HUGENBERGOVCI ZA MONARHIJO.
BERLIN. 7. februarja. Hugenber-gov naslednik v vodstvu nemške nacionalne stranke von Wintersfeld je izjavil novinarjem, da bodo nemški nacionalci storili vse kar je v njihovih močeh, da dosežejo povratek Hohen-zollerncev in omogočijo povratek monarhistične državne oblike.
POTOVANJE MUŠANOVEGA V PARIZ SOFIJA, 7. februarja. Doznava se, da bo bolgarski ministrski predsednik Mu-šanov v drugi polovici februarja odpotoval v Pariz. Na tej poti ga bo spremljal tudi finančni minister Štefanov in pa upravnik državnih dolgov. V Parizu bo imel Mušanov konferenco s porterji obveznic bolgarskih predvojnih dolgov.
»ATLANTIOUE« JE BIL ZAŽGAN?
BERLIN, 7. februarja. V zvezi s preiskavo o požaru, ki je nastal na francoskem prekomorniku »Atlantiqueu« je bile več mož posadke uničenega paniika aretiranih radi suma, da so ogenj podtaknili. Pri zasliševanju so zašli mornarji v protislovja, ki so prisilila komisijo, da jr odredih tudi aretacijo mnogih prič.
KOBILICE V ARGENTINI.
PARIZ. 7. februarja. Iz Buenos Airesa poročajo, da so kobilice uničile v argentinski pokrajini Kajdobi vse sadje in tobačne nasade ter 80 odstotkov pšenične žetva.
Dnevne vesti
Občni zbor organizacije JRKD za IV. mestni okraj
Sinoči je imela krajevna mestna organizacija JRKD za četrti okraj v gostilni Dergas na Koroški cesti svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število članov in somišljenikov vsedržavne stranke. Iz poročil posameznih funkcionarjev je bil razviden nagel napredek organizacije, ki šteje že nad 400 elanov. Občnega zbora so se udeležili tudi narodni poslanec g. dr. Pivko, senator dr. Ploj in okrožni tajnik g. dr. V a u h-n i k. Po poročilih je prvi povzel besedo narodni poslanec dr. Pivko, ki je v stvarnih izvajanjih obsodil delo punktašev, nato pa obrazložil novi volilni zakon iti politični položaj v državi. O našem narodnem gospodarstvu, denarstvu in gospodarski krizi je spregovoril senator dr. Ploj, o organizatoričnem delu in načrtih pa okrožni tajnik dr. Vauhnik. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili izvajat-njem govornikov in se soglasno priključili obsodbi razdiralcev našega edinstva. Z ogorčenjem so vzeli na znanje, da preganjajo po nekaterih mariborskih tovarnah tujerodci slovenske delavce in izrazili zahtevo, da se vnese v novi finančni zakon uredba, po kateri naj bi bani uredili najemninsko vprašanje in da se zboljša položaj državnih uslužbencev in delavcev, kakor tudi položaj industrijskega delavstva. Narodna zastopnika sta obljubila, da bosta tolmačila vse te zahteve na merodajnih mestih. Sledile so nato volitve novega odbora organizacije in je bil soglasno izvoljen za predsednika posestnik Izidor B e n k o, za podpredsednika železničar Martin Lenarčič, za tajnika Vinko Kovačič, za blagajnika Anton Gorše, v odbor pa: Ignac Vadnal, Josip Kresovič, Andrej Klanjšček, Anton Fikuš, Ivan Hauptman, Karl Žiberna, Jože Prašelj, Jakob Kranjc, Josip Gajšek, Janko Kuster in France Golob.
NAJ NE BO MARIBORČANA, ki ne M prišel drevi ob 20. uri v veliko Unionsko dvorano na koncert v korist najbed-nejših slojev mesta Maribora. Koncert se bo ponovil za dijaštvo tukajšnjih srednjih in meščanskih šol jutri popoldne ob 17. uri istotam.
Petdesetletnica naše zveste naročnice.
V soboto je slavila god in petdesetletnico rojstva perica ga. Veronika Lepeni-kova, zvesta naročnica našega lista od začetka izhajanja. Želimo ji še mnogo let zdravja in življenja!
Srebrni jubilej Weixlove trgovine. V dobi pred svetovno vojno je bil slovenski trgovec v Mariboru bela vrana. Slovensko trgovstvo in obrtništvo se je moralo trdo boriti z nemškim, ki je imelo takrat zlata tla v Mariboru. Eden redkih slovenskih trgovcev je bil tudi g. Vilko Weixl, ki se je pred petindvajsetimi leti osamosvojil in odprl v Gosposki ulici št. 33 majhno trgovino s papirjem in knjigarno. Ker je v njegovo trgovino pridno zahajalo slovensko dijaštvo, in ker je g. Weixl dobil stike tudi s podeželskim ljudstvom, je njegova trgovina pri takratnih majhnih dohodkih lepo uspevala. Kmalu si je pridobil večji blagovni kredit in stopil v trgovske zveze s podeželskimi trgovci ter tako utrdil svojo trgovino. Na kolesu je prepotoval vso Slovenijo po trikrat na leto s svojo vzorčno kolekcijo, kar je izdatno povečalo število njegovih podeželskih odjemalcev, da sc je moral preseliti v večje prostore na Glavni trg v sedanjo Osetovo hišo. G. Weixl je sodeloval takrat pri vseh narodnih društvih in si tako pridobil lepo število slovenskih odjemalcev, da je moral svojo trgovino še razširiti. Po vojni pa so je preselil v sedanje prostore v Jurčičevi ulici in je danes njegova trgovina največja te stroke v Mariboru. Pred 13 leti je otvoril tudi knjigoveznico in jo po letih izpopolnil ter opremil z najmodernejšimi stroji. Izložbe njegove trgovine so vedno prvovrstno opremljene in vzbujajo splošno pozornost. Tako je g. Vilko Wbixl postal iz skromnega trgovskega sotrudni-ka po 25 letih ugleden slovenski trgovec. Ob srebrnem jubileju svojega podjetja bo obdaril vsakega odjemalca, ki bo nakupil pri njem v času od 1. do 15. t. m. najmanj za 10 Din, z lepim spominčkom
Moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda priredita v četrte < 9. t. m. ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma družabni večer, na katerega vabita vse odbornike in odbornice, članstvo in druge narodnjake. V prepričanju, da Mariborčani še umejo ceniti pomen naše narodno-obrambne organizacije, pričakujeta odbora številno udeležbo. Na tem družabnem sestanku se bodo spontano sprožile misli, kako naj bi obe podružnici v bodoče najuspešneje delovali.
Pravilno tolmačenje zakona o taksah na stavbna in uporabna dovoljenja. Finančno ravnateljstvo v Ljubljani je razposlalo te dni mestnim občinam in vsem davčnim upravam v Sloveniji odredbo, v kateri jih opozarja na pravilno tolmačenje predpisov taksnega zakona o taksah za: stavbna in uporabna dovoljenja mestnih občin, odnosno okrajnih glavarstev. Finančno ministrstvo je namreč na prošnjo finančnega ravnateljstva izdalo pojasnilo, da izdajajo gradbena dovoljenja za zasebne stavbe, ki niso namenjene javni uporabi, po gradbenem zakonu mestne občine, oziroma okrajna glavarstva. Zato bi bilo treba plačati občinsko-mestno takso. Očine izven meja predvojne Srbije pa nimajo po zakonu odobrenih kolkov. Dokler ne bo uredil tega vprašanja novi občinski zakon, bo treba plačevati za gradbeno dovoljenje državno takso, to je v državnih kolkih, prav tako za linijo in nivcleto ter za uporabno dovoljenje. Ti kolki se nalepijo na dovoljenju samem. Vsakdo, kdor prosi za uporabno dovoljenje, mora v prošnji navesti vrednost stavbe in plačati takso Komisija pa mora na kraju preceniti vrednost stavbe, oziroma rekonstrukcije ali popravila ter tako pravilno odmeriti takso in določiti presežek, ki bi ga bilo treba naknadno plačati.
Ustanovitev Društva absolventov državne trgovske šole v Mariboru. Po
vzgledu ljubljanskih tovarišev je izšla tudi iz krogov tukajšnjih absolventov in absolventinj državne trgovske šole pobuda za ustanovitev društva absolventov državne trgovske šole v Mariboru. Smoter društva je ščititi interese absolventov in absolventinj napram delojemalcem, da jim olajša socialen položaj, ki sta ga omajala današnja neugodna konjunktura in stagnacija, in da skrbi za njihovo strokovno naobraizbo, kar bi se dalo doseči s strokovnimi predavanji, ki bi se prirejala po določenem programu. Da bi se ta smoter dejansko uresničil, ve je osnoval že pripravljalni odbor in stopil z vodilnimi in merodajnimi čimi-telji v zadevne stike. Večina absolventov in absolventinj, posebno pa starejši letniki so sledeč svojemu poklicu zaposleni in raztreseni po vseh krajih naše banovine. Posledica te okolnosti je bila, da zavzemajo funkcije v sedanjem pripravljalnem odboru absolventi in absol-vemtinje mlajših generacij. Sedanji pripravljalni odbor želi, da bi v odboru sodelovali po možnosti tudi absolventi in absolventinje starejših letnikov, da bi društvo imelo res neko kolektivno obeležje. Radi tega se sedanji pripravljalni odbor obrača na absolvente in absolventinje starejših letnikov s prošnjo, da javijo tekom osem dni pismeno svoj pristanek za sodelovanje v odboru omenjenega društva, ker bi bila potem, ko je odbor definitivno konstituiran, vsaka rekonstrukcija za določen čas, ki ga predvidevajo pravila, nemogoča. Vsi tozadevni dopisi naj se pošljejo v že navedenem roku na sledeča odbornika: Franc Uršič, Maribor, Frankopanova ul. 49 tč. predsednik in Ivan Vernig, Maribor, Kralja Petra trg 6, tč. tajnik.
Vložitev davčnih prijav za rentnino. Vsi oni, ki imajo rentnini zavezane dohodke (zakupnine za zemljišča ali opremo, podnajemnine za prazne in opremljene sobe in lokale, obresti od posojil, poslovnih in drugih terjatev itd.) se opozarjajo, da poteče rok za vlaganje davčnih prijav 15. t. m. Kdor ne vloži prijave pravočasno, bo plačal 3 odstotke od davka kot kazen.
Dramski odsek društva »Nanos« se bo prvič predstavil naši javnosti z dramo »Kajn« v nedeljo 12. februarja ob 16. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke. Ker je drama iz življenja našega naroda onstran mej, vabimo vse prijatelje društva. da prireditev poselijo
I Osmi večer zgodovinarjev bo v četr-1 tek 9. februarja ob 20. uri v čitalnici Študijske knjižnice. Predava profesor Anton Oven. Tema: Franc Ksaver Meško do 1899. Vsi člani Zgodovinskega društva v Mariboru vljudno vabljeni!
Vpokojeno učiteljstvo ima sestanek v Četrtek 9. t. m. ob 15. uri v dvorani Na-■bavljalne zadruge na Rotovškem trgu. Ker je na sporedu med drugim tudi razgovor o na novo ustanovljenem Društvu jugoslovanskih vpokojencev in vpoko-jenk v Mariboru, se pričakuje polnoštevilna udeležba. — Predsednik.
LETOŠNJA
PUSTNA
SEZONA!
BOHEMSKA NOČ
PUSTNI TOREK 28. II. UNION — WHITE STAR
Znižanje cen v mestnem kopališču.
Upravni svet Mestnih podjetij je na svoji seji 3. t. m. določil v mestnem kopališču sledeče nove cene (v oklepajih stare: Kadne kopelji tretji razred brez perila 3 (4), s perilom 4 (5) Din; drugi razred brez perila 5 (6), s perilom 6 (8) Din; prvi razred brez perila 7 (10), s perilom 9 (12) Din. Parne kopelji brez perila 8 (12), s perilom 10 (15) Din. Pristojbina za posebno brisačo znaša 1 Din, za posebno rjuho pa mesto dosedanjih 3 Din samo 2 Din. Nove cene stopijo v veljavo v torek 7. febr. 1933 in veljajo za vse dni v tednu. Dosedanji 20% povišek ob sobotah in nedeljah potemtakem v bodoče odpade. Dosedaj veljavne stare cene so bile določene že pred 7 leti in danes niso bile več v skladu z namenom mestnega kopališča, še manj naravno s potrebami in gospodarskim stanjem mariborskih prebivalcev. Radi tega, je upravni svet MP cene znižal v tako izdatni meri. Razen tega pa se je postavil upravni svet MP na stališče, naj gre izdatna letna subvencija, s katero mora mestna občina pokrivati deficit, izvirajoč iz nepopolnih tehničnih naprav, katerih pa danes radi pomanjkanja sredstev ni mogoče obnoviti, v korist čim več onih številnih Mariborčanov, ki jim ni dano, da bi doma razpolagali z lastno kopalnico. Da se to omogoči, je bilo umestno znižati cene v gornji meri in upravni svet MP pričakuje, da ne bode radi tega dosedanji finančni efekt slabši.
Društvo jugoslovanskih državnih upokojencev v Mariboru. Pravila društva so potrjena. Vljudno vabimo vse jugoslovanske državne upokojence in upokojenke vseh strok iz Maribora in oko-ice, da pristopijo k novemu društvu ter se udeleže ustanovnega občnega zbora, ci bo v nedeljo 12. t. m. ob 14. uri v veliki dvorani Nabavljalne zadruge v Mariboru s sledečim redom:	poročilo
pripravljalnega odbora, čitanje pravil, sprejemanje članov, volitev upravnega odbora in raznoterosti. Enkratna pristopnina znaša 1 Din, mesečna članarina tudi 1 Din. — Pripravljalni odbor.
Umiranje v okolici Poljčan. Zadnje dni jo v Poljčanah neprestano zvonil mrtvaški zvon. V Lušečki vasi sta umrla 'ieža Žnidarjeva in Franc Modrič, v Zbelovski gori na dan svoje petdesete obletnice rojstva Micka Gosakova v (rižeči vasi 77 letni Franc Lepej, ki je že 7 let ležal, pretekli petek pa v Poljčanah 421ettii knjigovodja tvrdke Ed. Suppanz, g. Ivan Birnstingl. Bodi jim kihka domača zemlja!
Kino Union. Do vključno torka film »Iz dnevnika lepe žene« z Lil Dagover m najnovejšim ljubljencem nežnega spola, Hansom Rehmannom. Film, ki sijajno odkriva dušo moderne žene, njene svobodne nazore proste ljubezni in njene posledice. Film poln zdravega humorja n vesele vsebine. Pripravlja se najnovejša in najboljša opereta P. Abrahama »Halo Baby« z Marto Eggertovo, Hermanom Thimigom in Ernstom Verebesom.
Grajski, kino: Danes zadnji dan sijajni velefihn iz tajnega arhiva Habsburžanov »Johann Orth, rdeči nadvojvoda«. V sredo se prične predvajati prvi domači alpski velefilm »Triglavske strmine«. Krasno filmsko delo posneto na domačih tleh z domačim trudom in naporom. Slovensko zemljo in nje krasote nam kaže ta film: sijaj in lepote našega '(Triglava in njegove okolice. .
Narodne gledališče
Torek, 7. februarja zaprto. (Radi dobrodelne akademije).
Sreda, 8. februarja ob 20. uri: »Švejk«, II. del. Premiera.
Četrtek, 9. februarja ob 20. uri »Grofica Marica«. Red B. t
Pri ishiasu sledi na kozarec naravne »Fratiz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muje izdatno iztrebljenje črevesja, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Jose* fova« voda sigurno in uspešno tudi Pr' kongestijah proti jetrom in danki ter krčnih žilah, hemeroidih, oboleli prostati k mehurnem katarju. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Tretje sobno streljanje Slovenskega lo< skega društva bo jutri ob 20. uri na kegljišču »Plzenske pivovarne« (Tattenba* chova ulica).
Predložitev bilanc in letnih poročil ustanov. Vse ustanovne uprave so P° čl. 37 pravilnika za uporabljanje zakona o ustanovab( zadružbinah) z dne ^ aprila 1932 dolžne, da predlože do konca meseca marca vsakega leta ustanovnemu oblastvu t. j. kraljevski banski upravi (prosvetnemu oddelku) letno poročilo o svojem poslovanju v preteklen1 letu obenem z bilanco za to leto, sestavljeno na dan 31. decembra — in to v izogib kazenskih posledic po § 23. zakona o ustanovah. Ustanove, ki j® upravljajo javne oblasti, pa morajo poslati ustanovni oblasti letno poročilo 0 svojem delu.
To razglašamo z opozorilom, da vse ustanovne uprave pravočasno predlože bilanco in letno poročilo o svojem delu potom mestnega načelstva.
Kos se oglaša. Zadnja nedelja je vzh®; jala nekam mešana čuvstva:	v	zimski
sliki se ti je porodilo pomladno razpoloženje, zlasti v prisojnih legah, kjer ž® sili na dan cvetlično zelenje. Tudi ptičji živžav in čivkanje sta bila razigrana, lenko uho je moglo slišati prvo kosovo žgolenje. Prav tiho, plašno se je oglasil v okoliški rebri, a vendar je pel. Že 5 februarja — skoraj neverjetno! Okoliški kmet je dvomljivo zmajal z glavo*. »Ne bo nič iz tega, ker je prezgodaj-Svečan nosi suknjo.« Bomo videli.
Podporo društvo paznikov moške kaznilnice priredi predpustno veselico dne 12. februarja v dvorani gostilne Renčal) na Pobrežju. Vstop prost! Začetek ob 17. uri. Morebitni čisti dobiček je namenjen v društvene dobrodelne namene. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Zahvala. Poveljstvo požarne brarnbe delavnic državnih železnic na koroškem kolodvoru izreka iskreno zahvalo vsem. ki so pripomogli kakorkoli, da je zadnja prireditev tako lepo uspela. Zlasti se zahvaljuje trgovcem za prispevana darila srečolova.
Policijska kronika. Preteklo noč'je po licija aretirala Rama R. in njegove tovariše zaradi prepovedanega krošnjare-nja, nekega Alojzij P. radi prepovedanega povratka, nekega Konrada M. radi razgrajanja in zakonski par Antonijo m Andreja V. radi poskušene prevare. Prijavljeni pa so bili France P., Anton S. in Miško T., ker so kolesarili ponoči brez luči ter dva pretepača Stanko N. m Ivan K.
Vlom v trafiko. V noči na nedeljo so neznani vlomilci obiskali trafiko Katarine Denclove na Betnavski cesti in odnesli nekaj tobaka in drugega blaga v vrednosti 230 Din. Denclova je prijavila vlom policiji, ki je poslala tja daktilosko-ua, ki pa ni mogel najti nobenih znakov, ker so storilci spretno zabrisali vsako sled.
Ukradene gosli. Pretekli petek je neki dolgoprstnež ukradel iz krčevinske šol® rumene gosli iii lok v skupni vrednosti 1200 Din. Gosli so izdelek J. Gonza m se pred nakupom svari.'
Avto v plamenih. Včeraj dopoldne se je vnel radi defekta v motorju osebfl* avto ravnatelja Paluca med vožnjo i* mesta v Kamnico. Avto je zgorel in j® škoda precejšnja.
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migla* liju oči, razdraženih živcih, nespanj'1 oslabelosti in tievolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo iii olajša krvni obtok.
Dolgovi mestne občine mariborske
LANSKO LETO SO SE DOLGOVI ZNIŽALI ZA OKROGLO 3 IN POL MILIJONA. - PLAČANE SO BILE VSE OBRESTI IN ANUITETE.
Da je mariborska občinska uprava lani dobro gospodarila, temu ne more nik-do oporekati. To dejstvo potrjuje lep pribitek ob koncu proračunskega leta •n. pa dejstvo, da je mestna občina plačala lani vse obresti in anuitete, iz-vzemši pri Mestni hranilnici, kjer so bile plačane samo obresti. Tudi so se občinski dolgovi lani znižali za 3 milijone 500.797.80 Din, tako da znašajo ob koncu lanskega proračunskega leta 69 milijonov 340.242.53 Din. V letošnjem proračunu se je opustila dosedanja praksa, da se najeta posojila posameznih zakladov proračunavajd samo v dotionih zakladih, za katere so bila najeta, ker je bil tako točen pregled zelo otežkočen. * letošnjem proračunu so se celokupna Posojila mestne občine s podjetji vred stavila med izdatke proračuna. Med dohodki pa povrnejo posamezni zakladi mestnemu zakladu odpadajoče anuitete.
Plačevanje anuitet je najtežje breme za mestno občinsko gospodarstvo, saj tvorijo skoro polovico letošnjega proračuna. Mestno knjigovodstvo in finančni Odbor sta v svesti si tega težkega bremena upoštevala finančni efekt davščin tu današnje razmere tako, da lahko mir-Pc računata na ugodno bilanco ob zaključku letošnjega leta.
Mestna občina mariborska dolguje Pujveč mestni hranilnici v Mariboru. Od Posojila pred preobratom v znesku L537.515 je dolžna še 2 milijona 936.867 Din; od posojila za kazinsko poslopje je dolžna 13.000 Din; od vojnega posojila ®0.OOO Din, kateri znesek pa bo letos v celoti plačan; od tekočega računa 1 milijon 200.000 Din; od posojila za vodovod pred in po preobratu dolguje še 564.941 Din; od posojila za mestno klavnico pred in po preobratu 320;000 Din; °d posojila za elektriško podjetje še milijon dinarjev; od tekočega posojila za mestno plinarno 800.000 Din; od posolila za plinarno iz leta 1930. še 800.000 Din. Od tekočega računa za pogrebni Zavod 500.000 Din; od posojila za šofersko hišo 1 milijon 750.000 Din; od posojila za avtobusni promet iz leta 1930. 5 milijone 500.000 Din, iz leta 1930. pa 1 milijon 200.000 Din; od posojila za zasebne graditelje iz leta 1930. milijon Din; od posojila iz leta 1931. 2 milijona d02.000 Din (od tega zneska se je porabilo milijon Din za kopališče na Mariborskem otoku, 312.000 pa za adaptacijo mestnih hiš); od posojila za vodovod iz leta 1931. 1 milijon 315,000 Din; od po-
sojil, prevzetih od Spodnještajerske ijud ske posojilnice, 11 milijonov, 77.713 Din. Skupno dolguje mestna občina Mestni hranilnici v Mariboru okroglo 29 milijonov Din, za katere plačuje na leto na obrestih in anuitetah 3 milijone 160.253 Din.
Nadalje dolguje Občinski hranilnici na Vrhniki 3 milijone 161.171 Din in plača na obrestih in amortizaciji 450.8C0 Din; Hranilnici dravske banovine v Mariboru 7 milijonov 845.151 Din in plača na obrestih in anuitetah 784.268; Hranilnici dravske banovine v Celju milijon 105.093 in plača na obrestih in anuitetah 500.000 Din; Hranilnici dravske banovine v Ljubljani 4 milijone 403.217 Din in plača na obveznostih 936.397 Din; Mestni hranilnici v Kranju 6 milijonov 842.822 Din in plača na obveznostih milijon 297.500 Din; Mestni hranilnici v Ljubljani Din
250.000	in plača na obveznostih 20.000
Din; Posojilnici v Mariboru 585.000 Din in plača na obveznostih 107.900 Din; Mestni hranilnici v Radovljici milijon 536.442 Din in plača na obveznostih 238.444 Din; Pokojninskemu zavodu v Ljubljani 5 milijonov 847.632 Din in plača na obrestih in anuitetah 979.689 Din; Okrajni hranilnici v Slovenjgrad-cu 3 milijone 434.144 Din in plača na obveznostih 411.000 Din; Prvi hrvatski štedionici 500.000 Din in plača na obrestih 12.000 Din; Javni borzi dela v Ljubljani milijon 760.000 Din in, plača na anuitetah 80.000 Din; od novega posojila v znesku 4 milijone 500.000 Din in od posojila v znesku 2 milijona 50.000, ki je predvideno za mestno plinarno, plača na obrestih in predvidenih anuitetah 655.028 Din; za zamudne obresti pa je predvidena'postavka v znesku 200.000 Din.
Skupno dolguje mestna občina mariborska raznim denarnim zavodom 69 milijonov 340.242 Din in plačuje na obrestih in anuitetah skupno 9 milijonov 549.984 Din.
Sokolstvo
Občni zbor Sokola Maribor matica
KRASEN RAZVOJ OSREDNJE SOKOLSKE EDINICE V MARIBORU.
V nedeljo je zborovalo matično in največje sokolsko društvo v Mariboru
v mali dvorani Narodnega doma ob udeležbi 120 članov in članic. Starosta dr. Boštjančič se je uvodoma spominjal najvažnejših dogodkov sokolskega življenja v pretekli poslovni dobi, proslave lOOletnice rojstva Miroslava Tyrša, praškega zleta, proslave društvene 25-letnice in za društvo življenjsko važnega vprašanja primernega letnega telovadišča, ki se bo kmalu ugodno rešilo. Končno je omenjal nedavni napad na Sokolstvo v pastirskem listu episkopa-ta, proti kateremu je društvo brzojavno protestiralo pri zvezni upravi in predsedniku vlade.
Nato je bila prečitana poslanica Zveze SKJ in v celoti škofovsko pastirsko pismo, ki je vzbudilo enodušen odpor. Sledila so poročila funkcionarjev, tajnika br. E r h a r t i č a, podnačelnika br. H v a 1 e n c a, blagajnika br. K o v a r a, prosvetarja dr. Kovačiča, gospodarja lutkovnega odseka, statistikarja in društvenega zdravnika, iz katerih posnemamo, da je bilo delo v preteklem letu prav živahno. Društvo šteje 994 članov in članic, 155 naraščaja in 332 dece, skupaj 1481 pripadnikov. Vkljub osnovanju novih sokolskih društev v Mariboru in
najbližji okolici, je ostalo številčno pri-bižtno na stari višini. Odbor je imel 23 sej. V društvu je telovadilo redno po stanju koncem decembra 634 oseb, od teh 75 članov, 72 članic, 105 moškega, 50 ženskega naraščaja, 126 moške in 206 ženske dece v 14 oddelkih. Pred-njaški zbor je štel 26 članov. Telovadi se v 3 telovadnicah, poleti pa na letnem telovadišču. V društvu obstojata tudi plavalni in smuški odsek.
Na zunaj je prišlo telesnovzgojno delo do izraza v mnogih prireditvah, na akademiji, društvenih lahkoatletskih, plavalnih, smuških tekmah in Silvestrovem večeru. Društvo je sodelovalo pri mnogih prireditvah sosednih sokolskih društev, s posebnim uspehom pa navedkih lahkoatletskih tekmah mariborske sokolske župe. Vsesokolskega zleta v Pragi se je udeležilo 52 članov in članic ter 18 članov naraščaja. Posebno je omeniti, da je matično društvo postavilo vse reprezentačne vrste jugoslovanskega Sokolstva na tekmah za 'slovansko prvenstvo v odbojki o priliki zleta v Pragi. V jeseni pa so se vrste članov, Članic, moškega in ženskega naraščaja udeležile tekem za prvenstvo SKJ v Beogradu in Novem Sadu, ter so si prve tri ponovno priborile naslov državnega
prvaka, vrsta ženskega naraščaja pa II. mesto. V svrho gojitve družabnosti je priredil prednjaški zbor plesni šoli za članstvo in naraščaj.
Obširno poročilo prosvetarja br. dr. Kovačiča navaja, da je skrbel prosvetni odbor za sokolsko vzgojo s predavanji, ki jih je bilo 7, s številnimi nagovori pred vrsto, z izleti dece, s šarjenjem sokolskega tiska, ki šteje v društvu precej naročnikov, ter z 2 zabavama za deco in 1 za naraščaj. Za društveno 25-letnico se je izdala lepa spomenica, ki jo je sestavil br. Janko P i r c. Za vzgojo bodočih društvenih funkcionarjev se je priredil devettedenski administrativni tečaj, ki ga je obiskovalo 57 članov in članic. Strokovna knjižnica se je pomnožila na 1224 knjig.
Denarno gospodarstvo je bilo vkljub krizi v ravnotežju. Denarni promet je znašal okrog 280.000 Din, od tega pribl.
140.000 Din dohodkov. — Glavni dohodek postaja vedno bolj članarina, katere se je nabralo 37.000 Din, dočim izkazujejo prireditve radi prevelikih davčnih ■ obremenitev minimalen prebitek. Izjemo je tvorila tombola, ki je po zaslugi predsednika prireditve br. Rosine dosegla prav dober uspeh. Društvena čista imovina znaša okoli 76.000 Din brez gradbenega fonda, ki je dosegel že višino 594.000 Din. Glavno postavko fenda tvori posojilo Sokolskemu domu v Rušah, ki je z obrestmi narastlo že na
418.000 Din. Občni zbor je sprejel proračun, ki predvideva 51.500 Din dohodkov in izdatkov, in določil članarino ponovno na 48 Din na leto z željo, da jo čimveč članov poravna v društveni pisarni, da se prihranijo stroški inka-santa. Iz poročila gospodarja je omeniti, da znaša vrednost inventarja okrog
80.000 Din.
Uspešno je bilo delo lutkovnega odseka, ki šteje pod vodstvom br. Ipavca 8 članov in ensemble 12 članov. Priredil je v preteklem letu nič manj kakor 22 predstav s povprečnim obiskom 245 oseb. Oder se je izpopolnil tako, da predstavlja lutkovno gledališče vrednost 30.880 Din.
Občni zbor je sprejel vsa poročila z odobravanjem, nakar je bil soglasno sprejet predlog za novo upravo, ki jo tvorijo starosta br. dr. Boštjančič, podstarosta br. Bur eš, načelnik Milan Apih, 1. podnačelnik Ivo Č e 1 h a r, 2. podnačelnik Franjo Vrunč, načelnica Mira Ž i v i c, podnačelnici Stana M ac kuc in Vida Mihalič, prosvetar prof. Modic, I. tajnik Alfred Kr a 1 j, II. tajnik inž. Vičič, I. blagajnik Franta K o v a f, II. blagajnik Zmago Hren, gospodar Ivan Vičič, nam. Lojze H1 a d-
S krvjo mrtvih v novo življenje
Prod dnevi so prinesli svetovni listi senzacionalno vest, da je slavni ruski 'Kenjak dr. Sergij Judine iznašel metodo, po kateri je mogoče kri mrtveca ^Porabiti za prenos v žile onih bolnikov, katerih življenje se da rešiti samo s kansfuzijo krvi.
Br. Judine je šef ogromne moskovske bolnišnice. Moskva ima danes nad 3 in h°l milijona prebivalcev in, kjerkoli se v tem velemestu zgodi kakršnakoli ne-SreČa, pripeljajo dotično žrtev v Judino-yo bolnišnico. Znano je, da je ponesrečenec v takih primerih neprestano v veliki nevarnosti, da umre, če se mu ta-Jtoj ne pomaiga z vbrizganjem nove krvi. Zato potrebuje Judinova bolnišnica ve-jike množine človeške krvi. Razumljivo ie, da vzdržuje bolnišnica stalne zveze 2 hudmi, ki so vedno pripravljeni pomagati v takih primerih s tem, da dajo na j^zpolago lastno kri. Nekateri delajo to brezp]ačno iz gole ljubezni do bližnjega, drugi pa zopet zahtevajo za svojo uslugo honorar. Seveda je jasno, da je množina krvi, ki jo posamezni človek v ta-,em primeru more odstopiti, zelo omejena. Zzio bi se moglo poskušati mešati kri več ljudi, kar pa je zelo nevarno in 1® Potrebna pri tem največja previdnost. ^ ozirom na vse to je bil dr. Judine pojavljen pred veliko vprašanje: kje in Kako naj sj nabavi potrebno količino člo-veške krvi?
Najlažja rešitev bi bila v tem, če bi se pala človeška krvi zamenjati z živalsko. . rvt poskusi so bili napravljeni s kozo n dletom. Pri zelo majhnih količinah
so zabeležili poskusi še kolikor toliko uspehov. Cim je pa šlo za nekoliko večje količine, je redno nastopila katastrofa. Tedaj se je dr. Judine na nekem zdravniškem kongresu spoznal z drugim slovitim ruskim zdravnikom profesorjem Šamovom. Ta mu je zaupal, da je delal uspešne poskuse s psi. Ko so psi skoraj že popolnoma izkrvaveli in ko se ie v njih že pričel smrtni boj, jim je vbrizgal v njihova telesa kri psov, ki so bili usmrčeni pred polnimi desetimi urami. Iz zgodil se je čudež! Onemogli psi, ki jih nihče več ni mogel rešiti smrti, so se zaradi prenosa krvi vidno popravljali in so polagoma popolnoma ozdraveli. Ko je dr. Judine poslušal to razlago, se je spomnil vseh. onih napol mrtvih nesrečnežev, ki so jih vsak dan privažali po raznih nesrečah v njegovo bolnišnico in ki jim ni mogel pomagati le zaradi pomanjkanja človeške krvi. Pred njim so se odprle nove možnosti in takoj je vprašal svojega tovariša:
»Povejte mi, ali verjamete, da bi se dpla vaša metoda uporabiti tudi pri ljudeh?«
Samov mu je odgovoril:
»Svoje poskuse morem vršiti samo s psi in zato ne morem svoje metode uveljavljati tudi pri ljudeh. Toda vi, ki imate na razpolago toliko materiala v o-gromni bolnišnici, vi morate na vsak način poskušati, da s tem morda rešite mnogo ljudi!«
Ko se je dr. Judine vrnil v Moskvo, je takoj pričel raziskovati kri mrličev. Pod mikroskopom in po mnogoštevilnih analizah ter proučevanju je ugotovil, da kri v mrtvem človeku prav za prav živi še polnih deset ur po smrti. Z drugimi
besedami: ta kri ima še vedno lastnosti žive krvi in bi bila, če bi se jo moglo uporabiti, v stanju, da postane vir novega življenja.
Toda dr. Judine, ki je sedaj našel ono, kar je toliko časa zaman iskal, dr. Judine, ki je imel v svoji roki tisoče človeških življenj, se je sedaj ustrašil svojega lastnega odkritja. Ni se ga upal izrabiti tudi praktično. Vedel je, da bita kri iz mrtvih teles mogla rešiti življenja premnogih ponesrečenih in napol mrtvih ljudi; toda, če bi se pri tem zgodilokaj nepričakovanega, je več kot gotovo, da bi se krivda pripisovala njemu in ne bolezni, proti kateri se je skušal boriti. Od dne do dne je dr. Judine odlašal, da bi obvestil znanstveni svet o svojem važnem odkritju. Čakal je polnih 18 mesecev in se ves čas ni upal posluižiti svo jega odkritja pri kaki operaciji.
Potem se mu je pa nekega dne ponudila prava priložnost. Neki človek je izvršil samomor. Prerezal si je žile na roki in je bil pripeljan v bolnišnico v zadnjih izdihljajih zaradi prevelike izgube krvi. V trenutku, ko je stopil k postelji samomorilca dr. Judine, ni bilo v bližini nikogar, ki bi mu bi! mo cel ponuditi za transfuzijo potrebno kri. V sosedni dvorani pa je ležalo truplo človeka, ki je pravkar izdihnil in o katerem je dr. Judine točno vedel, da ni bil bolan za nobeno nalezljivo boleznijo in da ni imel ne sifilisa, ne tuberkuloze. Dr. Judine je dal postaviti mrtvečevo truplo poleg postelje samomorilca, nato odprl mrtvečev trebuh in pretoči! mr-fvečevo kri v telo samomorilca.
Dr. Judine sam priznava, da ie bil pri vsem tem tako razburjen, da mu je srce strašno tolkfe. Osazaval je samomoril-
čev obraz, na katerem so bili vidni že vsi znaki smrti; ko pa je opazil, kako je z lic izginila smrtna bledost in kako so se nato zganile oči in se pozneje od-nrle, je spoznal, da se mu je posrečilo iztrgati človeško bitje iz večne teme in ga prenesti zopet v življenje. Srce mu je veselo zadrhtelo in dr. Judine se je čutil zmagovalca.
Po šestih mesecih je dr. Judine ponovil isti poskus. Toda sedaj se je pričelo o tein javno govoriti in je prišel dr. Judine tudi direktno v navskrižje z zakonom. Drugo je namreč reševati na pol mrtve ljudi in drugo je zakon. Toda zakon je zakon. Po zakonu še mora puiščati truplo v prvih 24 urah po smrti v miru. Razen tega pa moskovske o-blasti tudi niso dovolile pokopa trupel, iz katerih je bila istočena kri.
Toda dr. Judine ni popustil, ker je njegov ugled izredno velik in je njegov vpliv tolik, da se mu je celo posrečilo doseči spremembo zakona. Človeško življenje je pač največji zakon in po njem se mora ravnati vsa zakonodaja. Sedaj je dobil dr. Judine dovoljenje, da sme nadaljevati svoje poskuse, ne da bi prišel pri tem v navskrižje z zakonom.
Dr. Judine je nadaljeval svoje znanstveno delo in odkril metodo, po kateri se da mrtvečeva kri takoj po smrti pretočiti v steklenice in ohraniti sveža in nepokvarjena polnih dvajset dni. V bolnišnici imajo sedaj veliko množino takih steklenic in se »živa« kri iz mrtvih teles uporablja kot enostaven serum. Tako mrtveci tudi brez, lastne volje rešujejo življenja napol mrtvih ljudi in v steklenicah je shranjen dragoceni vir življenja samega.
Radialav Rudan
Svakinja
H.
Na veliki Šmaren se je odpeljala Hana s poreškimi fanti v Log na božjo pot in na semenj. Ludovo povabilo, naj se pelje ž njim, je odbila, in svak se je peljal sam. V Loga se nista pogledala. Kakor da bi si bila tuja, sta hodila drug mimo drugega.
Hana je šla v cerkev k veliki maši, potem je stopicala med stojnicami, kupovala srceta in punčke iz lecta in jih delila fantom. Bila je razigrana in razposajena za tri, da so se za njo ozirale stotere oči radovednih sejmarjev in božjepotoikov. Marsikateri fant si je je zaželel, in če bi bila prilika drugačna, bi bil nastal zaradi nje še pretep.
»Prešmentana punca,« je dejal stari Erzeljček Lutcfcu, ko sta se srečala v kremi, »vsem bo zmešala glave,«
»Katero misliš« je vprašal Luda.
»Vašo Haino, ant j,« je rekel Erzeljček. »Pa saj ni čudno, še meni bi jo, ko bi imel nekaj križev manj.«
Starec se je zarežal, da so se mn na stežaj odprla brezzoba usta. Izpraznil je kozarec, ki mu ga je ponudil Luda, in je vprašal:
»Kje imaš pa Matko? Zakaj si sam?«
»Bolehna je,« je odvrnil Luda. »Im tudi hiše ne moremo pustiti kar tako. S posli je križ.«
»Nu, da,« je rekel Erzeljček, »Malka ni Jrila nikoli trdna. Vsa drugačna je kakor Hana. »Pomežiknil je, si
prižgal pipo, pretehtal svojo misel in jo izbleknil:
»Hano bi bil vzel!«
Luda ga je pogledal kakor lev, ki ga je pičil sršen, da se je starec ves zmanjšal in da je momljal v strahu in zadregi:
»Saj nisem mislil tako. Starost je norost, saj veš, Luda. In beseda ni konj.«
»Pa je lahko slom,« je dejal Luda. »Posebno taim, kjer so jeziki daljši ko kravlji rep. Menda me razumeš?«
»Razumem,« je dejal starec. In potem nista več govorila o Malki in Hani.
Popoldan se je pričelo sejmišče prazniti. Ostali so le še tisti, ki so hoteli k litanijam, in tisti, ki so se napili im so pozabili na dom in na opravilo. Oni iz gorenjih krajev so se vračali domov preko Vipave. Starejši se v trgu niso ustavljali^ mlajši svet se je pa zatekel na ples. Med tistimi, ki so jih premotili glasovi godbe, je bil tud Luda. Že malo vinjen se je pridrevel s svojim vozom na Hrovatinovo dvorišče, spravil konja in se pomešal med pisano družbo fantov in deklet; moških in žensk. Preril se je do brjarja, se naslonil na ograjo in se zagledal v razposajeno vrvenje mladih parov. Tedaj se je privrtela mimo Hama in se ozrla naravnost vanj. Bila je rdeča kakor mak, divja in razgreta od plesa in njen pogled ga je zbodel kakor igla. Zrl je za njo. Požiral jo je z očmi.
»Vsa drugačna je kakor Malka. Njo bi bil vzel!« mu je zašumelo v ušesih, da se je ozrl okoli seibe, kakor bi iskal Erzeljčka, ki mu je bil to rekel v Logu. Toda Brzeljčka ni bilo. Bila je le njegova lastna misel, ki
mu je ponovila te grešne starčeve besede. Te misli se je prestrašil. Izvil se je iz gneče k pivcem, sedel za mizo in si naročil vina. Luda je pil, kakor bi hotel v vinu potopiti grešne misli, toda potopiti jih ni moge*
»Njo bi bil vzel!« mu je brnelo po ušesih.
»Molči, hudobec!« je siknil skozi zobe in iznova pfl-Hudobec pa ni umolknil. Z vsakim popitim kozarcem je postajal glasnejši in predrznejši.
»Taka je ta reč in nič drugačna,« mu je šepetal, Malka ni zate. Bolehna je, suha, grda in mrzla. Hana pa je zdrava, polna, lepa in vroča. Ona je smrt, ta ie življenje, mladost, veselje. He, kakor bonbonček je.«
»Kakor bonbonček, kakor sladek bonbonček!« je P d' trjeval Luda in pil.
Hudobec pa je nadaljeval:
»Malka ne bo dolgo, zato pazi, da ti Hana poprej zbeži. Zakaj si jo pehnil od sebe, bedak? K nji pojdi in si jo vzemi. Tvoja je!«
»Moja, moja,« je pritrdil Luda, kakor bi se prepira' s samim seboj. Dvignil se je in preril na brjar. Stopi' je h Hani, jo ujel za roko in zašepetal:
»Pleši z menoj!«
»S teboj?« se je zakrohotala Hana. »Kaj si že pd* zabil, da si mož?«
»Pusti neumnosti,« je prosil Luda.
»Zakon n je neumnost?« se je zakrohotala iznova.
»Ne obračaj besed!« je siknil Luda, jo prijel za obe* dve roki in se vsesal vanjo s svojim pijanim in pohot* nopoželjivim pogledom.
(Se bo nadaljevalo.)
ni k in odborniki Lija č e 1 h a r, Milena Petovar, Leon Erhartič, dr. Mihalič, dr. Pavlič, Ipavec, Prelog, Vidmar, Zivic, Rosina, Grgič, Zavodnik, Kuder, poročnik Ilič, Lapajne in Bošnjak ter namestniki: Milena Tušak, Paš, Gobec, inž. Šlajmer, Skaza, Ilich, Boštjančič, Kodr-man ml., Pirker, Peter Škofič, nadalje 3 revizorje in častno razsodišče.
Dobro uspeli občni zbor je zaključil br. starosta s pozivom na složno delo, ki naj bo v odgovor na vsq napade še večje in uspešnejše!
Smuški odsek Sokola matice ima svojo sejo jutri v sredo ob 20. uri v društveni šoli. Razen odsekovih odbornikov, ki naj zanesljivo pridejo na sejo, so vabljeni tudi vsi sodelujoči funkcionarji zadnje društvene tekme. Zdravo!
Iz vaditeljskega zbora Sokola Maribor III. Drevi prično vsi vaditelji in vaditeljice vaditi proste vaje za letošnji pokrajinski zlet v Ljubljani. Zato poziva načelnik vse telovadeče članstvo in naraščaj, da pride zanesljivo drevi ob običajnih telovadnih urah v društveno telovadnico na Zrinjskega trgu. — Zdravo!
Sokol Maribor III. Prva letošnja seja nove društvene uprave bo jutri v sredo Ob 20. uri v krčevinski šoli. Odborniki naj se seje sigurno udeleže, ker je na dnevnem Tedu nekaj izredno važnih točk! — Starosta.
Šport
Dvanajsti občni zbor »Peruna*
Včeraj dopoldne je imel klub kolesarjev in motociklistov »Perun« v restavraciji Narodnega doma svoj 13. redni letni občni zbor. Svoje veliko zanimanje za društvo so pokazali člani in članice z izredno veliko udeležbo.
Otvoril in vodil je občni zbor zasluženi in agilni predsednik društva gosp. Anton Hlebš. Najprej je pozdravil navzoče članstvo, župana občine Tezno gosp. Bezjatka, predsednika kolesarske pod-zveze g. Jakija in predsednika »Peni-
na« Tezno g. Kumerca. — G. Hlebš jev daljšem govoru podal smernice, ki so vodile klubovo delovanje v preteklem letu. Obžaloval je, da zaradi splošne gospodarske krize klub ni tako uspeval, kakor bi moral. Nato so posamezni funkcionarji podali svoja poročila o podrobnem delovanju. Namesto odsotnega tajnika je podal tajniško poročilo g. Hlebš. Klub šteje danes 70 aktivnih kolesarjev m 55 motociklistov. Število članstva je ostalo nespremenjeno, in sicer 254. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podala gdč. Vidičeva, je razvidno, da znaša premoženje kluba z inventarjem vred 10.100 Din. To dokazuje, da se je dobro gospodarilo. Dirkalni vodja g. Šibenik je v svojem poročilu naštel vse lanske lastne prireditve kluba in one, katerih so se udeležili klubovi člani. Vseh dirk so se z lepimi uspehi udeležili dirkači »Peruna«. Po kratkem odmoru so nato sledile volitve, in je bila izvoljena naslednja nova uprava: častni predsednik g. Ivan Kvas, predsednik: gosp. Anton Hlebš, tajnik Motoh, blagajnik Žerjav, dirkalni vodja Šibenik; odborniki: Jaki, ga. Švarcova, Starman in Kovač. Nadzorni odbor: Močivnik in Jellinek.
Nato je g. Kumerc referiraJ o delovanju tezenskega »Peruna«, in g. Črepinko o motociklistični sekciji.
Pri raznoterostih so spregovorili še gg. Kvas, Bačnik v imenu SK Železničarja, Bezjak, Jaki, ga. Švarcova in drugi. Nato je predsednik g. Hlebš zaključil občni zbor, ki je pokazal lepo harmonijo in navdušenost za kolesarski in motociklistični šport, kakršne bi si želeli v vsakem društvu!
Pričetek tekem FIS. Včeraj so se pričela v Inomostu velika smuška tekmovanja mednarodne smučarske zveze (FIS), in sicer tekmovanja v specialnem smuku. Start je bil na Glungezerju (2500 m), cilj pa v bližini mesteca Tulfeša. Višinska razlika je znašala 1700 m. Vremenske razmere so bile zelo neugodne, tako da je od 180 prijavljenih tekmovalcev startalo samo 94. Rezultati so bili naslednji: 1. Hans Hauser (Avstrija) v času 18:05.6, 2. Gustav Lantscher (Avstri-
ja) 18:07, 3. Zogg (Švica) 18:13.2, 4. Fenz (Švica) in Zingerle (Avstrija) 18:49.6, 5. Seelos (Avstrija), 6. Gaspero (Avstrija). Kot najboljši Nemec se je plasiral Hassel von Wenzel na 26. mestu, najboljši Američan Lindley na 29., najboljši Bolgar Jurdanov na 61., najboljši Avstralec Mit-chell na 63., najboljši Jugoslovan Praček v času 25:38 na 64. in Madžar grof Sza-pari na 67. mestu. Čarman (Jugoslavija) se je plasiral na 82. mestu, in sicer v času 31:07. Kopinšek in Kukovec pa nista
Najboljši teniški igralci Jugoslavije.
Pravkar je bil razglašen seznam najboljših teniških igralcev naše države in je vrstni red naslednji: Gospodje: 1. F. Kukuljevič, 2. F. Schafer, 3. F. Punčec, 4. Lj. Radovanovič, 5. I. Palada, 6. T. Kukuljevič, 7. Konjevič, 8. Jovanovič, 9. Radovič, 10. K. Friedrich. Dame: 1. Go-stiševa, 2. Ravnikarjeva Ljubljana), 3. Uzelčeva, 4. Maksimovičeva, 5. Blisova, 6. Kovačeva, 7. Nemirovska.
Katera država ima najboljše nogometaše? Francoski športni list »L’Auto« objavlja rezultat glasovanja o najboljših nacionalnih enajstericah sveta. Na prvem mestu se imenuje Anglija, ki je dobila 4700 glasov, na drugem sledi Avstrija s 3100 glasov, tretje in četrto mesto zavzameta Italija in Madžarska s 1500 glasovi. Nadalje sledijo:	Španija s 1400,
lija, 5. Madžarska, 6. Švica, 7. Češkoslo-škoslovaška in Nemčija pa s 1100. glasom. Na zadnjem mestu se imenuje Švica z 900 glasovi. Istočasno objavlja »Pesti Naplo« seznam najboljših evropskih nogometašev s sledečim vrstnim redom: 1. Avstrija, 2. Škotska, 3. Anglija, 4. Italija, 5. Mdžarska, 6. Švica, 7. Češkoslovaška, 8. Španija, 9. Holandska in 10. Nemčija. Značilno je, da v francoskih, kakor tudi v madžarskih listih Jugoslavijo sploh ne Imenujejo.
Nogonjetnl turnir v korist Pomožne akcije. Mariborski medklubski odbor LNP bo v nedeljo 12. t. m. priredil na igrišču ISSK Maribora nogometni turnir, na katerem bodo sodelovali vsi mariborski klubi. V primeru slabih vremenskih prilik pa se bo turnir odigral prihodnjo nedeljo.
Okultistična visoka šola v Berlinu.
V Berlinu pripravljajo načrt za usta* novitev nemške okultistične visoke šo* le. Na tem zavodu bi se znanstveno proučevala in razpravljala glavna področja okultizma, predavali pa bodo sami pri' znani strokovnjaki. V posameznih pa* nogah tegia nauka bodo predavatelji obravnavali predvsem nove metode, izva* jaill pa bodo tudi eksperimentalna raziskovanja. Predavali bodo o okultistični filozofiji in njeni uporabi v praktičnem življenju. Šola bo opremljena najmodernejše. Filmski seminar mesta Berlina je odstopil okultistom na razpolago svoje prostore. Kot glavna predavatelj in organizator bo fungiral znani berlinski okultist Maks Mocke, ki se je v javnosti že uveljavil s svojimi izrednimi zmožnostmi. Tečaji so razdeljeni na tri oddelke, in sicer na javne tečaje, zasebne in posebne tečaje., ki so rezerviram z3 majhno število posebnih izbrancev.
Einstein o poletu na Mars.
Kakor je znano, biva slavni fizik i* matematik Albert Einstein sedaj v Ame' riki, kjer ima v raznih mestih predavanja. Te dni je predaval v MVashingtot**1 in razlagal svoje prav utopistične nazore. Med drugim je rekel: »Ljudje bodočnosti bodo nedvomno zavojevali vse-mir. Prepričan sem, da bomo kmalu mogli leteti na Mars, samo nekaj bo neprijetno, da se ne bomo mogli več vrnit* na zemljo. Da bi mogla enotonska raketa, torej raketno letalo, doseči Mars» bi bilo potrebnih najmanj 20 ton eksplozivnega materiala. Za vrnitev na zemljo bi bilo potrebnih nadaljnjih 10 ton. toda tako ogromnega aparata zaenkrat še ni mogoče skonstruirati.
Trocki toži založnika.
Trocki je vloži! tožbo proti nekerri*1 madridskemu založniku, ki je izdal Leninovo biografijo in navedel kot avtorja Trockega. V tej biografiji se opisuje Lenin kot policijski vohun, neodkrit človek, slepar itd. Trocki je dal javno izjavo, da nima o tej knjigi niti pojma, da ni avtor te biografije in da je zato tožil založnika.
Mali o
Ramo
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. Weixl.
KOLESA. GRAMOFONE,
šivalne strole, otroške vozičke, popravlja dobro in po nizki ceni znana meh. delavnica J. Gustinčič. Lasten zavod za emajliranje in ponik-lanje
HRANILNE KNJIŽICE
za odstop vkniiženega dolga na posestvu išče Franc Pogorelčnik, posestnik. G. Vi-žinga, pošta Marenberg. 323
NAGELJČKE.
Šopke, vence. Kličite telefon 27-66 Jemec, vrtnarstvo. 179
Kupim	PRODAM »Universa! Schulz« automat-
PISALNI STROJ kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjen« na upravo »Večer-nika«. 423	sko tehtnico za 15 kg. belo. skorai novo. za polovično ceno, ter la čajno maslo po zmerni ceni (reflektiram na večji odjemV Naslov v upravi »Večernika«. 341
	
Prodam	PRODAM dobro ohrani, motorno kolo 350 ccm, za polovično cenilno vrednost. Ponudbe na upravo lista pod »2000 Din«. 371 ppnna m
SKORAJ NOV SMOKING za večjega, ne_ premočnega gospoda, za Din 400.— na prodaj. Naslov v upravi lista, 426	
NA PRODAJ omara za obleko in perilo v zelo dobrem stanju. Vprašati v Dr. Karl Verstovškovi ulici št 6, II. nadstr. vrata 19 193	več giasovirjev. kitar, citer, violin, lauto, fotoaparatov, mlečni posnemalnik, pohištvo obleke itd. po najnižji ceni. Grajska starinarna. Trg :vo-bode 1. 416
Stanovanie
ZASEBNO DVO- IN TRISOBNO STANOVANJE
s kopalnico in verando oddam. Vprašati Maribor, Smetanova ulica št. 54, v gostilni 406
Pouk
POMAGAJTE BREZPOSELNIM!
Uspešne instrukclje daje siromašen brezposeln učitelj-Cenjene ponudbe na upravo pod »Din 8.—«	190
Dve veliki Lutzovi peči
uporabni za pisarne, dvorane ali bančne piostore
ceneno na prodal
interesenti naj se zglasijo v upravi „Večernika“ dnevno med 0 in 10. uro.
Izdaja konzorcij »Jutra« .v, Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik; RADIVOJ RFHAR v. Mariboru, liska Mariborska tiskarna d.d., predstavnik
STAH&Q DETELA v Mariboru