PO ZAVZETJU SOMALIJE
so se z Bolgarijo pobotali, z Madžari pa še ne. — Obrambna zveza med USA in Kanado. — Churchillov ekspoze
Romuni
j rtron	.^r
[ Samo*
•>HOnCHOfiO ‘
BURU
V Ljubljani, 21. avgusta
Trije so glavni dogodki, ki karakte-rizirajo politični in vojni razvoj preteklega tedna: 1. angleški poraz v Somaliji, 2. sporazum med Romunijo in
MAI-NM
'ii/m-rieu
HAhOOOf
roUHAHf
OAntHO*
BEOGRAD
5AI&0M
DfnAriC
.uncjApun
ro/tno/iAMl
Pada nit
BALIK
0 BAtloKA
noeinr/1
FRANKLIN DELANO ROOSEVELT, predsednik Združenih držav.
Bolgarijo v Craiovi, in 3. zastoj pogajanj v Turnu Severinu med Romuni in Madžari.
Že v prejšnji številki smo napovedali verjetnost italijanske zmage v
/ MERILO 1:40.000 000
0 KRAKATAU <?
K dogodkom na Daljnem vzhodu: zemljevid francoske Indokine in druge evropske posesti v Vzhodni Indiji. (Za primerjavo razdalj in velikosti služi vrisani zemljevid Jugoslavije v istem merilu.)
Ob sklepu je Churchill primerjal sedanjo vojno z mogočnim tokom Misisipija; nihče na svetu ne more, a mi tudi ne želimo tega toka ustaviti. Dogodki morajo iti svojo začrtano pot; in ko bodo dozoreli do konca, bo prišel čas za srečnejšo bodočnost človeštva. Observer ,
pripravlja zaloge živeža ne samo za dežele, ki so danes pod nemško oblastjo, ampak tudi za Nemce same; ta živež bo vsem takoj na razpolago, ko bo konec sedanjega režima v Nemčiji. Dokler se to ne zgodi, Anglija ne bo opustila blokade in je tudi omilila ne bo.
O razčiščevanju razmerja med Romunijo, Bolgarijo in Ogrsko, t. j. o drugih dveh važnih dogodkih minulega tedna, pišemo drugod. Na tem mestu bi pripomnili samo to, da problem podonavske Evrope še zdavnaj ne bo urejen, tudi če se Romunija na obe strani pobota, Ta problem je akutno oživel lani, ko je Nemčija začela vojno s Poljsko; razgibal se je ob vkorakanju Rusov v beloruski in ukrajinski del Poljske; vrhunec je dosegel s kapitulacijo baltiških držav in z vrnitvijo Besarabije Rusiji. Toda ta vrhunec je bil le navidezen; plaz, ki se je začel valiti pred letom dni v tem delu Evrope, še zdaleč ni v dolini.
MACKENZIE KING, predsednik kanadske vlade.
britanski Somaliji, zato naših bralcev ta dogodek ni mogel presenetiti.
Italijani so se dolgo in temeljito pripravljali za ofenzivo v tem naj-
Četrti omembe vredni dogodek preteklega tedna je popustitev — naj-brže samo začasna — nemških letalskih napadov na angleško otočje in istočasna nemška proglasitev totalne blokade Anglije.
Nemški množinski letalski napadi na Veliko Britanijo so se nadaljevali skoraj ves prejšnji teden. Po nemških poročilih so nemška letala dosegla velik uspeh in zbila na stotine angleških aparatov. Angleška poročila govore obratno; po njihovih uradnih podatkih pride povprečno na pet nemških izgub samo ena angleška. Ruski vojaški strokovnjaki sodijo, da je razmerje približno 1:2 v korist Angležev.
Proglasitev nemške totalne blokade Anglije je bolj ali manj samo formalnega značaja. Dejansko se namreč ta blokada izvaja že vse zadnje mesece, posebno pa po vstopu Italije v vojno.
O napetosti med Italijo in Grčijo pišemo na drugem mestu, prav tako tudi o sestanku med predsednikom kanadske vlade Kingom in ameriškim prezidentom Rooseveltom in a skle-
Vrhovno sodišče ▼ Slomu, ki preiskuje vojne krivdo prejšnjih francoskih vlad. (Gl. članek v zadnji številki D. i.) N« «redi predsednik Caous, m skrajnji desnici pa vrhovni driavni pravdnik Cassagneau.
WlN8TON CHURCHILL, predsednik .britanske vlade.
Poštnina plačana v gotovini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cena 2 din
DRUŽINSKI TEDNIK
r
Leto XII.
Ljubljana, 22. avgusta 1940.
štev. 34 (566)
Bog ni v nasilju, ampak v pravičnosti.
Ruski rek
»DRUŽINSKI TEDNIK«
Izhaja ob Četrtkih. Crednlltvo la uprava v Ljubljani, Mikločlčeva 14/111. PoStnl predal St. 845. Teleton It. 33-82. — Račun poStae hranilnice t Ljubljani it. 16.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne (prejemamo. Za odgovor Je treba priložiti ta 3 din mamk.
NAROČNINA «/« leta n din, </• leta 40 din, Tte leto 80 din. V Italiji na leto 40 »r. T Franclji 70 frankov, v Ameriki !'/» dolarja. Drugod sorasmerno. — Naročnino le plačati vnaprej.
CENC OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (viSina 8 mm In Širina 65 mm) 7 din: v oglasnem delu 4'SO din.
V dvobarvnem tlaku oene po dogovoru. N otlce: btseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod Se posebej Pri večkratnem naročilu popust.
danes:
ALI N0STRADAM0VE PREROKBE DRŽE?
(GL str. 9)
V imenu 180.000 kolesarjev
Kolesarstvo se je v Sloveniji zadnja leta zelo razširilo. Statistika pravi, da imamo na področju Slovenije 170.000 do 180.000 koles. V Ljubljani odpade na vsakega četrtega prebivalca eno kolo, v Dravski banovini pa na vsakega sedmega. To je izredno veliko, če pomislimo, da je v letu 1929. bilo v vsej državi 72.326 koles, v Sloveniji sami pa 25.140.
Kakor vidimo, kolesarjenje v Sloveniji izredno hitro napreduje, tako da lahko računamo, da bo čez nekaj let sama Slovenija imela 250.000 koles.
S	stalnim naraščanjem števila koles se čedalje bolj širijo pritožbe, češ da so kolesarji odgovorni za veliko število cestnih nesreč. Te obtožbe so več ali manj neutemeljene. Res je, da po Ljubljani vidiš nekaj nediscipliniranih kolesarjev, po večini mladih nepremišljenih ljudi, toda teh ni veliko. Vsi drugi kolesarji se pa drže točno cestnega reda, vozijo počasi ln previdno.
Če greste kakšno nedeljo na izlet v bližnjo ljubljansko okolico, boste na cestah srečali veliko število kolesarjev. Srečali boste cele družine, ki se počasi in previdno vozijo na kopanje, ljudi, ki so daleč od tega, da bi povzročili kakšno nesrečo. Narobe, ugotovili boste lahko, da na cesti Ljubljana—Kranj drvijo nedisciplinirani avtomobilisti in motociklisti, posebno
v	večernih urah, ne spoštujejo cestnega reda in jim ni mar ne pešcev ne kolesarjev. Celo motociklisti so v nevarnosti pred avtomobilisti. Nič čudnega, če se pri teh dirkah zgodi ta ali ona nesreča.
Še eno vprašanje je, ki bi ga kazalo urediti, in to je vzgoja pešcev. Ko sem se te dni vozil s kolesom proti Bledu, sem v bližini Brezij prišel v nemalo zagato. Proti meni so hodili ljudje, po levi in desni. Meni nasproti je prihajal avto, prehiteti me je hotel avto, tako da sem komaj našel izhod iz lega mučnega položaja. Stopil sem s kolesa. Iz tega primera se jasno vidi, da lahko pride do nesreč tudi po krivdi pešcev, kajti ljudje se ne zavedajo, da je treba hoditi po desni in da takšen nered lahko povzroči marsikakšno nesrečo.
Kolo je postalo slovensko narodno vozilo. Število koles se bo od leta do leta večalo. Tudi nesreč bo čedalje več. Toda, če želimo nesrečam priti do živega, je treba še bolj budno paziti na motorna vozila in drakonič-no kaznovati vse tiste nepremišljene avtomobiliste in motocikliste, ki mislijo, da so ceste zgrajene za dirkanje, ne pa za urejen in discipliniran promet.
Toliko v imenu 180.000 kolesarjev.
Kronist.
Važni razgovori na Bledu
Daljnosežni ukrepi za povzdigo gospodarstva
Vlada hoče popraviti, kar je slabega, pri čemer bo predvsem upoštevala koristi skupnosti
Politični teJnilt
{ Sladkorja imamo dovolj. Finančna kontrola je ugotovila, da se pri nas ni bati, da bi sladkorja zmanjkalo, čeprav bodo zaradi kasne letine začeli sladkorno peso predelovati 20 dni pozneje kakor običajno. Po uradnih ugotovitvah so znašale zaloge sladkorja na dan 1. avgusta 1400 vagonov. Ker porabimo zdaj mesečno približno 800 vagonov, nam bo za 20 dni v septembru ostalo Se 600 vagonov sladkorja, 20. septembra bomo pa itak že dobili novega.
Skladišča za žito bodo zgradili po vsej državi. Na delu so že posebne komisije ki bodo nakupile potrebna zemljišča za gradnjo žitnih skladišč. Po vsej državi bodo zgradili okrog 90 takih skladišč, vsako za približno 60 vagonov žita. Skladišča bodo iz kamna in opeke, notranjost pa lesena. Gradnjo bodo oddali samo lokalnim podjetnikom, ki bodo morali ves gradbeni material ln tudi delovne moči dobiti v neposredni okolici, kjer bo stalo skladišče.
Izredno vrhovno sodišče za krivce francoskega poraza bo prav kmalu začelo poslovati. Na spisku oseb, ki bodo prišle na zatožno klop, najdemo Louisa in Henrija Rotschilda, poslanca Harrjrja Mayerja, bivšega ministrskega predsednika Daladiera, mnoge druge bivše ministre, od generalov pa tudi bivšega vrhovnega poveljnika zavezniških čet, Gamelina. Podpredsednik Petainove vlade, general Weygand, bo sodišču predložil vse podatke o slabosti francoske oborožitve. Gamelin živi zdaj na svojem posestvu v Dor-dogni in se pripravlja na zagovor. Pravijo da bo obtožil maršala Petaina, ki Je bil v kritičnem času šest let vrhovni inšpektor francoske vojake, da ni ničesar ukrenil, da bi odpravil slabosti v vojski, ki so pozneje ■povzročile poraz.
Naš vojaški ataše v Rusiji. Načelnik oddelka v glavnem generalnem štabu, generalštabu! polkovnik Žarko Popovič je bil imenovan za vojaškega, pomorskega in letalskega atašeja pri našem poslaništvu v Moskvi. Novi ataše
OKVIRJI
Ul
SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE.
KLEIN
LJUBLJANA, Wo/fova 4
Te dni je bilo na Bledu prav živahno. V »Toplicah« so se za nekaj dni zbrali ministri in se posvetovali o raznih ukrepih, ki naj bi naše narodno gospodarstvo postavili na bolj zdrave noge. Poudarjajo, da je te ukrepe narekoval trenutni položaj v Evropi. Beograjska »Politika« je o blejskih razgovorih priobčila obširen članek, ki iz njega črpamo najvažnejše odstavke.
Z raznimi ukrepi, ki so že v velja-
vi	in ki bodo še sledili, hoče vlada preprečiti neprijetnosti, ki utegnejo nastati. Vlada hoče predvsem popraviti, kar je slabega. V tem jo morajo podpirati tudi posamezniki. V delo mora priti več smisla, več reda, več načrta. Velikih političnih sprememb ni pričakovati, enako nobenih presenečenj. Zanesljivo je le eno, gospodarstvo bo moralo ubrati drugo pot, pri čemer bo pa država spoštovala zasebni kapital. Pri tem se ne sme pozabiti, da se kapital ni nakopičil samo po zaslugi njegovega lastnika, ampak tudi z žrtvami potrošnikov. Pri upravljanju gospodarskega življenja bodo zato predvsem upoštevali interese skupnosti, naroda kot celote. Z novimi ukrepi hočejo onemogočiti,
da bi razred, ki ima v rokah oblast, izkoriščal razred, ki ni na oblasti. Zato ne sme nikogar presenetiti, če se bo država pri izvrševanju ukrepov za skupno korist vmešala s strogim nadzorstvom. Tako na primer v razne industrijske panoge v svrho usmerjenja ln vodstva njih produktov, da bo to služilo javnosti v korist, ne pa, da hi bila odvisna od razpoloženja lastnika podjetja. Vse to bo izvršeno tako, da bo proizvajalec pravično nagrajen, potrošnik pa da ne bo oškodovan.
Eno izmed takih vprašanj, ki zadevajo najširše plasti naroda, je pobija-ne draginje. Lahko se zgodi, da bodo tudi pri nas nastale take razmere, da bo potrebno racioniranje. Na ta način bi se najlaže zajezilo pomanjkanje in draginja življenjskih potrebščin.
Najzanimivejša je preureditev Narodne banke. Po svetu sta dve vrsti emisijskih bank. Ena je državna (z Javno službo denarja, ki se zanjo v imenu naroda briga država), druga je liberalistično-kapitalistična (ima značaj delniških družb, ki marajo imeti neko samostojnost). Lahko se pa najde še drugačna' rešitev. Pri naši Narodni banki bo nekakšen kompromis med načelom podržavljenja in seda-
njo organizacijo Narodne banke, seveda na škodo delničarjev. Pri nas je v prometu 12 milijard dinarjev; to premoženje pa upravljajo delničarji, katerih delnice imajo nominalno vrednost le 180 milijonov dinarjev.
Glede javnih del bo vlada postopala širokopotezno. V ta namen bo razpisala notranje posojilo. Z javnimi de-
li	hoče predvsem pomagati siromašnim slojem. Načrt predvideva pridobivanje nove plodne zemlje, kar bo omogočilo končno ureditev agrarne reforme in pomnožilo pridelke. V poštev pridejo zlasti melioracijska dela na Moravi in Savi, da se odstrani nevarnost poplav, ki vsako leto povzroče velikansko škodo. Javna dela bodo obsegala tudi gradnjo vodovodov v suhih krajih in zboljšanje prometnih zvez. Za preskrbo pasivnih krajev bodo zgradili več silov in žitnih skladišč za shranjevanje rezerv.
TJvoženo blago se bo smelo prodajati samo po ceni, ki jo bo dovolila Direkcija za zunanjo trgovino. Pri industrijskih mlinih bo predpisan enoten način mletve moke. V kratkem je pričakovati spremembe odredbe o minimalnih mezdah in o reševanju sporov med nameščenci in podjetniki.
pozna Rusijo še iz predvojne dobe, ker je tam obiskoval vojaške šole.
Grška križarka potopljiena. Neznana podmornica je v grških vodah potopila drugo največjo grško vojno ladjo »Helli«. Podmornica, ki je bila ves čas pod vodo, je izstrelila tri torpeda. Eno je ladjo zadelo v sredino in se je kmalu potopila. Tako Angleži kakor Italijani so uradno izjavili, da v grških vodah tedaj ni bilo nobene njihove podmornice.
Naša pomožna vojska. Minister za vojsko in mornarico Je izdal naredbo, po kateri spadajo med obveznike pomožne. vojske vsi moški rojeni 1.1923. ali prej, dokler ne vstopijo v stalni kader. Dalje vsi nesposobni, ki plačujejo vojnico, a lahko izvršujejo lažja dela; vsi pred 1. 1889. rojeni do 65. leta starosti ako so sposobni ža telesno delo, in do 70. leta starosti, ako so sposobni za umsko delo. Naredba vsebuje še druga navodila, med drugimi tudi za ženske od 17. do 50. leta starosti, ki lahko opravljajo kmečka dela.
Angleška blokada je Franciji neprijetna je izjavil francoski zunanji minister Baudoin. Na Francoskem primanjkuje živil, od zunaj jih pa zaradi blokade ne morejo dobiti. Po nemških vesteh je francoska vlada dala angleški zagotovilo, da bo vsa živila razdelila med Francoze.
Spremembe v sovjetski vojski. Za prvega namestnika vojnega komisarja je bil imenovan dosedanji poveljnik moskovskega vojnega okrožja maršal Budjoni. šef sovjetskega generalnega štaba general Sapošnikov je zaradi rahlega zdravja odložil svoje mesto. Tudi njega so imenovali za namestnika vojnega komisarja, šef generalnega štaba rdeče vojske je postal general Mereckov, dozdaj poveljnik lenjin-grajskega vojnega okrožja.
Popolna nemška blokada Angleške. Nemška vlada je preteklo soboto napovedala popolno blokado angleškega otočja. Vse nevtralne države je obvestila, da veljajo vsi dohodi na Angleško za volna področja in naj zato svojim ladjam prepovejo, da bi plule
v	angleško-nemškem vojnem pasu. Ves ta pas je posejan z minami, nemška letala imajo pa nalog, da napadejo vsako ladjo na tem področju. Angleži so na to uradno odgovorili, da jih nemška blokada ne bo prizadela, ker razpolagajo razen s svojim še z 82°/» norveškega, 90*/« nizozemskega, 83'/• belgijskega in 60’/« danskega bro-dovja.
Sodišče za zaščito države je obsodi-
lo	italijanska državljana Antona Ivan-
čiča, mesarja iz Podbrda na 3 leta težke ieče, Ferdinanda Kravanjo, delavca iz Jesenic pri Gorici pa na 4 leta. Obsojen je bil tudi nemški državljan Alojzij Knez, šofer iz Mariazella na nemškem štajerskem na 5 let robije.
Obrambna zveza med Kanado in USA. Združene države in Kanada sta se sporazumeli, da si bosta v obrambi ameriške poloble vzajemno pomagali. Po sporazumu med prezidentom Rooseveltom in predsednikom kanadske vlade Mackenzieom Kingom bodo v kratkem ustanovili stalen odbor vojaških, letalskih in mornariških strokovnjakov obeh držav. Japonci pravijo, da pomeni ameriško-kanadska pogodba prvi korak za vstop USA v vojno.
O podporah rodbinam vpoklicanih je ministrski svet predpisal dopolnilne uredbe k že obstoječi uredbi o podporah rodbinam oseb poklicanih v vojaško službo. Po tem dopolnilu lahko predloži prošnjo za rodbinsko podporo tudi vojni zavezanec pri svoji vojaški
GrafoloSka pisarna
GLOBOČNIK FELIKS, frafolo* Ljubljana, Pražakova U se vljudno priporoča cenjenemu občinstvu
edinici. Prošnje mora vojaška edinica takoj poslati občini v kateri prebiva prosilec. Odbor za podpore mora že v treh dneh odločiti. Za počasno in nepravilno uradovanje so določene kazni.
Italijani zasedli angleško Somalijo. Maloštevilna angleška kolonialna vojska v Somaliji se ni mogla dolgo upirati napadu premočnih italijan. oddelkov, ki so razpolagali z dvema moderno oboroženima divizijama. Angleške čete so se iz vse dežele umaknile na ladje. Angleški uradni komunike pravi, da je zaradi prenehanja sodelovanja francoskih somalijskih čet postal položaj nevzdržen. Ker so čete potrebne drugod, so dobile povelje, naj se umaknejo. Na ladje so vkrcali skoraj ves vojaški material, kolikor ga niso mogli, so pa uničili. Italijanske čete so v ponedeljek popoldne vkorakale v glavno mesto Berbero. Italijani poročajo, da je pri zasedbi mnogo pomagalo njihovo letalstvo.
Racioniranje olja, sladkorja in mila. »Jugoslovenski kurir« poroča, da je v kratkem pričakovati racioniranje porabe olja, sladkorja in mila, ker se hoče onemogočiti, da bi to blago nekateri kopičili. Omejitev ne bo občutna.
Pogajanja Romunov z Bolgari in
Madžari. Kaže, da je bil med Romunijo in Bolgarijo v Crajovu že dosežen sporazum glede prepustitve južne Do-brudže Bolgarom. Večji del romunske vojske se je že umaknil v severno Dobrudžo. Napovedujejo, da bosta Romunija in Bolgarska sklenili pogodbo o nenapadanju in vzajemni pomoči, bržčas pa tudi pakt o trajnem prijateljstvu. Z Madžari se Romuni pogajajo v Turn Severinu. Madžari zahtevajo prepustitev 14 okrožij v Transilvaniji, Romuni so pa pripravljeni dati le štiri. Ker so Romuni izročili Madžarom nov predlog svoje vlade, so pogajanja prekinili. Dan prihodnjega sestanka še niso določili.
Letalski boji med Nemci in Angleži. Vse poslednje dneve so bili nad Angleško ogorčeni spopadi med nemškimi in angleškimi letali. Na obeh straneh so bile velikanske izgube. Nemško uradno poročilo pravi, da so Angleži od 8. do 18. avgusta izgubili 732 le tal, dočim zatrjujejo Angleži, da so samo od 18. julija dalje sestrelili 970 nemških letal. Po ruskih cenitvah je razmerje letalskih izgub 2:1 v korist Angleške, ker imajo Nemci kot napa dalci težji položaj.
Spor med Italijo in Grško. Zaradi potopitve križarke »Helli« je nastal med Grško in Italijo spor. Italijani odločno zanikajo, da bi njihova letala napadala grške ladje in pravijo, da je to zgolj angleška propaganda. Grkom očitajo, da služijo nekateri grški otoki Angležem kot oporišča njihove vojne mornarice.
Churchill je v torek govoril o položaju in rekel, da se je treba pripraviti na dolgo vojno. Izjavil je, da bo Anglija blokirala vse države, ki jih je Nemčija zasedla. Dejal je, da prihajajo iz Amerike velikanske količine orožja. Letalski napadi se bodo še stopnjevali. Od premoči v letalstvu bo bržčas odvisna odločitev v sedanji vojni.
Izpit za rezervnega majorja v pehoti je z odliko napravil znani vodja podružnice Bafe v Ljubljani g. Ignacij Kavec. K lepemu uspehu čestitamo!
V	Ljubljani so začeli graditi mineraloški institut, ki bo stal nasproti poslopja stare tehnike v Aškerčevi ulici. Gradbeno ministrstvo je za to zgradbo že dalo na razpolago 3,900.000 dinarjev in gradbeno podjetje Tomažič, ki je delo izlicitiralo, je že začelo kopati podstave.
Sodavica se je ▼ Zagrebu poeeni-
la, kar je prav nenavadno. Zagrebški gostilničarji so ustanovili zadrugo in tovarno sodavice in sklenili, da ji bodo znižali ceno s 6 din na 2 din. S tem so razbili kartel, ki je na račun prebivalcev zelo veliko zaslužil. Zagrebčani popijejo na leto okrog 1 milijon 800.000 steklenic sodavice in 2 in pol milijona steklenic mineralne vode.
Silna nevihta je divjala te dni nad Zagrebom in napravila v mestu mnogo škode. Strela je udarila v pošto na železniški postaji in uničila telefonsko napravo. Sicer so gasilci požar takoj pogasili, vendar je škoda kljub temu velika.
Iz Francije je prišel naš rojak Bogdan Petričič, doma pri Plitvičkih jezerih v Liki. V Franciji je s svojo ženo in sinčkom živel sedem let kot prevoznik v mestu Cliaumontu in si je pridobil nekaj premoženja. Ko se je začela vojria, je vse svoje imetje naložil na voz in odšel v domovino. Potoval je skozi Nemčijo in zdaj prišel v Maribor. Spotoma je morai prodati skoro vse svoje imetje in mu je ostalo samo nekaj obleke, voz in dva konja.
Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c. 15. (Telefon 43-82). Prijave novih učencev in učenk za šol. leto 1940/41. se že sprejemajo pismeno ali osebno v pisarni. Ravnateljstvo je izdalo za Enoletni trgovski tečaj (pravica javnosti) nove ilustrirane prospekte, ki jih pošlje na željo vsakomur brezplačno. Interesenti, pišite po prospekt in šolsko izvestje
50 siromašnih delavskih družin bo dobilo stanovanje ob Cesti v mestni log, kjer mestna občina ljubljanska zida 25 hišic za mestne reveže. Mestna občina bo skušala odpraviti vse barake iz gramozne jame za Bežigradom in bo siromake preselila v Trnovo, kjer zanje zida hišice. Zdaj je v delu že 10 hišic, vsaka z dvema stanovanjema; ostalih 15 bodo pa v kratkem začeli zidati, tako da se bodo brezdomci lahko še pred zimo vselili vanje.
33 novih delniških družb so ustanovili letos v naši državi. Po poročilih Narodne banke so te družbe ustanovili s kapitalom 83,526.000 dinarjev. 22 družb je povečalo svojo glavnico za 333.090 dinarjev.
V	Bukarešti bodo odkrili Meštrovi-čev spomenik romunskemu kralju Ferdinandu. Spomenik je 8 podstavkom visok 22 metrov, sam podstavek pa 12 metrov. Vlit je iz brona in tehta 26.500 kg. Spomenik so vlivali v Zagrebu in so ga že pred tremi mer seci poslali na treh vagonih v Buka«, rešto, kjer ga bodo le dni svečano odkrili.
Obeta se nam slaba vinska letina, ker že nekaj let ni bilo tako slabega pridelka kakor letos. Ostra zima je zapustila v vinogradih hude sledove, Mnogi vinogradniki niso hoteli obdelovati vinogradov, češ da trta itak ne bo obrodila. Mnogo škode je po vinogradih naredila tudi peronospora in obilica dežja. Slabi izgledi glede nove le.ine so povzročili znatno podražitev starega vina. Vinogradniki v Sloveniji zahtevajo za stara navadna vina na debelo po 4 do 7 din, a njih zaloge so pa zelo majhne. Medtem ko se v Sloveniji dviganje cen komaj opaža, se v drugih predelih zmerom bolj dvigajo. V Dalmaciji vinogradniki upajo, da se bodo cene dalmatinskim vinom povišale, ker v tujini veliko povprašujejo po njih. Cene se sučejo med 3'25 din in 6 din. V Banatu pa cene vinom že 15 let niso bile tako visoke kakor letos. Vino prodajajo po 3 do 10 din liter. V Srbiji so še precej velike zaloge vin, vendar cene niso posebno trdne. Najboljše so na smederevskem tržišču.
Listek „Družinskega tednika**
Njegovega imena nikoli ne omenjajo
Japonski cesar ni samo poglavar države, temveč je država sama. V nobeni državi tradicija ne igra tako velike vloge kakor na Japonskem in vsak pravi Japonec veruje, da cesar ni samo vladar, temveč je tudi pra-
vi	bog.
Cesarju izkazujejo izredne časti. Videlo ga je pa le majhno število njegovih podložnikov. Kadar se vozi po mestnih ulicah, spuščajo ljudje zavese na oknih, zapirajo okna, tisti ljudje pa, ki so v tem trenutku na ulici, ponižno gledajo v tla.
Nihče ne sme cesarja gledati z višine, celo v pravem smislu besede ne Zato stolpa, ki so ga začeli graditi na novi policijski zgradbi v Tokiu, nikoli končali niso. Izkazalo se je namreč, da bi bil višji od cesarskega vrta. Noben Japonec ne bo imenoval svojega cesarja po imenu. Japonec sploh nerad razpravlja o svojem vladaTju, če ga pa že prisilite k temu, ga bo omenjal kot »prestol« ali pa »sina nebes«.
Cesar Hirohito je stoštiriindvaj-1 seti vladar dinastije, ki vlada Japon- j ski, od njene ustanovitve. Rodil se je leta 1901. v Tokiu. Šolati se je začel na Japonskem, pozneje je odšel pa v Evropo, da bi svojo izobrazbo končal Ko mu je leta 1922. oče zbolel, je postal regent, o božiču leta 1926. pa je zasedel prestol.
Rodbina cesarja Hirohita pozna vse svoje direktne prednike 2600 let nazaj. Zgodovina te dinastije se začenja 600 let pred Kristusom, ko je prvi cesar, Džamu, ustanovil državo. Odtlej so bili japonski cesarji vseskozi direktni potomci te dinastije. To do neke mere lahko pojasnimo z naravno plodovitostjo Japoncev, do neke mere pa s tem, da imajo pri Japoncih adoptirani otroci iste pravice kakor zakoniti otroci, rojeni v zakonu. Tako so moški nasledniki zmerom zagotovljeni.
Ce se govori o vztrajnosti dinastije, se nam bo čudno zdelo, da je nikoli niso pahnili s prestola. Dogajalo se je, da so bili cesarji nekaj stoletij samo lutke v rokah vojske ali plemstva j toda nihče se nikoli ni drznil, da bi pahnil s prestola dednega vladarja, ne oziraje se na to, koliko
•	je bila zmanjšana njegova oblast.
Ta nenavadna moč, ki jo uživa japonski cesar, se da razložiti z narodno vero. Šintoizem je osnovan na spoštovanju prednikov in domoljubju. Po narodnem verovanju so vsi Japonci potomci boginje sonca in po
tem takšnem predstavljajo veliko rodbino, ki ji načeluje sam cefsar. V japonskih svetiščih je osemdeset milijonov bogov. Vsakega vojaka, ki je padel v bitki, njegova rodbina obožuje in ga ima za neko svetinjo.
Cesar danes stanuje v notranjih prostorih dvorca Kiudža, prav v središču prestolnice. To je ena najbolj slikovitih zgradb na svetu. Obdaja jo skrivnostnost, kakor se spodobi za nadzemeljskega vladarja, ki v njej stanuje. Cesarjevo bivališče je obdano z globokimi jarki, v katerih so krasni vodometi. Na drugi strani jarkov se dviga debel granitni zid, dolg več ko dve milji. Za tem zidom so vrtovi in sadovnjaki, v središču pa stoji dvorec. Samo tisti, ki so dobili posebno vabilo, smejo vstopiti skozi vhod.
Cesarjeve dolžnosti so tradicionalne. Enaindvajsetkrat na leto se udeleži verskih ceremonij, enkrat na leto pa mora prisostvovati versko-do-moljubni svečanosti, ki jo prirejajo poleg oltarja Jasukunija v spomin vojakov, padlih na bojišču. Razen tega kdaj pa kdaj nadzoruje vojsko in mornarico.
Navadno vstaja ob šestih zjutraj in zgodaj hodi spat. Ne kadi in ne pije alkoholnih pijač. Zdaj je zdrav čeprav je bil v otroških letih in v mladosti bolj rahlega zdravja. Dobro igia golf in tenis,' odlično plava in iezdi. Je pa nenavadno kratkoviden.
Nikoli ne obleče dvakrat ene in iste obleke ali istega kosa perila. Kadar odhaja iz svojega dvorca, se pelje v limuzini kostanjeve barve — barve, ki jo upoiablja samo cesarjeva rodbina. Med njegovo vožnjo policija temeljito poskrbi za njegovo varnost pred napadi. Vse ulice, ki križajo njegovo pot, zapio z zapornicami, in vse hiše, mimo katerih se mora peljati, pazljivo preiščejo.
2e v mladosti je Hirohito dokazal, da je odločne narave. Leta 1921., ko je odšel v Evropo, da bi končal svoje študije, je prekinil 2500 let staro tradicijo. Bil je namreč prvi član svoje rodbine, ki je zapustil svojo državo. Cesar je resen človek. Ljubi znanost. Posebno ga zanima biologija morja, njegov najljubši posel je pa fotografiranje. Veliko tudi bere o umetnosti in politični ekonomiji in vse, kar
o	teh rečeh tiskajo v tujini, kakor tudi o drugih, mu redno pošiljajo.
Počasi, toda silno oprezno poskušajo prebiti cesarjevo »neosebnost« in ga napraviti za običajno »človeško« bitje v očeh njegovih podložnikov. Teoretski je najbogatejši človek v svoji državi, ker je vsa Japonska njegova. Po zakonu je vsa država njegova last, toda tega zakona ne izvajajo.
Se v enem pogledu je Hirohito najnenavadnejši cesar, ki je kdaj sedel na kakem prestolu: oženil se Je namreč z iiubiienim dekletom.
22. VIIL1940,,
»DRUŽINSKI TEDNIK
ž
11J|(|T|1| Iffllf avtor ^Učbenika iirijeijl" sprejema dnevno v rlHKIlli nU J V hotelu »Metropol" Ljubljana, od 16. do 18.
Na vrhu Ojstrice se je zastrupil Zagrebčan Sava Velič, prokurist. Našli bo ga drugi turisti in o tem takoj obvestili reševalno postajo. Poleg nezavestnega Veliča, ki je kmalu izdihnil, so našli prazno steklenico, v kateri je bila strupena tekočina in poslovilno pismo za starše in izvoljenko. V smrt je šel zaradi nesrečne ljubezni.
S klobasami se je zastrupila vsa vas Mokrin v Banatu. Prebivalci te vasi so pri mesarju Gjuku Gjukanovu kupili klobase in že -po treh urah začutili bolečine v želodcu. Ker so sko-ro y vsaki hiši jedli te klobase, je dozdaj že 31 bolnikov v bolnišnici Oblasti so ugotovile, da je mesar kupil 260 kil debelo svinjo, jo zaklal in jo potem, ne da bi jo dal pregledati, prodajal ljudem. Ker je bila svinja zastrupljena, so seveda tudi ljudje oboleli. Mesarja so zaprli.
Drabej Med orlom ia divjim petelinom ao pred nedavnim opazovali ljudje v Stahovici pri Kamniku. Iz gozda je nenadoma priletel divji petelin, preganjal ga je pa mlad orel. Petelin se je zaletel v kozolec, kjer se je hotel skriti; pri tem je pa tako nesrečno zadel s perutjo, da si jo |e zlomil in padel na tla. Prav ko se je hotel orel spustiti k njemu, so prihiteli ljudje in orla preplašili. Divjega petelina je lovski zakupnik zaprl v kletko. Pravijo, da se mu je zlomljena perut že skoro zacelila in se je Čisto privadil doma« hrani. Njegova usoda je zdaj v rokah lovskega ču-vaja.
Medvedi im volkovi napadaj« živino
v okolici Kotor VaroSi in prizadevajo tamkajšnjim kmetom veliko škode. Te dni so kmetje priredili na medvede in volkove lov in ustrelili dva volkova, medvedi so pa srečno odnesli kožo.
Pod vlak je prišel trgovec Anton Mehmedovič iz Brodskega Drenovca na postaji Kapela—Batrina; lokomotiva mu je zdrobila glavo, da je bil takoj mrtev.
V Mostarju bodo zgradili največje skladišče za ato. Vanj bodo lahko shranili 500 vagonov hrane, ki je namenjena za daljše transporte. Mostar i« glavno mesto Hercegovine, pole« tega je pa gospodarsko središče pa-
lesom proti Zagrebu in se na ovinku pri Podsusedu zaletel v skupino ljudi, ki so se mu nalašč postavili čez cesto. Ker Štandelcer v zadnjem hipu ni mogel vozil zavreti, je padel z glavo ob cestni tlak in se tako poškodoval, da je že čez nekaj ur izdihnil ; Njegov spremljevalec se je samo močno poškodoval, pač se je pa smrtno; ponesrečil tudi eden izmed ljudi, ki * so Štandekerju zastavili pot.
Uvoz rjavega premoga in lignita se bo prepovedal, ker je v Jugoslaviji;; dovolj ležišč in rudnikov rjavega pre moga in lignita. Izkoriščanje naših;; rudnikov zadostuje vsem potrebam domače uporabe. Dovoljen bo samo uvoz premoga in koksa visoke kalorične moči, kakor je bilo doslej.
15 milijonov din bo stala nova bolnišnica, ki jo grade v Cetinju. Delo lepo napreduje in prva dela bodo že letos končali.
[vsem ljubiteljem foiogmfue?,^™.
1. Beptembra bodo slovesno odprli in blagoslovili novo planinsko pot na Ojstrico. Pot bo držala iz Loga reke doline čez Škrbino in po severovzhodnem delu Ojstrice na vrh. Trasiral jo je Andrino Kopinšek, po njem se bo imenovala Kopinškova pot.
Novo postajo Otoče-Brezje so v nedeljo svečano odprli in blagoslovili. Svečanosti je prisostvovalo veliko število uglednih gostov z banom dr. Natlačenom na čelu. Postajo je blagoslovil knezoškof dr. Gregorij Rožman. Po opravljeni blagoslovitvi so se gostje in vsi navzočni romarji napotili na Brezje, kjer so prisostvovali službi božji na prostem.
;Nov natečaj
.Družinskega tednika"
sivnega področja, v katerem primanjkuje hrane. V “Mostarju bodo v kratkem postavili tudi moderno hladilnico za sadje in drugo hrano, ki se lahko pokvari.
1,500.000 dinarjev kredita je dovolil finančni minister za preselitev vasi Vitojevcev, ki je dozdaj ležala ob Savi v jugovzhodnem Sremu in jo je Sava stalno poplavljala. Po vzgledu Sremske Rače, ki so jo pred kratkim zaradi stalnih povodnji preselili na drug kraj, bodo zdaj tudi Vitojevce preselili. V ta namen je petrovaradin-ska občina že dala na razpolago primeren prostor. Na tem mestu so zdaj postavili že več novih hiš, izkopali so pa tudi že nekaj higienskih vodnjakov, tako da bo prav kmalu vsa vas stala na drugem prostoru.
V Beogradu grade zavod kneza Pavla za proučevanje raka, v katerem bo prostora za 150 bolnikov. Zavod je zdaj že pod streho in ga bodo v kratkem začeli tudi znotraj izdelovati.
Zgradba bo najmodernejša te vrste v
vsej južni Evropi; v njej bodo posta-* Slika je danes postala sestavni del vili močne generatorje za terapijo,t časopisa. Če prelistavate stare časo-oddelke za obdukcijo, radiografijo,\pise j- predvojnega časa in jih pri-\\ fotografiranje, več moderno urejenihf rjate s časopisi naših dni, vidite," laboratorijev, dve veliki operacijski\da je sUka dobivala od leta do leta,'-dvorani in dve predavalnici. Zavodmesca do mesca čedalje boljše in;; bo obenem ustanova za teoretsko t uglednejše mesto v časopisu. To ni znanstveno proučevanje raka, pa tudi * nii črnega, kajti ena sama slika najmoderneje urejena klinika lahko pove več kakor tisoč besed, zdravljenje te bolezni.	|	>Druiinski tedniu se je že od ne_
V tričlansko družino se je zaletel Z kdaj zavedait da mora biti slilca med tovorni avto avtomobilskega podjetni- Z fjsfodločujočimi činitelji, ki seka Kovača na Ljubljanski cesti pred\stavljajo vsebino lista. Tudi mi smo Tržičem. Voznik tovornega avtomo-S^ ieta do leta dajali kar največ in bila je izgubil oblast nad krmilom in*.j,se več prostora in besede aktualnim, zapeljal naravnost v družino Toneta Z zanimivim, slikam in tako kar se da Jermana, mojstra pri tvrdki Peko. ^nazorno seznanjali naše bralce z vse-' ■ Avto je Jermanovo ženo in njegovojwj perečimi dogodki v tujini. petletno hčerko v loku vrgel na trav-| >Družitlski udnik< stopa ^ ko-ruk, kjer so obležali težko ranjeni.Z afc Mje Na-a ^ • da pridruii. Hči ima prebito lobanjo, zato so jo Z	elikam 0 tujini
takoj prepeljali v bolnišnico, Tone Jer-|tafaj zanimiv€ slike ^	krajev*
man ima večkrat zlomljeno desno no-Z . Ljubljane, iz Slovenije, iz vse Jug figo in je ves pobit po glavi njegova Z j^ Ro ^ f0 sklenai, je veljala zena ima pa precej hude notranje	mieel
vsem našim prijate-skodbe.	*	-	-	-	-	- -	• •	*	-
S kolesom se je zaletela v avto^	obračamo	se	torej	do	vseh,
služkinja Manja Tonijeva izLjubljane. |J*.	2	odprt;mi	o6mii,;
Ijem dobre, sodobne, zanimive foto-
Iz Mravljetove gostilne se ie z ^OTl'\pe^0na°koksu ali v avtomobilu, int TOsto^^se zalete^v^vto^^rfe^ravl*^?0
takrat privozil mimo Avto je nesreč-	^	J	zanimivo*
nico vrgel v loku s kolesa, da je pri-* - ‘ 1 letela z glavo na cestni tlak. Marija Tonijeva si je prebila lobanjo in se tudi pozneje v bolnišnici ni zavedela.
Zdravniki imajo le malo upanja, da bi ji rešili življenje.
625.000 dinarjev je ukradel neznan ; tat v Osijeku v hiši veletrgovca Bele Bukvanda. Tat je odnesel 450.000 dinarjev gotovine, ostalo pa v dukatih in italijanskih lirah.
800 novih poslopij so zgradili v zadnjih osmih letih v Nišu, iti je eno naj-' ’ bolj napredujočih mest v naši drža v L Samo v teku letošnjega leta so zgradili kar 75 poslopij. Ker grade največ hiš v okolici Niša, ne pa v njegovi sredini, ima Niš veliko bodočnost.
V Beograda bodo ustanovili zasebno nemško gimnazijo, ki bo imela pravico javnosti. Odprli jo bodo z začetkom šolskega leta. Letos bo odprt samo prvi razred.
Zgradili bodo posebno bolnišnic« za kaznjence in aretirance in pravosodni
Za nas je na primer zanimivo, če', I pes in mačka jesta skupaj iz iste posode, če živita v prijateljstvu, kajti, znano je, da se pes in mačka po navadi postrani gledata, če ne še kaj hujšega. Zanimivi so dalje vsi kul-', I turni, socialni ali gospodarski do-9 godki v našem javnem življenju, n. pr. odkritje kakšnega spomenika, prihod kakšne ugledne osebnosti, dalje razni športni dogodki, rekordi, razne tekme, nesreče — skratka vse večje in značilnejše novice s katerega koli področja, razen vojaških zadev.' j Kakšna mora biti slika, da je pri-;; merna za objavo?
Slika mora biti ostra, ujeta kar se da od blizu, t. j. iz daljave enega,:; treh ali petih metrov. Najbolje bo,'; le si boste ogledali slike v našem Ji-,; stu. Videli boste, da so vse fotografi-' ; rane od blizu, kolikor se pač da. K ; sliki nam prosimo priložite kratek, Potočili jedrnat in natančen popis dogodka,
neki svečanosti v Tokiu je spoznal Princeso Nogako, nenavadno lepo mlado dekle. Toda čeprav je plemiškega rodu, ni članica slavne rodbine Fudživare, ki je po tradiciji edina yredna, da si cesarji iz nje izbirajo žene. Kljub vsemu je Hirohito še enkrat prelomil tradicijo in se oženil s kneginjo Nogako.
Cesarski par ima šest otrok. Najprej so se rodile štiri deklice in vsak Japonec si je globoko oddahnil, ko ie izvedel, da je peti otrok deček, ^o je prestolonaslednik Tsugu. Po običajih ne sme prestolonaslednik, ko dopolni tri leta. nič več živeti skupaj s svojimi starši. Mladi prestolonaslednik živi zdaj s svojo babico, cesarico-materjo Sadako.
Čeprav ima japonski cesar dosti večje pravice kakor kateri koli drugi ustavni vladarji, ne sodeluje v Politiki Ničesar ne naredi osebno, laponski ne vlada cesar, temveč vladajo ji v imenu cesarja. Zato je nspeh vsake politične skupine odvi-Sen od tega. kakšno je njeno razmerje do vladarja. Japonski je izde-*al ustavo princ Ito s sodelovanjem starega Bismarcka. Ustava je takšna, “a lahko postane cesar, če si zaželi, absolutni diktator Japonske.
Doslej Hirohito še ni storil kaj podobnega. Cesar je država. On predstavlja državo in prepušča drugim, a jo upravljajo v njegovem imenu.
•lllustrert Familieblad*, Oslo.
minister je že odobril zato posebne, ;ki ste ga fotografirali. Skušajte opi-kredite. To zgradbo bodo začeli gra-' [sati dogodek tako, da boste v tem poditi že letos in jo opremili z vsemi Jptsu dobili odgovor na tale vpraša-potrebščinami in pripravami, kolikor mogoče higienično. Pravosodni minister je odobril tudi kredit za postavitev posebnega paviljona pri bolnišnici za duševne bolezni v Toponici. Tu bodo preiskavali duševno stanje raznih zločincev.
V Trbovljah m čutili pred nekaj dnevi potresne sunke, ki so trajali vso noč. Prvi se je začel okrog pol 23 in je bil najmočnejši. Zadnji pa, ki so ga Trboveljčani začutili proti jutru, id bil več močan.
Neznan nasilnež mrcvari živil« in ji para trebuhe po podgorskih vaseh v novomeškem okraju. Doslej je opravil svoje delo v Selu pri Stopičah v šmihelski občini pri posestniku Francu Turku, kjer je preparal trebuh telici in ovci. Pri posestnici Mariji Novakovi je pa trem ovcam razparal trebuh. Orožniki so na delu in neznanega zločinca zasledujejo.
Za vse šene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10'— zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po lastnih dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do t najfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in barske pijače ter razne druge domače in tuje specialitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena in deklel To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. Nakažite din 10'— na račun Poštne hranilnice št. 14.259 ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine prosto. J. K. knjižna centrala, Ljubljana, Dvofakova 8.
okolici. Med nevihto je padala tudi toča, ki je naredila mnogo škode po hišah in polju. Uničeni so skoraj vsi poljski posevki in tudi sadje. Strela je udarila v steber električne napeljave, tako da je ostalo mesto brez luči. To_ je v letošnjem letu že tretja elemen-;; tarna katastrofa v Travniku iu njego-f vi okolici.	;
Silno neurje je divjalo okrog Viro-I vitice v Slavoniji in napravilo kme-; tora ogromno škodo. Med nevihto je; udarila strela v gospodarsko poslopje: nekega kmeta, ki je zgorelo z dvema: konjema vred. Nekemu drugemu kme-: tu je spet treščilo v hlev, kjer so spali • trije otroci. Dva sta bila hudo ranjena, tretjega je pa strela ubila. Posebno hudo je besnela nevihta v okolici Subotice, kjer je uničila vse poljske pridelke.
Velike ljudi je ranil vol, ki so ga mesarji peljali v klavnico, pa se jim je v zadnjem trenutku iztrgal, divjal po ulicah Zenice celi dve uri in puščal za seboj nešteto ranjenih ljudi. Po večini so se ljudje zatekli v bliž-: nje hiše; nekatere pogumne, ki so ga hoteli ustaviti, je pa vol vrgel na tla. Celo vlak ga ni ustavil; vol je na postaji ranil nekaj ljudi, ki so izstopili iz vlaka. Sele, ko je vmes posegla policija, so vola ukrotili in ubili.
Donebnieo r Sarajevu so v nedelj« svečano odprli vpričo številnih predstavnikov banovine in vojske. Doneb-nica ima devet nadstropij in je last Železničarske kreditne in nabavljalne zadruge. V njej je veliko lepih in modernih prostorov.
Prvo tovarno nmetnili tekstilnih vlaken dobimo v Novem mestu. Industrijsko podjetje »Novobor« je dobilo koncesijo, da sme izdelovati umetna tekstilna vlakna, tako imenovano sta-nično ali lesno volno. To bo prva tovarna v naši državi, ki bo izdelovala umetna vlakna.
Kraljica Marija j« botrovala deveti hčerki siromašnega dnevničarja Gju-re Budinekega iz Subotice. Budinski ima zdaj devet otrok in vse so hčere. N j. Vel. kraljico Marijo je zastopal major Ivan Snur. Dekletce je dobilo pri krstu ime Marija Olga.
Osebne vesti j i
V Ljubljani: g. Jože Vetrovec. pravni referent O UZD, in gdč. Ane ta Vidoviče va; dr. Albin Sedej, sreski Hvinoadravnik v Črnomlju, in gdč. Tatjana Vrankovi-čeva iz Črnomlja; g. Cene Mihelak,
n ja: kdo, kaj, kje, s čim, zakaj, kako' bančni uradnik, in gdč. CitaBreclje-^ ; in kdaj.	‘	"
Priložite tudi film, ker ga borno morebiti potrebovali zaradi povečave, po uporabi ga bomo takoj vmilu S prijemali in objavljali bomo pred-:
] | rsem slike o dogodkih, ki niso bile, še nikjer drugje objavljene. Slike bomo honorirali po vrednosti, ki jo bo-',
[do imele za list. Za vsako sliko, objavljeno v našem tedniku, boste dobili SO, SO ali 100 dinarjev, kolikor'
< jo bomo pač ocenili. S tem odkupom, pride slika z vsemi avtorskimi pravicami v izključno last »Družinskega tednika«. Pod vsako sliko bomo tudi napisali avtorjevo ime. Vse filme, kt jih bomo objavili, pa tudi Ust«, let jih bomo zavrnili, bomo vrnili tor ;najhitreje.
Torej na delo t Vsakdo ima zdaj ;priložnost, da ujame na film dogodek, ki bi utegnil zanimati slehernega bralca Družinskega tednika. Film,
',sliko in kratek opis dogodka pošljite na naslov: Uredništvo ,Družinskega tednika‘, oddelek za slike, Ljubljana, poštni predal 345.
Uredništvo »Družinskega tednika«.
V Grafanih nastaja hrvatsko filmsko mesto, kjer bodo naši domači strokovnjaki filmali ne samo za domačo uporabo, temveč tudi za izvoz. V ta namen so zdaj v Gračanih kupili neko viloi, okrog katere se bo začelo razvijati pravo filmsko mesto. Filmali bodo pred vsem prizore iz hrvatske zgodovine. Zdaj filmajo prizore Oreškovič-Asidevega »Zmagovalca«. Nastopalo bo med drugimi 4.000 jezdecev hrvatske kmečke zaščite. V načrtu imajo tudi film o Matiji Gubcu.
Z motornim kolesom se je smrtno ponesrečil 271etni Ivan Staudeker iz Maribora. Peljal se je z motornim ko-
va; dr. Marijan Brecelj, odvetnik v Ljubljani. In gdč. Ančka Mele-Levar-jeva, članica ljubljanske drame; g. Božo Hladnik, tehnik pri Bat'l v Borovem, in gdč. Neilka SlovSeva; g. Adalbert Božič, šolski upravitelj v Radečah pri Zidanem mostu, in gdč. Frančiška Kofaltova, učiteljica iz Svibnjega. Na Brezjah: g. Niko Slapar, šolski upravitelj v Smledniku, in gdč. Iva Volčev*, učiteljica v Smledniku; g. Martin Janiek, prometnik na Vrhniki, in gd& Anica Pufegova iz Poljčan. V Mariboru: g. Ernest Gaber, zasebni uradnik, in gdč. Frančiška Kodrova. zasebna uradnica; dr. ..Kari Piko, zdravnik, in gdč. Jožica •iKoflerjeva. V Slovenski Bistrici: g. Dragan Gavrilovič, artilerijski poročnik, in gdč. Pavla Prekova, učiteljica meščanske šole. V Ločah pri Poljčanah: g. Martin Grum, občinski tajnik v Ločah, in gdč. Marija Ojsterškova. Bilo srečno!
Umrtl ao: V Ljubljani: Marija Erjavčeva; Jakob Bucik, višji policijski stražnik I. razreda v pokoju; Josip Pretnar; Mihael Dolžan, posestnik in prevoznik; 601etni Josip Rus, trgovec in posestnik; Ivan Baznik; Franjo Krašovec, narednik vodnik I. klase [Hi vojnem odseku Direkcije dr-, žavnih železnic; Amalija Lavričeva.!
V Celju: Pavel BoSnik; 7lletni Fra-; njo Natek, poštni ravnatelj v pokoju; in posestnik. Na Bledu: TOletni, Matevž Ulčar, posestnik in trgovec.:
V Zamostecu: 381etni Lojze Cvar,; lesni trgovec. V Loki pri Z»gor-; j u: 801etni Alojzij Kovač, rudarski. nameščenec v pokoju. V Ml s H n j u :: Marija Aberškova. V Mariboru:: 7lletni Ivan Pajk, preglednik linanč-; ne kontrole v pokoju; ISletna Marija Lesjakova; 651etna Roza PaskoUova.
V Grižah pri Celju: 501etnaJo-žefa Krašovčeva. VSlamnl vasi: Alojzij V ran čar, trgovski sotrudnik.
V Zagradu pri Celju: 751etna Neža Tratnikova. V Murski Sobo-t i : TTletni Anton štefančec. V P t u -j u: Milan Vuga, veletrgovec. Naše sožalje!
Posebno pazite kaj bolnik pije!
Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane!
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češ če našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci
P ospekle in vsa potrebna navodila joille tratiš ia z meljem
Uprava zdravilnega kopaliiia
SLATINA RADENCI
ZRCAL
na&A dni
Za vsak prispeven v lej rubriki plačamo 20 din
Pretirana ljubezen do psov
Ravnatelj nekega zagrebškega podjetja ima dva psa. Tema dvema »ljubljenčkoma« posveča takšno pai-njo, da je to posebno za današnja Sase nerazumljivo in vredno, da pride v javnost.
Ljubezen do psov je danes zelo razvita, vendar ima pa tudi ta svojo mero. *Ljubljenčkoma< tega zagrebškega podjetnika, ki jima človek ne more takoj ugotoviti prave pasme, je živinski zdravnik priporočal veliko hoje in gibanja na svežem zraku. Ker pa ravnatelj nima toliko časa, da bi se vsak dan po več ur sprehajal z »ljubljenčkoma« po svežem zraku, je za to najel posebno gospodično. Ta — prej je bila otroška vzgojiteljica — dobiva mesečno 1.600 dinarjev plače, stanovanje, hrano in obleko in je menda bolj zadovoljna kakor v vseh prejšnjih službah, kjer je imela manjšo plačo.
_ Kljub skrbni negi mlade vzgojiteljice je pa pred kratkim eden izmed obeh psičkov zbolel. Seveda je ravnatelj takoj poklical najboljšega pasjega zdravnika in mu potožil svoje' gorje. Zdravnik je psa pregledal in ugotovil, da bi psičku mogla pomagati samo zdravilna voda v Karlovih Varih. Že tri dni pozneje je vzgojiteljica odpotovala z bolnim psom v Karlove Vare in ostala tam šest tednov. Zdaj se je s psom vrnila in njegov gospodar je z največjim veseljem spoznal, da je njegov >miljen-ček< spet zdrav in krepak. >Kurat v Karlovih Varih ravnatelja ni stala nič več ko 25.000 dinarjev.
Tisoči in tisoči ubogih ljudi si kaj takšnega niti v sanjah ne morejo misliti. Pes je pa marsikomu vcS vreden kakor sočlovek.
Zagrebački list — Zagreb.
Splošno znane šentjernej8ke dirke!
Veseliš se lepega dneva, pelješ s« do Novega mesta, kjer te 4e čaka avtobus, da te pelje v Šent Jernej. Če ti ne prija dopoldanski, imaš na razpolago še dva popoldanska avtobusa. Problematičen je pa povratek. Zvočnik na dirkališču napove točen odhod prvega avtobusa, ki bi moral pripeljati posetnike dirke na postajo za povratok v Ribniško dolino. Odhod vlaka je ob 18. uri. Sediš v avtobusu ves nervozen, ker vidiš, da je že pot šestih minilo, avto je pa še zmerom na mestu. Rečeš prijazno splošno znanemu šoferju, naj se požuri, sicer bomo zamudili. To nič ne zaleže. Ponoviš, takrat te pa nahruli: »Če so vam pa tako mudi, si vzemite taksi, nam se ne izplača peljati, če ni avtobus poln.« Drugih lepih izrazov niti ne omenjam. Pripomnim le to, da je odpeljal z dirkališča 10 minut pred 18. uro in kljub drvenju in kršitvam predpisov pripeljal četrt ure po odhodu vlaka na cilj.
Prizadeti si potem pač lahko privoščijo še prenočitev v hotelu in pričakajo jutmjega vlaka ter morebiti še zamudijo uradne ure in to vse zaradi egoizma in svojevoljnosti brezobzirnega avtoprevoznika.
Tako se pospešuje tujski promet na Dolenjskem!	S. V.
Moderni svet
Na cesti sem opazila premožno gospo, ki se je strašno jezila na priletno ženico, ker se ni pravočasno ognila psičku, katerega je gospa vodila na vrvci, da je moral stopiti v lužo in bil ves umazan.
Svetovala bi tej gospe, da naj v ; bodoče svojega ljubljenčka	zapre	v
; škatlico, potlej bo	varen	pred ma-
; deži tega sveta.	P. A,
Foto A. Zavre telička, je ka-
ši te dni šel proti večera mimo mskega gledališča v Ljubljani, si >1 prav nenavaden prizor. Dva di-i sta si v veselje mimoidočih kraj-. počitnice na takle akrobatski in ran način, kakor vidite na sliki.
Marsikdo ne ve, da se Winston Churchill, predsednik angleške vlade, v svojem prostem časa vneto bavi s slikarstvom in — zidarstvom. Ko je pred kratkim nadzoroval utrdbena dela na južnem Angleškem, je lastnoročno pomagal navadnim zidarjem pri delu.
se ji je posrečilo, da je z robec iz ust. S stolom se Je naporom podrsala do tele zobmi privzdignila slušalko, druge roke je potem zavrte najbližje policijske stražnic šala policijskemu uradniku i v kakšnem položaju je. Ra
Foto Dolenc, Novo mesto
Radodarna štorklja
Trojčki v novomeški bolnišnici
Družina banovinskega cestarja Klemenčiča v Hrušici se je čez noč pomnožila za tri člane
Novo mesto, avgusta.
Pred dvema tednoma je iskala zavetja v novomeški bolnišnici porodnica gospa Ana Klemenčičeva, žena banovinskega cestarja Klemenčiča v Hrušici. Porod, ki ga je pričakovala, je bil osmi, vendar se ga je nekoliko bala, ker ji je mož prerokoval, da bosta dvojčka, to napoved je pa potrdil tudi zdravnik, ki jo je preiskal.
Gospa Klemenčičeva je bila tedaj še mati petih otrok, trije so ji pa že bili umrli. V današnjih dneh življenje velike družine ni lahko; zato je mati vse do zadnjega dne pred porodom opravljala težka dela. Zadnji dan je še oprala vso žehto za družino, potlej se je pa napotila v bolnišnico.
»Ko mi je gospod zdravnik dejal, da bosta dvojčka,« pripoveduje gospa Klemenčičeva s smehljajem na obrazu, »sem se nekoliko ustrašila. Lahko
mudil in je tehtal najmanj, namreč 1 kilo 80 dek.
Na občinskem uradu za Šmihel-Sto-piče so očetu povedali, da je ban dr. Marko Natlačen obljubil, da bo šel vsem trem fantkom za botra; najmanjšega so v sili krstili za Cvetka, druga dva pa pozneje za Martina in Mihaela. Gospoda bana je pri krstu nadomestoval okrajni načelnik Vidmar iz Novega mesta.
Klemenčičeva družina se je torej čez noč pomnožila za tri člane, tako da je zdaj vseh otrok osem. Do rojstva trojčkov so bila doma štiri dekleta in en sam fant. Deček je ob odhodu matere v porodnišnico dejal: »Le glej, da boš kupila fanta, žensk je že tako dosti pri hišil« Ko so mu povedali, da je dobil tri bratce, je zavriskal, češ, zdaj bo pa pri nas vsakih pol, deklet in fantov. Vsa druži-
duš*, znaša število novorojencev le 9'68 "/»# (t. j. na 1000 faranov se je rodilo samo 9‘68 otrok).
če hočeš dobiti pravilno predstavo o padanju nativitete (števila rojstev na vsakih 1000 prebivalcev), moraš vedeti, da se je po cenitvi števila prebivalcev ob koncu leta 1934. v naši banovini rodilo na vsakih 1000 prebivalcev 31 otrok! — In kaj so očetje onih 25 otrok? Po vsakomesečnih p ročilih župnega urada v »Križu« skoraj sami ljudje z minimalnimi dohodki...	a+b+c
* po Krajevnem leksikonu« iz leta 1937., str. 480.
Gospa Ana Klemenčičeva z nekaj dni starimi trojčki v novomeški bolnišnici
si mislite, kako sem pogledala, ko je za dvema priromal še tretji, toda hkrati sem se ga takoj razveselila. Drugi dan me je prišel mož obiskat. Ko je videl dva koška pri moji postelji, mi pravi: ,Vidiš, kaj sem ti rekel!' Jaz sem pa kar lepo molčala. Ko pa stopi k meni, odgrnem odejo in pokažem še tretjega. Kar zamižal je, toda takoj se Je opogumil in se razvdselil: ,Če jih preživljamo pet, bomo jra še tri,’ je dejal. ,Bog daj, da bi le živeli!' Tudi jaz tako pravim.«
Tako je govorila mati, ki je rodila že enajst otrok. Čeprav trojčki niso zelo krepki, je vendar upati, da bodo ob skrbni zdravniški negi ostali živi. Porod je bil kajpak težak in je mater hudo izmučil. Prvi otrok se je rodil v nedeljo zvečer ob devetih; tehtal je 1 kilo 95 dek. Drugi je priromal uro pozneje in tehtal kar 3 kile, tretji, naj šibkejši, se je še za uro za-
Srebrn dež
Moskva, avgusta.
V vasi Meščeri blizu mesta Pavlovska v Ukrajini so pred kratkim kmetje doživeli veliko nevihto. Med gosto točo, ki je padala precej časa, so kmetje opazili, da so zrna podobna ribjim luskinam, in se za to tudi pozanimali. Nekaj takšnih svetlih zrn so nalovili in si jih potem, ko so se stopila, ogledali. Pri tem so našli prav zanimive stvari.
Ko se je toča raztopila, so v njeni sredini našli srebrne kovance. Na eni strani teh kovancev je bila slika viteza s kopjem, na drugi strani pa napis: »Veliki knez Mihael Pedorovič Ruski«. Nekaj takšnih kovancev so potem poslali v moskovski muzej s prošnjo, naj jim pove, kako so ti kovanci prišli na nebo in od tam padli na zemljo.
V moskovskem muzeju so dognali, da so ti kovanci kopejke iz konca 16. In iz začetka 17. stoletja. V srednji Rusiji imajo teh kopejk še danes veliko po muzejih, pa tudi po zasebnih hišah. Ko so pa raziskovali, kako so te kopejke prišle v oblake in potem spet padle v obliki toče na zemljo, so imeli veliko posla. Najverjetnejše izmed vseh dozdanjih dognanj je še to, da je ciklon v bližini vasi Me-ščere odkopal iz zemlje zakopan zaklad samih kopejk. Voda in veter sta potem kopejke razmetala na vse strani in nekaj teh je vihar zanesel visoko v oblake. Odtod torej nenavaden srebrn dež, ki so ga prebivalci vasi imeli za pravo čudo.
Tosco filma j o
Rim, avgusta.
Te dni so v Rimu začeli filmati znano Puccinijevo opero Tosco. Režijo so poverili nemškemu režiserju Karlu Kochu, ki je doslej režiral že več kulturnih filmov.
Zunanje slike tega filma bodo fil-mali na Kapitolu in v palači Pamese, ki jo je zgradil Michelangelo, Za film •o seveda izbrali Puccinijevo glasbo.
nica je vesela tega božjega blagoslova, čeprav je življenje v tej draginji zelo trdo. In tako je družina Klemenčičeva vnovič potrdila staro resnico, da skromen človek ne gleda, ali so pri hiši ena lačna usta več ali manj, najmanj pa v njegovi družini. In takšne klene družine so najboljši temelj vsakega naroda,
Število rojstev v novomeški župniji
V statistiki za leto 1939., objavljeni v 1. številki X. letnika cerkvenega mesečnika »Križa«, ki ga izdaja mestni župni urad v Novem mestu, beremo na 5. strani, da se le leta 1939. rodilo v novomeški župniji 335 otrok, izmed njih jih je pa le 25 od mater pristojnih v novomeško župnijo — vsi drugi so bili iz raznih drugih župnij (matere so se bile zatekle v novomeško žensko bolnico). Ker pa ima novomeška župnija (ne občina!) 2582
Najhrabrejša Američanka
Newyork, avgusta.
Najhrabrejša Američanka je baje Elizabeta Ebnerjeva, ki je s svojo hrabrostjo in prisebnostjo spravila pod ključ dva gangstra.
Elizabeta je strojepiska v pisarni neke velike newyorške draguljarne. Nekega dne proti poldnevu, ko je bila v trgovini sama in je mirno tipkala, sta v trgovino vdrla dva gangstra. Dobro sta vedela, da je lastnik trgovine na popotovanju, knjigovodja bolan, drugi uslužbenci so pa že odšli domov. Elizabeta je imela ključ blagajne shranjen v predalu svoje mizice. Vlomilca sta se s samokresoma v rokah postavila pred Elizabeto in zahtevala ključ blagajne. Elizabeta je predobro vedela, da bi Jo vsak odpor stal življenje; zato je mirno izročila ključ z besedami: »Blagajna je v sosednji sobi.« Ko sta imela vlomilca ključ v rokah, sta Elizabeto privezala ji zamašila usta z robcem, odšla na delo.
Medtem ko sta imela vlomilca delo pri blagajni, se je pogumna Elizabeta obupno borila z vezmi. Po hudi borbi je z roko vzela z velikim in z S prstom številko stražnice in sku-dopovedati, ko je
položila slušalko na telefon, sta se gangstra vrnila s svojega posla. Nebrižno sta odšla iz trgovine in se niti zmenila nista za zvezano strojepisko. Ko sta pa odprla vrata na cesto, sta od presenečenja odskočila. Pred vrati so ju' čakali stražniki s strojnimi puškami. Vlomilca sta bila tako presenečena, da se niti braniti nista utegnila in že sta bila zvezana.
Seveda so za Elizabetino hrabrost takoj izvedeli po vsej Ameriki in so jo krstili za najhrabrejšo Američanko. Poleg tega ji je dal njen šef veliko denarno nagrado in jo poslal na zaslužene počitnice.
Umetnost zase
čikago, avgusta.
V čikagu je pred nekaj dnevi umrl znani ameriški industrialec in večkratni milijonar Oliver Stokes. Ko so po pogrebnih svečanostih odprli njegovo oporoko, so njegovi sorodniki s strahom spoznali, da je izredno čuda-;ška. Pokojnik je namreč v svoji opo-
Nekaj dni potem, ko je gospa Zavretova iz Bitenj prodala telička, pila dva prašička in ja dala v isti kot, kjer je poprej ležal teliček. Zjutraj, ko je prišla v hlev, ja je dobila pod kravo, okrogla kakor dva sodčka — nič čudnega, saj sta posesala dobrih pet litrov kravjega mleka. Ko so opazovali, kako prideta prašička, sicer dobro zaprta, do krave, so videli, da ** je krava trudila več ko eno uro s glavo in rogovi, da je odmaknila zapah. Ko so ji prašička vzeli, je tako milo mukala kakor za teličkom.
roki zahteval, naj vse njegovo premoženje podeduje tisti, ki bo njegovo oporoko v eni uri najbolje ponaredil.
Sorodniki so kajpak skušali prehiteti drug drugega v ponarejevalski umetnosti. Ste čez poi ure je pokojnikov nečak oporoko tako dovršeno ponaredil, da so drugi sorodniki takoj obupali. Ko je sodišče nečakov rokopis pregledalo, mu Je takoj priznalo, da je zelo vešč ponarejanja, in mu je vse pokojnikovo premoženje tako rekoč padlo v roke. Drugi sorodniki so ostali zaradi čudaškega pokojnika brez dediščine.
Ta nenavadna oporoka je dvignila v vsej Ameriki, posebno pa v čikagu, veliko prahu.
Tožba zaradi stiska roke
Stockholm, avgusta.
Mlada Aliče Jansenova je po več letih srečala na cesti nekega svojega prijatelja iz mladih let, kapitana Christiana Stevansa. Vesela mu je ponudila svojo nežno roko v pozdrav. Kapitan, močan mlad mož, ki ga je srečanje silno razveselilo, je krepko stisnil dekletu roko. Tedaj je mladenka od bolečine zavpila. Mladenič ji je namreč tako krepko stisnil desnico, da se ji je prstan na roki globoko zadrl v meso in jo ranil.
Kmalu je dekletu otekla roka, nastopilo je zastrupljenje krvi in mladi Aliči so morali zdravniki odrezati dva prsta. Zdaj so dekletovi starši kapitana tožili in zahtevajo za svojo hčer precejšno odškodnino. Kapitan se sicer izgovarja, da je vsemu kriv samo Alicin prstan, ki ga je nosila na roki, vendar mu to prav nič ne pomaga. Povedal je, da se je v Alico takoj na prvi pogled zaljubil in da jo hoče zdaj vzeti za ženo. Mladenka pa noče o tem ničesar slišati, ker noče brutalnega moža.
Kako se bo tožba zaradi enega mega stiska roke končala, ugiba ves Stockholm.
Zbirka predmetov v krokodilovem želodcu
London, avgusta. Lovci na krokodile so včasih zelo prenesečeni, ko krokodila oderejo in mu pregledajo želodec, V njem najdejo pogosto cele zbirke najrazličnejših predmetov, ki jih celo krokodilov želodec kljub svojim močnim mišicam ne more prebaviti.
Pred nedavnim so neki lovci v jeze-tu Tanganjika v srednji Afriki ujeli posebno velikega krokodila. Ko so ga odrli in mu razparali želodec, so našli v njem mnogo zanimivosti: celo mošnjo angleškega denarja, 18 kamnov različne velikosti, več steklenih okraskov in nešteto živalskih okostij. Lovci so takoj uganili, da je bila mošnja denarja nekoč last nekega živinskega trgovca, ki se mu je v jezeru prevrnil čoln, sam je pa postal žrtev požrešnih krokodilov.
Čudno je, da tako velike in težke stvari krokodilovemu želodcu nič ne škodujejo in mu ne zmanjšajo teka.
Lovci lobanj na filipinskih otokih
London, avgusta.
Po vesteh, ki so jih te dni prinesli angleški časopisi, je neko divje pleme na Filipinih spet izvršilo veliko klanje. To divje pleme, ki je bilo nekdaj na Filipinih zelo razširjeno, je pomorilo že nešteto mirnih prebivalcev. Njihova vera jih uči, da morajo zbirati lobanje ubitih ljudi.
Zdaj so na Filipinih našli strašno razmesarjena trupla devetih katoliških misijonarjev, ki so jih divjaki iz plemena Albilavcev ubili. Njihove lobanje so vzeli s seboj, trupla so pa pustili na mestu. Angleška oblast se proti tem divjakom že dolgo bojuje, tako da se je njihovo število zdaj že
znatno zmanjšalo. Danes jih na Filipinih živi samo še kakšnih dva tisoč.
Pred nedavnim je to pleme kar tri tedne prirejalo krvave plese in mirni prebivalci otokov so se s strahom zapirali v svoje koče. Celo angleški vojaki so se jih težko ubranili. Angleške oblasti se zdaj trudijo, da bi to krvoločno pleme čim prej popolnoma iztrebile.
Rooseveltov sin je postal ravnatelj filmskega podjetja
Newyork, avgusta.
Najstarejši sin Franklina Roosevelta, prezidenta Združenih držav, je pred kratkim menjal svoj poklic. Do-zdaj je bil osebni tajnik svojega oče-
roto a. Kern večeru mimo Ljubljani, si Dva di-
če
dramskega videl prav jaka sta si v šala počitnice na tvegan način, kakor vidite na
ta v Beli hiši, zdaj je pa postal ravnatelj znanega ameriškega filmskega podjetja Metro-Goldwyn-Mayerja.
Najstarejši Rooseveltov sin je velik dva metra in zelo lepo razvit. Ima. široka ramena in je zmerom kar najelegantneje oblečen. Po svoji zunanjosti je bolj podoben svoji materi, zato ima pa svoje duševne zmožnosti po očetu.
V filmskem podjetju je kar kmalu dosegel velike uspehe. Generalni ravnatelj Metro-Goldwyn-Mayerja Je mladega Roosevelta sprejel samo zaradi njegovih duševnih zmožnosti, ne pa morda zaradi njegovega imena iu prejšnjega visokega položaja.
Tudi ribe se boje vojne
Stockholm, avgusta.
Ob jugozahodni švedski obali so ribiči zadnje čase nalovili velike množine rib. Ker takšnih množin rib že dolga leta v teh krajih niso zapazili, sklepajo, da so se ribe z obal, koder divja vojna, preselile v mirnejša morja.
švedski ribiči seveda to izrabljajo i® vozijo včasih z lova po cele tone
Redek zakonski jubilej
Stoletnica poroke najstarejšega bolgarskega para
Mož je star 122 let, žena pa 120
Vama, avgusta.
Bolgarski listi so te dni obširno poročali o najstarejšem zakonskem paru, ki živi v bližini Vame. Sodar Vladimir Popov in njegova žena sta pred nekaj dnevi svečano proslavila lOOlet-nico svojega zakona.
Ko so ljudje izvedeli o tem nevsakdanjem jubileju, so od daleč in blizu drli k njima. Vladimir Popov je vse svoje obiskovalce sprejemal z nasmehom na ustnicah in jim predstavljal svojo ženo. Pripovedoval jim je, da se v vseh dolgih letih svojega zakona z ženo niti enkrat ni resno sprl. Potem je najstarejši mož na Bolgarskem na željo vseh pripovedoval, kako sta
v zakonu živela, da sta še danes srečna. Takole je povedal:
»Ako hoče biti človek v zakonu srečen, mora biti zmerom zvest. Poleg tega mora biti mož resnoben in ne sme pijančevati.« Izkušeni zakonec je dejal, da v teku svojega zakona niti enkrat samkrat ni zavil v gostilno, pa tudi kadil ni nikoli. Svoje nauke je končal z besedami: >Najin zakon je bil nad vse srečen, čeprav sva z ženo siromašna, sva bila vse svoje življenje zadovoljna s svojo usodo.«
Bolgarski listi so tudi poročali, da sta najstarejša bolgarska zakonca stara skupaj 242 let. Mož je star 122 let, žena pa 120 let.
Komar izdal tatico demantov
Capetown, avgusta.
Zena nekega višjega uradnika v mestu Johannesburgu v Južni Afriki je vsak dan nosila svojemu možu kosilo. Mož je bil v službi v neki tovarni za brušenje demantov In so njegovo ženo vsak dan strogo preiskali, ko je odšla iz tovarne. Pri njej pa nikdar niso našli nič sumljivega.
Nekega dne je pa ostro nadzornikovo oko opazilo, kako ženi tega uradnika leze komar po desnem očesu, ne da bi ga od podila. To se mu je čudno zdelo. Preiskal je ženo še enkrat in zapazil, da ima stekleno oko. Tedaj šele se jc zavedel, da ima pred seboj spretno taiico demantov, ki je v svojem votlem steklenem očesu lahko nosila, ne da bi bil kdo opazil, demj&ite iz tovarne.
Stvar je prišla pred sodišče in tam so ugotovili, da se je njen mož z njo Poročil samo zaradi njenega umetnega očesa, ker si je tako priskrbel lepo premoženje.
Električno drevo
Kalkuta, avgusta.
Med najnenavadnejša drevesa na svetu lahko po pravici štejemo »električno drevo«, ki uspeva v srednji Indiji. Listi tega drevesa so zelo občutljivi in tako nabiti z elektriko, da človeka, ki se jih dotakne, prešine elektrika. Na železno iglo deluje to drevo celo na razdaljo 200 metrov in jo privlači. Električna napetost tega nenavadnega drevesa se pa v teku dneva menja. Opoldne ima v svojih listih največ elektrike, opolnoči pa najmanj. Na tem drevesu ne živi nobena ptica, Pa tudi žuželke se ga skrbno ogibljejo.
V	slabem vremenu elektrika na tem drevesu nekoliko popusti.
Drugo čudežno drevo pa raste v nepalskih pragozdovih. Tam bi lahko opazovali, kako drevo drugega dobesedno požre. To drevo imenujejo domačini »sajmal«, po naše bi se reklo volneno drevo. Seme tega drevesa navadno prenesejo ptice na drugo drevje. Tu obtiči v precepu kakšne veje in vzkali. Potem požene koreninice in se zakorenini v veje ali deblo tujega drevesa. Iz teh koreninic kaj kmalu zraste deblo, ki se veča in spet poganja nove koreninice, tako da je staro drevo v nekaj tednih čisto prepreženo
s koreninami in vejami zajedalca. Staro drevo se potem kmalu posuši, na njegovem deblu pa bujno požene »saj-mal«. To drevo ima svetlikajočo se gladko belo skorjo.
Epidemija očesnih bolezni v Palestini
Jeruzalem, avgusta.
Sveta zemlja Palestina že tisočletja boleha za hudimi očesnimi boleznimi. 2e za časa Kristusa je v Palestini vladala epidemija očesne bolezni, kateri seveda tedanja medicinska znanost ni vedela pomoči niti izvora. Za to bolezen zdravniki še do danes niso mogli najti uspešnega zdravila, čeprav za njo boleha nešteto prebivalcev. Ljudstvo zato trdno veruje, da je njihova zemlja prekleta in morajo ljudje to kletev prenašati v obliki strašnih očesnih bolezni.
Zdravniki se na to ljudsko praznoverje sicer ne ozirajo in že sto- in stoletja raziskujejo to nenavadno očesno bolezen. V Jeruzalemu so že davno sezidali veliko kliniko samo za očesne bolezni, kliniko, v kateri zdravijo samo najboljši strokovnjaki. Ta klinika se imenuje »Klinika sv. Ivana« in ima nekaj tisoč postelj, ki so vse zasedene. Samo v drugi polovici preteklega leta ao v Palestini zdravili zaradi očesnih bolezni 21.382 bolnikov. To je brez dvoma svetovni rekord v tem pogledu. Po najnovejših podatkih je zdaj v Palestini kar 230.000 bolnikov. To je za tako majhno deželo, kakor je Palestina, zelo veliko. Med temi niso všteti tisti, ki se zasebno zdravijo, če bi tudi te prišteli, bi število bolnikov gotovo naraslo na 300.000 bolnikov. Največ bolnikov z očesnimi boleznimi jie v Palestini takrat, kadar vlada velika vročina in je hrana vsaj za siromašne jše zelo slaba.
Tri milijone dinarjev je zapustil psom in mačkam
Newyork, avgusta.
Pred nekaj dnevi je v ameriškem mestu Saint-Anthonyja v Texasu umrl bogati tovarnar Sam Carlton. Mož je bil vse življenje velik prijatelj psov in mačk, zato je v svoji oporoki zapisal vse svoje premoženje — okrog tri milijone dinarjev — mestni občim, da bo skrbela za štirinoge brezdomce. Sam Carlton je v oporoki določil, da
mora mestna občina zgraditi za pse in mačke poseben park, kjer bodo živali uživale popolno svobodo in bodo preskrbljene za vse življenje. Ko so prebivalci Saint-Anthonyja izvedeli za to nenavadno oporoko, so se takoj razdelili v dva tabora: eni so bili oporoke veseli, ker se bodo tako odkrižali mačje in pasje nadloge, drugi pa mislijo, da bi bilo mnogo bolje, če bi občina denar uporabila za bolnišnice in za mestne siromake.
Ker z oporoko tudi bogataševi sorodniki niso zadovoljni, ne vemo, ali bodo mačke in psi v Saint-Anthonyju res dobili svoj dom ali ne.
Že 50 let goji šport
Leskovac, avgusta.
Gospod Boris Nepokupnoj je učitelj telovadbe na gimnaziji v Leskovcu in šteje že 55 let, čeprav mu tega nihče ne bi prisodil. Njegov obraz je še zmerom mladostno svež, hoja lahkotna, telo pa gibčno.
Gospod Boris Nepokupnoj sam pravi, da se ima za svojo mladostno prož-r ist zahvalti samo športu, ki ga goji že 50 let. Vso zimo se smuča v okolici Leskovca, poleg tega z lahkoto preskakuje visoko napeto žico, teče, plava, veliko hodi, vsak dan se koplje v mrzli vodi, meče disk in vso zimo spi pri odprtem oknu. Razen tega je izvrsten sabljač in vsako zimo vodi tečaj sabljanja.
Vsake šolske počitnice Nepokupnoj prav svojevrstno preživi. Nekako 20 km od Leskovca je v Vujčanskih planinah zgradil lično »vilo«. Hišica ima eno samo sobo in stoji v najnedostopnej-šem gozdnem predelu te planine. V to sobo je postavil posteljo in druge najpotrebnejše stvari. Sem prihaja tudi med šolskim letom ob prostem času. Srečen je, kadar zjutraj lahko opazuje sončni vzhod in megleno morje, ki se razprostira v dolini.
Gospod Boris Nepokupnoj že 50 let goji šport in mu je do danes ostal zvest. 2e s svojimi petimi leti se je začel športno udejstvovati. Leta 1912. je sodeloval celo na četrti olimpijadi v Stockholmu. Takrat je v sabljanju dobil prvo nagrado. Poleg tega je dobil tudi nekaj nagrad v teku na 1500 metrov in v skokih v višino do 1,72 m.
Danes je torej gospod Boris Nepokupnoj star 55 let. Zmerom je vesel in ni bil nikdar resno bolan. Ne škodujeta mu niti mraz niti dež. Prepričan je, da se ima za svojo utr je-nost in za svoje zdravje zahvaliti samo zmernemu športu, ki ga goji vse svoje življenje.
Največji mož na svetu umrl
Newyork, avgusta.
Robert Wadlov, velikan, ki je meril v višino kar 2,63 m in je bil baje največji človek na svetu, je te dni umrl v Manisteeju v ameriški državici Michiganu.
Wadlov je bil star šele 22 let, zbolel je pa 4. julija pri neki zabavi, ki jo je priredilo mesto Manistee. Mož se je moral zaradi svoje ogromne teže — 245 kil — opirati na palico. Na tej zabavi se je pa po nesreči s palico ranil v gleženj. Nastopilo je zastrupljenje krvi in zdravniška pomoč mu ni nič pomagala. Zdravniki so trdili, da mladeniču prav zaradi njegove obilnosti niso mogli pomagati. Tako je pred kratkim umrl.
Otrok je našel dragocen prstan
Lausanne, avgusta.
Prebivalci švicarskega mesta Lausanne so se pred kratkim zelo razburili, ker se je bila dveletna hčerka nekega odvetnika skrivnostno izgubila. Vsa zgodba se je pripetila takole:
Vzgojiteljica je peljala dveletnega otroka dr. Mayerja na sprehod po mestu. Odšla je v neko pekarno in hotela kupiti otroku rogljičkov. Med tem časom je pustila otroka v vozičku samega na cesti. Ko se je pa čez nekaj minut vrnila, jo je čakalo veliko presenečenje. Na oesti je našla prazen voziček, otroka pa ni bilo nikjer. Vsa prestrašena je mislila, da gre za zločin, in je dogodek prijavila policiji ter sporočila otrokovemu očetu, kaj se je bilo zgodilo.
Otrokov oče je takoj po radiu razglasil, da bo dobil tisti, ki otroka najde, 1000 frankov nagrade; kmalu je bilo vse mesto na nogah in iskalo otroka. Vsi so mislili, da so jo ugrabili gangstri.
Drugi dan popoldne je pa neki delavec v parku nedaleč od mesta zagledal malo Agato, ki se je plazila po travi. Ko je srečni najditelj to javil dekličinemu očetu, je ta s policijo prihitel na mesto, ki ga je bil delavec opisal, in tam res našel svojo hčerko. Takoj ko jo je ugledal, se je silno začudil. Dekletce je nosilo na prstu velikanski briljantni prstan. To je očeta še bolj zmedlo, šele pozneje so dognali, da je bilo skrivnostno izgi-njenje zelo preprosto in se mali Agati ni prav nič hudega primerilo.
Dekletce je bilo med tem, ko je njena vzgojiteljica kupovala v pekarni, zlezlo z vozička in se splazilo na bližnjo travo, kjer je zagledala nekaj bleščečega. Ko je prišla njena vzgojiteljica nazaj, je bilo dekletce že tako daleč, da je ni mogla več zapaziti. Med tem je bila pa Agata tako zaverovana v krasni svetlikajoči se prstan, ki ga je bila našla, da ni slišala klicev svoje vzgojiteljice.
Ta nenavadna zgodba se je končno le srečno končala. Kmalu je Agatin oče s pomočjo časopisov našel lastnico krasnega prstana. Ta se je mali Agati za njeno poštenost primerno zahvalila in ji za najdenino dala prav lepo vsoto denarja. Tako je mala Agata že s svojima dvema letoma zaslužila veliko denarja in to tudi ni kar si bodi.
Črnke se modernizirajo
London, avgusta.
Južnoafriški angleški listi poročajo, da se je epidemija evropske mode razširila tudi v Afriki. Tudi Afričanke so postale izbirčne v modi in hočejo po vsaki ceni posnemati svoje evropske tovarišice.
Doslej je moda afriškim lepoticam pomenila čisto nekaj drugega, kakor je moda za Evropejke ali Američanke. Danes hočejo tudi črnke menjati večkrat na leto svoje toalete. Nekaj desetletij je bila za lepo črnko največje premoženje steklena ovratnica. Za steklene bisere so trgovci lz Evrope in Amerike pri črncih veliko zaslužili. Zdaj so se pa črnke v tem pogledu popolnoma spremenile.
Danes na primer črnke zelo cenijo moderne damske podveze, ki Jih nosijo belke. Te podveze potem denejo na svoje črne noge, čeprav ne nosijo nogavic, ker so te za afriško vročino
RADENSKO KOPALIŠČI
po naravni ogljikovi kislini najmočnejše v Jugoslaviji inedino kopališče te vrste v Sloveniji zdravi z uspehom
bolezni srca, ledvic, živcev, jefer, žolča, želodca, notranjih žlez In spolne motnje
Moderni komfort. tekoča voda, godba, dancing, kavarna, ton-kino, tenis ifd. — Obširne prospekte dobite na zahtevo pri PUTN1KU ali naravnost od uprave kopališča
SLATINA RADENCI
Direktni vagon Iz Ljubljane, beograda In Zagreba do samega kopališča!
popolnoma odveč. Afriški strokovnjaki
pa trde, da tudi ta moda ne bo dolgo trajala, ker so črnke postale tako izbirčne.
Zaradi moderniziranja črnk so pa prizadeti predvsem trgovci s steklenimi biseri. Celi zaboji takšnih ovratnic namreč zdaj leže v skladiščih, ker jih ne morejo več prodati modernimi črnkam.
Težko je vsem ugoditi
Pari*, avgusta.
Slavni francoski književnik in pisatelj komedij Bernard Tristan je nekoč v neki družbi izjavil, da je na svetu res težko vsem ugoditi. Najprej je to svojo izjavo podprl z dejstvom, da nikdar naprej ne ve, kateri gledališki komad bo ljudem ugajal, potem je pa še povedal:
»Da je ta moja trditev resnična, ml je potrdila tudi moja kuharica Ivana. Poslušajte njeno zgodbo: Nekoč sem jo vprašal: ,No Ivanka, kdaj se boste omožili z Rihardom?' Na to mi je odgovorila: .Gospod, tega vam pa res ne morem za gotovo povedati. Sploh ne vem, ali bo kaj z najino poroko.1 Ko sem jo potem začudeno vprašal, kaj tako govori, in ji skrbno izprašal vest, ali ni morda zaroke a svojim ženinom razdrla, mi je takole povedala: ,Zaroke sicer nisem razdrla, vendar ta stvar zelo slabo kaže. Kadar je Rihard pijan, mi ni všeč in v mislih se odločim, da se z njim ne bom poročila. Ko je pa trezen pa jaz njemu nisem všeč in se on odloči, da se z menoj ne bo poročil. Zato mislim, da se ne bova nikdar sporazumela.,.*«
Mlad sIofi je pojedel panj čebel
London, avgusta.
V	bližini jezera Tanganjike v srednji Afriki so domačini našli v gozdu mrtvega mladega slona. Zanimalo jih je, zakaj je slon poginil, in zato so ga začeli pregledovati.
Slonu je najbrže dišal med, zato je požrl kar cel panj divjih čebel. Ko so domačini mrtvemu slonu razparali želodec, so v njem našli še mnogo živih čebel, ki so slona še po smrti pikale. Ker je bilo v bližini mrtvega slona mnogo izruvanih dreves, domačini menijo, da je moral slon pretrpeti grozne muke, preden je poginil, čebele so ga namreč opikale in napravile v njegovem žrelu in v grlu pravo opustošenje.
Novela »Družinskega tednika"
DEFRAVDANT
Napisal P. Elbogen
John F. Pink se je bil od prvega dne dalje, ki ga je po natanko pet in dvajsetih letih in 2uera dnevu preživel v svojem rojstnem mestu, s svojo navadno delavnostjo ia voljo lotil nenavadnega opravila.
Najprej je bil stopil na policijo in dal sežgati tiralico in .»kt o njegovem zasledovanju, ker je bilo oboje že zastarelo. Hkrati je pa poiskal zaradi njegove poneverbe oškodovane ban-karje in trgovce in jim poneverjene zneske z obrestmi in od obresti obrestmi vred vrnil. Vrstili so se isti razburljivi prizor za prizorom. Stal je pred starimi možmi, katerih obraze je imel v spominu brez gub in sivih las; nobeden ga ni bil prepoznal, čeprav se je bil v teh desetletjih kaj malo spremenil. S čim mu lahko postreže, 8a je bil prvi vprašal njegov bivši Sef, star gospod z zlatimi naočniki. John Pink je sedel in dejal:
, >Jaz sem Johann Knip, vaš prokurist, višji knjigovodja in blagajnik, fo svojih zapiskih sem vam pred pet m dvajsetimi leti poneveril dve sto tisočakov. Ta vsota je medtem, ker je mla naložena v mojih ameriških to-varnah, narasla na 534.712. Moja pregreha je zastarela, prosim vas, da mi odpustite. Znesek iinate tukaj v čeku Ja Midlansko banko v Londonu.« S ‘eini besedami je bil, še preden se je nj_egov bivši šef opomogel od osuplosti, položil ček na pisalno mizo in s kratkim pozdravom odšaL
Tako je poiskal štiri firme. Najprej družino nekega sluge, ki ga je bil takrat uporabil kot naspol nedolžno orožje; mož je bil že davno umrl. Vdova in oba sinova sta pa obiskovalca sprejela kot odposlanca z nebes. Da, Pink je lahko z vrnitvijo velikega zneska, ki so že imeli -za izgubljenega, majhno podjetje rešil pretečega poloma.
Naposled je poiskal lastnika hiše, v kateri je nekdaj stanoval in ki mu je bil ostal dolžan najemnino svojih štirih sob, nekemu krojaču je plačal nekaj oblek, ki si jih je bil dal napraviti pred svojim skrivnim odhodom. Potlej, ko je prispel na konec svojega seznama, je naposled poiskal še nekega bivšega sošolca, s katerim se je na kratko porazgovoril. Začuden je industrijec izvedel, kdo stoji pred njim in nikakor ne pohlevno, temveč na moč samozavestno. Potlej mu je bil Pink dejal:
»Natanko pet in dvajset let je preteklo, moj greh je zastarel. Tudi najmanjši dolg sem zdaj povrnil. Ker se nameravam zdaj tukaj naseliti, vas prosim, da mi podaste roko v spravo.«
Oklevajoč mu je bil prebledeli mož podal roko in tiho pristavil:
>Mi vsi nismo brez napak, gospod
—	Pink. Sicer pa že dolgo nisem ničesar slišal o svoji bivši ženi, že najmanj petnajst let. Vidva sta si menda dopisovala?«
Rahla rdečica se je pojavila in izginila z gladko obritega Američanovega obraza:
»Ne, tam sem kmalu spoznal neko dekle in se z njo oženil. Marjeta mi je nekajkrat pisala, toda takrat ji nisem mogel več odgovarjati, to boste pač razumeli.« Industrijec je hladno prikimal:
>Jaz se nisem v drugo poročil. Kmalu po vašem odhodu sem moral Marjeto za zmerom pognati iz hiše — resda sem mislil, da je šla za vami v Ameriko.« Potlej pa v drugem, še bolj ledenem tonu: »Na mojo molčiji-vost se lahko zanesete, gospod — mi-ster Pinkl Zbogom!«
Tako je živel Američan 8 svojima dvema hčerkama že nekaj mesecev v gradiču podobni vili, ki jo je bil kupil na nekem griču v bližini mesta. Negoval je svoj revmatizem, obiskoval gledališče in koncerte s svojima otrokoma, bral narodnogospodarska dela in polagoma začel zbirati nove prijatelje in znance: lastnike vil iz soseščine je vabil k razkošnim prireditvam po ameriškem načinu. Dekleti sta spoznavali mlade moške iz odlične družbe, čedalje bolje se je počutil John Pink v tem novozgrajenem življenju, ki se mu ni zdelo samo brezhibno, temveč celo junaško. Res — tako si je prigovarjal v urah razmišljanja — v zgodnji mladosti, ko je bil še popolnoma drugačen človek, je bil zagrešil zločin, tako imenovan mladostni greh. Toda ali ni bil potreben celo za to pogum? In še dosti večji in trajnejši pogum je bil potreben, da je, žrtev očitkov vesti, na strani žene, ki ni smela ničesar slutiti o tem, plast za plastjo gradil novo eksistenco! In zdaj je bil vse popravil, celo še več ko popravil; ljudem je bil vlil spet vero v zvestobo
in poštenje s tem nepričakovanim povračilom po desetletjih. Celo Ewald, Marjetin mož, mu je bil odpustil!
Nekega večera je sluga najavil obisk neke dame. Rekla je, naj gospodu najavi gospo Marjeto. Skoraj brez sape, naspol veselo, naspol bolestno razburjen je šel Pink svoji obiskovalki naproti. Shujšano osebo, ki jo je bil komaj spoznal, je prosil, naj sede v naslanjač, kar je pa dama odklonila. Razburjeno je začel Pink govoriti obiskovalki, zakaj mu ni nič več pisala in kako je živela vsa ta leta in kako je izvedela za njegovo vrnitev.
Naposled je obmolknil, ona je pa dvignila še zmerom lepo glavo z velikimi, z gubicami obrobljenimi očmi in ponosno brado in dejala glasno, enakomerno togo, kakor da bi recitirala nekaj tisočkrat na pamet naučenega:
»Slučajno sem izvedela za vaš naslov in za istovetnost Johna Pinka z Johanom Knipom. Na moja zadnja tri pisma niste odgovorili. Kakor sem izvedela, ste se bili oženili, namesto da bi me, kakor ste mi s prisego obljubljali, poklicali za seboj in živeli z menoj. Ewald me je spodil od hiše, ko sem pričakovala otroka — kajpak ne njegovega. Umrl je po rojstvu. Ni se mi zdelo potrebno, da bi vam to sporočala. Kmalu po otrokovi smrti je umrla moja mati za srčno boleznijo, ki se je bila zaradi moje nesreče poslabšala. Ostala sem čisto sama, brez upanja, brez sedanjosti, poleg tega me je pa še mučil spomin na vas. Poskušala sem v raznih poklicih — zaman! Drvečega propadanja svojega življenja nisem mogla z ničimer zavreti. V očeh vsakega moškega, ki se mi je približal, sem videla vaše, ki so me bile prav tako odkrito in ljubeznivo gleda, a so bile oči zločinca Postajala
sem glede svoje časti čedalje manj natančna, zadnja pisma, ki sem vam jih pisala, so me že bila ponižala v prah. Samo eno čustvo, samo poslednje in edino upanje mi je dajalo pogum, da sem živela dalje: da bi vas spet videla. Ta trenutek, ki je zdaj postal dejstvo, a že čez nekaj minut ne bo več: vam vse povedati, kar se mora povedati.«
Gospod Pink, ki se je čutil zaradi glasnega, enoličnega, jeklenotrdega glasu ob svojih ušesih kakor v sanjah, je poskušal z ohromelim telesom odgovoriti, toda žena je zamahnila z roko:
»Molčite! Ničesar več nimava razpravljati. Vse se je odločilo pred leti in desetletji. Jaz bom samo potegnila končno črto in seštela vsoto: državno pravosodje vas je pomilostilo, vsem firmam ste, kakor sem izvedela, povrnili, kar ste jim bili pokradli. Vaši dobavljalci: krojači, zlatarji, hišni lastniki, vinski trgovci so vam dolgove odpustili, ker so se po letih poravnali, celo mladostni prijatelj Ewald vam je podal roko, ki ste ga bili zanjo prosili.«
Ženin glas je postal rezen, kakor skozi zrak švigajoče mečevo rezilo:
»Toda Johan Knip, vi niste poneverili samo denarja in denarne vrednosti, osleparili ste dušo. In za takšen greh se ne morete nikoli spokoriti!«
In nezaslišano odločno je kakor boginja maščevanja nadčloveško vzravnana žena potegnila iz torbice samokres in sprožila. Potlej je z neskončno zaničljivo spačeno ustnico nekaj sekund zrla na moža, ki je brez življenja omahnil s stola. Brez najrahlejšega oklevanja je dvignila orožje na svoje sence in v drugo sprožila, še preden so mogli priteči po prvem strelu prestrašeni sluge.
močnejši,
raite upoštevati, da za kuhinje niso obleke z neprikladnimi širokimi rokavi, ki jih hitro in lahko zajame plamen, razen tega se pa tudi preveč mažejo. Za prijemanje posode ne uporabljajte prtičev, ker z enim koncem še zmerom mahate okrog in tako se radi vnamejo. Posodo rajši prijemajte z rokavicami brez prstov ali si pa kakšno krpo tesno ovijte okrog roke. 6e najbolje je, če si v ta namen se-šijete posebno rokavico iz močnega blaga ali pa jo spletete iz bombaže-vine.
Najbolj previdna mora biti gospodinja, kadar priliva kuhalniku gorilni špirit. Zmerom mora najprej popolnoma zadušiti plamen gorečega špirita v kuhalniku, šele potlej pa priliti novo gorivo. Sicer se utegne zgoditi, da plamen uide V grlo steklenice, špirit v njej bo začel goreti, steklenica bo počila v roki, vneti špirit se bo razlil po tleh in nesreča je tu.
Toda tudi druge tekočine in mazila, ki jih vsak dan uporabljate v gospodinjstvu, se rade vnamejo. Na primer masti, olja, maziva za snaženje, ki vsebujejo rt ja in maščobe. Nevarno je krpe, posebno svilene, napojene s temi •novml pustiti kje v bližini ognja, peči ali radiatorja. Krpa se utegne sama od sebe vneta in povzročiti požar. Krpe, napojene z oljem ali maščobo, morate previdno sežgati ali pa shraniti na hladen prostor, najbolje v kakšno pločevinasto ali lepenkasto škatlo. Tudi živalske in rastlinske maščobe so gorljive, zato morate z njimi prav tako previdno ravnati.
Nevarno je drva, posebno trske sušiti v vroči pečici ali na štedilnikov! plošči, pa tudi drva zlagati v bližini ognja. Samo ogorek naj pade iz Štedilnika, morebiti celo takrat, ko vas ni v kuhinji, in že se vnamejo drva in nesreča je neizogibna
Temna volnena oblekica c belim okrasjem is finega organdUa in priljubljenim bolerom. Narejena je v tisti preprosti, a adaj tak« priljubljeni liniji — s zvončastim krilom in širokimi rameni. Zraven spadajo še ljubek bel klobuček in bele rokavice.
50 gramov
UGANKE?!
KRIŽANKA
123456789
Pom en besed:
Vodoravno: 1. kemijski znak za cin; priprava za gledanje. 2. ptica; domača žival. 3. žuželka; staro orožje. 4. sovjetski politik. 5. globina tekoči vodi; gora na štajerskem; veznik. 6. novodoben. 7. posmrtno bivališče pri starih Slovanih; del noge. 8. nadležen; stara mera. 9. ločilo; kemijski znak za radij.
Navpično: 1. pomnež; kratica za športno društvo. 2. pregled vojaških obveznikov; reka v Afriki. 3. oblika vodnega gibanja; članica družine. 4. vas pod Kumom. 5. učenje; prislov; predlog. 6. jadranski otok. 7. mesto na Donu; del živali. 8. zdravilo; moško ime. 9. pijača starih Slovanov; angleški dominion.
POSETNICA
Repec
Rakovnik
Kaj je ta oseba?
ENAČBA (a—b) + (c—d) + (e—f)—x a = obrtnik
b = rimljanski hišni bog c = živalska noga d = veznik e = popust pri ceni f = del parnega stroja x = pletenica.
ČAROBNI LIK
Lepa	otroška
Otroška leta to nesporno najvažnejša doba v človekovem življenju. Vsi zdravniki-psihijatri Iščejo vzroke raznih duševnih napak v detinstvu svojih pacientov. Ni treba, da to to duševne bolezni. Gre za napake, kakršne srečujemo pri večini ljudi v vsakdanjem življenju.
Kaj moramo tloritif Vzgojnih napak ne moremo več popraviti. Niti ne moremo že v naprej vedeti, kaj bo na otroka dobro vplivalo in kaj slabo. Otroci so različni, zato ne moremo postaviti nekakšnega pravila, po katerem bi vzgajali svoje otroke. Prav zato je opreznost pri vzgoji najvažnejša. Nikar ne bodite pretirano strogi pa tudi ne pretirano dobri. Pretirana strogost bi lahko pripeljala do večnega strahu pred vami in pozneje do laži, skrivanja in še celo do podlosti, a to vse zaradi strahu, pa tudi iz maščevanja. Pretirana popustljivost pa vzgoji male tirane, ki sami trpe z okolico vred. Zato je najbolje, če vladata istočasno 'avtoriteta in prijateljstvo.
Bodite s svojim otrokom dobri in prijazni. Mati mora biti poosebljena ljubezen, nežnost in pravičnost. Prijazen, toda odločen »ne« bo več zalegel kakor pa tepež.
Otroci tudi ne prenesejo krivice. Zato bodite zmerom logični in pravični. Vsekako je laže, da vi', ki ste v živčnosti ali jezi udarite svojega sinčka, kot pa da se obvladate in ga za kazen ne pogledate uro ali dve. Verujte mi, da bo ta kazen veliko bolj koristila. Pravičnost in Iskrenost z vaše strani bo obilno poplačana. Vaš otrok ne bo začutil potrebe, da se zlaže ali pa da vam kaj skriva. Kazen je v vzgoji odlično sredstvo, vendar pa samo takrat, kadar je pravična! S tem ne boste sejali v mlade duše svojih otrok ogorčenosti, ki je dostikrat vzrok mnogim ne-dostatkom.
Dajte svojim otrokom mnogo priložnosti, da se igrajo s svojimi vrstniki. V igri se razvijajo njihova nagnjenja in sposobnosti in v družbi se rodijo tudi prva socialna čustva. Nikoli se ne trudite, da bi se otrok sistematično igral. Njegova lantazija bo iz pisanih krpic naredila lepe predmete, ki bodo za otroka najlepši.
Nikoli ne govorite o ničvrednosti tistih reči, ki so za otroka zanimive. En, dva, trije takšni primeri in vašemu otroku bo kmalu vsaka stvar brez vrednosti. Naučite jih, da se bodo veselili sonca, zraka, cvetja, metuljev, vsega, kar Jih obdaja. To Je prava pravcata življenjska radost, brez katere je težko živeti.
Nikar jim ne govorite o smrti, zločinih, o božjih kaznih. S tem bi dosegli samo to, da se v njihovih majhnih možganih ustvarjajo različne predstave, ki jih samo mučijo. Mnogo je takšnih staršev, ki mislijo, da otroka kaznujejo s tem, če mu rečejo: »Šel bom in nikoli več me ne boš videl.* To je preveč hudo. Otrok se bo zmerom bal, da bo izgubil tistega, ki mu je najdražji.
Življenje samo bo poskrbelo, da bo otrok sam spoznal prvo bol, prvo razočaranje in prvo krivico in to še prezgodaj. Zato jih moramo resno in preudarno, brez ogorčenja pripraviti na življenjsko borbo. Mistično pripovedovanje o nečem strašnem, kar otroka še čaka, ne ustvarja v njem volje pač pa mu samo škoduje.
Potrudite se, da iz svojih otrok vzgojite srečne ljudi. To ni tako težko, pač pa največ za visi od vas samih. Zato bodite oprezni in razumni. Ustvarite pred vsem svojim otrokom lepo detinstvo, kar bo najlepša podlaga vedrega in srečnega življenja.
Pomen besed navpično in vodoravno: 1. poželjenje, 2. pospešuje telesno moč in zdravje, 3. slovenski škof, 4. ruska mera, 5. polt.
PREMIKALNICA KLOBASA PROSITI A R E T I N O DVOKOLO A T A C A M A
Besede premikaj tako, da dobiš navpično tri nove besede, ki pome-,nijo domačo žival, morsko gibanje in hunskega kralja.
POSETNICA
Šime 0. Sket
Kranj
Kaj je ta oseba?
Rešitve ugank iz prejšnje številke
REIITEV KRIŽANKE
Vodoravno, po vrsti: 1. mo, f»-tima. 2. oba, argos, 3. rano, olt. 4. arabija, k. 5. na, oda, to. 6. a, planšar. 7. ati, tlb«. 8. brast, ill. cankar, aa.
Rešitev posetnice: maser fn pediker.
Rešitev enačbe: ft = meter, b = ter, c = ribič, d = bič, e = lopar, f = par, x = merilo.
Rešitev čarobnega tika: l. alk, 2. A v ari, S. kiaiHvo, 4 križa, 5. Iva.
Rešitev premikalnice: kolač, litij, Titan.
Rešitev enačbe: a = Komna, b = na, c = Milan d ~ lan. e = žaga« f = ga, , z = Kolidža.
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
;; Jedilnik za skromnejše razmere i: četrtek; Zelenjavna juha, zabeljeni : široki rezanci, solata. Zvečer: Stroč-
< ji fižrt v solati, trdo kuhana jajca. Petek: Prežganka, rižev narastek.
< Zvečer: Mlečen močnik.
>! Sobota: Goveja juha z zdrobovimi
• cmoki, pražena paprika, krompir. Zvečer: Polpeti, solata.
• • Nedelja: Goveja juha, telečja pe-
• čenka, krompir v kosih, solata, kompot. Zvečer: Trijed.
Ponedeljek: Golaž z makaroni. Zvečer: Gobova rižota.
;; Torek; Goveja juha, krompirjevi •;kifeljčki, solata. Zvečer: Pljučka s ; krompirjem.
Sreda: Fižolova uha, jabolčni zavi-; tek. Zvečer: Mlečen riž.
Jedilnik za premožnejše Četrtek; Jabolčna juha1, stročji fl-; žol in krompir v paradižnikovi omaki,
!: solata. Zvečer: Tirolski cmoki, pesa.
; I Petek: Zelenjavna juha, zabeljena :: cvetača, ocvrte ribe, solata. Zvečer: Rižev narastek s šodojem.
;! Sobota: Goveja Juha, polpeti z zeljem in krompirjevim pirejem. Zvečer: Vampi s parmskim sirom.
Nedelja: Cvetačna juha, nadevane telečje prsi, pražen riž, mešana solata, vaniljeva krema*. Zvečer: Milanska rižota*, solata.
Ponedeljek: Kruhova juha, koštrun s paradižniki4, pražen krompir, stročji '■ fižol. Zvečer: Puding k rostbifu*,
’ ’ solata.
Torek: Ragujeva juha, žepki z mesnim nadevom, mešana solata, Jabolčni zavitek. Zvečer:	Ocvrte	safa-
lade, krompirjeva solata.
Sreda: Fižolova juha, češpljevi cmoki, kompot. Zvečer: Bučna potica, solata.
Pojasnila:
1 Jabolčna juha: Jabolka olupite in takoj denite v vodo, da ne porjave. Potlej vzemite prav malo vode in jih denite vanjo z limonovim sokom in sladkorjem. Tako naj se na krhlje narezano sadje nekaj časa duši. Med tem časom pa pripravite žlico smetane in kavno žličko moke za vsako osebo, temeljito zmešajte do gladkega in vlijte med jabolka.
* Vaniljeva krema: Potrebujete pol litra mleka in pol litra smetane, drugo žlico vaniljevega sirupa, precej sladkorja v kristalu in kakšen ščepec soli. Zmešajte vse skup in postavite v hladilnico. Na mizo dajte v čašah.
' Milanska rižota: Operite ali pa izberite riž. Vzemite 75 gramov masti in prav toliko presnega masla in na njima prepražite srednjevrtiko glavico čebule, ki ste jo razrezali na dvoje. Čebulo vzemite iz masti in namesto nje denite vanjo 300 gramov riža in neprestano mešajte. To delajte časa, da se riž posuši. Posolite, opo prajte, dodajajte žlico za žlico Juhe in pazite, da riž popije zmerom prvo žlico juhe preden vlijete drugo. To delajte toliko časa, dokler se I mehkega ne skuha. Ce Je riž Ije za kuhanje potrebnih največ 1 minut. Nekaj minut, preden rižoto I postavite na mizo, dodajte presnega masla in 50 gramov
nega parmskega sira. Vsako zmo riža mora biti popolnoma ločljivo. Preden riž stresete na topel pladenj, dodajte četrt kile drobno nasekljanih in kuhanih gobic, 100 gramov drobno nasekljane gnjati ali kuhanega, graha, namesto gobic. Vse skup polijte s paradižnikovo omako in posipajte s parmskim sirom.
* Koštrun s paradižniki: Koštruno-vemu stegnu odstranite kosti, ga nasolite in odrgnite s česnom. V kozo
lainoiejše vazičke. igrače, raznotera kolesa samo dobre mamke
S. REBOU
m vogalu Miklošičeve in Tavčarjeve
denite dve žlici masti, nekoliko korenja, peteršilja, zelene, materine dušice, celega popra in nekaj paradižnikov. Povrh denite stegno, pokrijte in počasi dušite dve do tri ure. Medtem enkrat obrnite. Ko je stegno mehko, ga vzemite iz koze, odlijte nekoliko masti in potresite na zelenjavo moke, pridenite nekaj žlic smetane in juhe, razrežite in ga polijte z omako.
• Puding k rostbifu: Napravite testo kakor za palačinke iz pol litra mleka, dveh jajc, 4 žlic moke in nekoliko soli. Iz tega napravite prav
Dve ljubki popoldanski oblekici: prva je sestavljena iz krila in bluze iz motne težke svile svetle barve, jopica je Pa iz istega blaga; druga oblekca je temna, zvončasta, edini okras je bela garijitura iz organdija, pošita z robčki in obrobljena s čipkami.
gladko tekoče testo in mleko dodajte prav počasi. Dobro stepajte deset minut. Pokrijte in pustite stati vsaj eno uro. Vzemite model za torto, čigar rob je visok pet do šest centimetrov. Dobro ga pomažite z mastjo, ki ste Jo dobro segreli. Testo vlijte vanj in postavite v pečico, da se peče pri precejšnjem ognju okrog deset minut in se zapeče od vseh strani. Potlej pa pecite dalje pri šibkem ognju. Dober puding mora narasti, da je čisto lahek. Ko popolnoma porumeni, ga takoj postavite na mizo z rostbifom.
Z alkoholom in bencinom ravnajte previdno!
Ogenj je koristen, samo takrat ne, kadar se pojavi iznenada, nezaželeno kot požar, pa naj bo v še tako majhnem obsegu. Nezaželen ogenj nastane pogosto pozimi, pa tudi poleti, ko na špiritnem kuhalniku kuhamo kavo ali pogrevamo jedi. Plamen oplazi rokav vaše obleke ali pa krpo, s katero neprevidno poskušate prijeti posodo nad plamenom. Zgodilo se je že, da je plamen zajel celo steklenico z gorilnim špiritom, ki je stala v bližini kuhalnika; nevarno je tudi, če dolivate gorivo prej, preden je ostanek v kuhalniku do suhega pogorel.
Podobne nepremišljenosti so bile že pogosto vzrok.mnogih nesreč; opekline lahko uničijo kožo po obrazu in rokah, včasih pa tudi, kadar ni pri roki takojšnje pomoči, povzročijo smrt. Da se izognete tem nevarnostim, mo-
niso
pia-
in tako se prijemaj-prstov ali si pa ovijte okrog roke. si v ta namen se-rokavico iz močnega jo spletete iz bombaže-
gospodi-gorilni popol-špirita novo
bo razlil
mazila.
s temi ognja, peči se utegne sama in povzročiti požar.
maščobo, shra-v
vas
drva
Vodikov prekis, ki sicer služi v različne namene v gospodinjstvu, ima svojevrstne lastnosti: kadar je v drobnih kapljicah izpostavljen soncu ali toploti, se vname. Opozarjamo posebno dame, ki si s prekisom belijo lase, naj bodo pri tem posebno previdne. Z vlažnimi lasmi naj nikar ne hodijo v bližino vročega štedilnika ali na sonce, ker se utegne zgoditi, da se lasje na lepem vnamejo.
Nekatere gospodinje poleg kuhanja rade opravljajo hkrati še kakšno drugo delo. Tako se katera loti pranja rokavic v bencinu, seveda v segreti kuhinji ali morebiti celo v bližini vročega štedilnika. To je lahkomiselnost brez primere! Bencin je ena najhitreje vnetljivih tekočin, zato je treba z njim še posebno previdno ravnati v gospodinjstvu, kjer imate hkrati opraviti tudi z ognjem. Ce že uporabljate bencin za pranje in čiščenje, potlej to delo opravljajte v hladnem prostoru najbolje pri odprtem oknu, nikakor pa ne v kuhinji ali kopalnici.
Isto velja tudi za obleke, ki jih sna-žite z bencinom. Bencin ima namreč tudi to lastnosti, da se od vročine pri trenju vname. Zato se vam utegne zgoditi, da se vname madež, ki ga čistite z obleke z bencinom. Zato bodite tudi pri čiščenju obleke skrajno previdne. Za čiščenjem pride navadno na vrsto likanje. Zato je najbolje, če obleko najprej pustite, da se dodobra posuši, šele potlej pa likajte z vlažno krpo.
Porabili nasveti E
Oljnato barvo, ki se vam je posušila, lahko omehčate, če ji dolijete en del acetona in dva dela benčola. Oboje morate pa preje dobro zmešati.
Niklaste ali poniklane posode ne smete nikdar čistiti s smirkovim papirjem, ker s tem posodo samo kvarite. Rjaste madeže odpravite s tem, da jih namažete s čisto svinjsko mastjo in jih pustite nekaj dni stati. Potem mast zbrišete in posodo zdrgnete, da dobi spet svoj prvotni lesk.
Sveže madeže od črnila odpravite s prtov s tem, da črnilo najprej popivnate, ali pa pobrišete z vato. Nato izcedite na madež limonov sok in denite preko madeža pivnik, ki ga obtežite s kakšnim težkim predmetom. Potem ga lepo operite in pustite, da se posuši.
Ne zametujte grahovih strokov! Sveže luske porabite lahke poleg druge povrtnine za različne juhe. Prav tako jih tudi pozimi uporabite za juhe. Nanizajte jih na belo nit in jih denite v toplo pečico. Ko dobe lepo svetlorjavo barvo, jih vzemite iz pečice in jih spravite v pločevinaste škatle. Ne pozabite, da dajo grahovi luski juhi lepo barvo, če dodaste kuhanemu krompirju 20 po^ sušenih strokov, boste dobile pozimi zelo okusno jed.
Na počitnicah se kaj rado z godu da prične vašega otroka po ušesih trgati. Naredite majhne vrečice jih napolnite z ječmenom. Vrečko močno segrejte in jih otroku izmenoma polagajte na uho. To mu bo kmalu pregnalo bolečine. Če pa bolečine še ne bi nehale, ga, j»oljit* " zdravniku.
večerni kostum is dragocenega spreminjaš tega »rosto zvončasto, jopica pa precej dolga, zapeta i žepi. Zraven se poda bluza iz belega satina. elegantnemu kostumu že poslednjo noto.
Problem št. 65
Sestavil Ferdinand Schindler (1895)
Monogrami - entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši
Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del
Vrt - vir	zdravja lepote
Ni vsak tako srečen, posebno v mestih ne, da bi imel vsaj vrtiček. Toda tudi mnogi, ki ga imajo, ne znajo tega daru dovolj izkoristiti.
Vsakemu ni dano, da bi šel poleti ▼ kopališče ali letovišče in se tam okrepil. Nekateri nimajo materialnih možnosti, druge pa spet ovirajo posli. Vsi pa, ki hodijo letovat, se po večini ne odpravljajo z doma za dolgo časa. Poletje pa traja nekaj mesecev, čeprav letošnje ni ravno idealno, toda upajmo, da bomo dočakali še dosti sončnih dni. Te sončne dni možate izkoristiti, kolikor morete, in gledati, da sleherni trenutek preživite na soncu in zraku.
Čeprav ste zaposleni, boste za razvedrilo še zmerom našli dovolj časa; samo treba si ga je znati razdeliti. Če imate službo dopoldne in popoldne in če imate doma ljubek vrtiček, nikar ne zamudite, da ne bi prostega časa po kosilu prebili v njem. Sončite se in prhajte s hladno vodo. Za to ne potrebujete bazena in prhe na vrtu. Prho si lahko improvizirate z vrtno Škropilnico. V kopalni obleki mirno stojte, kdo drug naj vas pa s škropilnico poliva po hrbtu. Videli boste, kako sveže in prijetno se boste počutili po takšni prhi, čeprav boste ob prvem curku vode morebiti malo odskočili.
Po vrtovih ne cveto samo cvetlice, temveč tudi zdravje in z njim lepota. Noben kozmetičen salon vam ne more
dati tistega, kar vam ponuja narava. Treba je znati vse le temeljito izkoristiti: zemljo, travo, zrak, vodo in sonce.
Kar se tiče zemlje, je že davno znano, da ni vseeno, ali hodimo po betonu, asfaltu ali katranu ali pa po sami zemlji. Od tega je dosti odvisno in naše telesno in duševno počutje in živčnost mestnega prebivalstva je večji del s tem v zvezi. Posebno je zgodaj zjutraj priporočljivo tekati po rosni travi. Boljše masaže za noge si sploh misliti ne morete, ki so dan za dnem vtesnjene v čevlje. Zato jim vlaga neverjetno prija in oživlja krvni obtok.
Potlej pa učinek sončnih žarkov; na prostem je neprimerno večji kakor v zaprtem prostoru. Ko sonce prodre skozi steklena okna, ultravijolični žarki ne prodro v notranjost, temveč jih steklo tako rekoč filtrira. Ultravijolični žarki so nam pa najbolj potrebni.
Izkoristite torej svoje vrtove, kolikor je le mogoče, v korist svojega zdravja, z njim pa lepote in ne nazadnje tudi svojega — žepa.
Kajti če boste na svojem vrtu res izkoristili sleherno prosto minuto in jo preživeli tam svojemu zdravju v korist, vam oddih v dragih letoviščih in kopališčih skoraj potreben ne bo. Zraven boste imeli pa zavest, da si znate tudi sami pomagati, čeprav nimate sredstev v izobilju.
Vlagaimo jajca!
i	Mnoge gospodinje nočejo vlagati Jajc. S tem pa hudo greše, kajti vložena jajca vsebujejo prav iste sestavine in imajo tudi isti okus kakor »veža, nevložena jajca. Še bolj prav Pa pridejo takšna vložena jajca go-»podinjam pozimi, ko je jajc zelo malo in so tudi zelo draga.
Jajca so lahko več mesecev sveža, če jih popolnoma sveže premažemo z raznimi preparati, ki ne dopuščajo, da klice jajce pokvarijo. Ko jajca vlagamo, morajo biti povsem sveža, največ štiri dni stara. Biti morajo pa tudi čista in cela. Na kmetih lahko vemo, koliko je jajce staro, a v mestu le to težavneje. Zato moramo dobiti kakšno zanesljivo osebo, ki nam bo priskrbela res sveža jajca.
Vlaganje jajc s pomočjo papirja ali peska
Zelo tenak in bel papir, košček belega blaga in navadna vata nam pomagajo, da lahko za nekaj časa ohranimo jajca. Spravimo jih v zabojček, ki se neprodušno zapira.
Prav tako lahko denemo jajca v debelo morsko kuhinjsko sol, v žaganje, v pesek ali pa tudi v pepel. Tako Pripravljena jajca lahko ostanejo sveža do 2 meseca. Ta način je zelo Praktičen, ker jajca samo obrišemo in jih denemo v zgoraj omenjene preparate.
J* starega novo
Ali ima sploh kakšen smisel delati
*	starega novo? Na to vprašanje se da kar tako lahko odgovoriti. Naj-P*ej moramo vedeti, ali je tisto, i3 ^^nr hočemo narediti kaj novega, do-nlj dobro ohranjeno in še lepo. Da iz ^mterine obleke lahko naredimo oble-
Mat t S potezah
(B 16)
Problem št. 66
Sestavil Samuel Loyd (1858.)
Odločilna žrtev figure
Iz partije Aljehin—Vates
(tondon 1922.)
37. Tf7Xg7
Ta žrtev izsili mat v 7 potezah. 37....... Tf8Xf6
38. Kf4—e5	Se uda.
Vlaganje s pomočjo olja
Vsako jajce pomažemo z lanenim oljem, raztopljenim lojem ali s čistim vazelinom. Potem jih položimo na desko, tako da se med seboj ne dotikajo. Paziti moramo, da je temperatura
6	do 10 stopinj, tako da se loj, s katerim smo jajce premazali, strdi.
Potem vsako jajce zavijemo v tanek Papir ali vato in jih denemo v vrečice, ki se neprodušno zapirajo. Ne pozabimo, da moramo tako pripravljena Jejca spraviti na suh in zračen prostor.
Vlaganje s pomočjo apna
Zavremo 10 litrov vode, ločeno pa Polijemo s prekuhano in ohlajeno vodo l kilo čistega apna. Ko ugasne, ga prilijemo prevreti vodi. Vso vodo pustimo, da se ohladi. V velik prsten lonec denemo jajca tako, da so vrhovi jajc obrnjeni navzgor. Preko jajc pa počasi vlivamo redko aPno. Lonec pokrijemo in ga postavimo na zračen prostor.
Vlaganje s pomočjo parafina
Na pari raztopimo parafin toliko, da postane tekoč. Ko je parafin te-*°č, pomakamo vanj s pomočjo zan-ke iz sukanca jajca, tako da je jajce z Vseh strani namazano s parafinom. Ko Ea potegnemo iz parafina, ga pustimo, da se posuši in da se parafin strdi. Potem skrbno zavijemo vsako jajce posebej v bel papir ali v vato in jih Počasi vlagamo v zabojček, ki ga mo-ramo dobro zapreti.
Tako pripravljena jajca bodo ostala sveža več mesecev.
Eleganten popoldanski ali črnega tafta. Krilo Je preprosto zvončasto, jopica s svetlimi gumbi in velikimi žepi. Zraven se poda Srebrna lisica vtisne elegantnemu kostumu
Mat v 4 potezah
(B 51)
Sam si je zaprl pot
Kieseritzkyjev gambit (Berlin 1843.)
Beli:	Croi:
Bledow (brezSbl)	dr. J. Wolff
1. e4	e5
2. 14	exf4
3. Sf3	85
4. h4	84
5. Se5	Le7
6. Lc4	LXh4šah
7. Kfl	6h6
8. d4	d6
9. Sd3	Lg5
10. g3	f3?
11. TXh6	LXh6
12. LXh6	Df6
13. Le3	Sc6
14. Sf4	Ld7
15. Sd5	Dd8
16. Dd2	Tg8
17. Kf2	Se7?
18. Sf6 šah	Kf8
19. Lh6 šah	Tg7
20. Dg5	Sg6
21. Thl	c5
22. LXg7 šah	KXg7
23. TXh7 šah	Kf8
24. T:f7 mat.	
Rešitev problema št. 63
1. c7—c8T	K kar koli
2. Tc8Xc4	kar	koli
3. Tc4—a4 mat.
Na 2. ... c4—c3 sledi Tc8Xc3.
Reštev problema št. 64
kico za našo najmlajšo, da iz stare preproge naredimo nekaj manjših preprog, da se izplača popraviti star klobuk iz dobre klobučevine, to najbolje ve varčna gospodinja.
Varčna gospodinja ima dosti iznajdljivega duha in predelavanje je zanjo pravo zadovoljstvo. Medtem ko imajo nekatere samo toliko smisla, da staro stvar predelavajo samo po vzorcih in krojih, imajo druge še to dobro stran, da si same izmislijo kakšno novost in še iz tako ničeve stvari naredijo ne samo praktično, temveč tudi lepo novo stvar.
Zdaj pa na delo! V svoji shrambi imate prav gotovo kakšno staro košarico iz like (»rafije«), ki je od strani strgana. Iz te košarice lahko naredite lepo košarico za šivanje. Na spodnji del košare prišijemo pisano blago. Blago, ki je širše od oboda košare, pri šivanju drobno naberemo. Gornji okvir torbice prišijemo nekaj centimetrov više od spodnjega roba košarice. Ta okvir drži torbico, kadar je preveč polna, in hkrati je lep okras, ker se lepa rumena barva like (»rafije«) lepo odbija od pisanih barv. Košarico zgoraj zadrgnemo z vrvco, ki jo potegnemo skozi širši rob.
Drugo košarico bomo pa naredile iz starega slamnika. Ravno dno starega slamnika in drugi ostali deli nam dajo spodnji del. Torbico najprej všije-mo na slamnato dno in jo potem lepo o' robimo. Zgoraj pustimo širši rob, da skoz njega potegnemo vrvco. Vrvco potegnemo na dveh straneh iz roba; služi nam za zapiranje torbice in tudi za ročaje. Ta torba je znotraj podlo-
Lep popoten športni kostum iz kockastega volnenega blaga. Poda se posebno vitkim damam. Krilo je ozko, samo spredaj ima nekaj gub. H kostumu se poda športni klobuk in moderna torbica, ki jo pobliže vidite na
manjši sliki.
SMEMO NOSITI...
...športni kostum? Nosimo ga lahko dopoldne, na potovanju in tudi popoldne, kadar je deževno vreme, toda samo za na cesto.
...popoldansko obleko? Nosimo jo lahko samo popoldne od pete ure dalje.
...Čevlje z nizko peto? K športni obleki ali kostumu in h krilu iz flaza izlete.
...popoldanski kostum? Od pete ure najkasneje do 8. ure zvečer. ...sandale z debelimi podplati? Sa-k dopoldanskim poletnim oble-
...zaprte čevlje z visoko peto? S popoldanskim kostumom ali popoldansko obleko, lahko jih pa nosimo tudi k angleškemu kostumu.
1. c2—c3!
2. g2—g4!
3. Df7—B?
4. Da7—d4 mat.
2.....
3. Df7—f2
4. Bf2—d4mat 1.....
2. Df7—e6
3. De6—c6 šah 4* Sd8—b7 mat.
Kd6—e5 Ke5—d6 kar koli
Ke5—«4 Ke4—e5(d3)
Kd6—c5 Kc5—b6 Kb6—afi
Vosek zn raztrgano nogavico
in še kaj
V	velikih berlinskih trgovskih hišah, kjer dobite vse, od šivanke do pohi-; štva in poljedelskih strojev, so se po-; javile nove stojnice. V teh trgovinah; dobite posamezne predmete na poseb-; nih stojnicah, pri vsaki stojnici je; prodajalka.	;
Poslednja novost teh berlinskih; trgovskih hiš so torej nove stojnice:; pri eni izmed njih je naloženih polno; škatlic vžigalic, kajpak lepo v skla-; dovnice in piramide. Te vžigalice se ■ od običajnih razlikujejo samo po tem,; da imajo namesto rdečih glavic bele.: Prodajalka ima celo predavanje o temK: kako si s pomočjo takšnih vžigalic: prihranite več parov nogavic na leto.: Ce vam poči petlja na nogavicah, bo-: ste prižgale vžigalico, iz katere bo ste- : kel vosek in z njim boste zalepile počeno petljo, da se ne bo trgala dalje. Ko pridete domov, vosek odstranite s toplo vodo in nogavico previdno za-šijte. To je torej najnovejše »zdravilo« za nogavice.
Ni še dolgo tega, odkar so v Nemčiji iznašli to novo zdravilo, vendar bi težko našli Berlinčanko, ki ne bi ime-la poleg svojih drobnjarij v torbici ■ tudi škatlice teh čudodelnih »vžigalic«.
Prav težko se boste prerinili skoz! gnečo, okrog neke druge stojnice v -veletrgovini. Na tej stojnici prodajajo -neke čudodelne praške. Raztopljen v 1 vodi, v kateri perete nogavice, deluje j prašek kakor neke vrste škrob. S tem! pa napravi vsako nogavico odpornejšo, j hkrati pa gostejšo in trdnejšo. Bolje j je pa nositi bolj trde nogavice kakor; hoditi brez nogavic. Kajti če jih raz-; trgate, jih na nakaznice ne dobite; tako zlepa.	;
Za tretjo stojnico pa stoji prodajal-; ka v pisani obleki iz ene same dolžine; blaga. Prodajalka ponuja kroje za; obleke iz ene dolžine blaga, ki si jo; utegne vsaka ženska sama napraviti; z nekaj dobre volje. Iz ene dolžine; 130 cm širokega blaga, ali kakor velja; zdaj v Nemčiji geslo: 12 točk v na-; kaznici za obleko.	<
Prodajalka ima obleko iz ene dol-; žine blaga, da bi za svoje kroje napravila čim večjo reklamo. Čeprav je kroj vsake obleke preprost in enostaven, vendar utegne vsaka ženska z iznajdljivostjo in dobro voljo obleko lepo okrasiti z raznimi našivki, vezeninami itd. Potrebne okraske lahko dobite spet pri drugi stojnici, tako pasove, ovratnike, gumbe, zapestja ali vzorce za vezene okrase.
Drugo košarico za ročno delo naredimo prav tako iz starega slamnika. Glavo ovlažimo nad vodno paro in jo zlikamo tako, da postane okrogla. Okoli oboda z notranje strani zali-kamo rob. Z zunanje strani pa košarico okrasimo s cvetjem, ki smo ga naredile iz stare volne, ki nam je ostala od ročnega dela.
Zelo lepa je pa košarica za vrt iz starega rožnatega blaga in svetlega otroškega klobuka iz mehke slame. Mehko glavo vzamemo za dno in prav
tako mehki rob porabimo za naborek v sredini košarice. Prišijemo ga torej tako, da se med dnom in naborkom vidi rožasto blago. Tudi to košarico naredimo tako, da jo zgoraj zadrgnemo z vrvco. Prav lepo se poda k vrtr.i obleki, pa tudi k preprosti poletni pralni obleki. Na letovišču, na počitnicah, za vrt in tudi za v park nam bo zmerom prav prišla.
"a
RAZPOTJU
17. nadaljevanje
Debelo Jo Je pogledal.
»Pusti to, o ljubezni midva ne bova govorila, nima nikakršnega smisla. Doma sem tako, tako zelo ljubil neko dekle; čeprav mi je prizadejala bolečino in čeprav sem raztrgal njeno sliko, jo ljubim še danes.«
Dekle se je trudno nasmehnilo.
»Kdo sploh ljubi takšno dekle, kakor sem jaz!« V lahkotnejšem tonu je nadaljevala: »Niti mojega imena ne veš, jaz pa tvojega ne. Ime ml je Olvida Cardonova. Moje krstno ime Olvido pomeni nemški: Pozabljenje. Nenavadno ime, kajne?«
»Da, zelo nenavadno ime,« je pritrdil. »Jaz sem Egon Štern; reci mi kar Egon.«
Ponovila je njegovo ime. Zelo prijetno ji je zvenelo.
Naslednje jutro je Olvida zastavila za Egona Sterna obleko, teden dni pozneje pa še drugo. Toda kakor se je trudil, zaooslitve ni našel. Nie^ove noge so bile že ranjene od tekanja po ulicah navzgor in navzdol.
Naposled se je odločil, da postane ladijski delavec in se tako prepeljal v Avstralijo.
In od jutra do večera sta se bleda gospodinja in Olvida sključeni sklanjali nad pisanim svilenim šivanjem. Izdelovali sta senčnik za senčnikom. Razkošne elegantne stvarce, namenjene za sobe premožnih ljudi.
Šivali sta in šivali, tako dolgo, da so jima roke otronile in se oči zameglile in sta bili zato vendar tako pičlo plačani.
ženski sta svojega varovanca vzdrževali. Ko ie vitki Nemec prvič spregovoril besedo ladijski delavec; Olvida je zajokala:
»Ne smeš postati ladijski delavec, ceo:a ne pustim, tega ne trpim.«
Skomignil je z rameni.
»Ali mi kaj drugega ostane? Ali naj jaz, zdrav In močan človek, pustim, da me preživljaš ti in sleparim tvoio gospodinjo zaradi najemnine?«
Olvida je ugovarjala:
»Senora Lopezova ti zaupa, kakor zaupa meni. Zanesljivo boš kmalu našel zanoslitev, Egon, in potlej vse poravnal.«
Molčal je. Pustil jo je v prepričanju. da ga je odvrnila od njegove odločitve.
Toda ta odločitev ga je nekega dopoldneva gnala po pristanišču. Ce ne bi našel priložnosti, da bi se prebil v Avstralijo, se je odločil za drug cilj. Bilo je pač vseeno, na kateri celini in v kateri deželi si poišče srečo.
Samo ne odjedati še dalje obema siromašnima ženskama njunega težkega prisluženega kruha. To je bilo grdo in sramotno. Sram ga je obšel. Sel je mimo neke nemške tovorne ladje, ki je bila v pristanišču naložila tovor in se pripravljala za odhod. Takrat je mlad. dobro oblečen gospod, ki se je bil na pomolu pravkar razgovarjal s kaDitanom ladje, z nasmehom spoznanja stopil k niemu.
»Gospod Egon Stem?« je vprašal po bežnem oozdravu. Egon je obstal in nekoliko začudeno odgovoril:
»Da. moje ime je Egon Štern.«
Zvenelo je kakor vprašanje. Oni je večkrat živahno pokimal.
»No, potlej je moj spomin za obraze v najboljšem redu! Popolnoma se lahko zanesem; če koga enkrat vidim, ga potlej prepoznam.«
»Jaz pa nimam časti, da bi vas poznal,« je odgovoril nekoliko zadržano.
Gospod se je zasmejal:
»Posojila vas prav za gotovo ne mislim prositi. Pred vsem sem vaš rojak in razen tega uslužbenec tukajšnjega nemškega konzulata. Poprej sem se spomnil, da sem vas bil videl tam pred nekaj meseci. Najbrže ste se pa med tem časom preselili, ker vas nismo mogli najti. že tri tedne namreč leži na konzulatu neko pismo za vas. Samo to sem vam hotel sporočiti.«
Egon Stem je zmajal z glavo.
»Motite se najbrže, dragi gospod; nihče v domovini ne ve, kje sem zdaj.«
»Pismo je iz Barcelone,« se je glasil odgovor.
Egon Štern je spet zmajal z glavo.
»Tukaj ne poznam nobenega človeka, ki bi mi mogel pisati.«
Gospod je postal očitno nestrpen.
»Zdi se mi, da ste eden izmed potomcev nejevernega Tomaža, gospod Štern! Pridite vendar po pismo, potlej boste tudi izvedeli, kdo ga je poslal. Oprostite, moj čaa je zelo omejen.«
že je spet šinil k nemškemu kapitanu.
Egon Stem je odšel. Kdo bi mu utegnil pisati iz Barcelone? Tu Je šlo očitno kljub vsemu za pomoto, odhitel je na konzulat in tudi takoj, ko se je zadostno izkazal, prejel pismo, zapečateno z debelim pečatom.
Egon Štern se je komaj utegnil zahvaliti, tako omamljen Je bil,
LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA
NAPISALA AN NY PANHUYSOVA PREVEDLA K. N.
ker mu je nekdo pisal, že na stopnicah je raztrgal ovoj in iz njega je zletel košček papirja. Pobral ga je in se je moral takoj, ko si ga je ogledal, nasloniti na ograjo, kajti v roki je držal ček za desettisoč pezet.
Podpisala ga je bila vdova Ri-carda Espade.
In takrat se je tudi spomnil, da ga je ob slovesu še posebno’na to opozorila, naj pusti svoj naslov na konzulatu, ker mu bo imela nekaj važnega sporočiti.
Zdirjal je po stopnicah navzdol, vročično je taval po ulicah. V parku je sedel na klop in prebral pismo, ki je bilo prav kratko. Hlastno je drsel njegov pogled preko vrstic:
»Spoštovani gospod Stem!
Očitno ste eden izmed tistih ljudi, ki se zaman izselijo iz domovine, da bi si v tujini poiskali srečo; zato bo prišlo to pismo najbrže v pravem trenutku In vam priskočilo na pomoč.
»že na jahti sem se odločila, da nekaj storim za vas, zato vam pošiljam priloženi ček. Želim, da bi vam koristil in vam bil podlaga za bolj jo bodočnost.
»Jutri spet odpotujem z jahto, da bom zunaj na širokem morju, daleč stran od vsega hrupa sama mislila na najlzrednejšega in najljubšega mi človeka!«
Egon Štern je bil kakor omamljen. Bil si je pa takoj na jasnem, da sme denar brez pomisleka sprejeti. Nobenega vzroka ni bilo, da bi ga zavrnil.
Zdelo se mu je, da sonce na lepem jasneje sije, kakor je sijalo še nekaj minut poprej, in nebo je bilo dosti, dosti bolj sinje kakor poprej.
Segel je v notranji žep svojega suknjiča. Da, imel je pri sebi svoj potni list. Potlej kar ni mogel dovolj hitro prispeti v banko na glavnem trgu. Predložil je ček in na lepem ga je obšel strah, da mu čeka iz katerega koli vzroka ne bi mogli izplačati. In medtem ko se je še boril s tem strahom, je denar že ležal pred njim. Celih deset tisoč pezet.
Dal sl je otvorlti svoj račun in vzel s seboj samo tisoč pezet gotovine. Kakor Krez se je počutil.
Olvida Cardona je sedela v njegovi sobi na balkonu in šivala sinji svilen senčnik s srebrnimi vezeninami, ko je vstopil Stem.
Poskočila je, presenečena zaradi njegovega izredno veselega obraza.
»Torej sl naposled le našel službo?« se je vzradostila. »To se tl že na prvi pogled bere z obraza!«
Zmajal je z glavo.
»Ne, Olvida, prav tako nezaposlen se vračam, kakor sem bil danes odšel. Toda podedoval sem denar po pokojni botri, ki je pred kratkim umrla. Bil sem na konzulatu, da bi povprašal, in našel tam ček, ki mi ga je poslalo zapuščinsko sodišče. Deset tisoč pezet, leže-
V Soii
»Govorjenje je srebro, molk pa zlato,« pravi učitelj v šoli, »Ali mi zna kdo povedati kakšen primer za ta rek?«
Mali Mihec se oglasi:
»Moj očka v gostilni večkrat zamolči kakšno pivo...«
Stara poročila
V uredništvo nekega ameriškega lista pride neki gospod in vpraša:
»Ali ste vi v svojem listu trdili, da sem lažnjivec?«
»To mi ni znano,« mu odgovori urednik.
»Ali je pa morebiti vaš list objavil vest, da sem slepar?« ga je spet vprašal obiskovalec.
»Nič ne vem o tem,« mu je odgovoril urednik.
»Tako, in vendar je bilo to objavljeno v nekem listu.«
»Morebiti je to prinesel naš konkurent Mi ne objavljamo tako starih poročil.«
Zloba med prijateljicami
»Tone je do ušes zaljubljen vame; včeraj mi je dejal, da bi me od same ljubezni narajši pojedel.«
»Česa ne poveš? Sicer pa mi je prav zadnjič dejal, da je njegova najljubša jed gosja pečenka,«
V vaški šoU
Učitelj:	»Predstavljaj si, Janezek,
da je v ograjenem prostoru dvanajst ovac, šest izmed njih jih zbeži skozi vrzel v ograji. Koliko jih še ostane 1 ogradi?«
Janezek: »Nobena.«
Učitelj: »Motiš se, nekaj jih je vendar ostalo, računaj....«
čih v neki tukajšnji banki.« Vnemamo je pripomnil: »Ne razumem, kako so me mogli najti, toda oblasti že najdejo slehernega, ki ga hočejo najti, in saj me imajo na konzulatu zapisanega.«
Olvida je skoraj klecnila.
»Deset tisoč pezet!« je zajecljala. »Oh, tl bog nebeški, to je bajna vsota!
Takoj je slepo verjela v umrlo botro in dediščino in ni podvomila niti o eni besedici, ki jo je je bil povedal.
Zanimala se je prav za prav sploh za vsoto, za njene pojme neznansko veliko vsoto.
Skoraj boječe je vprašala:
»In kaj nameravaš storiti zdaj, ko sl tako obogatel?«
Moral se je zasmejati.
»Bogat sicer še nisem, toda s tem si že lahko dalje pomagam. Saj imam še devet tisoč pezet v banki. Tisoč pezet sem prinesel s seboj in od tega tl jih, draga Olvida, tri sto podarim in gospe Lopezovi prav toliko. Potlej se odtod izselim v okraj, kjer se da veseleje živeti ka-
V 24 URAH
barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
kor tukaj. Tukaj je vse tako temačno, tako moreče in tesno. Gospa Lopezova bo vesela teh tri sto pezet in naju bo rada pustila, da se izseliva. Kajti tudi ti moraš odtod, draga mala Olvida. Dal te bom nečesa izučiti, o tem se bova še natančneje porazgovorila, kajti v bistvu si čisto inteligentna osebica; Tvoje lahkomiselno tavanje po barih in pristaniških beznicah se da še pozabiti.«
Zgrabil jo je za ozka ramena.
»Olvida, ti dobro dekletce, ki se mu moram zahvaliti, da nisem v stiski zagazil pregloboko v močvirje, zdaj se začenja novo življenje. Skrbno bova preudarila, kako.«
»Novo življenje,« se je nasmehnila, srečna kakor otrok, ki so mu povedali lepo pravljico, novo življenje! Nikoli ne bi mislila, da bi moglo zame še kdaj nastopiti novo življenje.«
živahneje se je nasmehnila.
»Oh, da sem te takrat le srečala v starem baru! To je bilo prav gotovo usojeno, Egon, vnaprej določeno.« Njen glas je vztrepetal. »Ljubim te!« mu je zagotavljala.
»Ali že spet začenjaš s svojo ljubeznijo?« je resno dejal, potlej se pa nasmehnil:
Janezek; »Ne, gospod učitelj, računati sicer znate, toda ne poznate ovac.«
Naivno
»Liza, skodelice, ki ste jo pravkar ubili, sploh ni mogoče nadomestiti!«
»Imam pa srečo, gospa, sem se že ustrašila, da bom morala kupiti novo.«
Na nogometni tekmi
Mali Tlnek sme prvič z očetom na nogometno tekmo.
»Očka,« vprašuje, »zakaj pa ljudje tistega gospoda tako oštevajo?«
»Zato, ker je bil vrgel kamen v sodnika.«
»Saj ga ni zadel!«
»Saj prav zato!«
Dopust
On: »Ljuba moja, letos ne bova mogla na dopust; misliti bova morala malo na najine dolgove.«
Ona nejevoljno: »Res ne vidim vzroka, da ne bi šla na dopust, saj lahko tudi tam misliva na dolgove.«
Podobnost
»Joj, kako sta st ti dve gospodični podobni; človek bi dejal, da sta dvojčici.«
»Beži, beži, t teti kozmetični salon zahajata.«
Sreča
Vlak: se že pomika s postaje. Ves zasopel priteče neki potnik in se požene
»Danes, na ta veseli dan, ne bom tako strog s teboj in bom izjemoma veroval v tvojo ljubezen.«
Sklonil se je in poljubil usta drobnega temnolasega dekleta. Potlej se je pa zdrznil, misleč, da gleda pred seboj Sabinin mehki ovalni obraz, njene lesketajoče se svetle lase, njene jasne rjave oči.
Olvida si je popravila nekaj upornih kodrov s čela.
»Zdaj misliš na drugo, razločno čutim. Le misli, tega ti ne zamerim, Egon. Kajti dekleta, kakršno sem jaz,»se morajo zadovoljiti z drobtinicami ljubezni.«
Resno jo je pogledal.
»Nikar nikoli več ne reci ,dekle, kakršno sem jaz‘. Dobro in pošteno misleče dekle si. Usoda ti je nekoliko poruvala perje, toda ko boš daleč od te ulice, ti že spet zaraste samozavest. Zdaj se pa lepo obleci, danes bova dobro jedla in pri tem kovala načrte za bodočnost.«
Njene od pomanjkanja zaznamovane poteze so se zdele bolj sveže in Egon Stem je šele zdaj prvič opazil, kako ljubek bi bil Olvidin obraz, če bi bil nekoliko bolj poln. Prejasno je bilo na njem zapisano pomanjkanje.
žamo se je nasmehnila.
»Tako neznansko vesela sem, tvoja sreča me je omamila kakor težko vino.«
Uro pozneje sta sedela v čedni majhni restavraciji v središču mesta. Trčila sta s čašama napolnjenima s šumečim vinom in Olvida je ponavljaja svoj najljubši stavek: »Ljubim te!«
Zavrnil jo je:
»Saj veš, da te ne ljubim. Zmerom znova ti to ponavljam, zato se že naposled vendar spametuj. Ljubim te ne, toda zelo rad te imam. V meni ljubiš samo mojo podobnost s tistim, ki ga ne moreš pozabiti; zato se zediniva, Olvida, in trčiva na najino dobro prijateljstvo.«
Prikimala je:
»Kakor želiš, Egon, iskreno prijateljstvo je morebiti dragocenejše kakor ljubezen. Prijateljstvo bolj drži.«
Jasno In čisto sta zazveneli čaši in dva para oči, en sinji in en črn sta dolgo počivala drug v drugem.
Bilo je kakor trdna in prisrčna zaobljuba.
XVII.
Berlin je dočakal svoj senzacionalni dan — volitev modne kraljice.
Že dalj časa so se vršile potrebne priprave in zdaj je drvelo vse, kar je moralo biti v milijonskem mestu pri sleherni senzaciji, v velikansko dvorano, kjer naj bi kronali kraljico mode.
Kljub temu, da je bila to ena izmed največjih gledaliških dvoran, ni bilo kmalu dobiti najmanjšega prostorčka ne v dvorani ne v ložah.
v zadnji vagon. Ko sede na klop in si jame brisati potno čelo, zadovoljno mrmra sam pri sebi:
»Pa imam res srečo, da ima ta vlak zadnji vagon, sicer bi skočil v prazno.«
Srečen zakon
»Ti si torej s pomočjo malega oglasa dobil ženo. Ali si pa tudi srečen?«
»Odpovedal sem časopis.«
Izprememba
»Ali ima tvoj mož novo obleko?«
»Ne.«
»Zdi se mi nekam drugačen kakor sicer.«
»To je vendar moj novi mož!«
Moderni zakoni
Mati: »Anabella, otrok moj, danes sem Izbrala moža zate!«
Hči: »Lepo, mama, hotela sem tl pa samo reči, da zahtevam pri izbili blaga za poročno obleko popolno svobodo.«
Raztreseni profesor
Medtem ko mora Mirko pred tablo, mu sošolci zapičijo na klop risalni žebljiček z oetjo navzgor. Ko se vrne v klop, se mu zasadi žebljiček v občutljivi del telesa.
Mirko zakriči: »Joj!« in se pritoži pri profesorju. 8tr®gl gospod pravi resno in po očetovsko zaskrbljeno: »Pojdite ven in si rano temeljito izsesajte!«
Iz otroških ust
Mati: »Vsakokrat, kadar se ma‘i jezi na svojega otroka, dobi siv las. Zapomni si to, lenuh!«
Peter: »Mama, zato je torej babica čisto siva, čeprav si ti njen edini otrok!«
Pričakovanje je bilo veliko ta v mogočni dvorani je vladala izredna napetost.
Sedeli so, kakor da bi čakali začetek premiere izredno zanimive gledališke igre. Imena manekenk, kandidatk za prestol kraljice mode, so šuštela po dvorani med gledalci, kajti le izbrana manekenka kakšne modne hiše je mogla postati kraljica mode.
Razsodišče, sestavljeno po večini iz znanih slikarjev, kiparjev, pisateljev in krojaških veličin, je sedelo ob odru. Vmes je bilo tudi nekaj dam, priznanih gledaliških igralk.
Na tem odru se je vsak večer vršila velika gledališka revija, to pot je bila pa ura šele štiri popoldne in vsak čas so se imele na odru pokazati najljubkejše manekenke berlinskih modnih hiš.
Odlični gledališki orkester je zaigral uverturo, potlej so pa fanfare naznanile začetek tekmovanja.
Ljudje so pripravili kukala, šepetanje se je umaknilo molčeči pozornosti. Začula se je koračnica in velik zlat zastor se je razprostrl daleč narazen. Po taktih godbe se je začel iz ozadja odra pomikati siv sprevod. Skoraj se je zdelo, kakor da bi se bližala v enolično sivino oblečene romarice. Toda kakor hitro so se pokazale vitke noge, obute v nežne polnotbarvne svilene nogavice, so takoj izginile iluzije o spokornih romaricah.
Bile so manekenke, predvajalke najelegantnejših in najbolj znanih berlinskih modnih hiš, toda tudi manjši damski krojači in modistke so se udeležile s svojimi manekenkami velikega tekmovanja.
Bil je en pogoj: Najprej so se morale kandidatke za naslov »kraljice mode« pokazati v preprostih sivih uniformah, poklicnih oblekah, ki jih nosijo v ateljejih, kadar odjemalcem ne predvajajo modelov.
Ta pogoj so bili postavili zato, da ne bi oči razsodnikov prevarile kakšne spretne toaletne zvijače. Zato so ljubka in dražestna dekleta prihajala kakor siva veriga izza odra.
Večkrat so korakale okrog odra, potlej pa po širokih stopnicah z odra dol, med gledalce, in se sprehajale po srednjem prehodu dvorane. Vsi, ki so tam sedeli, so jih mogli precej natanko videti.
Gledalci so bili vsi pri stvari; marsikatero glasno priznanje se je zaslišalo ob pogledu na mlade lepotice, ki so korakale mimo. še posebno so bili pa navdušeni gospodje.
V eni izmed prvih vrst je sedela gospa Elza Weilertova; lica njenega ozkega pametnega obraza so od razburjenja vročično žarela.
»Med manekenkami je pa res vražje dosti lepih žensk,« je pravkar dejal neki gospod zadaj za njo svoji ženi. In besede, ki jih je morala odkrito priznati so ji vzele nekaj gotovosti, s katero je doslej računala, da bo Sabina izvoljena za kraljico mode. Na lepem je občutila blazen strah, da bi katera druga utegnila priti na njeno mesto.
Zdelo se ji je, da razsodniki ne posvečajo bogve kakšne pozornosti »njeni Lili«, in najrajši bi bila glasno zakričala: »Pazite vendar, kadar moja Lih stopa mimo vas. Najlepša in najljubkejša je izmed vseh!«
Toda morala je molčati.
Ko so se manekenke vračale s svojega sprehoda med gledalci nazaj na oder, je Elza Weilertova pozdravila svojo Lili s precej prisiljenim smehljajem. Bilo ji je nad vse važno, da bi postala kraljica mode.
Razsodniki in razsodnice so ogledovali vsako izmed mimoidočih manekenk s kar največjo pozornostjo in njihove oči so se ustavile na Sabini Petersovi za dalj časa kakor na drugih dekletih, potlej so pa vneto čečkali svoje pripombe v zapisnice.
Za tem so se morale manekenke preobleči; pokazati so se smele v elegantnih večernih oblekah. Toda zdaj je bila izbira najlepše izmed lepih še težja. Elegantne so bile vse, elegantno se nositi so tudi vse znale, treba je bilo le najti najlepšo izmed teh lepotic.
Vsaka izmed njih je imela na sebi obleko, ukrojeno prav zanjo, obleko, ki se je podala k njeni postavi, lasem, barvi oči.
Glasno odobravanje je pozdravilo manekenke, ki so se prikazale V najmodernejših večernih toaletah. Posamez so stopale na vzvišen del odra, da so jih lahko videli s slehernega mesta dobro in jasno-Drugo za drugo so sprejeli s P1**" skanjem in jo s ploskanjem odslovili.
Zdaj je Sabina stopila na mali oder. Na sebi je imela obleko motnozelene svile s kratkim srebrnim ogrinjalom. Stala je tam z nedosegljivo ljubkostjo, držala svoje lepo svetlolaso glavico nekoliko postrani in se ljubeznivo smehljala-
Natanko je vedela, za kaj Sre‘ Njej sami je bilo popolnoma vse* eno, ali postane kraljica mode ne toda mislila je za gospo	*'
lertovo. Zanjo bi pomenil pora® pravi polom.
SumTimniuainrKSMM^iiiajinumiiuiiiS
PROPHETIIS
deMaiiire 3flC HELIOS TRADAMVS
Življenje in delo skrivnostnega francoskega zdravnika in preroka. Katere njegove napovedi so se že izpolnile in katere naj bi se še
Nostradamus. (Po Billetovi gravuri.)
V dobi velikih dogodkov pridejo vselej prerokbe v modo. Tudi danes, ko preživlja človeštvo drugo svetovno vojno, je tako.
Zadnje tedne je posebno v modi Nostradamus. Tudi pri nas.
Kdo je bil Nostradamus? In kakšna je resnica glede njegovih prerokb?
O	tem vam govori spodnji članek. Brez predsodkov, stvarno in nepristransko — tako kakor sodi o človeku in njegovem delu današnji znanstveni svet.
Leta 1530. je na Francoskem razsajala strahotna morilka — kuga.
V	malem mestecu Agenu, ki mu epidemija tudi ni prizanesla, je tedaj živel mlad zdravnik, Nostradamus po Imenu. Mladi zdravnik je tvegal življenje in je vse svoje moči posvetil borbi proti tej zavratni bolezni. Dosegal je uspehe, s kakršnimi se ni mogel pohvaliti nihče drug. Zato je hitro zaslovel kot učen in ugleden mož. Postal je vseučiliški profesor in spisal mnogo znanstvenih knjig.
Nostradamus se je pečal tudi z astrologijo; to je bil sploh njegov najljubši predmet. Leta 1555. so izšle njegove znamenite Centurije, 3460 stihov, v katerih je v skrivnostnih in težko razumljivih besedah prerokoval bodočnost. Knjiga je zbudila veliko pozornosti ker si pa njene vsebine niso znali razlagati, ji niso pripisovali posebnega pomena. Sele leta 1559., ko je tragično umrl francoski kralj Henrik II., se je svet vnovič »pomnil Nostradamove knjige. V nji Je namreč točno napovedal kraljevo smrt:
Le Lyon jeune Je vieux surmonlcia, En champ bellique par singulier duelle, Dans caffe d'or les yeux Juy creveta. Deux piayes une, pour mourir mort
cruelle.
(I 35)
V prevodu bi se to reklo: Mladi lev bo premagal starega na bojnem polju
v	dvoboju. V zlati kletki mu bo Iztegnil oči. Od dveh ran bo ena vzrok •trašne smrti.
Nostradamovo prerokovanje se je »koraj dobesedno izpolnilo. Takole se je zgodilo:
Turnirske igre so se že končale, ko je kralj Henrik II. zapazil dve neuporabljeni kopji. Takoj je pozval Poveljnika svoje škotske garde, grofa Montgomeryja, naj se z njim pomeri, dokler ne bosta kopij zlomila. V diru Hfl se za'e'ela drug proti drugemu. Kopji sta se razbili na oklepih, vendar sta oba obsedela v sedlih. Grofovo kopje je pa zdrknilo na zlato kraljevo čelado, prebilo vizir in prodrlo &kozi desno oko do možganov. Po dveh dnevih strašne muke je kralj tunrl
Nostradamus je tedaj še bolj aaslo-Vel- Ljudje so začeli izpraševati, kdo le ta človek, ki mora biti obdarjen z Nadnaravnimi močmi, da lahko gleda T bodočnost. In vendar ni bilo v nje-Sovetn življenju prav nič skrivnostnega. Njegov življenjepis je odprta kn;:
J1 ga.
Prerokovo življenje
Michel de Nostredame — po končanih študijah se je imenoval z lanskim imenom Nostradamus — se je Jodil 14. decembra 1503. opoldne v l *nt-Remyju v Provenci. Njegov oče J* bil odvetnik, mati je pa izšla iz ■tare učenjaške rodbine. Ded ga je Poučeval v matematiki in astronomiji. ~e kot deček je kazal posebno nadar-ien°st za številke. Srednjo šolo je do-v^l v Avignonu, visoko šolo pa Montpelliera; tam je tudi promovi-.	28 doktorja filozofije in medicine,
0 je bil star 26 let. Potem je poto-Po Italiji in Francoski, dokler se
ni v Agenu začel udejstvovati kot zdravnik in farmacevt. Oženil se je in imel dva otroka. Ko je izbruhnila kuga, se je Nostradamus štiri leta neustrašno boril proti nji. Mnoge je rešil smrti, žene in otrok pa ni mogel. Imenovali so ga za vseučiliškega profesorja, toda neizmerna bol ga je gnala v svet. Hotel je pozabiti. Nekaj časa je živel celo v nekem belgijskem samostanu.
Duševne bolečine so menda nanj tako vplivale, da se je njegov preroški dar še bolj razvil. Saj je znano, da žalost in trpljenje, včasih človeka popolnoma izpremenita, še prav posebno pa duševno trpljenje. Nostradamus je sam izjavil, da so mu hudi notranji pretresi olajšali razvoj preroškega daru.
Po dolgem popotovanju se je umirjen vrnil v Provenco. Nastanil se je v mestu Salonu. Ta kraj je prav kmalu zaslovel zaradi Nostradamovih prerokovanj. Tam se je drugič oženil in imel v srečnem zakonu Sest otrok. Spet je izbruhnila kuga in spet se je proslavil v požrtvovalni borbi. Mesto mu je izkazalo najvišje časti in mu nakazalo dosmrtno rento.
V	svoji hiši v Salonu si je uredil posebno sobo in tam presedel in prebedel mnoge noči. Proučeval je dela starih magov in se temeljito seznanil z astrologijo. V tej sobi se je rodilo njegovo znamenito delo, ki mu je nakopalo obilno sovražnikov, obenem ga pa tako proslavilo, da je še danes torišče znanstvenih raziskovanj.
1. marca 1555. je Nostradamus izdal v Lyonu sedem centurij s 3460 stihi, razdeljenimi v kitice po štiri stihe. Knjigo je imenoval Nocturnes et pro-phitiques supputations, t. j. »Nočne in preroške napovedi«, in sicer Pour d'yci d l'an 3797, torej od 16. stoletja do konca človeškega rodu — v letu 3797. Tako je dobesedno napisal Nostradamus v pismu svojemu sinu Cezarju, ki ga je priložil kot predgovor svoji knjigi, tedaj še nepopolni. Druga izdaja je namreč izšla tri leta pozneje. V nji je priobčil še razne drage napovedi.
Nostradamus je hotel kralju Henriku II. pojasniti pomen svojih centurij. Poslal mu je pismo, v katerem je napisal, da sam ni verjel, da lahko prerokuje. V to naj bi ga bila napotila intuicija, nekakšno navdahnjenje, ki mu na skrivnosten način odkriva bodoče dogodke. »Vsi moji izvori,« pra-
vi	Nostradamus, »prihajajo od Boga in nobeno moje prerokovanje ni slučajno. Proučeval sem tek zvezd in se prepričal, da se v tem nebeškem ogledalu zrcali bodočnost, cesto zavita v meglaste prikazni. Tako sem mogel videti velike bodoče dogodke, žalostne in vesele, srečne in nesrečne, ki se nam bližajo; videl sem pa tudi glavne krivce in povzročitelje teh dogodkov.«
Nostradamus si je zaradi svojega daru nakopal mnogo sovražnikov. Očitali so mu, da je navaden kome-diant, mistifikator in slepar. Kljub rovarjenju je pa užival naklonjenost visokih osebnosti, tako kraljev Henrika II. in Karla IX. Visoko čislan je umrl 2. julija 1566. za vodenico.
Skupna in popolna izdaja vseh Nostradamovih prerokovanj je izšla šele več ko 100 let po njegovi smrti, in sicer leta 1668. v Amsterdamu pod naslovom Les vrayes Centurles et Ptopheties de Maistre Michel Nostradamus. (Faksimile naslovne strani prinašamo na tej strani.)
Jasnovidec, pesnik in astrolog
Z Nostradamovi prerokovanji so se bavili mnogi raziskovalci. Raziskovalec De Chavigny je o Nostradamu zapisal, da je že težko bolan označil v koledarju dan, kdaj bo umrl, z latinskimi besedami: Htc prope mor s est.
Ali je bil Nostradamus pravi prerok?
Ob tem vprašanju so se ustavljali vsi njegovi raziskovalci. Skoraj vsi so se prepričali, da Nostradamus sam ni nikdar trdil, da bi bil dobil svoj preroški dar po božjem razodetju, temveč da je bil to podedovan na-turel instinct, združen s poetičnim navdušenjem (lureur poetique) in dolgotrajnimi astronomskimi računi (calculation Astronomique). Po lastni sodbi je bil torej jasnovidec, pesnik in astrolog obenem. Nostradamus ni nikdar ravnal po vzoru srednjeveških čarovnikov, češ da zna čudeže delati in čarati, pač je pa verjel v božji čudež.
Njegovo delo je neka čudna meša niča razumljivih in nerazumljivih stvari, humanistične učenosti in fan tastične simbolike. Gleda nazaj v srednjeveško preteklost in naprej v novi vek. 2e prvi kitici centurij sta nerazumljivo zagonetni. Opisujeta
okultni postopek, ki ga je Nostradamus uporabil pri svojih nočnik in preroških napovedih (nocturnes et prophetiques supputations):
Ko sedim ponoči pri tajni vaji, sam na bronastem stolu, ustvari droben plamen, ki prihaja iz
samote,
ono, kar ni bilo zaman pričakovano. Držim palico nad sredino vej, val omaka rob in znožje, s strahom se sliši glas skozi tišino:
V nebeškem sijaju sedi poleg vedeže-
valec.
Raziskovalci so si predstavljali sobo okultista z delfijskim trinožnikom, kadilom, bajanico (čarodejno šibo), čarobno skodelico itd. Stanje, ki ga je ustvaril s temi pripomočki, so primerjali s transo jasnovidskih in spiriti-stičnih medijev; domnevali so, da slučajen opazovalec ne bi bil opazil ničesar nenavadnega.
Nostradamus sam ni želel imeti po-snemalcev. V pismu svojemu sinu je zapisal: »Sin moj, rotim te, da svoje glave nikdar ne trapiš s takimi možganskimi prividi in puhlostjo, ki samo razjedajo telo in kvarijo dušo.« Bržčas ni hotel opozoriti saifco svojega sina, ampak tudi druge ljudi.
Zakaj sam ni mogel storiti tega, kar je drugim priporočal?
»Hotel sem molčati in zaradi za-vratnesti sedanjosti, a tudi večjega dela prihodnosti opustiti beležke, ker se države, sekte in vere v primeri s sedanjosUo izpreminjajo v veliko nasprotje. Če bi oznanil vso bodočnost, bi kralji, razkolniki, pobožni in verniki v svoji domišljiji ne zadeli pravega in bi vse zavrgli in prekleli.
V želji, da pomagam skupnosti (pour le commun advenement), sem pa bodočnost naslikal v težko razumljivih in zamotanih izrekih. Zahrbtnost časa je pač taka, da se smejo taki dogodki prikazovati le v zagonetnih rekih.«
Nejasnost Nostradamovih prerokb
In Nostradamus je to temeljito uresničil. Bralec, ki bo čital centurije, bo hudo presenečen, misleč, da bo našel bodočnost naslikano, kakor da bi imel pred seboj kriminalen roman. Posamezne kitice, popisujoče kakšen
dogodek ali povezano skupino dogodkov, so z redkimi izjemami megleno nejasne. Starinska, jedrnata francoščina je namreč pomešana s tujkami, z imeni in simboli iz antičnega bajeslovja, sv. pisma in astrologije in obenem bogato preprežena z izredni mi, često groteskno zamenjanimi in popačenimi besedami.
Še večjo težavo povzroča navidez no nesmiselni vrstni red kitic. Člo veku se zdi, da si je neki objesten pesnik dovolil šalo in svoje delo razrezal na okroglo 1200 štiri- in šest-vrstičnih kitic, vse skupaj dobro premešal, nato pa kitice na slepo srečo izvlekel in v tem vrstnem redu drugo k drugi prilepil, za šalo numeriral in objavil. Taka vsaj se zdi Nostradamo-va knjiga v današnji obliki.
Domnevali so, da se v besedilu skriva neki črkovni, besedni ali številčni ključ ali pa neko drugo skrito znamenje za pravilni vrstni red in čas. Nekateri niso dolgo iskali, a drugi so si izmislili na moč zamotane sisteme. Toda nihče ni prišel stvari do dna. Vsem so zgodovinski dogodki pokazali, da so se zmotili.
Ali je sploh kak ključ? Ali bo pa luč — grande clartč, kakor se bere v 94. stihu tretje centurije — posvetila v temo šele v drugi polovici 21. stoletja?
Napovedi, ki so se izpolnile
V	naslednjem bomo navedli nekaj napovedi, ki so se že uresničile. Ena izmed teh je tragična smrt kralja Henrika, ki smo jo omenili že v uvodu. Navajamo še nekatere v izvirniku, t. j. v srednjeveški francoščini, in v prevodu.
O	begu XVI. v Varenne in o posledicah beremo v četvercu IX. 20:
De nuict viendra par la lorest de
Reines,
Deux pars vaultorte Heine la pierre
blanche,
Le moine noir en gris deda ns
Varennes
Esleu cap. cause tempeste, leu, sang
tranche.
Po naše:
Ponoči prideta skozi reimski gozd oba izgubljena zakonca, kraljica
;	S"*z letm Ianjton	rt/a,
«« ftu Eutee Weyt*-Jb^aelr. f‘+Jru66Q,
(Herne namesto reine) z demantom (Marijo Antoinetto so spoznali po nekem dragulju), kralj (noir namesto roi) brez spremstva v sivem do Varenna (kralj je bil preoblečen v služabnika); njegova izvolitev (za meščana) kot Hugues Capet (padec kraljestva) povzroči vihar, ogenj, prelivanje krvi s sekiro (giljotina).
Mnoge napovedi merijo na Napoleona:
Vn Empereur naistra preš dltalie, Oui a 1'Empire sera vendu bien cher, Diront avec quels gens il se ralie Ou'on trouvera moins Prince que
boucher. (I 60)
Du nom qui oncquez ne lut au Roy
GauJois,
Jamuis ne fust un louldre Bi craintil, Tiemblant 1'Itaiie 1'Espagne & les
Anglois,
De femme estrange grandement attentil.
(IV 54)
Le Captii prince aux ltales vaincu Passera Gennes par mer jusqu'a Marseille,
Par grand eifort des iureurs survaincu Saul coup de leu, barril liqueur
d’abeille. (X 24)
Le chei qu‘aura conduit peuple inliny Loing de son ciel, de moeurs & langue
estrange
Cinq mil en Crete, & Thessale /iny, Le chei iuyant sauvi en la marine
grange. (I 98)
Po naše:
Blizu Italije se bo rodil cesar, ki bo cesarstvo stal mnogo denarja. Rekli bodo, naj se že pridruži komur koli, da je manj podoben knezu kakor mesarju. — Z imenom, ki ga prej ni nosil noben francoski kralj; nikdar ni bila strela tako strahotna. Pred njim bodo trepetali Italija, Španija in Angleži; do tuje žene (Marije Luize) je zelo pozoren. — Premagani in pri Italiji (Hiba) zaprti knez se pelje mimo Genove po morju do Marseilla. Premagan z velikim naporom od razkačenih, bo zdrav preživel vojno (100dni): sod čebeljega likerja (čebela je bila Napoleonov simbol). — Gospodar, ki je svoj narod popeljal neizmerno daleč od svojega neba, bo končal pri pet tisočih po običajih in jeziku tujih na skalnatem otoku (kakor Kreta) in v morju (Thessale — Tesalija; namiguje na grško thalassa, kar pomeni morje).
Namigavanja na svetovno vojno?
V	mnogih napovedih so našli namigavanja na svetovno vojno 1914/18:
Le grand du loudre tombe d'heure
diurne,
Mal & predit pat porteur postulaire.
(I 26)
Vers Aquilon grands eiiorts par hom-
masse
Presque 1'Europe & l'univers vexer.
(VIII 15)
De Nuremberg, d'Auspurg, & ceux de
Basle...
Traverseront par Flamans fusqu'en
Gale. (III 53)
De la citi le plus grand estendu, Ouand submergee la classe nagera.
(III 13)
Le regne en Visle sera reintegrand, Tremblera Londres par voille descou-
verte. (II 68)
Entre Bayonne & a sainct Jean de Lux, Sera pose de Mars le promontoire.
(VIII 85)
Le camp plus grand de route mis en
Suite,
Gueres plus outre ne sera pourchassi: Ost recampč & region reduicte,
Puis hors de Gaule du tout sera
chassč. (IV 12)
Premier en Gaule, premier en Romanie, Par mer & terre aux Anglois & Parts Merveilleux iaits par celle grand
mesnie
Vtolant, Terax perdra de N o r 1 a r i s.
(VIII 60)
Po naše:
Od strele zadet pade velikaš ob belem dnevu, slab, od nosilca zahteve napovedan znak (Umor v Sarajevu in ultimat Srbiji?) — Proti severu bodo hudi napori z vojskami) skjoraj vsa Evropa in skoraj ves svet ga bosta dražili. Iz Nurnberga, Augsburga in Bazla (južna Nemčija?) bodo vdrli skozi Flandrijo do Franclje. —
Nadaljevanje na 11. strani v 4. stolpcu
Ali Nostradamove prerokbe drže?
H.C. ANDERSEN
| O grdi raiki
sodelovala. Rad bi vam povedal, da sem pozabil na to, kar je bilo. Oba morava pozabiti na to, da sva bila kdaj sovražnika. Odslej se začenja novo življenje.«
Obrnil se je k štirim Kitajcem, ki so te bili medtem umaknili nekoliko nazaj:
»No, fantje, atopite naprej! To je gocpod Vespa, o katerem sem vam že pravil. Od tega trenutka dalje je moj najdražji prijatelj. In kot njegov prijatelj vam ukazujem, da ga poslušate in spoštujete. Gorje mu, kdor bi se drznil izustiti nespodobno besedo
v	njegovi prisotnosti! Povejte to svojim možem. Zapomnite si, kar vam naročam. To so moji ukazi. Kdor žali gospoda Vespa, žali mene. In dobro veste, da čaka smrt vsakega norca, ki bi se tako izpozabil.
Gospod Vespa, to so moji štirje poročniki. 2elezna srca in jekleni živci.«
Možje so se priklonili in segli smo si v roke.
Zadnjih 20 dni sem segal v roke japonskim razbojnikom, ki so se imeli za armadne častnike, orožnike in tajne agente. Zato sem čutil nekakšno veselje in olajšanje, ko sem stisnil roke tem ljudem, ki se niso bali priznati, da so navadni banditi.
Kitajec, ki me je spremljal, je bil ves čas tiho. Ugibal sem, kaj neki
spa pri vas Italijanih neko drobno živalco, ki pika. Kitajski ji pravimo j »feng«.** Torej vam bomo rekli Feng Na, fante, natoči kozarce, pili bomo; na zdravje Fenga in Jinga!«
Pili smo na najino zdravje. Potem sem vstal in rekel, da moram ,iti. Takoj me je sluga obvestil, da me čaka; pred vrati moj avto.
Jing me je na vsak način hotel; spremiti do ceste In je silil vame, naj; mu kar se da kmalu sporočim, kakšne; vrste dela se bova lotila.
Poslovila sva se.
Stopil sem v avto in opazil, da se-! dita spredaj še vedno ista Rusa ka-! kor prej.
It. POGLAVJE .
KADAR Sef pobesni
Nekaj minut pozneje sem bil spet pri šefu. Smehljaje se mi je rekel:
»No, ali je bilo lepo pri Vangu?«
»Oprostite, prosim, Vang je mrtev. Zdaj živi samo še Jing.«
»Da, vem. In vi ste Feng.«
»Japonski (luga mi je naročil, naj pridem k vam na razgovor.«
svoje pe: Velik in
Kar na lepem je začel mladi racak in glejl mogočne so bile njegove perutnl sam ni mogel verjeti. Zdajci je zaprhutal
* T. j. »senca«. Poudarek je na zad njem soglasniku.
** Osa.
S.	nadaljevanje
Nikolaj Medij, sin generala Medija, ki je bil tako kakor jaz prisiljen štiri leta delati v Harbinu za japonsko tajno službo, mi je nekoč dejal, »da nikoli noben komunist ni bil tako dober propagator za sovjetsko stvar kakor ravno Japonci v Mandžuriji. To ugotovitev podpira dejstvo, da vsak mesec tisoči ruskih ubežnikov, ki so se umaknili v Mandžurijo iskat miru in varnosti, romajo na sovjetski konzulat in prosijo za potni list nazaj v sovjetsko Rusijo, rajši se odpovedo svojemu carističnemu prepričanju in postanejo boljševiki. Ko so bili v dilemi, katero vrsto pritiska naj si izbero, so se rajši odločili za rdečo kakor pa za rumeno. Med ruskimi emigranti bodisi, da so se umaknili na pravo Kitajsko ali ostali v Mandžuriji, danes ni nikogar več, ki ne bi preklinjal in sovražil Japoncev. Izvzeti so seveda tisti ruski zločinci, ki so jih Japonci po svojem vpadu izpustili iz ječ. Morali so kričati svoj »banzai« ali so pa romali nazaj v zapor.
Niti en sam Rus, ki da nekaj na svojo čast, noče imeti nobenega opravka z Japonci. Tako res je to, da po imenovanju Kizlicina za glavnega poveljnika belogardistične armade Japonci niso mogli dobiti niti enega Rusa, ki bi hotel sprejeti mesto štabnega šefa. Morali so si pomagati s slamnatim možem. Izbrali so si neko ubogo paro, ki je že leta in leta prosjačila pred Curinovim okrožnim skladiščem v Harbinu; — mož je bil svoj čas general atamana Semjonova, ki je imel svoje kozake nekje v Sibiriji. To sifilitično in tuberkulozno razvalino so okopali in oblekli v novo uniformo. Nekaj dni nato je uradni časopis prinesel vest, da je generalni major Salnikov postavljen za štabnega šefa.
Predsedniki vseh ostalih društev, ki so jim Japonci namignili, da bi jim bil njihov odstop dobro došel, so se uprli kakor en sam mož. Nato se je začela zagrizena borba proti »upornikom«, kakor so jih imenovali Japonci. Nekateri so se po nekaj mesecih hudega preganjanja vdali, drugi, med njimi Gandatti in Kabalkin, so vzdržali štiri leta kljub vsem grožnjam, aretacijam in neprestanemu nadlegovanju. Šele zgodaj v 1. 1936. so končno zapustili svoje pozicije, ker je postal japonski pritisk nevzdržen.
Bivši gubernator Gandatti je bil navzlic svojim 84 letom mož neugnanega duha. Nekoč je prišel k njemu japonski orožniški častnik z ukazom za aretacijo in stari gospod se je pojavil pred njim z najvišjim odlikovanjem na prsih, ki ga lahko japonski mikado podeli tujcu, odlikovanjem, ki ga je dobil kot gubernator amurske pokrajine. Taka visoka japonska odlikovanja te ubranro sleherne aretacije. Častnik se j*i priklonil in v zadregi odšel. Kadir koli je moral odslej pred sodišče »Mand-žukua« na zagovor zaradi abotnih ob-dolžitev beloruskih renegatov, ni nikoli pozabil vzeti s seboj cesarsko odlikovanje in priti brez spremstva.
Pri neki priložnosti sta dva ruska lopova obdolžila Gandattija, da si je prilastil fonde neke zasebne šole, katere ravnatelj in lastnik je bil že dvajset let Podleža, v svesti si japonskega pokroviteljstva, sta obmetavala Gandattija z najnizkotnejšimi žalitvami v najbolj prostaškem jeziku, ne glede na to, da ju je kitajski sodnik najprej oprosil, a nato pozval, naj uporabljata spodobnejše izraze. Na koncu krivoprisežniškega pričevanja obeh renegatov je predsedujoči sodnik vprašal bivšega gubernatorja, ali ima povedati kaj r svojo obrambo. Gandatti je -vstal in dejal zelo mirno:
»Odklanjam vsak odgovor na ob-dolžitve teh dveh verolomnih podležev. Hudo mi je gledati dva mlada Rusa, ki sta padla tako nizko, da za bore 35 dolarjev na mesec prodajata Japoncem svojo čast. To je vse, kar imam povedati.«
Ko je Gandatti zapuščal sodišče, ga je sodnik spremljal do vrat in se mu opravičeval, da ga je dal poklicati, venomer poudarjajoč znano opravičbo: »Mi Kitajci nismo krivi tega nasilja,«
10. POGLAVJE RAZBOJNIK JING
25. februarja 1932. mi je šef ukazal, naj se zglasim na japonskem vojaškem poveljstvu, nastanjenem ob glavni cesti novega mesta, imenovani Boljioj prospekt, kjer me baje nekdo pričakuje.
Prišel sem in nemalo me je presenetilo, ko sem zagledal pred seboj Kitajca, ki je zelo dobro govoril ruski in me, kakor da bi bila pri njem
doma, počastil s povabilom, naj sedem.
Sedla sva. Sluga je prinesel čaj in cigarete, potem sva izmenjala nekaj vljudnostnih vprašanj o zdravju in spoštovani družini, itd. itd. — po stari kitajski etiketi običajna predigra razgovora samega. Ko so bile formalnosti opravljene, je dejal kar brez ovinkov:
»Gospod Vespa, srečali se boste z nekim starim znancem.«
»Ničesar nimam proti srečanjem, ki jih želi moj šef.«
»Prav. Toda oseba, ki jo boste srečali, nima ničesar opraviti z vašim šefom, sploh ga ne pozna in ga ne sme nikoli poznati. Ta človek bo delal z vami in sprejemal od vas ukaze. Dajali mu boste denar, ki bi ga potreboval za izvrševanje teh ukazov. Za ostalo naj se ne briga.«
»Dobrol Kdaj bo ta sestanek?«
»Takoj pojdeva k njemu. Izvolite z menoj.«
»Zapomnite si, niti besede o našem šefu ali o Japoncih« — to je bilo njegovo poslednje svarilo.
Odšla sva ven. Prostoren avto, kakršne po navadi uporablja japonsko vojaštvo, naju je čakal pri vratih.
Ko sva sedla, je avto takoj odpeljal, prevozil Bol/šoj prospekt in zavil na levo.
Šofer je izpregovorii nekaj besed z možakom, ki je sedel poleg njega.
Opazil sem, da sta oba Rusa.
Kakšnih deset minut je avto obstal pred veliko enonadstropno hišo.
Očitno so nas pričakovali, zakaj vrata so se pri priči odprla.
Ko smo stopali v sprejemnico, sem opazil štiri Kitajce, oborožene z Mau-serjevimi avtomatskimi pištolami. Preden sem jih utegnil ogledati, so se vrata odprla. Naproti mi je prišel zastaven Kitajec in se mi smehljal.
Pogledal sem ga in ostrmel.
Pred mano je stal zloglasni Van Cien-či, ali Lin Pin-či, ali Ma tsu-či ali kakor se je že imenoval s svojimi dvajsetimi imeni. Eden izmed mnogih razbojniških poglavarjev, ki ropajo po Mandžuriji.
Moj vodnik je imel prav, Vang Cien-či je bil moj star znanec.
Zadnjikrat sva se srečala v gorovju Malem Kinganu na korejsko-mandžur-ski meji blizu vasi Vangtangtai. Grobovi mojih treh agentov in devetih razbojnikov tam še vedno pričajo o najinem prijetnem srečanju. Sam Vang Čien-Ci je dobil kroglo v prsi, drugo pa v levo stegno. Aretiral sem ga in ga umirajočega odpeljal v bolnišnico
—	tako vsaj je trdil kitajski zdravnik, ki ga je bil pregledal. Toda smrt, naravna ali nasilna, se še ni zmenila zanj. Razbojniki večjega kalibra imajo na Kitajskem vedno dosti denarja in vpliva.
Štiri mesce kasneje je Vang Čien-Či, bolj živ ko kdaj, pobegnil iz ječe in se vrnil na svoje priljubljeno delo.
In zdaj je stal pred menoj in se mi smehljal.
Segel mi je v roko in jo krepko stisnil.
Vang je bil pogumen in prostodušen. Nikoli ga ni bilo strah odkrito povedati, kdo je in kako živi. Kako krasno bi bilo, če bi bili Japonci tako odkriti in prostodušni! Zbujali bi nazadnje vsaj nekaj spoštovanja, medtem ko žanjejo danes le splošno zaničevanje in obsojanje.
»Vesel sem, da sem vas spet srečal, gospod Vespa,« mi je dejal. »Se posebno sem pa vesel misli, da bova
more biti ta mož. Gotovo ne nik. Njegova koža je bila preveč in preveč nežnomehka Njegovi nohti! na roki so bili lepo negovani in zelo! dolgi; izdajali so človeka, ki ni nikoli! opravljal telesnega dela. Nedvomno! meščan. Ko se mi je predstavljal, mi! ni povedal svojega imena, temveč je< samo dejal: »Čast mi je, da uživam« zaupanje našega šefa.«	<
Na Van Čien-Čijevo znamenje so! se odprla vrata in zagledali smo ve-! liko mizo, razsipno obloženo z razni-! mi kitajskimi sladkostmi in ruskimi! zakuskami.	!
»Mislil sem,« je dejal razbojniški; poglavar, »da bi bilo zelo primemo; proslaviti najino ponovno srečanje z; majhnim obedom. Izvolite me počasti-; ti in seči po naši skromni jedači in pijači.«
Sedli smo za mizo in kaj kmalu sem opazil, da se skrivajo pod kitajskimi služabniškimi oblačili Japonci. Kdor je živel več let na Daljnem vihodu, bo brez težave ločil obe plemeni.
Pogovor se je živo razvijal. Razbojniški poglavar je z velikim veseljem pripovedoval o najinih spopadih pri različnih srečanjih. Govoril je o maršalu Čang Tso-Linu in drugih znamenitih kitajskih osebnostih, med katerimi so bile tudi njegove žrtve, pa o japonski, kitajski in evropski politiki.
Čim bolj sem ga poslušal, tem bolj sem ga moral občudovati. Bil je izredno dobro obveščen o vseh stvareh. Predstavil se mi je v docela drugačni luči.
Eden izmed služabnikov je*stopil k mojemu spremljevalcu, ki se doslej ni mešal v pogovor, in mu je v japonščini nekaj zašepetal v uho. Ta se je obrnil k meni in mi ruski povedal, da me nekdo kliče 'c telefonu.
»Halo!«
»Halo! Gospod Vespa? Tukaj šef japonske tajne službe. Po kosilu se zglasite pri meni. Čakal vas bom.«
»Prosim, gospod.«
Vrnil sem se v jedilnico. Moj kitajski spremljevalec se mi je oprostil, češ da ima nujne opravke, in odšel. Spremil sem ga do vrat in mu rekel, preden sva se razšla- »Upam. da se še kdaj vidiva.«
»Bojim se, da ne Se to noč odpotujem na jug.«
Ker mi je šef v svojih navodilih omenil, naj nikoli ne zadajam vprašanj drugim agentom in nikomur, ki je zapleten v tajno službo, nisem dalje izpraševal.
Ko sem spet sčdel za mizo, je Vang Čien-Či ukazal služabniku, naj prinese šampanjca. Vodka in vino sta razvedrila vso družbo in Vang je bil ves v ognju.
Vedno iznova je poudarjal, kako vesel je najinega srečanja in kako krasno se mu zdi, da bova odslej sodelovala,
»Se dvanajst let takega poklica, pa bom dovolj bogat za v pokoj. Potem se naselim v kakšni tujezemski koncesiji na Kitajskem, kjer imam mnogo prijateljev in bivših pajdašev. Mogoče povoham tudi čez mejo, toda zdaj je treba predvsem delati in služiti denar. Pravo veselje, sprejemati ukaze od vas! Danes se je začelo novo življenje, zato si moram nadeti novo ime. Odslej se bom imenoval Jing* Pa tudi vi, gospod Vespa, tudi
vi	morate dobiti novo ime.«
»Ne, hvala. Ostal bi kar pri starem.« »V redu. Slišal sem, da pomeni ve-vas Italijanih neko drobno ži-
l	ji pravimo ~ rekli Feng. pili bomo
In ko je pris>topical že prav blizu, si je sezul coklo in previdno razbil led okoli premrlega račeta.
Nežno je stisnil nebogljen če ob svoj topli suknjič in ga nesel domov svoji ženi.
Poleg tople peči so se premrlemu račetu spet pregreli udje in kmalu se je spet poživilo. Otroci so tedaj od veselja priskakljali k račetu in so se hoteli malce pošaliti z njim. Toda hudo preskušeno nebogljenče je kajpak menilo, da mu hočejo storiti kaj žalega.
V	svojem prevelikem strahu je zaprhutalo s perutnicami, da bi odletelo na varno. Toda premrli perutnici sta bili še preslabi, zato je čofnilo naravnost v veliko kozico mleka. Dragoceno mleko je kar pljusknilo na vse plati. Ribičeva žena je vsa prestrašena kriknila in vila roke.
Od krika in vika še Dolj prestrašeno, je rače preskočilo v masle-njak in naposled še v mokamik. Joj, da ste ga takrat videli!
Ribička je vreščala na ves glas in krilila s kleštrami, otroci so pa s toliko vnemo bežali za račetom, da so se spotaknili drug ob drugega in obležali na kupu. Sele takrat je bilo smeha in veselja!
Na vso srečo so bila vrata odprta in rače je lahko med prot jem smuknilo ven. Toda zunaj je bil medtem zapadel sneg...
V	snegu je revče obležalo pod nekim grmom zbegano in izmučeno. In ko bi vam, ljubi otroci, hoteli povedati vso žalost in opisati vse trpljenje te strašne zime, bi se vam premilo storilo. Tako hudo in žalostno je bilo življenje našega račeta.
In potikalo se je po močvirjih, skrivalo med trstjem — in ko j® ’	Spgt	topleje sijati, ko so začeli škrjančki spet drobiti
' ko je oživela pomlad, je bilo naše rače že pravi racak-
prhutati s perutnicami ", velike in svetle, da K*1 — z vso silo in vzletel...
Dalje prihodnji
RAZKRITJA
ITALIJANSKEGA ČASNIKARJA AMLETA VESPE
E ANGLEŠČINE PREVEDEL VLADIMIR PAVŠIČ
Skrivnost japonskega vohuna
MAN
maSievot*je-
SPISAL ZANE GREY • PREVEDEL Z. P
25. nadaljevanje
»Kar ozrite se, Jane, kar ozrite se. Tri, štiri milje sva jezdila po tej dolini — in Tulla še zmerom ni videti. Samo še borih par milj!«
Jane se je ozrla po neskončni kaduljni ravni. Prav tisti trenutek se je iz tesnih vrat v skalnati steni začela viti veriga temnih konj z belcem na čelu. Pogled na te jezdece je poživil Jano z novo silo. Teža ledenega, morečega strahu je zdajci splahnela. Ko je pogledala spet predse, po psih, po Las-sitrovem kljusajočem konju, po krvi na njegovem obrazu, po bližnjih skalah in naposled po Fayi-nih zlatih kodrih, se je stopil led v njenih žilah — in počasi in čudežno se je prebudila nova moč... Zdelo se ji je, da drži pot na varno, da... na varno, saj je tudi Las-siter tako dejal... In še medtem, ko je tako strmela predse, se je Lassitrov konj spotaknil in telebnil na zemljo.
Lassiter je vrgel nogo konju čez hrbet in skočil iz sedla.
»Primite otroka, Jane,« je dejal. Jane je vzela Fayo v naročje — in zdelo se ji je, da so njene roke močne... »Razdaljo bodo zmanjšali,« je nadaljeval Lassiter in opazoval medtem zasledovalce. »Toda ugnala jih bova midva!«
Držeč uzdo Janinega konja v roki je že hotel nadaljevati pot, tedaj pa je opazil ob boku padlega konja sedelne torbe.
»Toliko še utegnem,« je zamrmral in zagrabil z urnimi prsti, ki niso nikoli prijeli v prazno, sedel-ni torbi in si ju vrgel čez ramo.
Potlej se je spustil v beg, vodeč Janinega konja za seboj. Bežal je m spet korakal, spet bežal in se opotekal... Tik pred seboj je tedaj uzrla Jane golo, skalnato vzpetino. Ko je pribežal Lassiter do znožja te kope, je brž poiskal položno pot in zvlekel utrujenega konja po
i	okroglem, gladkem kamenju na-! v? or.
Jane se je ozrla. Komaj pičlo j miljo za njima je dirjal Tullov oe-; Uc, za njim se je pa vlekla dolga veriga njegovih oprod. Ko je pa ; spet pogledala naprej, je uzrla na desni dolino, pa levi pa štrlečo skalo. Lassiter je stopal kar dalje, vodeč konja za povodec za seboj.
Mala Fay je ležala v Janinem naročju s široko razprtimi očmi... 6e zmerom se je v njih zrcalila bolečina, a stekleni odsev groze Je bil že izginil. Zlati kodrčki so se poigravali okrog Janinih ust, drobcene otrokove ročice so medlo stiskale njeno nadleht in bleda usteča je obkrožal droban, a zaupljiv nasmešek. V srcu Jane Wi-thersteenove se je zbudil pogum levinje.
Lassiter je vodil konja po gladki vzpetini navkreber, in ko je prišel do gozdička grčavih, zbledelih ceder, je obstal.
»Jane, dajte mi otroka in razjarite,« je kratko ukazal. Potlej si Je odpasal nabojni pas z zataknjenimi praznimi revolverji, čudežna odpoved se je zrcalila na njegovem obrazu. Fay je počivala v njegovem naročju, on je pa skoraj zamaknjeno zrl predse v dolino. Tullov belec je že privihral na kopo okroglega kamenja, za njim ®č je pa vsulo krdelo rjavcev in vrancev.
»Kaj si bo le mislil, ko bo našel moje prazne revolverje! — Jane, Pograbite svoje sedelne torbe in Plezajte tik za menoj!«
Lesketajoče se, deviško golo pobočje, posejano s premnogimi majhnhni votlinami, se je vzpe-
njalo kvišku, više in više, in se je naposled prelilo v pretečo, previsno čer. Jane je skrbno tehtala svoje korake in plezala tik za Las-sitrom. Le po malem se je vzpenjal više. Morda ni hotel preveč trošiti svojih moči! Toda, glej! Po skalah ie kapljala kri iz njegovih ran... Zdaj je Jane sprevidela, zakaj je njegov korak tako počasen. Plezala sta in plezala, ne da bi se enkrat samkrat ozrla. Hropeče so se dvigale Janine prsi; čutila je, ko da bi se ji drobne, razbeljene jeklene konice zabadale v pljuča. Pridržala je dih — in tedaj je slišala, kako votlo hrope Lassiter, kako sunkovito sopihata psa.
»Počakajte, tu počakajte,« je hlipnil Lassiter.
Nad njo je molela kvišku silna skalnata kopa z zasekanimi komaj zaznavnimi stopnicami, nad njo je pa štrlel v nebo razdrt rogelj rumene skalnate stene, še više pa ogromna, grozeča čer.
Psa sta odcapljala naprej in izginila za voglom. Lassiter je splezal s Fayo v naročju do vrha stopnic, opotekajoč se kakor pijanec, in tudi on je izginil. Toda pri priči se je spet vrnil, seveda sam, in naspol drsajoč, n as pol preskakujoč hitel navzdol k Jani.
Tedaj so se oglasili iz globine glasovi razsrjenih mož. Tuli in več njegovih pomagačev je bilo prispelo do kraja, kjer je Lassiter odvrgel pas z naboji in praznimi revolverji.
»Morda vam bo te sape še primanjkovalo!« je podsmehljivo zamrmral Lassiter, gledaje s sršečim pogledom nizdol.
»No, Jane, še malo se odženite,« je nadaljeval. »Po teh plitvih stopnicah morate še navzgor. Plezal bom za vami in vas podpiral. Nikar nič ne mislite. Le naprej, le naprej! Mala Fay že čaka tam zgoraj. Odprte %či ima in pravkar me je vprašala: ,Kje je pa mam’ca Jane?'.«
Brez bojazni, ne da bi drhtela, ne da bi se spotaknila, ne da bi se oprijemala ponujene Lassitrove roke, je plezala Jane Withersteenova po strmih in nevarnih stopnicah navzgor.
Ko sta bila na vrhu, jo je potisnil Lassiter okoli vogla skalnatega previsav Fay je ležala s široko razprtimi očmi v senci temačne votline. Psa sta ko varuha ležala ob njeni strani. Lassiter je dvignil otroka in zavil v temno sotesko, držečo v kratkih vijugah do širše poti. Zdajci se je soteska odprla v prekrasno, gladko in strmo pobočje. Jane je začudena ogledovala krasoto razdrtih, nazobčanih in previsnih sten, bleščečih se v rdečem čadu zahajajočega sonca. Lassiter je plezal s počasnimi, odmerjenimi koraki navkreber; kri je curljala iz njegovih ran in kapljala na deviško belo kamenje.
Jano so začele sedelne torbe vleči k tlom; lovila je sapo in srce ji je glasno utripalo. Se počasneje je plezal jezdec navzgor; sapa mu je žvižgala v prsih. Pobočje se je razširilo. Tu pa tam je kipela v nebo samotna čer, ogromna skala v dvomljivem ravnotežju, čad rdečkastih žarkov zahajajočega sonca se je lesketal skozi razpoke v pečinah. Jane ni hotela pogledati proti vrhu, vendar je slutila, da se boči nad njo razdrti skalnati rob. Čutila je pošastno in preteče vzdušje v tej tesni. S poslednjim naporom je plezala dalje; in potlej, na vrhu pobočja, na ozki, gladki pečini, je padla poleg Lassitra in Faye na tla.
Lassiter se je opotekel dalje, stopil do ogromne, poševno pobešene
\
skale, počivajoče na nizkem podstavku. Položil je roko na skalo — prestreljeno roko — in Jane je videla, kako mu curlja kri iz raztrgane rane. Potlej je onemogel klecnil in se sesedel.
»Jane... ne morem!« je hlipnil ves obupan.
»česa?«
»Skale ne morem skotaliti v globino!«
»Kakšne skale? Zakaj govorite tako zmedeno? čemu hočete skotaliti skalo v globino?«
»Da jim zaprem pot — za večne čase...«
Ko je Jane pogledala dol po raztrganem pobočju, kjer so čeri in kamnitni stožci, sprsteneli v tisočletjih, samo še čakali lahnega sunka, da jih prevrne — je zdajci opazila Tulla. Za njim je priplezal jezdec, drugi, tretji...
»Poglejte! Tuli nama je za petami. In jezdeci za njim!«
»Da, zdafi naju boido dobili v pest!«
»Zakaj? Ali mar nimate več toliko moči, da bi se uprli v skalo in jo pognali v prepad?«
»Ne manjka mi moči, Jane, ne telesne moči! živci, živci so mi od povedali!«
počasnim škripanjem, ko da M si jezo hladila, se je nagnila...
Stoletja je bila čakala to minuto. Zdaj se je vendar omahovaje premaknila... Potlej pa, ko da bi se predramila v življenje, je vrtoglavo odskočila v globino, odbila se ob strmem pobočju, odskočila kakor žoga potlej pa: ko da bi hotela zbrati dovolj moči, je za trenutek obvisela negibno v zraku in zdajci z neznansko silo treščila med rog-Ijičasto in sprstenelo skalovje. Z gromom se je razletela velika čer v atome. Zračni puh je bušil kvišku, stene so se stresle. Prah je ovil od zahajajočega sonca rdeče majave skale, prah je zavil Tulla v oblak, Tulla, ki je z visoko dvignjenima rokama pokleknil, ko da bi prosil milosti. Kamnitni stebri, štrleče stene, visoke nazobčane čeri — vse se je dostojanstveno sesulo v prah.
Iz globine je odmevalo votlo, srdito grmenje. Izhod iz Slepilnega sedla je bil za večne čase zasut.
Konec
Ali Noslradamove prerokbe drže?
Nadaljevanje z 9. strani
POZOR!
v
prihodnji številki začetek novega. velezani-
mivega
kriminalnega romana!
»Lassiter, Lassiter!« je kriknila Jane.
»Da, hotel sem pognati kamen v prepad — da, trdno sem bil odločen. Toda j zdaj — zdaj... Ne morem, ne morem. Pred nama je Ventersova čudovita dolina. Tam, da, tam bi lahko živela. Toda če zdrvi skala v dolino, sva za večne čase zaprta v kletko. Nimam poguma. Na vas mislim!«
»Lassiter, upri se v skalo, naj se skotali nizdol!« je zaklicala.
Opotekaje se, z okamenelim izrazom je vstal in položil spet okrvavljeno roko na skalo. Jane Wither-steenova je zrla po skalnati soteski nizdol. Tuli je prihajal čedalje bliže. Zdelo se ji je že, da razloči njegov temačni, krvoločni obraz. Za njim so plezali njegovi jezdeci. Zavedela se je, kaj pomeni njihov prihod za Fayo, za Lassitra, zanjo...
»Lassiter, poženi skalo!... Lassiter, ljubim te!«
Po njegovih mrliškobledih, okrvavljenih licih, po nagubanem čelu je zdajci šinil jasen žarek. Z obema rokama in z ramo se je uprl v skalo in napel mišice svojega mogočnega telesa.
»Suni, suni, Lassiter!«
Skala se je zganila, zastokala je, zahreščala in se zamajala; in s
Največji v mestu (Kitchener?) bo ugasnil, ko bo plavalo pod vodo brodovje. — Država na otoku bo vnovič postala mogočna, ali od jadra (Zeppelina?) odkriti London bo trepetal. — Med Bayonnom in St. Jeanom de Luzom bodo zgradili predgorje Marsa (na koncu leta 1917. so pri Bayonnu nastala taborišča ameriških čet.) — Največja vojska bo zbegana in pognana v beg, toda onstran meje je bržčas ne bodo zasledovali. Dežela (os/ od latinskega ostium — vrata, domovanje) se bo notranje vnovič okrepila, neka pokrajina bo spet prišla nazaj (Alza-cija-Lorena?), potem bo pa vsa velika vojska pregnana iz Francije. — Prvi na Francoskem in prvi v Italiji, po vodi in po suhem proti Angležem in proti Parizu, s presenetljivimi dejanji zaradi svojega močnega vodstva silen, bo izgubil deželo Loreno (Nor-laris namesto Lorraine).
Neka štirivrstična kitica govori o Zvezi narodov:
Du Lac Leman, les sermons lascheront. Des jours seront reduicts par les sep-
maines,
Puis mois, pni s on, puis touls delail-
liront
Les Magislrats damneront les loix
vaines. (I 47)
Po naše:
Razgovori ob Lemanskem (Ženevskem) jezeru bodo povzročili razprtije. Dnevom bodo sledili tedni, meseci in leta, potlej bo pa vse počasi razpadlo. Vlade bodo obsodile ničevne postave.
Napoved sedanje vojne
Nostradamus je prav tako napovedal konec republikanske Španije. Prav zanimive so napovedi, ki govore o Maginotovr črti, o zasedbi Pariza in o posledicah poraza pri francoskem narodu:
Pres du grand ileuve grand losse tetre
ege s te
En quinze parts sera l'eau div išče;
La cite prinse, leu, sang, cris, conllit
mesie,
Et la plus part concerne au collisee.
Po naše:
Pri veliki reki (Ren?) je velika podzemeljska utrdba, od vode razdeljena na 15 odsekov; zemljo bodo izkopali (prva Maginotova črta v resnici sestoji iz petnajstih hidrografskih odsekov). Mesto (Pariz?) bodo zavzeli: ogenj, kri, krik in bojni grom; večina prebivalstva bo od spopada prizadeta.
Po Nostradamu bodo okoli 1. 1973., ko bo Evropa od vojn izčrpana, vdrli vanjo Arabci in jo pustošili 6 let. Potlej se bodo vmešali Američani, ki bodo gospodarili na zemlji. V sedmem mesecu 1999. leta se bo pa pojavil strahoten kralj.
Ali je Nostradamus uganil prihodnost? Oui vivra vena!
Is ŠPORTNI TEDNIK A
Dogodkov je kilo na pretek
Pretekli teden nam je spet prinesel obilo športnih dogodkov. V Ljubljani je bil v nedeljo štart za državno kolesarsko prvenstvo s sodelovanjem najboljših hrvatskih in slovenskih dirkačev. Na znani podutiški krožni progi so bile velike motociklistične dirke Hermesa, ki jih je s svojim obiskom počastil tudi Nj. Vel. kralj Peter II. Na Jesenicah so bile H. športne igre KID, razen tega je bil pa še obilen nogometni spored, a med tednom tudi tekme v plavalni ligi.
Na motociklistični dirki Hermesa so žal manjkali udeleženci iz Zagreba. Na poti v Ljubljano so imeli pokvaro na avtomobilu in so se vrnili v Zagreb. Ob progi, zlasti pa na cilju, se je zbralo velikansko število gledalcev. Točno ob 15. se je z avtomobilom pripeljal Nj. Vel. kralj Peter II. v družbi kneževiča Aleksandra, princa Djor-dja in spremstva. Občinstvo je kralja navdušeno pozdravljalo. Visoki gostje so ostali na dirki do 17., nakar so se vrnili na Bled.
Med turnimi motorji do 100 ccm je zmagal Šimenc (Hermes) na DKW, ki je za 15 km dolgo pot rabil 15 minut in 3 petinke sekunde. Motorji do 200 ccm so bili seveda hitrejši. Zmagal je Podberšček (Hermes) na Puchu v 14:08.2. Pri motorjih do 350 ccm je bil prvi Puhar (Hermes) v 13:01. Turni motorji so zatem imeli še dirko na 3 kroge (22.5 km). Spet je zmagal Puhar v 20:04.2. Največje zanimanje je kajpak vladalo za športne motorje. V skupini do 350 ccm je nepričakovano zmagal Breznik (Avtoklub) na DKW v času 25:16.2 na 30 km dolgi progi.
V	prvem krogu je z naskokom 20 m vodil šiška, a je odstopil, ker je zavozil s proge. Nato je z veliko prednostjo vodil Trampuž, ki mu je pa v poslednjem krogu odletel ventil in je zato zasedel šele drugo mesto. Breznik je beležil še drugo zmago na progi 22.5 km, ki jo je predirkal v 19:02.4. Kralj si je v odmoru dal zmagovalce predstaviti in se z njimi prijazno pogovarjal.
Na kolesarskem državnem prvenstvu od Ljubljane do Zagreba so v odsotnosti srbskih kolesarjev nastopili samo Hrvati in Slovenci. Favorit je bil od vsega začetka Avgust Prosenih, ki je tudi tokrat nedvoumno dokazal da mu ni nihče kos. Zmagal je z veliko razliko 5 minut, kar je na teh dirkah nekaj nenavadnega. Prva tri mesta so zasedli Hrvati, najboljši Slovenec je bil pa podzvezni prvak Peternelj, ki le zasedel 4. mesto.
Na Grosupeljskem Klancu se je strnjena skupina nekoliko raztrgala in so privozili prvi na vrh Prosenik in oba najmočnejša zastopnika slovenskih dirkačev Peternelj in Podmilščak, ki so jim v razdalji 10 m sledili še trije Slovenci. Na strmem klancu pri Višnji gori je Podmilščaka na grušču zaneslo, da je priletel v naproti vozeči osebni avto. Ker se je precej hudo potolkel, so ga na avtomobilu odpeljali nazaj v Ljubljano. V Novem mestu je bila na čelu spet strnjena skupina dvanajstih dirkačev. Na sledečih klancih so se zatem odtrgali Prosenik, Davidovič in Peternelj. Slednji je zaostal, a Davidoviča je zadela nezgoda. Pri Samoboru je imel defekt in tako je Prosenik gladko zmagal.
Tehnični rezultati so bili: 1. Prosenik (Gradjanski) 4:14:47, 2. Davidovič (Sokol) 4:19:22, 3. Penčev (Sokol) 4:20:23, 4. Peternelj (Hermes) 4:22:35. Od ostalih Slovencev je bil šesti Golob (Edinstvo) enajsti Gregorič (Mislinje), štirinajsti Grabnar (Hermes).
Na jeseniških športnih igrah je bil tako obilen spored, da zaradi pičlo odmerjenega prostora žal ne moremo zabeležiti vsega. Omenimo naj le zaključno prireditev, kjer je domače Bratstvo premagalo rezervo Bate s 4:2.
Od nogometnih prueditev navajamo te-le rezultate. V Ljubljani: Ljubljana—šparta (Zagreb) 4:2, v Celju: Maribor—Celje 5:0, v Zagrebu: Gradjanski—Hašk 1:1, v Subotici: Ferenc-varos (Budimpešta) : Bačka 2:1. Bile so tudi tekme v srbski in hrvatski ligi. V srbski je Jedinstvo v Beogradu premagalo Zaka 1:0, v Skoplju BSK Gradjanskega 5:0, v Novem Sadu Vojvodina Jugoslavijo iz Jabuke 2:0, v Borovu sta igrali Jugoslavija in Bata 2:2. V hrvatski ligi je osješka Slavija v Splitu premagala Split s 6:0. Hajduk pa Slavijo s 6:1, v Sarajevu pa Concordia Saška 1:0. V kvalifikacijskih tekmah za vstop v srbsko oziroma hrvatsko ligo sta zmagala Bask nad Skopljem 3:0 in železničar nad varaždinsko Slavijo 2:1 in se plasirala v ligi. Moskovski Spartak je premagal reprezentanco Sofije 7:1.
Med tednom so bile tri plavalne tekme v ligi. Viktorija je v Zagrebu premagala ZPK z 72:37, ljubljanska Ilirija je pa v Splitu zmagala nasproti Jadranu s 66:42. a v Dubrovniku podlegla Jugu z 51:58. Položaj je zdaj Nadaljevanje na 12. strani
r?o/>yrigM oper* munšl
Gospod Subito
Športni tednik
Radio Ljubljana
od 2 2. Vlil.-28. Vlil. 1940.
Dogodkov je bilo na prebitek
Nadaljevanje z 11. strani
po točkah naslednji: Jug 426 (7 tekem), Ilirija 367 (6), ZPK 258 (6). Jadran 183 (4), Viktorija 182 (3). Po povprečku, ki je za končni izid merodajen, pa še zmerom vodi Ilirija z 61.16, slede Jug 60.85, Viktorija 60.66, Jadran 45.75, ZPK 43.
V naslednjem navajamo zmagovalce zagrebškega srečanja. Na vseh točkah so zmagali Sušačani. Pri moških na 400 m prosto Defilipis v 5:12.2, na 100 m hrbtno Vidmar v 1:15.6, na 100 metrov prosto Curtini in Defilipis v 1:03.4, na 200 m prsno Grkinič v 2:57 in na 4X200 m Viktorija v 10:04.6; pri ženskah pa na 100 m prosto Dunic v 1:19, na 200 m prsno Boršič v 3:24.4, na 100 m hrbtno Krmpotič v 1:35.2 in na 4X100 m prosto Viktorija v 5:33. Tekma v waterpolu je bila prekinjena pri stanju 2:0 za ZPK.
Ilirija bi lahko zmagala v Splitu z večjo razliko, če ne bi Mihaleka ki je na 400 m prvi priplavaj na cilj, diskvalificirali. Jadran je v ostalem beležil samo dve zmagi, ki ju je priborila njegova plavalka Bearova. Med moškimi so zmagali na 400 m prosto Skarpa 5:22.3, na 100 m hrbtno Pelhan 1:14.9, na 100 m prosto Pelhan 1:02.2, na 200 m prsno Cerer 2:48.7, na 4 X 200m Ilirija 9:56.8; pri ženskah na 100 m prosto Beara 1:14.8, 200 m prsno Martin 3:29.3, 100 m hrbtno Beara 1:29 4X100 m Ilirija v 5:22.2, kar je letošnji najboljši čas v Jugoslaviji. V waterpolu je zmagal Jadran s 6:0.
V Dubrovniku je imel Jug več sreče kakor v Ljubljani. Ciganovič se je Pelhanu revanžiral za poraz in ga potisnil v hrbtni panogi na 2. mesto. Pelhan je bil v sprintu šele tretji in končno je bil Herzog na 200 m prsno šele četrti. Tako je nastala večja razlika.
Rezultati so bili: pri moških: 400m prosto Žižek (J) 4:55, 100 m hrbtno Ciganovič (J) 1:12.6, 100 prosto Mi-loslavič (J) 1:02.3, 200 m prsno Cerer (I) 2:48.4, kar je njegov letošnji najboljši čas, 4X200 m Jug 9:42.7; pri ženskah: 100 m prosto Fine (I) 1:15.2, 200 m prsno Pozniak (J) 3:24.8, 100 m hrbtno Bartulovič (J) 1:27.5, 4X100 m Ilirija 5:29.2, V waterpolu je Jug beležil lahko zmago 9:0.
ukai sem nujno pogrebna I
ČETRTEK 22. AVGUSTA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.16: Plošče 12 00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 19.00:	Napovedi,	poročila
19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.10: SlovenSčina za Slovence 20.30: Fantje na vasi: 21.15: Simfonična glasba 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
PETEK 23. AVGUSTA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 14.10: Tedenski pregled Tuj-skoprometne zveze 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Deset minut za planince 20.10: Spet so se odprla šolska vrata (gdč. A. Lebarjeva) 20.30: Domač koncert. Sodelujejo: g. Mirko Premelč, g. Stanko Avgust in Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
(Gl. štev. 19. in naslednje)
Pri športu In pri igri, na zraku in na soncu, vedno je potrebno, da sl krepite kožo z NIVEOl Nivea zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin in povzroča, da porjavite hitro in lepo. Ker vsebuje EUCE-R1T, koža popolnoma vsrka N IV E O. Zato se ne prehladite zlahka tudi pri nagli vremenski ohladitvi.
Anglija in Italija podpišeta v Rimu tako imenovani gentlemanski dogovor o Sredozemlju. Nemški zrakoplov Hindenburg eksplodira pri pristajanju v Lakehurstu (USA). Slovesno kronanje princa Alberta za angleškega kra-
19.40: Objave 20.10: Delavčevo domoljubje in gospodarske vprašanje (g. Milan Valant) 20.30: Pevski koncert g. Borisa Popova, baritona ljubljanske opere, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek 21.15: Citraški trio >Vesna« 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
SOBOTA 24. AVGUSTA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.30: Plošče 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Uprava stare Ljubljane (Msgr. Viktor Steska) 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nacionalna ura 19.40: Objave 20.00: Zunanje-politični pregled 20.30: Jože Vombergar: Nesrečni Job 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
NEDELJA 25. AVGUSTA:
8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Citraški dueti 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franc, cerkve 9.45: Verski govor 10.00: Plošče 10.15: Samospevi ge Mare Petrič, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek 11.00: Prenos promenadnega koncerta vojaške godbe iz Zvezde 12.00: Plošče 12.30: Objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 17.00:	Kmet.	ura
17.30: Veseli godci 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Plošče 20.30: Pevski in orkestralni koncert 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 26. AVGUSTA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Naoo-vedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 19.00:	Napovedi, poročila
19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.10: Ljubljanski Židje v minulih stoletjih (g. prof. Leo Pettauer) 20.30: Pevski in orkestralni koncert slovanske glasbe. Sodeluje g. Jean Franci, član ljubljanske opere in Radijski orkester. Dirig. 1). M. Šijanec. 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Prenos z restavracijskega vrta »Zvezda*. Konec ob 23. uri.
TOREK 27. AVGUSTA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 19.00:	Napovedi, poročila
19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Deset minut zabave (g. Fran Lipah) 20.10: Vulkanska gibala človeške duše (g. prof. Etbin Bojc) 20.30: Pevski zbor »Cankar« 21.15: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
SREDA 28. AVGUSTA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Cimermanov kvartet 14.00: Poročila 18.30: Mladinska ura 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
Poroka nizozemske prestolonaslednik ce Julijane z nemškim princem Bernardom Lippskim _____
Žejo v puščavi in kaitielin želodec
Mnogi ljudje, celo izobraženi verjamejo, da popotniki v puščavi ubijajo kamele, če trpe žejo in če drugače ne morejo priti do vode. Baje v njihovem večdelnem želodcu dobe nekaj galon hladne, čiste vode. Ameriški učenjak A. E. Brem je hotel dognati, ali je to res.
Ko je lani popotoval po puščavi, je povprašal o tem vodnika neke karavane. Vodnik je dejal, da so takšne trditve prazne marnje. In da bi se sam prepričal, je velel dr. Brem, naj zakoljejo eno izmed kamel in mu pokažejo njen želodec. In čeprav je žival še prejšnji dan popila nenavadno dosti sveže vode, ni bilo v njenem želodcu nobene pijače, ki bi jo mogel človek piti.
(Maclean’s Magazine, Toronto)
RESMAN LOJZE-4jubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) iL21 Itlelon 44-80
Šanghaj v plamenih
lja Jurija VI. Vojna med Kitajsko in Japonsko se šele zares začne; prvo letalsko bombardiranje Šanghaja. Mus-
Otroški voziček,
kolo ali šivalni strol najhitreje in najbolje kupite, prodaste ali zamenjate v trgovini
|osip Uršič — Celje
Narodni dom
ti	REVMATIZEM
fcSlŽj	protin, ishljas, zbadanje*
rt)	krčne žile Itd. z največjim
mm	uspehom zdravi
„ANTIREUMIN“
Je dober zdravilen preparat BI	preizkušen, doma kakor
IS	Jrut	I'	tudi v tujini. Cena originalih	1!	ni steklenici, 75 gr din 35*-,
U	IJJu	s poštnino din 40*-. 3 orlgl*
B	i	nalne steklenice din 105‘-
■	*	franko
Po povzetju pošilja
Mr. Ph. L Mrkušič. lekarnar
v Mostarju - banovina Hmatski
Dobiva se pa tudi v vseh lekarnah. — Ogla* reg. pod Br. 14245 od 11. VIH. 1935 1.
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, seda) Stritor|evo ul. ®
pri frančiškanskem mostu
Vsakovrstna otaia. daljnogledi, opiomen, barometri, Rfgromitri, Ud. Velika ubira ur. zlatnine in srebrnine. Samo kvalitetna optika:	Ceniki	brezplačno	■
Avtomobili za staro železo
Leta 1939. so prodali v Združenih državah vet ko 2,500.000 avtomobilov za staro železo, to je 300.000 avtomobilov ved ko leta 1938. Tako so dobili lz starih avtomobilov 2,675.000 ton železa in jekla.
Iz vsakega avtomobila dobe več ko tono železa in jekla; te kovine, ki jih dobe, pomenijo 8“/. celokupne letne porabe kovin. Razen tega dobijo lz takšnih starih avtomobilov več ko 70 milijonov kil bronze, bakra, svinca, nikla, stekla in gumija.
(La Nacion, Buenos Aires)
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkotl in vsa praktična Oblačila, nudi v največji Izberi, na|ceneje
Presker
Ljubl|ana, Sv.Petra c. 14
Duce in ftthrer
solini obišče Hitlerja v Berlinuj sestanek potrdi solidarnost osi Rkn-Berlin.
Dalje prihodnjič
3 metu« stari psi,
nemški ovčarji, najboljšega pokolenja, s rodovnikom, prodaja
Strascfcek. Podčetrtek 18
FRANJO PIRtlNLIČ
kone. elektrotehnično podjetje LJUBLJANA, Gosposvetska ei
Teleton 88 71
če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«!
Ms talogl Imam vedno
vse priprave le epa W	j
rete ca gospodinjstvo,
kakor tudi vsa svet-
lobna telesa, i. J. od	.
iernlce do lestenca »ve-
tovnosnane tvrdke »Siemens«. Inriujea ludf
električno napeljave sa rametljavo la pogon
AMERIŠKA GUMIJASTA SPECIALITETA
OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med In medico dobite najceneje ▼ ^ NEDARNI Ljubljana, Židovska ul. 6. 48. T.
Zavarovalne zastopnike
za mesto Ljubljana in vse ostale kraje v dravski banovini sprejme stara, renomirana zavarovalna družba. Pogoj: poznanstvo, priljubljenost in agilnost. Ponudbe pod „Vztrajen“ na upravo »Družinskega tednika".
OKAMA MAZILO
Is tdravtlnlh selile. Čudovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožutjenjlh, volku, turih Ib voetjib Itd. sa nego dojenčkov, pri kolnem vnetja IspulCajlh In hrastah na temenu, ta ras-ookane prsne bradavice.
Dobi se v lekarnah to drogerijah.
VOJNO ŠKODO in druge d rž. papirje kupujemo proti takojSnjl gotovini. Tudi posamezne komade RUDOLF ZORE Ljubljana - Gledališka ulica 12
.	m	jr	H	HIP Plim II kupite najcenejše zložljive vrtne fotelje, rožaste
v’V,'l /n UlrrK ‘n I kreton in klot odeje, primerne zavese v različnih '	...Ih--.«—1 r	■■■ manah.-. J	J|	|	vzorcth prl SEVER, Marijin tr* 2.
pokroviteljstvom NI Veličanstva kralja Petra DL bo v Ljubljani od	Prevzamemo	t	popravila	tudi	stare	odeje.
žtavgusta da ». ssptaahrfc 1H». Jescnslai TvAeaejcnufca prireditev. L. 	„................................. ...........................
Tatija k. Bratuša, novinar; odgovarja Hun Kern. novinar: tiska tlakama Merkur d. d. v Ljubljani; n tiskamo odgovarja O. MIhalek — val v LjubljanL