Delegatsko glasilo občine Murska Sobota St.: 4 12. maj 1983 VSEBINA 4. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA - predsedniki zborov sklicujejo seje 26. meja 1983 - uresničevanje razvojnih usmeritev kmetijstva v občini M. Sobota - stališča, priporočila, usmeritve in sklepi o invesiticijskih vlaganjih v občini M. Slobta - poročilo o uporabi sredstev za financiranje razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti v letu 1982 in predlog razdelitve sredstev v letu 1983 Predsedniki zborov skupščine občine Murska Sobota sklicujejo 15. sejo Zbora združenega dela 15. sejo Zbora krajevnih skupnosti 15. sejo Družbenopolitičnega zbora Seje bodo v četrtek, 26. maja 1983 ob 8. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine Murska Sobota. Predsednik Zbora združenega dela in predsednik Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji začasni dnevni red: 1. izvolitev in poročila verifikacijskih komisij, 2. potrditev zapisa skupnega zasedanja zborov občinske skupščine z dne 14. aprila 1983, 3. uresničevanje razvojnih usmeritev kmetijstva v občini, 4. stališča, priporočila, usmeritve in sklepi o investicijskih vlaganjih v občini M. Sobota, 5. družbeni dogovor o izgradnji in financiranju spominskega obeležja NOB na Vaneči, 6. poročilo o uporabi sredstev za financiranje razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti v letu 1982 in predlog razdelitve sredstev v letu 1983, 7. .predlog odloka o ustanovitvi Sveta občine Murska Sobota, 8. delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja, 9. predlogi, sklepi, mnenja in obvestila. DELEGATI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali. 2., 3., 4., 5., 7., 8. in 9. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda. Gradivo za obravnavo 3., 4. in 6. točke dnevnega reda je objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika. : Gradivo ža obravnavo 2. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. Družbeni dogovor in obrazložitev (5. točka dnevnega reda) sta objavljena v Vestniku, z dne 28. aprila 1983. Gradivo za obravnavo 7. točke dnevnega reda je bilo kot osnutek posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij in delegatom Družbenopolitičnega zbora dne 14. 3. 1983. Ker na osnutek niso bile dane konkretne pripombe oziroma predlogi za dopolnitve, bo predlog odloka obravnavan v enakem besedilu kot osnutek. Informacija k 8. točki bo podana na seji. Uresničevanje razvojnih usmeritev kmetijstva v občini Murska Sobota UVOD Predloženo gradivo, je izdelano na pobudo občinske skupščine. Preko prikaza sedanjega stanja kmetijstva v občini ter določenih podatkov organiziranosti, rezultatov poslovanja, proizvodnje, odkupa, investicijske aktivnosti ter dela pospeševalne službe in drugih, ki sodelujejo v kmetijstvu, se želi ugotoviti uresničevanje nalog in ciljev opredeljenih s srednjeročnimi planskimi dokumenti. Na podlagi ugotovitev iz predloženega gradiva in javne razprave, bi se naj izoblikovali predlogi za podvzemanje ukrepov za hitrejše in doslednejše uresničevanje sprejetih nalog in ciljev s področja kmetijstva. Pri izdelavi materiala so se predlagatelji posluževali podatkov statistike, službe družbenega knjigovodstva, Poslovne skupnosti za razvoj kmetijstva in živilske industrije v Sloveniji, Hranilno kreditne službe KZ Panonke ter informacij OZD in skupnosti s področja kmetijstva v občini. I. TEMELJNI CILJI IN NALOGE RAZVOJA KMETIJSTVA Zbori .občinske skupščine so na seji dne 5. oktobra 1979 sprejeli smernice za pripravo družbenega plana v katerih so določene tudi smeri razvoja kmetijske dejavnosti v obdobju 1981 — 1985. Na osnovi smernic so bili izdelani in sprejeti planski dokumenti OZD in dogovor o temeljih družbenega plana občine in družbeni plan občine za obdobje 1981—1985, ki dajejo kmetijstvu in živilski industriji poseben poudarek v razvoju občine. Tako.opredelitev pogojujejo primerjalne prednosti, kijih imamo v občini v zemljiških in predelovalnih zmogljivostnih. _ DELEGATSK' vestnik______________________________________ Za obdobje 1981—1985 so na področju kmetijstva opredeljene naslednje naloge: — nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov v celotnem kmetijsko-živilskem kompleksu, — povečanje in stabilnost pri ponudbi hrane v skladu s potrebami domačega trga in izvoza, — varovanje in učinkovitejše izkoriščanje kmetijskih površin, kot dobrin splošnega družbenega pomena, — povečanje reproduktivne sposobnosti panoge ter izboljšanje živijenskih in delovnih razmer aktivnega kmetijskega prebivalstva. Poleg tega je izpostavljena potreba po pospešeni rasti družbene proizvodnje in nadaljnjem združevanju kmetov, naraščanje produktivnosti dela, nujnosti strukturnih sprememb v zasebni kmetijski proizvodnji, izenačevanju pogojev za pridobivanje dohodka in zagotavljanje socialne varnosti ostarelih kmetov. Znotraj dejavnosti kmetijstva daje srednjeročni plan prednost rastlinski proizvodnji (pridelava krmnih rastlin, pese), melioracijam, komasacijam, vzpostavitvi obrambnega sistema pred točo, večanju proizvodnje vrtnin, sadik in sadja, kakovostni in količinski rasti živinoreje (goveda, prašiči, perutnina), ter krepitvi pospeševalne službe. II. DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI KMETIJSKEGA PREBIVALSTVA Podatki popisa prebivalstva iz leta 1981 kažejo, da živi v občini 64.299 prebivalcev ali za 0,7 % več kot leta 1971. V SR Sloveniji seje v istem obdobju povečalo prebivalstvo za 8,6 To. Iz socialno-ekonomske sestave prebivalstva, ugotovimo, da je pri posameznih kategorijah prebivalstva v občini v zadnjih desetih letih prišlo do naslednjih sprememb: Poljedelstvo in govedoreja Beltinci, ki, se poleg poljedelstva ter pitanja in vzreje govedi kot glavne dejavnosti ukvarjajo tudi z vinogradništvom in sadjarstvom; — Prašičereja Beltinci, kjer vrše vzrejo prašičev; — Tovarna močnih krmil v Murski Soboti, ki je s svojo dejavnostjo uvrščena v industrijo. V kmetijsko proizvodnjo se vključujejo tudi nekatere druge organizacije združenega dela. AGROMERKUR TOK Perutninar proizvaja valilna in konzumna jajca ter enodnevne piščance, izvaja vzrejo brojlerjev v lastnih pitališčih, ter organizira kooperacijsko vzrejo perutnine. 1971 1981 — kmetijsko prebivalstvo skupaj 33.577 20.962 — delež kmetijskega prebival, v skup. pre bi v. 57% 35% — aktivno kmetijsko prebivalstvo 24.455 16.506 — delež aktivnega kmetij, prebival. v skupnem aktiv, prebivalstvu 68 % 46% — kmečki prebivalci (zasebni proizvajalci) 23.812 16.148 — od tega vzdrževane osebe 9.122 4.456 Delež kmetijskega prebivalstva se je v občini znižal za 22 odstotnih točk in je precej nad republiškim povprečjem. V SR Sloveniji je bilo po podatkih popisa v letu 1981 9,1 % kmetijskega prebivalstva oz. za 11,3 To manj kot leta 1971,. Najhitrejše zmanjševanje kmečkega prebivalstva je prisotno v zadnjem desetletju. Od leta 1950 se je njihovo število zmanjšalo za polovico. V občini je 7.779 gospodarstev udeleženih v pokojninskem zavarovanju. V strukturi zavarovancev je 300 ali 3,8 % starih do 40 let, 1209 oz. 15,5 % zavarovancev, v starosti od 40 do 50 let in 6.270 ali 80,7 % starih nad 50 let. Na osnovi teh podatkov lahko sklepamo, da se bo število kmečkih prebivalcev v prihodnje še naprej zmanjševalo. Kljub takim gibanjem pa ugotavljamo, da Število kmečkih gospodarstev (zavezanci davka na dohodek iz kmetijstva) ne upada adekvatno upadanju števila prebivalstva. Od leta 1972, ko je bilo v občini 13.035 gospodarstev seje njihovo število znižalo na 12.110 oziroma za 7 %, število kmečkega prebivalstva pa se je v enakem obdobju zmanjšalo za 32 %. Temu primerno se je povečalo število tako imenovanih polkmečkih ali mešanih gospodarstev, ki jih je 4.331. Njihovo število se stalno povečuje kar zadržuje neugodno posestno in parcelno strukturo kmetijskih zemljišč. To predstavlja določeno oviro za razvoj kmetijske proizvodnje, saj se ravno ti kmetovalci često zelo indiferentno obnašajo do ukrepov zemljiške politike. Posledice so neugodne tudi zato, ker tako strukturo spremlja velik obseg mehanizacije in drugih osnovnih sredstev, ki večajo proizvodne stroške in negativno vplivajo na konkurenčno sposobnost kmetijske proizvodnje v mednarodni delitvi dela. Mešane kmetije so v sedanjem času še nujnost, imajo pa v primerjavi z velikimi in čistimi kmetijami omejene možnosti razvoja. III. ORGANIZIRANOST KMETIJSTVA Nosilec kmetijske dejavnosti in največja delovna organizacija v občini, ki se ukvarja s kmetijstvom je Kmetijsko gospodarstvo Rakičan s svojimi TOZD-i: DELEGATSKI VESTNIK — 3 V letu 1982 je družbeni sektor kmetijstva razpolagal z 13,4 % vseh sredstev za reprodukcijo gospodarstva občine. V lanskem letu so znašala sredstva za reprodukcijo kmetijstva 236,5 milijonov din in so se v zadnjih treh letih povečala povprečno letno za 91 %, oziroma za okoli 52 indeksnih točk hitreje kot v celotnem gospodarstvu občine. V družbenem sektorju kmetijstva se v letih 1980—1982 beleži tudi porast kvalitetnih kazalcev uspešnosti poslovanja. Izboljšala se je rentabilnost, ekonomičnost in produktivnost poslovanja. Osebni dohodki zaposlenih v kmetijstvu so višji od povprečja v gospodarstvu občine. V le.a 1982 je znašal povprečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu 12.763 din, v kmetijstvu pa 14.786 din. Osebni dohodki so višji tudi od povrečja v republiki. V letu 1982 je bil v SR Sloveniji povprečni osebni dohodek v gospodarstvu 14.040 din in v kmetijstvu 14.466 din. V družbenem sektorju kmetijstva je bilo v letu 1982 zaposlenih 855 delavcev. V letih 1980—1982 se je število zaposlenih delavcev kmetijstva povečalo za 16,5 % ali povprečno letno za 7,8 %. Delež zaposlenih v kmetijstvu se je v celotnem številu zaposlenih povečal od 5,2 % v letu 1980 na 5,8 % v letu 1982. V letu 1981 je bilo po podatkih statistike v organizacijah kmetijske dejavnosti zaposlenih okoli 50 % nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev, 10 % kvalificiranih, 0,3 % visokokvalificiranih, 5 % delavcev z nižjo izobrazbo, 20 % delavcev s srednješolsko izobrazbo ter 13 % zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo. Vs Vš SR NŽ VkV KV PKV NKV v občini 1981 7,6 5.7 19.8 5,5 0,3 10,0 22.8 28,3 v SRS 1981 5,6 4,3 16.1 4.5 2.1 25,8 19,0 22,6 Iz tabele je razvidno, da je glede na kvalifikacijsko sestavo v kmetijski dejavnosti v občini zaposleno v primerjavi s povprečjem SRS več nekvalificiranih, polkvalificiranih in delavcev z nižjo, srednjo, višjo ter visokošolsko izobrazbo, medtem, ko je visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev manj. 2. Zasebni sektor V občini Murska Sobota je 12.110 kmečkih gospodarstev. Število kmetij, kjer delajo vsi člani gospodarstva izključno na lastni kmetiji je okrog 3.500. Trenutno je usmerjenih za določeno proizvodnjo od 1500—2000 kmetij, 7898 pa jih proizvodno sodeluje v glavnem z KZ Panonko in Agromerkurom. Zasebna kmetijska gospodarstva so v letu 1981 dosegla proizvodnjo v vrednosti 2.472 milijonov dinarjev, materialni stroški pa so znašali 1.850 milijonov din. S takimi rezultati so kmetijski proizvajalci ustvarili družbeni proizvod v višini 621.607.— tisoč dinarjev, kar je 67,5 % vrednost družbenega proizvoda samostojnega osebnega dela v občini (v SR Sloveniji 44,5 %). V obdobju 1975—1981 je v zasebnem sektorju kmetijstva naraščala vrednost kmetijske proizvodnje po stopnji 36 % povprečno letno, materialni stroški 35 % in družbeni proizvod 39 % letno. Dosežene so bile hitrejše rasti od povprečnih v občini in SR Sloveniji. Družbeni proizvod je v zadnjih petih letih naraščal v občini kot celoti po stopnji 30,8 %, v kmetijstvu 35,6 %, v SR Sloveniji kot celoti 23,6 % in v kmetijstvu 25,2 % povprečno letno. Na kmečkega prebivalca je bilo v letu 1981 doseženo v občini 38.494 din družbenega proizvoda v SR Sloveniji pa 78.627 din. V celotni vrednosti družbenega proizvoda kmetijstva je zasebno kmetijstvo udeleženo v občini s 60,8 %, v SR Sloveniji s 73,4 %. Kmetje so v letu 1981 ustvarili 590.527 din narodnega dohodka ali 68 % od vrednosti ustvarjene s samostojnim osebnim delom v občini (SRS 44,7 %). Gibanje narodnega dohodka ali ali 68 % od vrednosti ustvarjene s samostojnim osebnim delom v občini (SRS 44,7 %). Gibanje narodnega dohodka je bilo približno enako družbenemu proizvodu. V strukturi vrednosti proizvodnje predstavlja največji del prireja živine (31,3 %), precejšen delež k vrednosti prispevajo tudi živalski proizvodi (18,6 %). V zadnjih treh letih se je sestava vrednosti proizvodnje nekoliko spremenila. Povečala se je udeležba žitaric, industrijskih rastlin in perutninarstva, znižuje pa se vrednost proizvodnje krmnih rastlin, travnikov in pašnikov, prireje živine, živalskih proizvodov ter gozdarstva. V letih 1979—1981 je bila po posameznih panogah dosežena naslednja vrednost proizvodnje: Panoga VREDNOST PROIZVODNJE - v 000 din STRUKTURA V % Povprečna letna rast v % 1979 1980 1981 1979 1980 1981 Žita stranski 241.437 394.497 618.502 20,8 23,4 25,0 60,0 pridel. žit Industrijske 17.428 11.468 8.800 1,5 0,7 0,4 — 30.0 226,7 rastline 7.048 15.480 36.256 0.6 0,9 1,5 Vrtnine krmske 51.648 88.812 128.733 4,4 5,3 5,2 57,8 26,1 rastline Travniki in 46.538 53.714 74.435 4,0 3.2 3,0 25,7 pašniki 69.531 69.198 110.200 6,0 4,1 4,5 Presno sadje in grozdje Predelava 29.773 71.357 62.382 2,6 4.2 2,5 44,6 sadja in grozdja 27.490 60.335 67.733 2,4 3,6 2,7 56.8 Prireja živine 399.130 548.268 773.892 34,3 32,6 31,3 38,9 Živalski proizvodi Perutninar- 221.284 290.993 460.666 19,0 17,3 18,6 3,3 44.2 78,6 stvo 25.698 45.304 . 81.983 2,2 2,7 Čebelarstvo 1.096 819 1.426 0,1 0,1 0,1 14,0 Dohodki od gozdarstva 18.398 22.817 32.169 1,6 1,3 1,3 31,9 Druge dejavnosti 5.815 9.940 14.994 0,5 0,6 0,6 60,6 SKUPAJ 1,162.314 1,683.002 2,472.171 100 100 100 45,9 V obravnavanem obdobju je vrednost proizvodnje naraščala povprečno letno po stopnji 45,9 %. Najhitreje je naraščala vrednost proizvodnje industrijskih rastlin, nadpovprečno pa so se gi bale tudi vrednosti proizvodnje žit, vrtnin, predelava sadja in grozdja ter perutninarstva. 4 — delegatski vestnik________________________________________ V. RAZVOJ ZADRUŽNIŠTVA IN KOOPERACIJE 1. Organiziranost zadružništva Sedanja organizacija združenih proizvajalcev je nastala po sprejetju zakona o združevanju kmetov v letu 1979. Prvotno so bili kmetje organizirani v obratu za kooperacijo Kmetijsko-indu-strijskega kombinata Pomurka. Preko te oblike organizacije so nastale tudi temeljne zadružne organizacije v Beltincih, Cankovi, Gornjih Petrovcih, Martjancih, Murski Soboti in Prosenjakovcih. Ob volitvah v zadružne organe 1983 je zadruga imela evidentiranih 6624 članov — združenih kmetov, ki so podpisali SaS o združevanju in izpolnjujejo statutarne pogoje za članstvo. V posameznih TZO je naslednje število članov: TZO Beltinci 948, Cankova 1335, G. Petrovci 1467, Martjanci 673, M. Sobota 1896 in v TZO Prosenjakovci 305 članov. Ob ustanavljanju organizacije so za samoupravno organiziranost kmetov bile v razpravi različne variante, ki so tehtale organiziranost tako z vidika ekonomičnosti, kakor možnosti neposre-dnejšega vpliva združenih kmetov na upravljanje. Štiriletna praksa še ni v celoti potrdila optimalnost sedanje organiziranosti in so dosedanje razprave dale vrsto pripomb, ki so bile prisotne že v fazi ustanavljanja temeljnih organizacij. Vsekakor je članom — združenim kmetom samim potrebno omogočiti, da ocenijo ali je sejanja oblika organiziranosti primerna in zadovoljuje njihove potrebe. KZ Panonka ima v sestavi tudi dve temeljni organizaciji delavcev, ki dopolnjujeta delo TZO in njihovo proizvodnjo. Znotraj zadruge je skladno z zakonskim predpisom organizirana tudi hranilna kreditna služba, ki s svojim potencialom vlog in denarnim prometom predstavlja močno organizacijo. V njej združujejo sredstva tako kmetje, kakor delavci nekaterih organizacij SOZD ABC Pomurka. Hranilno kreditna služba je veliko prispevala k razvoju zadružništva in večanju kmetijske proizvodnje kmetov z dodeljevanjem in posredovanjem posojil, predvsem za izgradnjo hlevov. KZ Panonka je kot delovna organizacija vključena v SOZD ABC Pomurka in je tudi članica njene interne banke. Poslovna povezanost znotraj sestavljene organizacije je sorazmerno čvrsta, medtem ko dohodkovna povezanost še ne zagotavlja dolgoročne stabilne proizvodnje. Pretežni del dohodka zadruge se ustvarja v prometu z živino na tržišču, ki je še vedno neurejeno. Cenovne disparitete zadržujejo mesno industrijo, kot pomemben reprodukcijski člen v položaju, ki povzroča že več let stalne izgube, skromen dohodek zadruge in odliv dela dohodka organizacijam in posameznikom, ki ne spoštujejo nivo dogovorjenih cen. Kooperacijski odnosi med kmetijskimi proizvajalci in delovno organizacijo so dobro razviti v Agromerkurju. V temeljno organizacijo kooperantov Perutninar je vključenih 42 kooperantov, ki združujejo sredstva in delo pri proizvodnji piščancev. S kmetijskimi proizvajalci prizvodno sodeluje tudi Tovarna mlečnega prahu. Odkup mleka je organiziran preko zbiralnic mleka v določenih krajih, obračun prodaje pa se vrši s posredovanjem Kmetijske zadruge Panonka. 2. Ekonomski položaj KZ Panonka KZ Panonka se je v letu 1977 reorganizirala. Iz takrat enovite delovne organizacije so bile formirane temeljne zadružne organizacije in leto kasneje še TOZD Semena. V letih 1979—1982 je kmetijska zadruga dosegla naslednje poslovne rezultate: „„„ J. __ iz IM 1(1 din 1979 1980 1981 stop 1982 Pov. let. i. rasti v % 1980-82 Celotni prihodek 627.436 895.225 1,479.443 1,968.478 46,3 Porablj. sredstva 572.871 820.075 1.369.272 1,205.690 28,2 Dohodek 54.565 75.150 112.416 162.788 43,9 Čisti dohodek 26.525 36.581 52.418 57.651 29,5 Celotni prihodek je v KZ Panonka v letih 1980—1982 rasel povprečno letno za 46 ,3 %. V strukturi celotnega prihodka so imele največje deleže TZO Kmetijske kooperacije Murska Sobota, Beltinci in Cankova. TZO Murska Sobota je povečala svoj delež v celotnem prihodku od 37,1 % v letu 1979na 38,4 v letu 1982, medtem ko se je delež TZO Beltinci zmanjšal od 17,5 °7o na 15,4 %. V obravnavanem štiriletnem obdobju so porabljena sredstva v KZ Panonki porasla povprečno letno za 28,2 %, kar je za 18 indeksnih točk počasnejše od rasti celotnega prihodka. V strukturi porabljenih sredstev je znašal v letu 1982 delež TZO Kmetijska kooperacija okoli 60 %, najmanjši delež porabljenih sredstev pa odpade na TOZD Semena 1,6 %. V lanskem letu je KZ Panonka ustvarila 163 milijonov din dohodka ali za 298 % več kot leta 1979. Povprečno letno se je dohodek povečal za 43,9 %. V dohodku so bile udeležene TZO Murska Sobota s 27,5 %, TOZD Semena 15,9 %, TZO Beltincii 12,1 % in TZO Cankova 12,8 +, delež ostalih TZO pa je bil manjši od 10 %. V letih 1979—1982 se je ekonomičnost poslovanja KZ Panonke izboljšala. Razmerje med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi se je iz 109,5 leta 1979 povečalo v letu 1982 na 163,3. Tudi ustvarjen dohodek na delavca izkazuje po letih rast, saj se je letno povečeval za 33 %. V KZ Panonki je bilo v lanskem letu zaposlenih povprečno 153 delavcev. V obdobju od 1979 do 1982 se je število zaposlenih povečalo za 26,4 % oziroma povprečno letno 8,1 %. VI . KMETIJSKA PROIZVODNJA IN ODKUP KMETIJSKIH PRIDELKOV Hiter razvoj živilsko-predelovalne industrije, potreba po zagotavljanju prehrane prebivalstva in nujnost izvoza viška kmetijske proizvodnje narekujejo pospešen razvoj te dejavnosti. V občini Murska Sobota so zelo ugodni pogoji za kmetijsko proizvodnjo. Najbolj sta razviti rastlinska in živilska proizvodnja v zadnjem času pa se uspešno razvijajo tudi ostale panoge kmetijstva. 1. Rastlinska proizvodnja in odkup pridelkov V občini je od skupno 69.163 ha površin 44.993 ha kmetijskih. Od kmetijskih površin odpade na njive 27.692 ha, travnike 12.969 ha pašnike 1551 ha, sadovnjake 2271 ha ih vinograde 510 ha. Struktura površin se z leti nekoliko spreminja. Povečujejo se površine pokrite z gozdovi, zaradi precejšnjih vlaganj v melioracije v zadnjih letih pa se zmanjšujejo nerodovitne površine. Površine so močno razdrobljene. Skupno je v občini 329.273 parcel, od tega 329.000 v lasti občanov. Nekatere parcele so združene, še vedno pa ostaja 131.581 ločenih kosov zemlje. Na posamezno gospodarstvo odpade v povprečju 10,6 ločenih kosov zemlje, njihova velikost pa znaša 46,6 arov. Se večja pa je razdrobljenost obdelovalnih površin. Od skupno 205.186 parcel obdelovalnih zemljišč je 101.192 parcel orne zemlje. Na kmečko gospodarstvo tako odpade v povprečju 3,10 ha obdelovalne oziroma 1,95 ha orne površine, ki se nahaja na 8 parcelah. Struktura velikosti kmečkih gospodarstev se v zadnjih 10 letih ni bistveno menjala. Večina gospodarstev (66 %) razpolaga z 2 do 8 ha zemljišč do 2 ha površin ima okoli 18 % gospodarstev, nad 8 ha pa samo 16 % gospodarstev. Pšenica, koruza, sladkorna pesa, krompir in travniki so v lanskem letu zavzemali 35.370 ha površin. Pod posameznimi kulturami so bile v letih 1975—1982 naslednje površine. DELEGATSKI VESTNIK — 5 — v ha Indeks 1982 1975 1980 1982 1975 Pšenica 8.154 8.494 8.569 105 — družb, sek. 932 804 879 94 — zaseb. sek. 7.222 7.690 7.690 106 Koruza 6.881 8.993 9.255 134 — družb, sek. 697 1.288 1.155 166 — zaseb. sek. 6.184 7.705 8.100 131 Silaž. koruza 1.662 2.343 2.268 136 — družb, sek. 340 226 257 76 — zaseb. sek. 1.322 2.117 2.011 152 Sladkor, pesa — 335 684 — — družb, sek. — 158 325 — — zaseb. sek. — 177 359 — Krompir 2.438 2.029 1.933 79 — družb, sek. — — — — — zaseb. sek. 2.438 2.029 1.933 79 Travniki 13.283 12.894 12.661 95 — družb, sek. 238 295 178 75 — zaseb. sek. 13.045 12.599 12.483 96 SKUPAJ 32.418 35.088 35.370 109 — družb, sek. 2.207 2.771 2.794 127 — zaseb. sek. 30.211 32.317 32.576 108 V obdobju od leta 1975 do 1982 so se najbolj povečale površine zasejane s koruzo in pšenico, v zadnjih dveh letih pa se povečujejo tudi površine s sladkorno peso. Kmetijski proizvajalci so dobro opremljeni s kmetijskimi stroji. V letu 1982 je bilo v občini 6.296 traktorjev od tega kar 6222 pri zasebnih proizvajalcih. Število traktorjev je v združenem delu ostalo enako kot v letu 1975, in sicer 74, povečala pa se je njihova moč. Družbeni sektor razpolaga s traktorji z močjo nad 60 KW, zasebniki pa s traktorji v povprečju moči 26 KW. Glede na leto 1975 je bilo pri zasebnih kmetovalcih v lanskem letu trikrat več traktorjev. Njihovo število je v stalnem porastu. Podobno je pri kombajnih za žitarice. Število teh narašča pri zasebnikih in jih je v letu 1982 bilo 576 (1975 leta 189, 1980 leta 395). V družbenem sektorju je število kombajnov upadlo od 39 leta 1975 na 16 v lanskem letu, zaradi uvajanja sodobnejših strojev z večjo zmogljivostjo in delno tudi zaradi spremembe v strukturi proizvodnje. Vsled zelo raznolike mehanizacije tako po vrstah kot po proizvajalcih je problem oskrbe rezervnih delov precejšen. Družbeni sektor razpolaga v glavnem s stroji domače proizvodnje kjer je nabava rezervnih delov lažja, medtem ko je bil nakup pri zasebnikih zelo neenoten in v veliki meri iz uvoza, kar otežuje zadostno in pravočasno oskrbo z rezervnimi deli. Velik pomen za intenziviranje kmetijske proizvodnje ima tudi uporaba umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in redna zamenjava semen. Po posameznih letih je bila uporaba gnojiv v združenem delu okrog 1500 kg v zasebnem sektorju pa od 320—390 kg na ha površine. Poraba gnojil v združenem delu je 4 do 5 krat večja kot samostojnem delu. Slovensko povprečje je nekaj nad 200 kg po ha obdelovalne površine. Podobno je pri porabi zaščitnih sredstvih. Zamenjava semen je dobro razširjena, saj se vsako leto zamenja več kot 30 % semen važnejših kultur, pri koruzi celo več kot 80 %. Proizvodnja posameznih kultur je po letih različna. Na obseg proizvedenih poljščin vpliva poleg uporabe kvalitetnih semen, gnojil in zaščitnih sredstev tudi vreme. Količina proizvodnje na ha se je v zadnjih letih precej izboljšala. Pri pridelavi določenih poljščin so bili doseženi naslednji hektarski donosi:' 1975 1980 1981 v dct/ha 1982 Pšenica — družbeni sek. 50,6 55,8 35 55 — zasebni sek. 27,0 30,9 20,2 32 Koruza — družbeni sek. 48 63,7 64,8 80 — zasebni sek. 30,5 39,2 43,6 48 Silažna koruza — družbeni sek. 398 543 332 390 — zasebni sek. 317 436 483 490 Sladkorna pesa — družbeni sek. 420 396 538 — zasebni sek. — 393 426 395 Krompir — zasebni sek. 108 138 142 148 Pri vseh kulturah se je povečala količina pridelka na enoto površine. Najbolj se je povečala kvaliteta pridelave koruze v obeh sektorjih lastništva, hektarski donosi pa so se izboljšali tudi pri proizvodnji pšenice, sladkorne pese in krompirja. Še vedno obstaja večja razlika med količinami proizvedenimi na ha pri zasebnikih in tistimi, ki jih pridela kmetijsko gospodarstvo Rakičan. Vzrok temu je razdrobljenost parcel, manjša poraba umetnih gnojil, slabša obdelava pogosto tudi slaba kvaliteta semen. Po podatkih statistike so bile v letih 1975—1982 odkupljene oz. prodane naslednje količine kmetijskih pridelkov: — v tonah 1975 1980 1981 1982 Pšenica in rž 5.386 5.252 3.096 11.466 — združeno delo 3.450 4.047 1.074 4.576 — zasebno delo 1.936 1.205 2.022 6.890 Krompir 1.595 4.764 6.621 7.252 — združeno delo — — — — — zasebno delo 1.595 4.764 6.621 7.252 Sladkorna pesa — 11.655 24.285 34.053 — združeno delo — 8.035 13.189 16.993 — zasebno delo — . 3.620 11.096 17.060 Odkup poljščin narašča pri pšenici in žitaricah pa je bil v lanskem letu realiziran rekordni odkup. Odkup sladkorne pese tudi narašča, vendar še vedno niso zagotovljene zadostne količine. V lanskem letu so kmetje začeli prodajati tudi koruzo. Odkupljeno je bilo okoli 1000 ton koruze. 2. Živalska proizvodnja in odkup V občini je bil v letu 1981 stalež živine v družbenem sektorju 3.034 komadov goveda, 45.130 komadov prašičev in okoli 500.000 komadov perutnine. Pri zasebnikih je bilo 45.130 komadov goveda, 54.860 komadov prašičev in 145.200 komadov perutnine. Odkup živine je v letu 1982 upadel. V tem letu je bilo v obeh sektorjih lastništva odkupljeno 5.546 ton govedi, v letu 1980 pa 7.360 ton govedi. Prirast govedi se je v tem obdobju sicer povečal, prodaja pa se je v občinskem merilu zmanjšala. Letno se mimo organizirane prodaje odkupi 1000 do 2000 ton goved, za lansko leto pa se ocenjuje, da je bila ta številka dvakrat večja. Pri prašičih se je proizvodnja in prodaja v združenem delu povečala. Od prodaje 2.209 ton prašičev v letu 1980 se je prodaja v letu 1982 povečala na 6.793 ton ali za 3 krat. V zasebnem sektorju odkup kljub večjemu prirastku prašičev stagnira, ob tem pa je močna prodaja pitanih prašičev izven občinskih meja. Tržna proizvodnja perutnine pri kooperantih narašča in je v zadnjih 3 letih narasla od 2.179.000 komadov ali 4.063 ton na 2.631.000 komadov oz. 4.826 ton. Prodaja perutnine v družbenem sektorju znaša letno okoli 4.700 ton in je od leta 1980 v približno enakem obsegu. Odkupljena količina mleka v letu 1982 stagnira. Največji odkup mleka na področju občine je bil v letu 1980, ko je bilo dokupljeno 27,798000 1 mleka, v letu 1982 pa samo 26.045.000 1. Vzrok znižanju odkupa mleka je v podražitvi krmil in v opuščanju reje krav. Vrednostno predstavlja odkup mleka pri zasebnih proizvajalcih 30 % od vseh prodanih kmetijskih proizvodov. Odkup oz. prodaja : živalske proizvodnje je v obravnavanem obdobju naslednja: 1975 ' 1980 1981 1982 Goveda v t 6.477] 7.360 6.790 6.086 — združeno delo 1.982 1.359 1.082 1.266 — zasebno delo 4.495 6.001 5.708 4.820 Prašiči v t 3.542 5.070 5.952 9.430 — zadružno delo 1.925 2.209 3.012 6.793 — zasebno delo 1.617 2.861 2.940 2.637 delegatski vestnik Perutnina v t 3.942 4.802 4.692 4.790 — združeno delo 3.942 4.802 4.692 4.790 Mleko v 000 1 16.286 27.789 26.795 26.045 — združeno delo 425 444 403 401 — zasebno delo 15.861 27.345 26.392 25.644 Jajca v 000 kom 1.481 514 586 614 — združeno delo —. 287 336 265 — zasebno delo 1.481 227 250 349 Močno je porasla prodaja prašičev v združenem delu zaradi povečanja kapacitet v KG Rakičan. 3. Ostale panoge kmetijstva V zadnjem času se vse večja pomembnost daje tudi ostalim panogam kmetijstva. KG Rakičan in KZ Panonka imata urejene sadovnjake v katerih pridelujeta jabolka, hruške, slive, breskve in višnje. Precej sredstev namenjajo tudi obnovi vinogradov. Močno se je razširilo intenzivno pridelpvanje vrtnin, semen, okrasnega grmičevja in čebulic pa tudi sadnih dreves... 4. Izvoz Kmetijstvo se s tržnimi viški uspešno vključuje v "izvozna prizadevanja. Na zunanjih tržiščih se s proizvodi pojavljajo KG Rakičan, Živinorejsko veterinarski zavod in KZ Panonka. KG Rakičan izvaža posredno preko Mesne industrije predvsem meso mlado pitane govedi in prašičev ter konzerve. Pred leti je organizacija izvažala tudi jabolka. KZ Panonka ima v TOZD Semena organizirane kooperacijsko proizvodnjo s partnerjem na Nizozemskem preko katerega izmenjuje sadne sadike, semena in okrasne rastline. Panonka v zadnjih letih povečuje izvoz proizvodov svojih kooperantov in drugih kmetovalcev. Tako izvaža krompir, hren, kumarice, jabolka in slive, ribez in višnje iz lastnih nasadov , belo repo ter pesne rezance. V letih 1981 in 1982 so posredno preko Mesne industrije izvažali tudi govejo živino in sveže meso iz kmečke proizvodnje. V lanskem letu je znašal izvoz Panonke 15.859 tisoč din in se je glede na leto 1980 povečal za štiri krat. Individualni kmetijski proizvajalci in njihovi družinski člani se v izvoz vključujejo tudi z zbiranjem gozdnih sadežev in polžev, ki se preko ABC Pomurke DO Zunanja trgovina in drugih OZD prodaja na tuje. Večji del izvoza kmetijskih proizvodov gre v Italijo, pomembnejši pa je tudi izvoz v Avstrijo. k VII. POSPEŠEVANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE Koncept pospeševalne službe v SR Sloveniji je bil postavljen leta 1968. Služba je organizirana na treh ravneh: — v kmetijskih organizacijah — v območnih zavodih — v republiških institucijah (zadružna zveza), kmetijski inštitut, fakulteta in višja šola). . Kmetijsko gospodarstvo Rakičan ima na ravni delovne organizacije organizirano tako delitev dela, ki zagotavlja uvajanje sodobne tehnologije v neposredno proizvodnjo na ekonomskih enotah oziroma v temeljnih organizacijah. Ta služba povezuje organizacijo tudi z institucijami v Sloveniji in drugih republikah in pri določenih nalogah tudi z živinorejsko-veterinarskim zavodom v M. Soboti. Na področju pospeševanja lastne proizvodnje tesno sodeluje s Srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu, predvsem pri preisku-šanju pogojev za introdukcijo visokorodnih sort določenih poljščin. Pospeševalna služba v Kmetijski zadrugi je organizirana na ravni temeljnih organizacij. Ta je povezana z živinorejsko-veterinarskim zavodom in republiškim centrom pri Zadružni zvezi Slovenije. Osnovni problem službe je do nedavnega bil v njeni skromni zasedenosti. Šele v letu 1982 je z udeležbo republiških in občinskih intervencijskih sredstev to službo uspelo kadrovsko okrepiti. Kmetijska zadruga zaposluje sedaj naslednje število pospeševalcev. dipl. ing.. inženir kmet. teh. skupaj Skupne službe 5 4 — 9 TZO Beltinci 3 3 TZO Cankova 2 1 3 TZO Gornji Petrovci 2 - 2 TZO Martjanci 1 — — 1 TZO M. Sobota 1 5 1 7 TZO Prosenjakovci 1 1 Skupaj 7 16 3 26 Kmetijska pospeševalna služba v zadrugi dela pretežno na področju usmerjanja kmetij in organizaciji tržne proizvodnje. Težišče dela je na uvajanju bioloških in tehničnih inovacij, širjenju in pravilni rabi gnojil, semena in zaščitnih sredstev. Sem sodi tudi uvajanje novih načinov prehrane v Živinoreji, uvajanje novih gradenj, organizira pa tudi melioracije in komasacije. Uspeh pospeševalne službe se v prejšnjih letih kaže predvsem na področju uvajanja novih vrst pšenice in koruze, na uvajanju proizvodnje sladkorne pese, ustanavljanju strojnih skupnosti, uvajanju siliranja krme in na načrtnem usmerjanju investicij na kmetijah. Služba so-, deluje tudi v raznih oblikah izobraževanja v okviru predavanj, demonstracij, organiziranju razstav, tečajev in ekskurzij. V živinorejsko-veterinarskem zavodu delujejo strokovnjaki specialisti predvsem za področje živinoreje (govedo, prašiči), po-Ijedeljstva, kmetijske gradnje, sadjarstva, krmljenja živali in za kmetijsko gospodinjstvo. Zavod skrbi za reprodukcijo plemenjakov in semena za osemenjevanje, opravlja osemenjevanje na' območju občine in organizira sejme (avkcije) plemenskih telic in krav. Zavod zaposluje 3 magistre, 9 diplomiranih inženirjev, 8 inženirjev in 19 kmetijskih tehnikov. Financiranje pospeševalne službe je bilo do leta 1980 neurejeno. Šele leta 1982 se je s formiranjem republiških in občinskih intervencijskih sredstev izboljšalo. Prihodki intervencijskih sredstev, ki se v občini zbirajo pri skupnosti za pospeševanje kmetijstva znašajo: — v din Real. 1982 Plan 1983 Saldo iz prej, leta 220.142 1.883.490 Proračun občine 1.800.000 —. Sredstva po sporazumu 1.450.928 1.428.000 Davek na OD 14.276.893 22.300.000 17.747.663 25.611.490 Pretežen del sredstev je bil v letu 1982 porabljen za udeležbo pri uveljavljanju sredstev republiškega intervencijskega sklada. Po posameznih področjih je bila poraba sredstev za posamezne namene naslednja: — kljub prisotni tendenci, se število osnovne trede ni zmanjšalo. Število osemenitev se je 1982. leta povečalo, — proti koncu leta se je povečal odkup mleka, ta tendenca se nadaljuje v letu 1983, — navzlic težavam je bila oskrba z mesom v soboški občini relativno dobra, — jeseni je bilo zamenjano okrog 500.000 kg semenske pšenice najboljšega sortnega izbora, — pridelek koruze je bil 1982. leta rekorden tudi zaradi uporabe kakovostnega semena, — siliranje krme je doseglo visoko stopnjo razširjenosti, — KZ je zagotovila 2000 pitancev za izvoz z ustrezno kvaliteto, — na 13 kmetijah je bil vpeljan pašno-košni sistem reje — 1982 leta je bilo izdelanih načrtov za 43 govejih hlevov za 853 stojišč, — 1982 je bilo izdelanih 19 načrtov za prašičje hleve za 474 stojišč, — uspešno je bilo uvedeno pridelovanje soje na 7,70 ha, — ustanovljene so bile 4 sadjarske skupnosti in izdelani načrti za obnovo 22 ha sadovnjakov, — doseženi so prvi uspehi v zatiranju mastitisa (kužnega obolenja vimena), ki se širi in bi lahko resno ogrozil proizvodnjo mleka, — na plemenskem sejmu je bilo s področja občine prodanih preko 800 plemenskih telic in krav, — opravljenih je bilo 35 predavanj in dva gospodinjsko-zdravstvena tečaja. Program investicij v proizvodnji hrane za leto 1983 je osnovan na kontinuiteti dela in izvajanju dolgoročnih usmeritev, predvsem na področju rastlinske proizvodnje in živinoreje. Program predvideva predvsem: — nadaljevanje prizadevanj za čim večjo proizvodnjo koruze zaradi usmeritve na samooskrbo in možnosti povečanja proizvodnje mesa, — povečanje števila krav za 500 glav, — premiranje pitanja 520 ton govejega mesa za potrebe v občini Murska Sobota, — povečanje števila pospeševalcev v zadrugi za nadaljnje štiri in sofinanciranje stroškov pospeševalne službe v tej organizaciji in žvz, — nadaljevanje razvoja programov na področju prehrane živali, zdravstvenega varstva živali, selekcije, travništva in poskušni-štva za uvajanje novih sort poljščin, — premiranje 26 miljonov litrov mleka z združevanjem sred-- štev na ravni republike. Ob so kmetijec. V srednjo kmetijsko šolo je bilo v šolskem letu 1982/83 231 dijakov, oz. 7 % več kot v letu prej. Po uvedbi usmerjenega ' . izobraževanja se ob vpisih v posameznih letih ugotavlja, da se učenci vpisujejo v glavnem v smeri kmetijski tehnik (4 leta) in smer kmetovalec (2 leti). Okoli 50 % vpisanih dijakov na kmetijski šoli je iz občine Murska Sobota. Do leta 1982 je uspešno končalo tehniško kmetijsko šolo 791 dijakov in poklicno šolo za kmetovalce in kmetovalke 865 dijakov. V okviru Sredpje kmetijske šole so poleg rednega izobraže-< - vanja za poklic kmetijskega tehnika in kmetovalca oz. kmetovalke-gospodinje organizirani razni tečaji in seminarji za dopolnil-• no izobraževanje strokovnjakov, ki že delajo v proizvodnji. V preteklih letih so bili predvsem v zimskem času ter v času konzerviranja sadja in vrtnin uspešno izpeljani seminarji za kmečke gospodinje. , Srednja kmetijska šola je edina v SR Sloveniji, ki organizira tečaje za kombajniste v sodelovanju s tovarno ZMAJ. Sola •j ... razpolaga z 10 ha njivskih površin, na katerih so postavljeni / ekološki sortni in gnojilni poskusi s poljščinami, ki se pridelujejo - • pri nas. Sola sodeluje s kmetijskim inštitutom Slovenije, Agroži-vilsko fakulteto v Ljubljani, Zagrebu ter selekcijskimi z zavodi v ‘j. ‘ Jugoslaviji. V poljedelski proizvodnji je šola poskusni center za ■ ' vse severovzhodno Slovenijo. Uspešno sodeluje tudi s kmetijskim gospodarstvom Rakičan kjer v njihovih proizvodnih objektih opravljajo dijaki obvezno živinorejsko prakso. Tesno sodelujejo tudi s strokovnjaki in pospeševalci KZ Panonke in Živinorejsko veterinarskega zavoda v Murski Soboti. V letih 1974—1977 je deloval ob šoli dislociran oddelek Višje agronomske šole iz Maribora, kjer je študiralo ob delu 34 slušateljev. Leta 1980 je Bioteniška fakulteta omogočila kmetijskim inženirjem študij ob delu za II. stopnjo. Vpisanih je bilo 20 študentov. Po predvidevanjih bo do leta 1985 na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu končalo šolanje okrog 120 kmetijskih tehnikov, 100 kmetijcev in okoli 60 kmetovalcev. X. UGOTOVITVE 1. V dveh letih izvajanja družbenega plana so zaostrene gospodarske razmere zlasti tržne razmere, v marsičem vplivale tudi na izvajanje smernic kmetijskega razvoja. Zaradi svojega strateškega pomena in zmanjšanih možnosti za uvoz hrane, je kmetijstvo postala prednostna panoga v razvoju in nosi pomemben delež v prizadevanjih za gospodarsko stabilizacijo. Sprejeti so bili ukrepi za zagotavljanje družbenih in bančnih sredstev, ki naj pospešijo naložbe v zemljiške operacije, kmetijske gradnje in opremo, ter za intervencije v neposredni proizvodnji. Cene kmetijskih pridelkov so v tem času rasle hitreje od drugih proizvodov, kar je povečalo dohodek in izboljšalo reproduktivno sposobnost kmetijstva. Spričo manjših zaposlitvenih možnosti in izboljšanega položaja panoge, raste interes za delo, za izobraže-. vanje in za obnovo kmekčkih gospodarstev. Z družbenimi ukrepi in združevanjem deviz za uvoz kritičnih reprodukcijskih materialov in za povečanje domačih zmogljivosti za proizvodnjo mineralnih gnojil se uravnavajo najbolj pereča vprašanja oskrbe. Toda razvoj kmetijstva je bil zadnji dve leti tudi pod vplivom negativnih pojavov in tendenc. To so predvsem cenovna neskladja med posameznimi pridelki in med pridelki, reprodukcijskimi sredstvi in cenami mehanizacije. Precejšnjo oviro pri razvoju panoge predstavljajo neurejene tržne razmere, predvsem na tržišču pitancev govedi, telet in prašičev. Poslabšala se je disciplina in red v reprodukcijski povezanosti, čuti pa se tudi pomanjkanje obratnih sredstev, rezervnih delov in krmnih komponent iz uvoza. Splošne gospodarske razmere in proizvodno dohodkovna soodvisnost so ugodno vplivali na vse večjo izvozno orientiranost panoge. Povečano povpraševanje po kmetijskih pridelkih je povečalo zanimanje tudi za poslovno in proizvodno sodelovanje v širšem prostoru, kar ugodno vpliva tudi na skladnejši regionalni razvoj oz. gospodarski položaj občine. Na gospodarski položaj panoge sta v dveh letih vplivali tudi dve različni letini, od katerih je bila prva podpovprečna, druga pa zelo dobra. Izboljšanje proizvodnih rezultatov je tudi posledica družbenih posegov v razvoj kmetijstva, predvsem z združevanjem sredstev za melioracije, odpravo posledic elementarnih nesreč in sredstev za intervencije ter večjega interesa porabnikov hrane za hitrejši razvoj te dejavnosti. 2. Delež kmetijskega prebivalstva se je zmanjšal od 57 na 35 odstotkov, aktivnega pa na 16.506, kar je manj kot je število vseh zaposlenih v občini. Neugodna je starostna-struktura kmečkega prebivalstva, saj je več kot 80 % prebivalcev starih nad 50 let. Število kmečkih gospodarstev je upadlo le za 7 %, število kmečkega prebivalstva pa za 32 %. Agrarna struktura se spreminja v korist mešanih kmetij. Zato še vedno prevladuje mala posest z neugodno parcelno strukturo. Taka struktura ne zagotavlja hitrejšega razvoja. 3. Organiziranost kmetijstva sloni na veliki stopnji integri-ranosti in ne kaže tendenc po spremembah. Poslovna povezanost in dohodkovna soodvisnost ni na ravni organizacijske povezanosti, a se spričo zaostrenih okoliščin gospodarjenja izboljšuje. Povečuje se soodvisnost družbene, družbeno-organizirane proizvodnje in predelave ter povečuje sodelovanje na področju delitve dela, vlaganj, usmeritev, pospeševanja in raziskovalnega dela. Razmere na tržišču klavnih govedi in prašičev ustvarjajo znotraj organizacije probleme okrog dohodkovne soodvisnosti, v kateri posledice prevzame predvsem klavniška industrija. Kmetijsko zadružništvo se je z referendumom o prevzemu rizične soodvisnosti in izvolitvijo članov v samoupravne organe STRAN 26 VESTNIK, 12. MAJA 1983 uskfadho z dofothi zakona o združevanju kmetov, vendar v njegovem vsebinskem pogledu napredek ni dovolj izrazit. Na tako stanje vpiivajo neurejene tržne razmere, ki izhajajo iz večjega povpraševanja od ponudbe, kar rahija soodvisnost predvsem pri proizvodno šibkejših članih in nenazadnje tudi nespoštovanje dogovorov med zadrugami znotraj sestavljene organizacije. Temeljne zadružne organizacije so v obdobju štiriletnega delovanja učvrstile svoj samoupravni in ekonomski položaj in z temeljnima organizacijama delavcev, skupnimi službami ter hranilno-kreditno službo tvorijo čvrsto zadružno tvorbo. Nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov, predvsem večji vpliv združenih kmetov na upravljanje ne izključuje tudi nadaljnje organizacijske spremembe v zadrugi. 4. Ekonomski položaj kmetijstva se je v zadnjih dveh letih izboljšal zaradi večje in produktivnejše proizvodnje in zaradi položaja, ki ga dobiva panoga v stabilizaciji gospodarstva. Delež družbene proizvodnje (40 %) v skupni kmetijski proizvodnji, glede na delež v skupni obdelovalni površini (7,9), kaže na njegovo visoko produktivnost. Njej sledi produktivnost usmerjenih kmetij, ki pa ne morejo izrabiti vseh možnosti zaradi pomanjkanja oz. počasnega združevanja zemlje vseh oblik. Povečevanje deleža družbenega proizvoda iz kmetijstva v strukturi družbenega proizvoda občine kaže na izpolnjevanje smernic srednjeročnega razvoja, naraščanje čistega dohodka (dvakrat večji od gospodarstva) pa na izboljšanje reproduktivne sposobnosti. Neugodna agrarna in starostna struktura v večjem delu zasebne proizvodnje je osnovni razlog za skromnejši delež v skupni proizvodnji in skromnem družbenem proizvodu na kmečkega prebivalstva, ki je za polovico manjši od povprečnega slovenskega. Razloge je iskati tudi v prepočasnem in neučinkovitem reševanju socialnega položaja ostarelih kmetov (preživninsko varstvo, pokojnine). Akumulativnost kmetijskih organizacij se izboljšuje in je v družbenem sektorju. V kmetijski zadrugi, kjer je vpliv tržnih odnosov, zamrznitev marž ter naraščajočih stroškov administracije in pospeševalne službe velik, je akumulativnost slaba. 5. Setvena struktura poljščin je doživela precejšnjo spremembo in je podrejena trem osnovnim ciljem, ki so predvideni z družbenim planom: povečanje živinoreje na lastni krmi, povečanje pridelovanja krušnih žit in proizvodnja sladkorne pese. Stekla je obnova sadovnjakov in sadnih sadik v družbeno organizirani proizvodnji. Hektarski pridelki poljščin so zadovoljivi le v družbeni proizvodnji in na usmerjenih kmetijah, oz. v družbeno organizirani proizvodnji. Na tem področju so prisotne največje možnosti za razvoj tako tržne proizvodnje poljščin, kakor živinorejske proizvodnje. Odraz majhne proizvodnje je tudi majhna poraba mineralnih gnojil. Značilnost zasebne proizvodnje je veliko število traktorjev glede na obseg obdelovalne zemlje in velika raznolikost mehanizacije po izvoru, kar povzroča težave pri oskrbi z nadomestnimi deli in vzdrževanju. Odkup poljščin se povečuje predvsem na račun večje proizvodnje pšenice in pese ter večjem pokritju krmnih potreb živine z doma pridelano koruzo in silažo. Občuten je zaostanek v pridelavi travinj in strniščnih rastlin. Vzpostavljen je bil obrambni sistem pred točo. Skupno zavarovanje poljščin je v porastu. 6. Živinoreja ostaja najpomembnejši vir dohodka. Reja krav Stališča, priporočila in usmeritve ter sklepi o investicijskih vlaganjih v občini Murska Sobota Zbori občinske skupščine so na seji dne 4/11-1982 obravnavali informacijo o izvajanju načrtovanih investicij v letu 1982 (Delegatski vestnjkšt. 10/21. 10. 1982). Izvršni svet SO Murska Sobota je ob analizi gospodarskih gibanj in uresničevanju družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985 v letu 1982 ponovno razpravljal o investicijah in pri tem UGOTOVIL: Za investicije v osnovna sredstva so organizacije združenega dela in skupnosti iz občine Murska Sobota v letu 1982 izplačale skupno 1.696 milijonov dinarjev ali za 30 % več sredstev kot leto poprej, od tega za naložbe v gospodarstvo 1.045 milijonov dinatjev (povečanje za 62 %), za gospodarsko infrastrukturo 450 milijonov dinarjev (rast 12%) ter za naložbe v družbene dejavnosti 201 milijonov dinarjev (za 22 % manj kot leta 1981) stagnira tako, da dei kmedj tostare\e> ktev\\o zmardtvde, de\ jusmerjenej pa povetuje. We ja pra’Sxtev n dniBoerd. ra dmlteeno organizirani reji se veha, v prosti reji pa upada predvsem njen tržni značaj. Tržna.proizvodnja mleka niha v odvisnosti od odkupne cene, kar je raziog v močno tazdrohijeni proizvodnji. Povečuje se interes za tržno proizvodnjo mieka v usmerjenih kmetijah. Reja plemenske živine se povečuje in pridobiva na pomenu v celotnem rejskem prostoru svetlolisastega goveda. Reja perutnine v organizirani proizvodnji še giblje v okviru planskih predvidevanj. Odkup klavnih goved in prašičev ni povsem odraz proizvodnje, temveč predvsem neurejenih tržnih razmer v državi in nespoštovanja dogovorov nekaterih kmetijskih organizacij znotraj sestavljene organizacije. 7. Izvoz kmetijskih pridelkov zavzema v proizvodih živilske industrije čedalje večji obseg in tako zapolnjuje potrebe po repromaterialu iz uvoza, predvsem krmnih komponent. V izvoz se polagoma vključuje tudi sadjarstvo in okrasno rastlinje. 8. Pospeševanje proizvodnje in pospeševalna služba imata v razvoju kmetijstva pomembno vlogo. Z zagotovitvijo sredstev za intervencije na republiški in občinski ravni ter vzajemnim programom pospeševanja, so doseženi določeni uspehi na širšem področju (rastlinska proizvodnja, živinoreja, sadjarstvo, proizvodnja krme in krmljenje živali, naložbe, gospodinjstvo.) Število pospeševalcev v zadrugi se je povečalo. Družbena proizvodnja z uporabo sodobnih znanstvenih dosežkov dosega rezultate, ki se uvrščajo v vrh jugoslovanske proizvodnje (poljščine, prašičereja, pitanje govedi). Opravljena je samoupravna preobrazba skupnosti za pospeševanje, ki z vključitvijo predstavnikov porabe, pridobiva na širini, vplivov in kontrole nad porabo družbenih sredstev. V letu 1983 je opazna usmeritev intervencijskih sredstev v večanju proizvodnje in odmik od namer, da se z njimi usklajujejo proizvodne in tržne cene in s tem pospešuje poraba. Izobrazbena struktura pospeševalcev je ugodna, nove zaposlitve pa ustrezajo zahtevam približevanja službe neposrednim proizvajalcem. Posoeševalna služba je preobremenjena z administrativno-tehničnimi zahtevami sistema družbenih intervencij in izpolnjevanja planskih nalog. Raziskovalni projekti še nimajo zadostne osnove v potrebah neposredne proizvodnje. 9. Naložbe v kmetijstvo zaostajajo za načrtovano vrednostno in njihov delež v skupnih naložbah ni sorazmeren družbenemu pomenu panoge in mestu v skupni proizvodnji, (14 % vseh naložb ali 30 % v gospodarstvu). Hranilno kreditna služba je imela pomembno mesto v naložbah usmerjenih kmetij in pri nakupu mehanizacije, potencial Pomurske temeljne banke pa je za potrebe preskromen. Prisotne so težave v združevanju sredstev za kmetijstvo v okviru združene banke. Povečuje se delež naložb v osnovno proizvodnjo, to je v melioracije in komasacije. Ta strukturni premik je usklajen s cilji srednjeročnih usmeritev. 10. Pomembno mesto v razvoju ima Srednja kmetijska šola in sistem izobraževanja. Tendence v razvoju kmetijstva kažejo na povečan interes po izobraževanju za stopnjo tehnika in krajše programe. Znanje pridobiva na veljavi v čedalje večjem krogu proizvajalcev predvsem družbene in družbenoorganizirane proizvodnje. Šola v Rakičanu izpolnjuje pomembno nalogo tudi pri uvajanju novih, visokorodnih sort poljščin in izobraževanju kombajnistov ter organiziranju študija ob delu. V strukturi gospodarskih naložb odpade 35 % na industrijo, 17 % na kmetijstvo, 17% gostinstvo in turizem, 14 % promet in zveze, 11% gradbeništvo ter 6 % na ostale dejavnosti. Na povečanje investicij v industriji so v veliki meri vplivale naložbe v Tovarni oblačil in perila Mura ter Pomurskem tisku. Precejšen obseg sredstevje bil v lanskem letu namenjen nadaljnjemu razvoju kmetijske dejavnosti ter gostinstva in turizma. V občini je nekaj OZD, ki že več let ne vlagajo sredstev v posodobitev in razširitev proizvodne dejavnosti. V letu 1982 so organizacije združenega dela prijavile pri Službi družbenega knjigovodstva nove investicije v skupni predračunski vrednosti 518.367 tisoč dinarjev. Med novimi investicijami jih je 6 usmerjenih v kmetijstvo in 5 v izvoz na konvertibilno področje. Celotna vložena sredstva za investicije so bila v lanskem letu financirana 58 % iz lastnih sredstev, 39 % iz sredstev kreditov in 3 % iz IO — DELEGA TSK! VESTNIK ostalih virov. Iz strukture virov financiranja lahko ugotovimo, da se povezuje delež lastnih sredstev organizacij in znižuje delež bančnih sredstev, kar je v skladu s sprejeto politiko investiranja. Zaostrene gospodarske razmere in zoženje materialnih možnosti ne omogočajo realizacije vseh načrtovanih naložb. Močno so zlasti okrnjene investicije na področju izgradnje gospodarske infrastrukture in objektov družbenega standarda. Sedanja investicijska vlaganja ne prispevajo k večjemu vključevanju iskalcev zaposlitve v proizvodnjo. Še vedno ni ustreznih programov, preko katerih bise hitreje reševalo vprašanje zaposlovanja, zlasti mladih, kvalificiranih delavcev. Politika skladnejšega regionalnega razvoja SR Slovenije na področju združevanja dela in sredstev z OZD iz razvitejših območij v gospodarstvu občine ne daje ustreznih rezultatov. Na podlagi Informacije o izvajanju načrtovanih investicij v letu 1982. Analize gospodarskih gibanj in uresničevanju družbenega plana občine v letu 1982 ter ugotovitev javne razprave daje Izvršni svet naslednja priporočila, usmeritve in sklepe: 2. Vse organizacije in skupnosti si morajo maksimalno prizadevati za iskanje novih programov, zlasti na področjih kjer imamo določene primerjalne prednosti (primarna kmetijska proizvodnja, melioracije, gradnja hlevov, predelava kmetijskih proizvodov, predelava kremenčevega peska, izraba proste delovne sile). V proizvodne procese je potrebno vključevati tudi dosežke razvojno-raziskovalne dejavnosti. 3. OZD v občini naj pristopijo k združevanju sredstev za financiranje razvojnih programov predvsem tistih, ki so usmerjeni v izvoz na konvertibilno področje in proizvodnjo hrane. 4. K sovlaganju je treba pritegniti tudi druge organizacije ter zainteresirati OZD iz razvitejših območij za združevanje dela in sredstev v OZD v občini in za prenos določenih programov. 5. Z uvajanjem novih programov, ki vključujejo v večji meri znanje je potrebno hitreje reševati tudi vprašanja zaposlovanja. V organizacijah. kjer že nekaj let ne vlagajo sredstev v razvoj morajo samoupravni organi analizirati kadrovsko sestavo zaposlenih, še posebej pa izpostaviti odgovornost vodstvenih delavcev za razvoj organizacije. 6. Medobčinska gospodarska zbornica naj skupno z Izvršnim svetom SO vzpodbuja pripravo novih programov. Nove investicije morajo biti strokovno kvalitetno pripravljene. 7. Poslovne banke morajo s kreditno politiko prispevati k uresničevanju ciljev in nalog na področju investicijskih vlaganj, opredeljenih s srednjeročnimi in letnimi planskimi akti. Poročilo o uporabi sredstev za financiranje razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti v letu 1982 in predlog razdelitve sredstev v letu 1983 I. Podpisniki dogovora o temeljih družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 —1985 so se dogovorili, da bodo združevali 0,40 % dohodka za izvajanje dodatnih programov in za skladnejši razvoj krajevnih skupnosti. Po tem dogovoru prejemajo 60 °7o teh sredstev krajevne skupnosti, v katerih delavci stalno prebivajo, neposredno na svoje žiro račune; 40 % teh sredstev pa se zbira na posebnem računu in so namenjena za skladnejši razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti. 1. Prihodki po družbenem dogovoru o temeljih plana za leto 1982 V letu 1982 so podpisniki na osnovi ugotovljenega dohodka za leto 1981 nakazal za skladnejši razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti, po odbitku stroškov SDK, skupno 5.314.387,90 din. Prihodki, ki po družbenem dogovoru pripadajo neposredno krajevnim skupnostim znašajo 7.545.622,50 din ob predpostavki, če so bila nakazila opravljena v dogovorjenem delitvenem razmerju. Dinamika priliva sredstev je bila različna; le nekaj organizacij je poravnalo obveznosti takoj po potrditvi zaključnega računa, večina podpisnikov pa je obveznosti poravnala šele v mesecu decembru, nekaj podpisnikov obveznosti za leto 1981 ni poravnalo. 2. Delitev in poraba sredstev za skladnejši razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti v letu 1982 Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta na seji dne 23. 9. 1982 sprejela sklep o razdelitvi sredstev za sofinanciranje programov manj razvitim krajevnim skupnostim za naslednje namene: — .Vsem manj razvitim krajevnim skupnostim za vzdrževanje vaških cest 1,005.000,00 din (sredstva so bila uporabljena za navoz gramoza) —■ KS Cankova (za ureditev ceste od Korovec do mejnega prehoda) 150.000, (K) — KS Pertoča (za udeležbo pri asfaltiranju ceste Pertoča — odcep) 260.000,00 — KS Cepinci (za udeležbo pri modernizaciji ceste Salovci — Cepinci) 1,500.000,00 — KS Salovci (za gradnjo transformatorske postaje) 90.000,00 — KS Prosenjakovci (za ureditev ceste Čikečka vas — Prosenjakovci) 200.000,00 — KS Ratkovci (za utrditev vaške ceste Ratkovci — Fokovci) 150.000,00 — KS Fokovci (za utrditev vaške ceste Fokovci — Ratkovci) 150.000,00 — KS Grad (za najnujnejše vzdrževanje naseljenega dela gradu) 150.000,00 — Prispevek za napeljavo telefonskega omrežja (1 priključek v posameznq vas): — KS Tešanovci (za Vučjo gomilo) .200.000,00 — KS Kuzma (za Dolič, Matjaševci, Trtkovo in G. Slaveče) 350.000,00 — KS G. Petrovci (za Adrijance) 100.000,00 — KS Rogaševci (za Nuskovo, Serdico in Sotino) 200.000,00 Presežek sredstev, v višini 809.387,00 din, je bil po sklepu zborov občinske skupščine nakazan KS Cepinci za njeno udeležbo pri asfaltiranju ceste Salovci — Čepinci. H. Predlog za razdelitev sredstev za sofinanciranje razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti v letu 1983 1. . Prihodki računa Glede na prisotna gospodarska gibanja in iz razloga, da nekateri podpisniki tudi letos ne bodo mogli poravnati obveznosti iz objektivnih razlogov lahko planiramo, da bo za delitev na razpolago 5,422.500,00 din. 2. Predlog za razdelitev sredstev — 1,172.500,00 din po priloženem razdelilniku za vzdrževanje vaških cest — KS Grad — za utrditev ceste Radovci — Bodonci — za vaško gasilski dom v Kovačevcih — za vzdrževanje naseljenega dela gradu — KS Kuzma — za cesto G. Slaveči—Nuskova 100.000,00 150.000,00 200.000,00 300.000 00 — KS Cepinci — za udeležbo pri asfaltiranju ceste Salovci—Cepinci , 800.000,00 — KS Hodoš 100.000,00 —- za vaško gasilski dom v Krplivniku — KS Salovci 100.000,00 — za cesto Salovci—Budinci — KS Križevci — za dograditev vaškega doma v Domanjševcih 100.000,00 — KS Pertoča — za cesto ob jezeru v Ropoči — KS Ratkovci — za vaški dom Ivanovci — KS Prosenjakovci — za ureditev zdr. doma 100.000,00 200.000,00 300.000,00 — KS Martjanci — za ureditev ceste in mostu v Krncih — KS Mačkovci 200.000,00 — za cesto Moščanci—Kuštanovci . 200.000,00 — KS Bodonci — za utrditev ceste v Vadarcih 200.000,00 — KS G. Petrovci — za ureditev ceste Boreča—Ženavlje, Sulinci 200.000,00 Načelo družbenega interesa, da naj bo kraj za javne potrebe povezan z enim telefonskim priključkom, je potrebno zdržati in ga podpreti z delnim kritjem stroškov za njegovo zgraditev. Udeležba bo obsegala stroške montaže enofaznega kabla od telefonske centrale in montažo priključkov. Po tem načelu bi po programu dela PTT v letu 1983 bile deležne finančne pomoči naslednje krajevne skupnosti: — KS Mačkovci —- KS Bogojina — KS Puconci STRAN 25 VESTNIK, 12. MAJA 1983 k — KS Zenkovci — KS Bodonci — KS Salovci Za sofinanciranje telefonije je predvideno 1,000.000,00 din; izračun za ' posamezne priključke bo naredila Delovna organizacija za PTT promet M. Sobota. V. Kazdelitev morebitnega presežka ali prenos obveznosti Ker mora biti prehodni račun pri SDK, na katerem se zbirajo sredstva za sofinanciranje razvojnih programov manj razvitih KS, na dan dl. VI. 1981 prazen se morebitni presežek dodeli KS Cankova za ureditev vodovoda v letu 1984. Ce dotok sredstev za razdeljeni obseg v letu 1981 ne bo zadoščal, se udeležba za sofinanciranje telefonskih napeljav prenese na leto 1984. Predlog za dodelitev sredstev manj razvitim krajevnim skupnostim za vzdrževanje vaških cest v letu 1983 Krajevna Dolžina Faktor Točke Vred- Znesek skupnost vaških oddalje- (2x3) n ost — din ♦ cest nosti točke (4x5) 1. Bodonci 34 2,43 83 7.00 58.100 2. Bogojina 8 1,50 12 7.00 8.400 3. Cankova 30 2,35 70 7.00 49.000 4. Čepinci 21 3,60 76 7.00 53.200 5. G. Petrovci 71 3,15 224 7.00 156.800 6. Grad 74 3,00 222 7.00 155.400 7. Hodoš 16 3,40 55 7.00 38.500 8. Križevci 37 2,40 90 7.00 63.000 9. Kuzma 44 3,60 158 7.00 110.600 10. Mačkovci 60 2.20 132 7.00 92.400 11. Martjanci 13 1,70 22 7.00 15.400 12. Pertoča 30 3,00 90 7.00 63.000 13. Prosenjakovci 36 2,65 95 7.00 66.500 14. Puconci 11 1,80 20 7.00 14.000 15. Ratkovci 19 2,40 46 7.00 32.200 16. Rogaševci 51 3,40 173 7.00 121.100 17. Selo Fokovci 9 2,25 20 7.00 14.000 18. Šalovci 15 3,60 54 7.00 37.800 19. Tešanovci 15 1,50 23 7.00 16.100 20. Zenkovci 5 2,10 10 7.00 7.000 599 1675 1,172.500 STRAN 24 VESTNIK, 12. MAJA 1983