Natisov 15.000. ¿tajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo: za celo leto 3 krone, za pol in četrt leto razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane .acelo leto 5 kron, za 'Ameriko pa 6 kron; iadrutfo inozemstvo se računi naročnino z ozi-'m na visokost poštnine. Naročnino je pla-fari naprej. Posamezne Sev.seprodajajopočv. Uredništvo in uprav-oi&vo se nahajata v Pioju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za »/4 strani K 16, za Ve strani K 8, za Vi« strani K A, za Vm strani K 2, za V« 4 strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Y Ptuju v nedeljo dne 6, avgusta 1911. XII. letnik. lav ^ |f* Današnja številka ima zopet 2 strani pri-J kje in šteje torej skupaj 10 strani ter več slik. Prvaki proti Avstriji. ;w-r. d. Korrespondenz" prinesla je te dni pod naslovom „Ein sli d sla wi-jches Attentat auf Osterreich" za-nimivi članek, katerega so tudi razni drogi veliki listi ponatisnili. Ta članek dokazuje prav jasno staro našo trditev, da se goji v vrstah yotovih slovensko-prvaških krogih veleizdajalska b obenem protiavstrijska načela. Že zaradi tega kcerno poglavitne točke iz tega pomembnega Suka ponatisniti. „V jugoslovanskem taboru zgodilo se je v objem času nekaj dogodkov, ki se jih ne sme jiezreti in podceniti. Medtem ko se hrvatski ko Tomašic z ustanovitvijo nove vladine stranke m nove volitve v hrvatski sabor pripravlja, so pogajanja med liberalno hrvatsko-srbsko koa-ter med klerikalnimi skupinami hrvatske ke prava glede volilne zveze proti banu vila. Skupine stranke prava so tako zvezo lonile. Obenem so pa sklenile na konferenci hrvatskimi pristaši državnopravne stranke v al m a c i j i in Istriji ter zastopniki kle-kalne hrvatske stranke v B o z n i, da se obe stranke na Hrvatskem združiti in kot {flpolnoma samostojna stranka v volilni boj «topiti. Sklenili so tudi skupno organizacijo wh, ki stojijo na stališču državnopravne stranke. Ji stranka pa zahteva trializem, to se pia\i združenje jugoslovanskih delti v državi. V ta namen se ustanovi iz-nsevalni odbor iz 6 delegatov iz Hrvatske in |0 3 delegatov isterskih, dalmatinskih ter bo-ADskih Hrvatov; ta odbor hoče potem skupno jslovensko-prvaškimi zastopniki !ia trializem delovati. To je prvi slučaj, da posegajo politične organizacije iz ene polovice države v drugo, kar jitadi proti obstoječim postavnim določbam. Da se ti ljudje javno brez pomika čez državne meje združujejo, dokazuje pač, k smatrajo čas za primeren, pričeti S krepkim delom za lastno jugoslovansko državo. Opomniti je, da je vodja slovenskih kleri-lalcev dr. Šušteršič že pred volitvami v Dalmaciji pogajanja s tamošnjimi hrvatskimi voditelji inrževal. V državnem zboru pa so napravili slovenskoklerikalno-hrvatski klub, v katerega s) pristopili tudi klerikalni Hrvati iz Dalmacije. Namen slovenskih klerikalcev je torej, ne aino Dalmacijo, marveč tudi Primorsko, nadalje Trst, Kranjsko in spodnji del Štajerske ter Ko-roske odtrgati od Avstrije. To si treba zapomniti m proti temu je potreben najodločnejši odpor. " Mi nimamo temu članku ničesar pristaviti. Imetje in sploh volilci zdaj dobro vidijo, da se jih hoče od strani prvaških klerikalcev edino v ptiavstrijske namene izrabljati. Politični pregled. Državni zbor je šel torej zopet na počit-IaSce in poslanci so se oddahnili. Mnogo se v tat kratkem času seveda ni moglo napraviti. Ali to se pač vidi, da|je pri veliki množini poslancev resno voljo za delo opaziti. In tega nismo pri naših poslancih navajeni. Zadnja seja bila je grozovito burna ;f nekaj viharja in kričanja pa mora biti v tej zbornici. Slo se je namreč za predloge | biti od Trničanov potrebnih šolskih prispevke brez da jih soplačujejo Prepoljci. Razdelitev davi občine P. kakor cele občine M. v 2 občini sicer v obč. Prepolje in obč. sv. Marjeta dr. z Trničani je tedaj nujna potreba in se Prepolji Trničani in Marječani, kakor so mi zagotovili ne bodo dali od „Stražinega" hujskača zapeljat kajti njim kakor meni je red prva, politika zadnja briga. Dopisuna „Straže" pa porailoj da kot se imajočega domačina ne pozna do čih razmer bolj natanko. To je moja zadnja seda in se v tej zadevi ne pustim s „Stražo1 in tutti quanti listi v nikako polemiko. Aug. Achitsch, nadočitelj. Sv. Marjeta na d. p. Dragi „Štajerc", i voli mi mali prostor, da ti naznanim naše raij mere od našega kaplana. Naš kaplan Aloji Kramaršič je bil hudo bolan in ta bolezen imenuje politika. Pred volitvo je iskal zdravila; on je letal od vasi do vasi, od hiše do hiše je vsakega nagovarjal, katerega poslanci bi ral voliti. Mi bi kaplanu svetovali, da bi se o za cerkev brigali, kakor pa za volitvo, bo vsak sam volil kakor hoče. Dalje pri sv. jeti imamo cerkev in v tej cerkvi je svetnii Suša. V raznih krajih nastopila je vsled pomanjkanja dežja in hude vročine suša z vsemi svojimi grozovitimi posledicami. Hudo občutijo to tudi ob reki Elbe na Češkem. Prva naša slika kaže to reko, ki je vsled suše tako plitva, da so nastali celi otoki in se lahko z vozmi čez peljajo. V ozadju slike vidimo mesto Bodenbach-Tetschen. Še bolj zanimiva je druga naša slika. Sredi v reki Elbe se nahajata namreč dva velika kamenja. Po navadi sta pokrita od deroče vode, a le v dolgih letih enkrat se pokažeta. Kadar je namreč suša velika in reka vsled tega nizka, prideta kamenja na dan. Med ljudstvom imata ta dva kamenja žalostni pomen. Imenujejo ju namreč „Hungersteine", ker se le m ~ ---" — r. — - * _ -. -.. - *■ ..-c • -•«•«- Der Wassermangel in der Elbe bei Bodenbach-Tetschen in Böhmen. takrat pokažeta, kadar preti deželi vsled suše lakota. Letos se kamenja zopet vidita. Kamenja imata izredno veliko starost; od 15. stoletja sem namreč se je nanje najnižje stanje vode zapisavalo. Najstarejša številka je iz leta 1417. Poleg tega so napisane na kamenju besede: „Wen du mich siehst, dann weine" („kadar me vidiš, jokaj"). Mnogo pripovedk je vezanih nato kamenje. Tako se poroča, da so 1. 1477 skozi tri mesece tamošnji velikanski gozdovi goreli. L. 1472 ni deževalo od binkošti naprej skozi 12 tednov; ure daleč so morali vbogi ljudje po vodo hiteti; voda je bila takrat dražja vino. L. 1518 od začetka septembra pi, konca decembra ni več deževalo, tako bili vsi mlini vstavljeni. Leta 1842 ni 4 mesece dolgo itd. Posledice suše pa naš njeni čitatelji itak sami poznajo. fegnanje in maša za soseško; in zdaj Rta nam žnpnik in kaplan tb pravico odvzeti. To pravico so že naši očetje imeli več 100 let. Ker odo pa zahtevali svojo pravico nazaj, je prišel kaplan mašovat; ko pride na kancelj, namesto da bi naredil sv. križ, je začel šinfati in krilati in je tako po kanceljni zbijal, da smo se baii, da ga bo podrl; saj je večina ljudi šla mn. To je kaplan vse delal iz same politike, ker ta pri nas je večina naprednih mož in mi Doterao tako plesati, kakor bi on rad^ godil. Opozarjamo pa cerkvenega ključarja Štefana Cafuta, naj lepši red drži pri cerkvi in njegova ieoa naj jezik malo za zobmi drži. Dalje v .Straži" se je en butl zaletaval in je našega nadačitelja žalil in tudi več drugih naprednih Lož. Iz vsega tega vidimo, da so taki slabi dabovniki krivi, da vera peša! Zvesti opazovalec. Iz Zgornje-Radgonskega okraja. Dolgo se že nihče ni oglasil iz tega okraja; mogoče je vse Wtvo poleg samih volitev in agitacij, ker toliko agitacije se ne stori v štirih okrajih kod pri nas zaradi volitev, kar je že znano. V sv. Jurju ob Ščavuici je v prvi vrsti agitacija doma, prvaki delajo s svojim župnikom in z večimi predstojniki. ker ti znajo tako imenitno agitacijo voditi, da je veselje; so se že oblastva dogovorila in jim mislijo eno lepo nagrado dati. Posebno ime-Eitno se obnaša Trbegojnski predstojnik Vuk, ker on dobi prvo nagrado zavoljo agitacije, ker on jo zna tako umetno voditi, da niti njegova ne more z njim tekmovati. Kaj pa še g. !Konce! Nova cerkev je že gotova (?), kameu navožen za na cesto (?); a ta kamen ni zidanje cerkve, te sorte kameri potrebujejo [po boljših krajih za ceste, a pri nas pa ga ho-jtejo za cerkev rabiti. Najbolje stori g. Kunce, [da da ta kamem na cesto zvoziti, tam za Dra-Sovim stanovanjem ga je zelo potrebno, drugače jlio Draš in njegovo stanje z blatom vred odplavalo; zatorej g. Kunce pusti cerkev pri miru, |ier s temi bučami, katere Fidov Drašek pro-dija? ne boš niti take cerkve naredil, kakor jo imate. Dalje še moram omeniti, kako vrstno v gospodarskem oziru napredujemo, ikor mogoče malokje. Le pomislite, kako ime-io samo pri okrajnem odboru, kako imenitno vnn zgledajo, in kako šele bojo! Dobro gospodariti ta načelnik. Ali ne more biti >ače, ker prvo besedo ima g. Kunce, kakor sam izjavil, da se vse ravna po njemu. Za -so sedaj naredili celo po Kuncejevem zi-atemu, kaj vozijo na ceste šoter. Kjer je bilo poprej pod naprednim odborom 30 kupov, se vozi samo 15 itd. Začasa g. Wračka [je bilo 26% doklad, a novi odbor pa je toliko ¿nižal", da je zdaj „samo" 40% doklad. Temu »krivi sami ljudje, ker že take predstojnike . milijo. Posebno imenitne predstojnike ima fara št. Jurij ob Ščavnici. Le poglejmo si Trbegoj-predstojnika g. Vuka, dalje Kraloskega Holca. dalje še Okoslavskega slovenskega Nemca, kako imenitno nradujejo ti trije predstojniki! Kaj že bržkone niti politična oblastva ne bojo mogla ž njimi tekmovati. Ali kaj, čemu bodemo i njimi zadovoljni, ker ravno ti trije so nam k tri nove okrajne ceste dali narediti in vse občinske ceste imenitno pošodrati, tako da je za gledati. Sklepom še Vam naznanim, ako bote še dalje tako imenitno gospodarili, te dobili vsi medalje, sicer iz le-d-ra . . . Vaš Očigled. Sv. Lenart slov. gor. (Razno). Huda vročina aja vedno večja. Meri se temperature čez C. Potoki so posušeni in od češpelj, ki so po žetev obljubo vale, pada sadje. — V dneh se bode mož iz sv. Lenarta poslovil, kateremu pač ne bode noben naprednjak ;ice jokal. To je namreč kaplan. Pač pa bodo 3e nekatere „dame", ki so se vedno okoli sukale, seveda iz same pobožnosti. Ta m je tndi bržkone „oče" onega članka v )v. gospodarju", v katerem se zopet enkrat na najstrupenejši način velepotrebno nemško šolo napada. Pač čudno je, da je prvaški izve-ličar, ki nemško šolo tako hudo sovraži, prav rad denarce na ravno tej nemški šoli služil. Saj je dobival kaplan vendar za vsako uro poduka na nemški šoli 6 kron denarja. To je pač precej lepi zaslužek! In za ta lepi denar ni bilo od kaplana druzega slišati nego psovanje ter pre-tepavanje in širjenje sovraštva. Šele naznanilo na konzislorij je otroke vsaj pred pretepavanjem tega pobožnega krščanskega možakarja rešilo. Lažnivi članki „Gospodarja- pa nas pustijo popolnoma hladne, kajti laž ima kratke noge. Nemška šola stoji trdno in par kaplanskih sovražnikov več ali manj ji ne bode škodovalo! Sv. Barbara niže Maribora. Pri nas je umrl dne 27. julija t. 1. velezasluženi mož Marko Krajnc v 70. letu svoje starosti. Za občni blagor je mnogo storil, ko je bil več let župan, kajti ta čas so se ceste in poti na barbarski hribček v redi zidale, da še danes služijo. Njegova zasluga je tudi poprava ceste na spodnji Koreni, katero bi naj sprejel okrajni zastop svetolenarški v svojo oskrbo. Zal da nimamo takih imenitnih mož več, da bi delali za občni blagor. Rajni Marko Krajnc je pa tudi bil mnogo let ¡zborni načelnik krajnega šolskega sveta v veliki duševni blagor mladine; skrbel je za redni šolski obisk, starše je lepo nagovarjal, da skrbe svojim otrokom za duševno premoženje. Bil je izvrsten in odkritosrčen prijatelj. Bil je kremenit značaj, možbeseda, vedno naprednega mišljenja, zato so ga vsi spoštovali. Rajni Marko Krajnc je tudi bil še do smrti prisežen cenilec. Rajni Marko je služil kot vojak marinar pri mornarici v Poli in se je tudi udeležil bitke pri otoku Lissa leta 1866 pod višjim poveljnikom admiralom Tegetthoff. Rajni Marko je bil skrben svojim ostalim žalojočim 3 otrokom, ki so pa že vsi preskrbljeni. Njegovo lepo posestvo oskrbuje najstarejši sin Janez. Kot kristjan je bil vedno na svojem mestu vzgled vsem faranom. Lahka mu bodi žemljica! Ljutomer. (Ljutomerski dr. Gross-m a n n v pravi luči). Prvaški poštenjak, značaj in „Geldjud" Kadek je trdil, da ne gr& iz Ljutomera in če bi prišli tudi s koli nad njega. No, ni bilo treba kolov in polen, tudi ne jezero ali milijon Mavrinovih pasjih bičev — zadostovalo je le nekaj židovskočistih in prvaško-nedolžnih kolekov. da je dobil veliki sokol in še večji jurist dr. Jfarol Grossmann zadnji „štempel", ki je še imel prostor na njegovem umazanem značaju. Za tega dičnega advokata veljajo že davno besede državnega pravdnika iz znane dr. Holdove zadeve : „Wer's nicht vornehm nnd edel treibt, besser fernab vom Handwerk bleibt." Temu političnemu voditelju in pri- jatelju slovenskega ljudstva se je očitalo v našem listu med drugim tudi, da je prenovil že rabljeno sodno pooblastilo in da je zaračunil stranki potem 2 kroni, ki sta romali v njegovo nepošteno židovsko malho. Dokazano je, da je blatil ta krokar v prvaških cunjah poštene Nemce in osobito nemške uradnike. Hujskal je na vse strani, vsa sredstva so mu bila sveta. Ta zahrbtnež je nagovarjal tudi nekega posestnika, da bi povzročil napad na prejšuegaljutomer-škega sodnika c. kr. deželnosod-nega svetnika Alojza Doxa t. Pošteni kmet pa tega tolovajskega čina ni hotel izvršiti in le tej okolnosti se ima zahvaliti imenovani uradnik, da ni postal žrtev nečloveške barabe. O tem državnem uradniku je trosil med ljudmi nesramne in ostudne reči; najmilejŠi izraz bil je, da bode ta sodnik na gnojišču poginil. Ni pač morda najti na celem svetu še sličnega advokata, ki bi zamogel blatiti vzvišeni poklic sodniškega stana na tako nizek in podel način. Toda Karlekova peklenska zavijanja in njegove le njemu lastne laži imajo kratke noge! Pride pač enkrat vse na dan. Novodobni Garibaldi! Tolaži se, saj čitamo v knjigi Talmud (Jalk. chad. 154) med drugim tudi: „Židom se odpuste na praznik sprave vsi grehi, tudi največji, ne da bi imeli dolžnost povrniti škodo." Svoji k svojim! Sv. Trojica v Halozah. „Teater" pusti špi-lati naša duhovščina v teh nesrečnih časih, ko nam je toča pobila naše vinograde. Človeku se pamet vstavi, ko vidi to norijo; samo da se vzame človeku zadnji groš iz žepa. To je bilo na Auovsko nedeljo in špilali so „Lumpacius vagabundus" ; to je najlepši zgled za haloško ljudstvo. Mi vas samo vprašamo, ali se ne sramujete s takim počenjanjem? Namesto da bi pomoč iskali za nesrečne Haložane, se napijete in norčujete iz ljudstva! Špot ostane vam, ki ste take omike! Od nekod. Ljubi „Štajerci" Resnica je, da je štajerska dežela krasna in zelena. Sem na Štajerskem rojen, pa Bog pomagaj, sem na Hrvatsko si šel kruh iskat. Pa zdaj vidim, da bom tudi moral kakor slepa kura zrne iskati. Nesreča po nesreči! Toča je pobila setvo, strela je udarila v najlepšo drevo in moja vola sta poginila. Kaj znaš si pomagat? Jaz vzamem s teškim srcem iz ormarja stotake, da bi si nove vole kupil. Oh kako bi srečen bil, če bi jih veliko imel, pa zdaj znam jih s prstom zračunati. Konjar zapreže, moja ženka mi da poljub, in hej naprej v Ormož. Pri precej velikem hramu obstflj i mo. Ljudje so rekli, da je „štacion" ; pa vprašam, če tukaj se lahko odpeljem na Maribor. „Da", so mi odgovorili eden gospod. Pa Do leta 1899 ni imela avstro-ogrskaartiljerija priložnosti za praktično iz-vežbanje v mirovnem času. Streljalo se je na polju Steinfeld pri Wiener-Neu-stadtu, v Baumu pri Jurn-dorfu, na Lipiku v Te-meŠvarju Ali vse je bilo le omejeno in ednostavno, da je vojaški poduk pri temu trpel. Zaj so pa našli zemljišče, ki je vsled svoje velikosti in neplo-dovitosti prav primerno za poduk v streljanju. Nahaja se pri mestu Hajmas-ker na Ogrskem. Novo streljišče meri 50 kvadratnih kilometrov in je urejeno ravno tako za poljske kanone kakor za havbice. Do pred enim letom so morali vojaki začasa vaj v okoliških vasfeh prenočišča iskati. Tako ni šlo naprej. Vsled tega nastalo je v Hajmaskeru pod velikimi težavami pravo mesto artiljerije z 60 velikimi poslopji, nadalje velikansko arhitektonično jako lepo kamdonturo s stolpom za vodo in raz- Novo strelišče. Die Wuhn-una Wirtsc^äftsgeöaude auf demnpuen Schießplatz der oesrsrrgich-ungarischen Artillerie in Hajmasker (Ungarn). svetljavo ter 200 sob; nadalje hlevi, remize, bolnišnica, klalnica itd. Vsa ta velika zgradba, ki jo je izvršil major Schilhan, koštala je 6 milijonov kron. Tako je uresničeno mesto avstro-ogrske artiljerije, katere je začasa vaj v Hajmaskeru okroglo 250 oficirjev, 2.000 mož in 100 topov. Naša slika kaže zgoraj zemljovid, spodaj pa streljišče samo. tisto mi ni šlo v pamet, da so vsi drugač oblečeni. Pridem h oknu, potrkam, brž pride eden gospod z rdečo kapo pa reče: „Wohin ?" Zasto-pil te besede nisem, pa prosil sem ga prav lepo če mi ne bi dal listek ali „Anweisungo", jaz bi se rad na Štajersko peljal vole kupit. On samo reče, ali vpraša: „Marburg?'4 Jaz pa hitro nazaj, jezen sem že tudi bil, rečem : „Da !-1 Tisti gospod pogleda v majhno omaro, prinese en sivi kos papndeklna, in reče tudi kaj košta. Jaz hitro z roko v taško po denar, pa plačat. Sta-kim človekom, kateri tako često vprašajo, ni nič za hantle imeti. Potlej sem šel hitro skozi vrata. Tamkaj je stalo par klopič in jaz se vse-dem. Pa ne dolgo, že gre neki mož s plavo sukno in reče gredoč: „Pettau, Pragerhof einsteigen.14 Vlak pribliskne, obstane, jaz pa noter. V tistem vagonu je sedelo par debelakov, pa govorili so že tako, da vsak svojo^ besedo ni mogel slišati; najbrž so bili Judi. Se zastopim malo hrvatsko pa nemško, pa tega nisem. Cug ali vlak, sam zdaj ne vem kako mu je pravo ime, obstane in tisti gospod s plavo sukno kriči „Pragerhof, alles aussteigen!" Jaz tako hitro, kakor je mogoče bilo vzamem mojih sedem češpelj pa vun. Tamkaj prašam koliko imam še časa na Maribor, da ne zamudim. „Halbe Stunde" je bil odgovor. Dobro sem si mislil, če bi le blizo kaka krčma ali grajzlerija bila; jaz sem sila žejen pa tudi lačen. Ko tako hodim, pa vidim pri oknu veliko glažov. Aha! To mora krčma biti. Jaz hitro pri vratah noter pa prosim za pol litra pira, pa tudi nekaj za jesti. Pira mi hitro prinese, pa zavoljo jesti me je prašal, kaj da jaz hočem. Veliko reči mi je napovedel pa škoda, da se nisem vse mogel zapomniti, h zadnjemu je še rekel ^Frankfurter mit Kren " Tiste sem pa dobil, to besedo sem večkrat čul. Pa ko spomenem od kot ta beseda, me je že v želodcu ni prav bilo, enkrat sem kupil pri enemu kramarju „Frankfurterschwarz" tista pa je bila črna barva, oh bogi siromak, kaj bo zdaj dobil za jesti? A vidiš ga, že prinese, pa kaj dve klobasi, tako veliki kakor od otroka prsti. Dolgo časa nisem imel te reči pogledati, že pride eden klicat: „Marburg, Graz, Bruck, Mürz-zuschlag, Neustadt, Wien, sofort einsteigen, fahrt gleich ab!" Jaz hitro poberem mojo klobaso, papirja nisem imel, sem pa hitro zavil v moj cafanetel. „EinsteigenK, so kričali plavo-sukneži. Jaz skočim v voz, pa kaj tam vidim ? Po parih so sedeli in se kušovali, sem si mislil če nebi predrago prišlo, tako bi še jaz poskusil. Pride gospod, pa samo reče: „Bitte Karten", dam mu hitro tisti popndekl in ga vprašam, če ne bi bilo mogoče, naj zame tudi eno lepo žensko pomaga, jaz mu že plačam za tisto, petko v roke dam, on pa jezno odgovori: „Lauter Hochzeitsreisende." Pripeljemo se črez veliki most, pa obstoji vlak. „Marburg aussteigen" kličejo. Jaz brzo vun, še pogledam če nisem kaj zgubil, pa koliko ljudi so tamkaj bili. skoraj bi mislil, svet je za nas premajhen. Enega gospoda vprašam, kje se na Koroško pelje;, on pa brž odgovori: „Dort unten." Skočim tam dol, pridem h enim vratam, šipe so s čugežni- kom prepletane, sem mislil tukaj je kanclija, da bom si karto dobil do Sv. Lovrenca. Kanclija je bila tamkaj, pa druga; jaz hitro vun, pa drugič enega prosim, da bi mi pokazal, kje se karte dobijo. Ta mi je to pravo pot pokazal, sem si vzel karto, pa hitro nazaj, da ne zamudim. Ni treba bilo dolgo čakati, pa smo se odpeljali. Dravska dolina je pač lepa, če bi le mi na Hrvatskem tako imeli! Pa kaj je zdaj? Peljemo se v peklo ali kam? čisto temno gratuje, moje misli so zmotle. Vlak je ustavil in čul sem klicat: „Faal." No zdaj sem se zdehnil, od tukaj naprej bo že lušnejše, ker že plavosukneži kličejo in zdihujejo „Faal, Faal." Ni dolgo trpelo, se pripeljemo na St. Lorenzen, oh škoda, da ni daljši pot, kako je bilo lušno, zdaj pa k nogam, gorej proti svetem Duhu. Za kupiti ni nič bilo, ker sami nimajo veliko živine, sem šel hitro nazaj. Pridem dol v Sv. Ožbald, je še lep okraj, Dolgo se nisem mudil tamkaj, brž na „Fresen" vlak in ni štacijon dalje; „Wuchern-Mahrenber" so kričali, z dobrimi misli nisem stopil od vlaka, ker že ta prva beseda se mi ni prav dopadla. Že v času ko sem še v šolo hodil, sem slišal, da se tistemu človeku, kateri vbogemu človeku kožo iz hrbta potegnit hoče, „Wuherer" reče. Pa tisto v tem okrajo ni resnica. Pridem tamkaj v eno krčmo, pa si dobim virtlec vina; pa kako tamkaj natočijo? Ni prst zgor štriha pa ne spod, kakor pri nas doma! Spijem in plačam pa grem dalje, lačen sem začel biti, grem h kramerju in si kupim za dva krajcarja kruha, pa za dva luka. Luka je bilo zadovolj, kruha pa malo. Zdaj je že povsod tako, da mesarji in peki veliki trebuh nosijo, drugi pa morajo gla-dovati. . . Prašam moža, kateri mi proti pride, če ne bi vedel, kje bi jaz vole kupit mogel; reče „pri Antonu bote dosti našli". Grem naprej tja po hribi, strmo je od začetka-, pa potem je boljši, grede se nisem sponehlil, jaz nimam veliko časa, meni se mudi nazaj domu. Pridem že blizu cerkve, čujem krič, da še doma takega nisem čul. Jaz sem mislil, da je kak človek utonil, pa zgoraj na takem bregu to tako ni mogoče. Pa zdaj ljubi „Stajerc", glej m se znaš čuditi. Fajmošter je eno priletno žensko tepel in potiskal, da je plava od tamkaj odišla. Ljubi gosp. knezoškof bi zmenoj hodili, pa ne vole kupovat; marsikaj bi slišala in vidla. . En Hrvat. Prvaško delo (Slučaj Druškovič v Slov. Gradcu)*). Celje, 28. julija 1911. Razprava proti prvaškemu trgovcu in hujskaču Druškoviču v Slov. Gradcu je v splošnem tako značilna in zanimiva, da jo je treba natančneje popisati. V boju proti napred-njakom je gotovi prvaški s o d r u g i pač vsako sredstvo dobro. Cenjeni či-tatelji bodejo gotovo to poročilo radovoljno brali. Videli bodejo tudi, da vodi prvaška brezobzir-nost — v ječo. *)~0 tej stvari dobili smo Se ta dopis. Objavimo ga na izrecno željo naših somišljenikov, ki hočejo, da se podlo brezzna-čainost prvakov javno ožigosi. (Op. ur.). Konstantinopel und Umgebung . V zadnji številki že smo poročali o velikanskem požaru, ki je uničil glavno turško mesto Carigrad ali Konstantinopel. Danes prinašamo mali zemljevid tega mesta, iz katerega bodejo čitatelji lego videli. S števil- kam (1, 2 do 6) označena poslopja so sedeži posameznih tujih paslanstev; štev. 3 je avstro-ogrsko. Gorel je v prvi vrsti leseni del mesta (tam ker je napis Stambul). Tožena sta bila prvaški štacunar Jožef Druškovič v Slov. Gradcu in Franc Vodo v n i k, čevljar v Staremtrgu, zaradi zločina goljufije po §§ 197, 199 a k. p. ter zaradi prestopka po § 496 k. p. Vodovnika je zastopal dr. Božič, zaprtega Druškoviča pa dr. Hra*c-vec, medtem ko sta tožbo državni pravdnik dr. B r a č i č ter dr. P e t r i s c h e k zastopala. Druškovič je seveda vse tajil; vsi so p njegovem mnenju lažniki, edino on seveda j® i najpoštenejši človek pod milim nebom. V prei-preiskavi je Druškovič priznal, da je pred razpravo o tožbi obrekovanega klobučarja Debelaka svoja učenca v Staritrg poslal. Seveda ni hotel na priče vplivati. Vodovniku je dal baje 2 K le zaradi tega, da bi ta izvedel, zakaj gre pri tožbi. To se je zgodilo v „Zadrugi*. | Druškovič se seveda „ne ve" spominjati, daje Vodovniku v tej zadevi pisma pisaril. Pac pa prizna, da je imenoval Kotnika za „pijano barabo". ■ M Vodovnik prizna, da je od Druškoviča 2 K dobil, da poizve natanko glede Debelakove tožbe. Tudi pove, da mu je Druškovič takrat pisal pismo, katerega je pa potem sežgal (!!). ji Priče so pa vse drugače izpovedale. Priča Kotnik je izpovedal pod prisego, da je Druškovič o Debelaku trdil, da ta stare prebarvane klobuke kot nove prodaja. Druškovič mu (Kotnikol je tudi nekaj žganja dal, da bi z njim držal. Druškovičev učenec Planine izpove kot priča, da ga je njegov pospodar M. h Kotnika poslal. 1 Miha Kauričnik je tako gladko izpovedal, da so se vsi čudovali; bilo je kakor da bi M vse iz glave naučil. Miha je komi pri obtoki nemu. in tako je bilo tudi z nekaterimi drugimi pričami. Ali ostale priče so krivdo obtožence»1 dokazale. Nato je okrajna sodnija, kakor smo že poročali, Druškoviča na 3 m e s e c a težke| ječe, Vodovnika pa na dva m e s e c a ob-J sodila. Tako je končala ta 8 urna sodnijska rai prava, ki je razsvetila razmere pri narodu prvakih v Slov. Gradcu. Druškovič se bode ječi pokoril. Morda se bodejo prvaki zdaj prej pričali, da se tudi napredne obrtnike ne srn? obrekovati in da mora tudi vkljub političnemu] nasprotovanju poštenost vladati! @®®55e5šee®e®ieie®6i Kmetje pozor! Iz raznih dežel se poroča, da je vročina^ na polju in travniku mnogo škode napravili Pametni gospodarji vsled tega sedaj ne pr dajajo krme. Gotovo je, da bode krma it j lepo ceno dobila. Ne zapravljajte torej krme! Štedite tudi s slamo in polagajte listje] kot steljo. Misliti treba v naprej! Torej p( Novice* O pomenu kmetijstva prinaša list nemška | konzervativcev prav resne razprave. Tako piie| m. dr.: „Ako bi šel enostranski raz vitek veliki | mest tako naprej, potem ne bode ničesar m bost človeškega materijala vzdržalo. Mesto moril biti. Ali za milijonsko mesto, ki žre grozovito I ljudske in etične moči, ni pametnega razloga tj pametni socialni politiki. Mi z današnjo 8oi| alno postavodajo nismo v položaju, da bi zadržali naraščanje opravičenih mest k mestaa| od polovice do celega milijona. Ali nehj' zamoremo; kmetijstvo kot obrt, ki se iti plača, otrditi in s tem begu iz dežele najgloV j ljejši vzrok vzeti. Zato se ne more biti dandij nes preveč agraren, temveč vedno le premakl agraren. Vso našo postavedajo naj bi dohiti] pametni agrarični duh. Mesto kot element banja si samo pomaga; za deželo, ki je stalnosti, mora skupnost pomagati. Prazniki. Papež izdal je odredbo, katere se je število katoliških pri nikov znižalo; na delavnik padše pi ljive praznike (m. dr. tudi praznik Telesa) se je preložilo na prihodnjo Ostali kakor dosedaj bodejo le: nedelje, božični praznik, novoletni dan, praznik sv. ev, praznik Marije spočetja, praznik sv. Petra ifla, praznik Vseh svetnikov. Vsi ostali iki, tudi drugi božični dan, Velikanoč, Bin-, ravno tako prazniki deželnih patronov •jo. Papež vtemelji svojo odredbo 8 tera, jo katoliške dežele vsled velike množine praznikov v tekmovanja z nekatoliškimi i občutno škodo. Mnogoštevilni prazniki itak šele tekom stoletij nastali. Začetkoma naša cerkev razven nedelj le troje ikov: Božič, Velikonoč in Binkošti. Ti iki so bili gotovo že v dragi polovici 4. tja. Tekom stoletij prišli so k njimi še iki Marije, sv. Janeza, aposteljnov, Križevo, sveti in sv. Rešno telo. Koncem srednjega napravila je velika množina zapovedanih ikov že mnogo gospodarske škode. Že 1. so se v Niirnbergu proti tema pritožili in eti pozneje je papež v resnici število praz-omejil. Najbolj pa se je število praznikov pred papežom Klementom XIV. v drugi ici 18. stoletja. Bila je to posledica zahtev a Jožefa II. Sicer pa se je ljudstvo na prazneke že tako navadilo, da jih bode niči težko odpraviti. Tudi bode morala sporazumno s papežovo odločbo korakati, v Avstriji so nekateri prazniki tudi po-zapovedani. Iz Spodnje-Stajerskega. Zmaga! Pri občinskih volitvah v z g o r-bHočah so naprednjaki zmagali. V Hrastniku postali so narodnjaki, kakor že v zadnjih številkah poročali, neverjetno ani in surovi. Ravno tako dela ta banda, da bi bila res gospodar v dolini. Ker se raznih strani ni potrebne pomoči dobilo, e nemški poslanec M a r c k h 1 v državnem na ministra odločno interpelacijo, ki se zadnjih narodnjaških izgredov proti hrast-Nemcem. V interpelaciji se tudi naglaša, k pri občini ne doseže nobene pomoči in »anjka merodajnim osebam pri občini čat Strankarsko pravičnost. Omeni se tudi no divjanje Rošovih pobov in kreatur. , da bode vlada temu divjanju zdaj konec lila! liajvišje odlikovanje. Njegovo c. in kr. apo-veličanstvo je z najvišim sklepom z dne ¿unija 1911, 1. blagovolilo grašČaku R i-du Klammer na gradu Ebens-d pri Ptuju najmilostneje podeliti vitežki Franc-Jožefovega reda. Čestitamo! ¡led goveje živine (Rinderschau) se vrši uradnih sporočil tako-le: Dne 28. av-v sv. Lenartu slov. gor.; dne 29. avgusta roji Radgoni; dne 31. avgusta v Maren-; dne 2. septembra v Konjicah; dne 4. bra v Kozjem; dne 6. septembra v Ptuju. , ki razstavi živino, ima pravico le na en i dobitek; ako razstavi tri odlikovane , dobi bronasto, pri šestih pa srebrno medajlo. Tečaj za čebelarje priredi zveza štajerskih ev od 18. do 24. septembra na deželni i šoli v Grottenhofu. Tečaj je splošno pen in mu sledi izkušnja za čebelarske in potovalne učitelje. Naznanila sprejema ;ka šola v Grottenhofu do najkasneje 5. bra. Kobilice, te hude škodljivke naših travniki polja, so se v nekaterih krajih Spodnje-e zopet v veliki množini pokazale. Upati da bodejo oblastva hitro potrebna sredstva da se tudi to nevarnost odpravi. Saj ljudstvo že ne ve, kje mu glava stoji imih skrbi in nadlog! Zopet toča in nevihta v Halozah. Preteklo popoldne divjala je v Halozah huda ne-Obenem je prišla huda nevihta iz Slo-goric in sta obe pri Možganjcih skupaj do ^6. ure je , skoraj neprene- homa toča padala; strela je sledila streli in deževalo je kar v potokih. V neko gospodarsko poslopje pri Dornavi je strela dvakrat udarila in zažgala. Le hitri pomoči sosedov je zahvaliti, da ni ogenj tudi hišo vpepelil. K sreči toča ni napravila posebno velike škode. Huda toča v radgonskem okraju. Preteklo soboto divjala je v oklici Radgone grozna nevihta. Toča je zlasti v goricah veliko škode napravila. Tudi je provzročila strela več požarov. Vbogi kmetje! Iz vlaka skočil je v bližini Hrastnika neki neznani zločinec. Ukradel je namreč v vagonu trgovcu Pergmanu 400 K. Ko ga je ta hotel prijeti, pa je tat iz vlaka skočil in bržkone srečno ušel. Automobil zgorel je v bližini Vnzenic. Po-žarniki goreči voz niso mogli več rešiti. Auto-mobil je bil last dveh graških trgovcev. Mati in hčerka zgoreli. Grozna nesreča zadela je družino posestnika Wilser v bližini Kozjega. Pričelo je goreti in plamena so v kratkem času troje gospodarskih poslopij ter hišo vpepe-lili. Najhujše pa je, da sta tudi posestnica in njena 18 letna hčerka v plamenih smrt našli. Pri rešilnemu delu sta se v goreči hiši zamudili in zgoreli. Tudi mnogo živine je pogorelo. Z nožmi stepli so se v Tercejevi krčmi pri Šoštanju. Fantje Prisovšek, Lesiak in Strige sn pri temu posestnika Blaža Sovinek smrtnone-varno ranili. Iz Drave potegnili so v Hajdini pri Ptuju mrliča nekega 40 letnega moža. Mrlič je ležal že dalje časa v vodi. Svojo ženo obkradel je v Slanci pri Celju Štefan Kostomaj. Živel je ločen od nje. S svojim sosedom Ignacom Levšek je vlomil v njeno spalnico in ji ukradel 200 K. Tudi ji je nevarno grozil. Ljubeznjivega moža so dali pod ključ. Nesreča. -V Trbovljah prišel je rudar Miha Spanberger z roko v žago; prerezalo mu je roko do kosti. Vojak vlomilec. Pri g. Spielvogel v Mariboru prišel je v spalnico neki deželni , brambovec in ukradel več zlatnine. Ko se je Spielvogel zbudil, skočil je vojak skozi okno in zbežal. Dose-daj tata še niso vjeli. V spanju obkraden je bil v Mariboru pek A. Stumberger. Tat mu je vzel 20 K. Objemal je v Mariboru krojač Pavel Tomše hlapca Kernpleša in mu menda iz same ljubezni ukradel 10 K. Pobegnil je iz Maribora Alojz Huber. Preje je izvršil celo vrsto sleparij. Utonila sta pri kopanju v Zgornji Radgoni dva dečka. Pod zemljo stepla sta se v Hrastniku rudarja Miha Sitar in Rudolf Napret. Sitar je Na-preta s svetilko tako močno po glavi udaril, da ga je težko ranil. Zaprli so posestnika Janeza Tratnik v okolici Slov. Gradca, ker je svoji ženi grozil, dajo bode ustrelil in ker tudi sosedovi čebelnjaki pred njim niso bili varni. Vlomil je neznani tat pri gospej Leyrer v Mariboru. K sreči ni znal železne blagajne odpreti. Ponarejalci denarja. V Ormožu so zaprli brata Vinkota in Bolfenka Murat iz Jastrovce ter še par drugih fantov, ki so denar ponarejali in izdajali. V žago z roko prišel je delavec Lampret v Vitanju. Ranil se je težko in nevarno. Iz Ljubosumnosti napadel je na Bregu pri Ptuju apneničar Dobič svojo mlado ženo in jo je s kladivom smrtnonevarno ranil. Žena je druge moške rada imela. Iz Koroškega, Bistrica V Božu. Za zadnjo številko prepozno sprejeli smo sledečo brzojavko: Bistrica predstojništva, ki se je včeraj izvršila, izvoljeni so bili gospodje dr. Klimbacher za župana, Jo-han Kurasch, Peter Parti in Lorenc Feinig pa za občinske svetovalce. Vsi izvoljeni so seveda vrlega naprednega mišljenja, čestitamo občanom najprisrčneje k tej izvolitvi! Djekše. Piše se nam : Državnozborske volitve so že zdavno minule, ali našemu debelemu župniku g. Hraba in njegovemu preroku Pod-repnikovim Jariju še vedno ne da pokoja. Vest oba dva tako peče in muči, da ne vesta, kaj bi začela. Od tistega časa, ko sta se toliko potrudila za rudečega Eicha, se ne da več potolažiti ta k nam privandrani pemski dušni pastir. Baje mu je sicer žal, da ni dobil rudečih črev-ljev za svojo agitacijo in njegove pogoste poti v Celovec, ko je hodil svojo punco zmirom obiskat, katero je njegova mati zavoljo prevelike pobožnosti iz farovža izgnala. Ker se pa ni posrečilo našemu fajmoštru Eicha v državni zbor spraviti, je spravil pa svojo punco iz Celovca v farovž . . . Kje so pretekli časi na Djekšah, ko smo lepo v miru in slogi živeli? Kam so prišli tisti Kristusovi namestniki, katere je ljudstvo tukaj rado imelo in z njim občevalo? Kar je ta nepokojnež Hraba in njegov ministrant Pod-repnikov Jurij k nam privandral, je prepir in tožba na dnevnem redu. Nobeden človek ni pred njima več na svoji časti varen. Tako sta v zadnjem listu „Mir" našega častivrednega župana, kateri že 33 let zvesto in nepristransko našo veliko občino vodi, nesramno napadala, češ on je za Nagelna na gornjih Krčanjah agitiral. Mi Vas prašamo, gospod Hraba, zakaj Vi v „Miru" ne pišete, da je Podrepnikov Juri baje posestnika Lesjaka na Djekšah zavoljo izraza „slepar" pri sodniji v Velikovcu radi razžaljenja časti tožil, ali kmet Lesjak je bil proti Vašem pričevanju oproščen?! V temtakem Vi s prav čudnim človekom občujete. • Gliha vkup štriha ! Nadalje smo mi radovedni, ali bode ta Podrepnikov te stroške celovškemu advokatu dr. Brejcu, katere blizo 400 kron iznesejo, mogel plačati, ali jih bodete Vi gospod Hraba, plačali? Nadalje prašamo tudi, ali je Podrepnikov Juri že tisti les plačal, katerega je ukazal posekat v Bobko-vem gozdu brez vsega prašanja in komu je steljo prodal iz tega gozda, katera njegova ni bila? To so, gospod Hraba reči, katere nas zanimajo! Slednjič Vas še opozarjamo, da Vam pri obravnavi proti kmetu Sprachmanu na Vo-berskih-Rutah, katera se baje dne 3. augusta t. 1. pri sodniji v Velikovcu vrši, boljše izide kakor pa Juriju, drugače mi farani ne moremo od Vas boljše misliti, kakor od Jurija. Wie der Herr, so der Knecht! Iz Libelič (Leifling) nam poročajo : Hujska-joči list koroške politične duhovščine „Š-Mir" razliva svoj žolč nad naprednimi možmi v Libe-ličah. Vkljub temu, da se bojevna^ fajmoštra Uranšek v Švabeku in Rozmànn v Černečah v zvezi s svojima podrepnikoma, klerikalno zagri-ženima učiteljima Svanjak v Strojni in Doberšek y Švabeku niso sramovali, da so okroglo 80 večinoma nedoraslih fantičov iz cele okolice pri volilnemu shodu g. nadzornika Schumy v Libe-ličah nahujskali, da so ti vpili in tulili kakor živina, — gré moč političnega farštva le nazaj ! (Koliko sodčkov pive je neki ta hujskarije ko-štala?) Vsled tega veliko razburjenje „Š Mira" in njegovih dopisunov. Prebivalstvo v Libeličah pa je že dovolj pametno postalo; kmetje poznajo že razliko med sveto vero in politično hujska-rijo le na svoj žep mislečih fajmoštrev. Nas v Libeličah veseli jezno pridušanje v „Š-Miru", ker je to dokaz, da se naši nasprotniki bojijo lepega razvitka napredne misli! Kožentaura. Piše se nam: (Huzarjeva smrt). V petek 28. julija je imela 2. divizija 6. huzarskega polka v Celovcu v našem kraju vajo. Preplavali so pod humberskim mostom 1911. — Pri volitvi občinskega I reko Dravo. Neki boječ konj je skočil v ladjo Reparature na M\ nih strojih izvršijo se v naši ¿¿»nr hitro in strokovnjaiko. M Co., akc. dr. za Širite «fl Ptuj, Hauptplatz 1. HijiÄ in najstarejše podjet;e a i valne stroje. Na vptM| vsako zaželjeno p» MuStri štikanja in stnnj in franko. M Ignac Sitar,trgovec iz Toplic pri Novemmestu rabi v svojo Ir-govino z mešanim blagom vešč slovenskega in nemškega jezika. Krepak, pošten in priden. Učna doba po dogovora 702 (r. G. m. b. H.),GraiBs»| gasse Nr. 11. verleiht m — »ich in srü*nerei Ni! — rasek, ohne Vercfe Provision, ohne LfbersM», cherungszwang und ohtfZfll tu Gehaltsvormerkuuje«! massiger Verzinsun» m Bürgschaft oder gegen(HA abzug mit U'bensv'isKhwl oder gegen grundbiivh«g oder sonstige enU|«w4al Sicherheit im Perinatal .-vreig zur RUekmionJ Wochenraten (von ridj auch mehrere zugleich ff« werden können), so ds«i Kapital in 6 oder i^ 18 ■ 16 Jahren rückgeyahU fl im »allgemeinen Zwei?« o in beliebig zu Frist. Schuldscheinre« unentgeltlich. Srbnellid' t digung. AuscabluD^ der 1 schüsse nach Herstell«« Sicherheit sofort. Drucfcri versand. Pošljem orožje vseh vrst, kakor Hammerles puške, Trojke, Lankaster- in flobert-puške. revolverje, pištole itd. po izdelovalni ceni. Popravila najceneje. Zaupljivim osebam prijetni plačilni pogoji. Na željo pošljem boljše puške brez kupne obveznosti tudi X dni na poizkus. 11. ceniki zastonj in franko. F. Dušek, tovarna orožja, Opočno št. e5 na drž. žel., Češko. 616 ker, tako da par kapelj vode na njem stoji skozi tri dni, tedaj pogledaš in sklite zrna prešteješ; imaš jih 50, je to znamenje da je ostalih 50 brez klic. torej nekaljive. ako bi tako seme kar tako sejali, ne bi imeli haska Franz Schönlieb, Gewebrfabrikant und Feinbüchsenmacher Ferlach (Kärnten). Direktni nakupni vir mod. lovSkih puSk, lancastre-puSk, (BUchsflinten) cd K 58 — na-prej. Popraviia, pronaredbe strokovnjaSko, zlasti nove cevi z nedosefcnim uspehom in nove Safte. II. ceniki prezplaöno. 664 Zaslužek!! 2—4 K na dan in stakod prevzetje lahke štrikarije Ji Edino moja mafiioa a : štrikanje ..PatenthrM" i izkuiene jeklene dele,* zanesij. nogavice. moli športne izdelke. Predat trebno. Poduk zastonj. 0 Ijenost nič ne stori, i mali. Pismena jtaranc, t: službe. Neodvisna ekaa Prošpekt zastonj. Podje^ pospeševanje dotnae ! Pošteno l Res je, da je koštala vila z vrtom pred trijem letam 17.000 K, danes pa se proda za 12.000 K, vse v dobrem stanu, ista je blizo kolodvora prav na lepi legi pod oljsko goro. Kdor želi poceni kaj kupiti, naj si ogleda; več se izve skoz Antona Mras pošta Rečica na Paki, Štajersko. 667 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur —v porabo, zzzzzzn Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. liK^n 185 cn dolgim velika»-Urtlei-lasitM, dobila sem po 14 ■•»sefli rabi moj« fle, ki sem jo sama iznajdla. edino sredstvo proti ispa- . lit, u pospeševanje ranU a •krtp&ije las»* poilart, i pospeii pri gospodih polno i krepko rast taUe m daje le ¿ritki rabi ravno tako jflat-listi kakor onha krade n*-svit tor pelMnst; abrani lato ne postanejo prehitra OTi do najvišje starooti. lUra I Z. (I. i I li N L i nipsiljatov vsaki daa lap^-piičilu sTote ali potom vsem svata V ¿ Una Csillag, Dunaj I. Kohlmarkt it. 11/64 kntr je pMilJiti naročila. 97 Jos. Kasimir, Ptuj trgovina s špecerijo, barvami in mešanim blagom priporoča svojo bogato zalogo blaga pod najboljšo in najcenejšo postrežbo. Tomaževa najboljše gnojilo. Zaloga cementa, tera, karbo-lineja, plavega vitriola, žvepla, rafia, gumijevih trakov, zamaškov in „beilov" za sode itd. itd. 5000 kron zaslužka plačam tistemu, ki dokaže, da moja čudežna kolekcija = 600 kosov za le 6 kron Zaradi nakupa velikih množin ur razpošilja spodaj stoječa eksportna hiša: eno krasno pozlačeno, 36 urno preciz. anker-uro z lepo verižico za samo K 190, kakor tudi 3 letno pismeno garancijo.Pošilja po povzetju eksportna hiša ur F. Windisch, Krakova St U NB. Za kar ne dopade, denar nazaj. ===== Naznanilo obrti. Podpisaui naznanja tem potom p. n. občinstvu, da izvršuje vsa kamnoseška dela, grobne monumente, pisave itd. po najnižjih cenah in prosi za mnogobrojni obisk. Franz Koban, preje A. Horvath, kamnoseška obrt Račje (Kranichsfeld). •09 z zemljiščem okr. 8 oralov veliki sadonosnik in vrt za zelenjavo, se s 1. septembrom t. 1. v najem odda. Vpraša se v upravi „Štajerca." Zanesljivi majerski ljudje 719 ni priložnostni nakup in sicer: 1 prava švic. zist. Roskopf pat. žepna ura gre natanko in regul. s pismeno 3 letno fabrično garancijo, 1 amerik. zlato-duble pancer-vcrižica, 2 amer. zlato-duble-prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura, ki obstoji iz gumb za manšete, ovratnik in prsa, 1 amerik. žepni nož 6 delov, 1 eleg. Žid. kravata, barva in muSter na željo, najnovejši facon, 1 krasna igla za kravato s simili-briljantom, 1 nežna broša za dame, zadnja novost, 1 kor. garnitura za toaleto na potovanju, 1 eleg. pristna denarnica iz usnja, 1 par amerik. batonov z imit. biseri, 1 pat. angl. barometer za vreme, 1 album za salon s 36 umet. in razgledi sveta, 1 krasni kelje za vrat ali za lase s pristnimi orientalskimi biseri, 6 indijskih vragov-prorokovalcev, zabava vsako družbo in Se 550 raznih predmetov, ki so v vsaki hi8i koristni in neobhodno potrebni, gratis. Vse skupaj z eleg. zist. Ros-kopf-pat. žepno uro, ki je sama dvojno svoto vredna, koSta samo 6 kron. Dobi se po povzetju ali naprej kasa (prejme se tudi znamke). A. Gelb razpošiljalna hiša Krakova St. 430. NB. Pri na-ročbi dveh paketov doda se zastonj 1 prima-angl. britev ali 6 najf. platnenih žepnih robcev. Za kar se *ne dopada, denar brez zamude nazaj, torej vsaka rizika izključena. 726 se ob sv. Martinu meseca novembera ali pa tudi preje sprejmejo: 5 krepkih oseb za obdelovanje okroglo V/% orala vinograda, 11 orala za krmo itd., nadalje za oskrbo 8—10 kosov govede. Zahteva se treznost in poštenost. Ponudbe pod L. P. 6 na upravo „Štajerca." 721 Delavci! Krite svojo potrebo na štofih, platnu, plavem druku, cajgu za postelj, gotovem perilu, obleki itd. pri Adolfu Wesiak, Maribor, Draugasse. Bluze, krila (Šosi), predpasniki, spodnja krila itd. v trgovini Domgasse 2, ogelj Hauptplatz Maribora pri M. Wesiak, krojašnica 1 Jako redka prilika! Neka tovarna zaupala mi je po elementarni katastrofi direktno razprodajo rešenega blaga, to je mnogo tisoč kosov krasnih, težkih flanelnib odej v lepih, najnovejših muštrih in modernih barvah z le neznatnimi, nevidnimi madeži vsled vode. Te odeje so gotovo praktične za vsako hišo, za postelje in osebe, so zelo fine, gorke in močne, okroglo 190 cm dolge in 136 cm. široke. Pošljem po povzetju 3 kose krasnih, Jako finih, v vseh modernih barvah in muštrih 9 kron. 4 kosov odej za gospodinjstvo 10 kron. Vsak cenjeni čitatelj tega inzerata naj zaupljivo naroči. Z mirno vestjo lahko trdim, da bode vsakdo s pošiljatvijo zadovoljen. 722 OHO BEKEE c. i natípaznik finančne straže v. p. Nachod (Češko), fabrična zaloga 2—8. Gostilna veliki konzum, gre jako dobro, se zaradi lastnikove bolezni po ceni proda; lahki plačilni pogoji Več pove uprava „Štajerca. á BRÜSSEL 1910 - GRAND PRIX - Buenos Aires 1910. B m HEINRICH H M*Wm*JBr MANNHEIM. Patent-Satt- und Heißdampf- LOKOMOBILEN mit Ventilsteuerung System LENTZ« und Leistungen bis 1000 PS e. Österreichisches Verkaufsbureau: Emil Honigmann, Wien IX., Löblichgasse 4. Intern. Jagdausstellung Wien 1910: Staats• Ehrendiplom (Höchste Abzeichnung.) k W 116 šivalni stroj 20. stoletja Kupujte le v naših prodajalnah ali st naàe agente. Ustanovljeno 1853. Ustanovljeno 1853. G.Topham&C° | družba z n. z. fabrika mašin in livarna železa Dunaj XII, Gudrunstrasse 159 izdeluje kot špecialiteto: „Vollgatter" vsake vrste za žage na paro in vodo. Vse «našine za obdelovanje lesa. Kreis-žage, band- žage, mašine za oblati, Fras-mašine, Fournier-Schalmašme, mašine za pripognjeno pohištvo, Fass-mašine, transmisije. Prošpekti, proračuni troškov, obiski inženerjev zastonj. Singer Co, akc. dr. za Ptuj, Hauptplatz 1. Svarilo pred posnetki! Vse od drugih prodajalen Šivalnih i pod imenom »Singer« ponujani «troji so izdelani po trneta starejših zistemov, ki zaostaja v tajnosti, delazmoinosü n strukciji daleč za naSimi novejSimi zistemi. Na pr. vprašanja vsakokrat zaželjeno pojasnilo! Vrorci vezenja, Šivanja in Stopfanja zastonj in franko rature vsake Trste se napravijo hitro m obračunajo mica Štajerska dobra močna vinska prešjč Pod visokim protektoratom Nj. c. in kr. Visokosti presv. gospoda nadvojvodo Kari Franc Jožefa Koroški deželna rokodelska razstava.r<* Ljudska veselica. SploSna Športna rastava. Sejem kmetijskih matin. 607 i 29. julij Celovec na Vrbskem jezeru 3. septemb. Vozički za otroke (Kinder-Sitz- und Liegewägen,) v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 12, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. BPIS WUSCH, trgovina v PTOI Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Štajer-čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuju. Krepki, zdravi tsčettec se sprejmer v trgovini z jn^anim blagom in izdelovalnici sifona Johana Messner, Grafenstein, Koroško. _ _____^——— Po zelo znižanih cenah! Ivan Bema v Celju, Herrengasse štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroSkih čevljev lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke vedno v največji izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske in lovske ¿«vije Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročila proti povzetju. *>l/ Lepo posestvo. V Ribnici na Pohorju ob cesti blizo cerkve se proda lepo zidano poslopje z gostilno in trgovino, ima 5 sob, eno kuhinjo in prešo, veliko izbo; 2 lepi in veliki z opeko velbani kleti, z drvarnico, kovačnico in kegljišče, veliko gospodarstvo poslopje, štala, hlev za 10 glav živine, 10 svinjakov, zidanih, zraven dve sobi za stanovanje, kuhinja, lep vrt za zelenjavo; sadonosnik, lepe njive in travniki, 17 johov gozda, skupno posestvo, okl. 25 jo-hov veliko, cena 30 000 kron, od katerih lahko 10.000 kron obleži; resni kupovalci naj se zglasijo pri Andrej Osrajnig v Ribnici na Pohorju. Na prodaj 2 johe lepega travnika in 10 johov hoste ure od Polčanskega štaciona. Prejšni posestnik je bil gosp. Tomandl. Zemlja je primerna za ci-glarno, čez 100 klafter je smrekovih štorov in lesa za sekat od 600—800 K vrednosti. Vse skup za 2.600 K ročno za oddati. Povpraša se naj pri prodajalcu gosp. Kari Teppey-u v Celju. 20 do 50 kron na dan lahko zasluži vsakdo z razpečavanjem novega predmeta, ki je potrebno v vsaki hiši. Pošljite v pismu za pojasnilo 3 marke po 10 helerjev in svoj natančen naslov. Josip Batič, Idrija (Kranjsko). 687 se poceni proda, Več pove g. Franz DerwuscbeK, Lei hita Maj er, zanesljiv, dostojen, z najmanje 5 délai močmi, se na nekem posestvu, eno aro od Maribora, pod jako dobrimi \ h sprejme. Ponudbe pod : „Meierleute Post nitz", poste restante". Proda se jako dobičkonosni mlin in žago z močno, vedno ednako vodno močjo, ob železnici; okroglo 3 orali zemlje in g poslopja, v lepi dobri legi; proda se plačilu polovice cene. Ponudbe R. Kunze, Georgen, Siidb. Sloviti 200 letni MM\ Holer balzam iz r proti zaprtju, slabemu Mavljanju, bolesti m j slabosti črev, koliki, zlati žili itd. je pristen z znamko rdeči rak. Dobi se ti apotekah ali direktno pri edino """ nemu izdelovalcu Ladislaus Fies, apoteka M Pozsony 141/137 (Pressburg) Ogrsko. Ponaredbe se sodnijsko zasled^ Cena 1 steklenica 70 vinarjev. Po povzetju 6 steklenic franko K 4 60. Generalni depöt za Avstrijo! Paul Redtenbacher, „Genfer Kreuz", Düna] XIII. Auhofstr. 141/137. Proda se tilna z lepo "hišo," gospodarskim poilopjem/4 njiv in travnikov, vse pri hiši, ob okrajni Poličane-Makole ležeča, stara in dobro krčma, pod ugodnimi plačilnimi pogoji, ista se odda tudi v najem. Več pove gospa Antonia Krainik, v Studenicah p: čanah. □OD^DODODDO ODDODO □ O □ O □ □ o □ o □ o □ o ODODODODODOD O DODODOU< ■ on Štajersko dobro deželno vino K 5*-Štajersko namizno in iztočno vino K 54-Štajersko krepko vino iz gore K 56-1 Terrano rdeče krvno vino, velefino K 60-Silvanec, beli, fino namizno vino K 60-Rizling, beli, fino namizno vino K 64- pri 100 litrih prodaja in razpošilja vinska klet T velita ( poslopju šparkase Otto Kuster, Celje na Štajerskem. Tiskal: W. Blanke v Ptaji