19Z. StBfllta. ■ MMim, i mm. aifinti m. E. iBiO. B-^i ^* -« M ^« ^H ^^K. ^^V ■■■ ^^K ^^m ^^m ^^^H ^^^ ^^B ^^H V^^A ^^H ^^H ^^^H ^^H ^^^K ^^^b nSH Si sh B«k xT-*K# .^^. ^»' ■" " ' T " jici; :' t ^^^^B ^^v7^-- J^^^^m ^^Fk?2% .^^^^^H&_ .^^H^B _^^^^^& ^^^^^H ^^^^^k^ _^^^^^v _^^^^^^L_ _^^^^^^^. _^^^^^^L. ~^^^^^^L. ^^^^^B .^^^^^^^L^ .^^^^^^^^. ^^^^^^^^l_ *^H^^K» ^^^■^c»^'*«^P •*??^**9^-**^v "tS* ^^^^^fc .Slovenski Ncrod* velfa po poitls za Avstro-Ogrsko: za Nemčfjo: cek) leto skupaj naprej . K 30- - I cclo !eto naprcj , . . . K 34 — BetrtietM Z 2 . • I 7 50 I M Amcrlko in vse druge deWe: na mesec . • . . . 2*50 | cdo leto naprej .... K 40. - Vprašanjetn glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali rnamka. VpraTnifttro (tpođaj, dvorile levov Knaflova olltts ŠL 9, telefon 4t 89. bhsia vaak 4aa ivaear ttritatfl a*4al)e la prttraik«. Inserati se računaj) po porabljenen prostora in sicer: 1 mm visok, tcr $3 mm 51rok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 vin., trlkrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., narte in zahvale (etiak prostor) 10 vin. Pri večjih iasercijih pa dogovoru. Na pismena narobila brez !st.)đjbie v-ioilatve naročnine §c ne ozira. „Narođaa tts&araa" talofaa st. 8S. UpravntStvt naj se pošiliap luročiitiic, rekla nacije, inserati U t d., to je administrativne stvari »Slovenski Narod" velja w LJuMfanl dostavljen na dom ali če se hodi ponj : :clo Icto naprcj . . . . K 28'— I četrt leta „ • >-£=: . Tw sol leta „ ..... 14— I na tnesec „ ..... x»30 Posameina itevilka velaa 12 vinarjev. Dopisi na} se frankirajo. Rokopisi se ne vra^ajo. Urtdaittro: Enaflova allca it. 9 (v pritličju levo, telefon it. 34. Enajs^ soške bitke. ItaSijani vzefl kanalski Vrh. — 900 Iteliianskft to^ov obstreljuie Grmado. — Bitka se ^daljnja, dokler se ne dosežejo italijanski strategični tiiii. - Potsk bitke je za našo armado ugoden. NAŠE URADNO POROClLO. Dunai, 22. avgrusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠCE. Pr! SovejI, pri Ocnl \n zapadno od Suhe je sovražnik izvrši! moćne, toda brezuspešne napade. Slcer ni poročatJ ničesar pomembnega. ITALUANSKO BOJIŠCE. Dan 21. avgusta ie v zgodovini sofke armade dosegei sloves enega najljutejšlh bojnih dni. Vzhodno od Kanala srno morali prepustiti so-vražiiiku vas Vrh. Vsi napori Itaiija-nov. da bi prodrli v stinkn preko vl-Šin juznc od tega kraja, so cstali brezuspesni. Enako so se pcnesrecffl jBŽoo od Deske! z tncčnkn! stiam: lt-Trienl 8ovraini napadi, pri čemer se ie posebno odilkoval moravski črno-vojniški po!k št. 25. Zmago>id. kakor prejšnje dneve, so držali vzhodno od Gorice in pri Biljah hrabri branitelji svole najsrrednje jarke proti nanovo obnovljenim napadom. Težke izgube in popolno izmučenje sta pc!eg tega prisilila sovražnika, da je popoldne napravi] odmor ▼ boju. Nafhujša je bila borba na Kraški visoki planotl. Podprt od ardljerljskega ognja, kl se po svoji sili more že komaj več stopnjevati, je metal sovražnik od raaega jutra do poznega večera divizijo za divizijo prod našim pczici-jam. NajsOneisi sunek je bil namer-jen proti obema kriloma odseka, proti prostoru Fajt^ega hriba - Koštanje-viđ, kjer sta si od poietja 1915 na Krasu se boreča o^rska armauna poika št. 39 in 46 iz tekla novo jana-ško slavo, in prot? Medjiva?! In pro-U Sv. Ivana Devinskemu. Uspeh dneva Je odgovarjal sijainemu na-stopa čet in njih voditelja: Če je tadf prišlo do majhnih omahovanj v obrambi, uspeh je ostal nesporno na naš! strani.Danes od rane^a jutra Ju-rišajo italijanske mase iznova proti našim pozicijom na Krasu. Pri armadni sksipini f enera!!eld-maršaia barona Conrada je prišlo na mnogih teckah do zvišane^a bojnega delovanja. V Šibenski deliji so naši izvidrJ C{Jde!Ki pripcljaii 70 vjstih nazaj. Pri podvzetiih severo - zapadno od Arfiera, o kater!1! smo včera? poroca!:. smo vjeli 2 čsrtnika in 150 mož ier vpienlli 3 strojne pu-šT'e, Zapadno Gardskega jezera so prekosHe naše čete r»o silnem boju neko sovražno oporišče- JUGO - VZHODNO SOJIŠČE. Ntcesar roir.embnega. Šef generalnc^a štaba. NEM5KO URADNO POHOČILO. Berolin, 22. avgusta. (Kor. ur.) VVoiifov urad poreča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠCE. Armadna fronta prestolo- na s 1 c d n i k a Ruprehta Bavarskega. Na Flandrskem je dosegel arti-lieriiski boj ob oba!i in od Biichoota do Warnctnna zvečer zopet vefZko silo. Včeraj rlvtrzl je prliio severno ed Vpresa po siinem ognjenem v?!u do močnesa sunla AngSsžev pri St. Julienu. ZavrniH smo ca. Danes zju-traj so 5e razvili med cestami, ki gredo iz Studena in Menina proti Vpresu, bofl. V ArtoiFu je ?!apadci sovražnfk severo - zapadno in zapadno od Lensa no moćni ognjeni pripravi naše poTic'jc. Kra;evne uspehe «n?o z moČnim! protisunki, ki so doved!! do ljutili bližinskih bojev, izravnali. Od-prt preTnosrovn?k jugo - zapadn3 od vsled cbstreljevnnja goreče^s me- sta Lens, je se \ rok ah Angležev. Severo - zapadno In zapadno od Le Chatela so se odigrali številni boji predstraž, v katerii smo vjeli več mož. St. Ouentin je ležal zopet pod francojfkim ognjem. Armadna fronta nemškega prestolonaslednika. Na bojišču rri Verdunu so Fran-cozi včeraj svoje napade v nekate-rih Qdsekih nadaljevali. Na mnogih tockah se je vršll boj do noći. V jugo - zapadnem tfelu gozda Avocourt in na višinah vzhodno od tam se je sovražnik po večkratnem brezuspeš-nein navalu usta!il. Ob visini 304 so se ponesreč!?i vsi napadi na čete, kl so bile od jugo - zapada in od Mort Kcmma sem postavljene v boj z ob-Lrožilnim namenon v našem osnjju In cb žitavosti brariie2jev. Šunke, ki so bili namerjeni s hrbta vzhodno od Vratije^ra gozoa proti nizini pri For-gesu, rino zavms-L Na vzhodnein bregi! 7^ose so vdrli Francoza v južni del SainG£fiie!ixa. Na ostalem de-In smo njih goste rnr*se, ki so dopol-dne in pcpoldne jurišale z vlš?ne 344 do ce?te Beaumont - Vachera-dviile in proti gezdu Fo£?es, prat! našim čr-tzm* hrvavo zsvrnili. Izgube sovraž-B3 inf^nterlje so bile 2Žke. Franco-sko vodstvo je p?cr\>j- i?adorne?titi več ?zmed ćoseiih napadalnih divizij z nov?j»!! čotan"ti. Zadnje dni je dosesel poročnik Voss 36. in 37., poroeniški namestaik ML;i!er pa 25. in 26. zmaso v zraku. VZHODNO BOJlSCE. Armadna fronta general- feldmarš. princa Leopolda B a v a r s k e g a. Pri Rigi, Dvinsku, Tamopcla in Zbruču je ožirelo bojno delovanje. Armadna fronta general-obersta nadvoi. Jožefa. Južno od dcHno Trotus so zasta-vili dne 20. in 2L avgusta Remeni iročne sile, c5a *>\ našim četam zopet iztrgafi pridoblKe na obeh straneh Groze«ci«a in revero - vzhodno cd Sovc.te. Vse narede smo z velikimi izgubsrrns zavrniii. Pri armadni «!a!pini genera'feld-mar?a!a v. Mac?r9nEer^ !n ob fnake-donfki fronti je položaj neizpre-menjet!. Prvi generalni kvartirni mojster v. Lndcndorff. NEMŠKO VEĆERNO POROClLO. Berolin, 22. avgusta, (Kor. ur.) Wolffov urad poroča 22. avgusta z\reČer: Na Flandrskem so se da-nes zjutraj izvršeni angle-ški napadi vzhodno od Vpresa raztegnili na fronto 15 km. Ponesrečili so se s kar najtežjimi izgubami za sovražnika. Pred Verdunom je in-fantćrijski boj do sedaj počivah Ogenj je ostal vzhodno od Mose močan. Napadi naših Ietalskih flotilj z bombami proti utrjenim krajem obangleški obali so bili uspešni. Na vzhodu ničesar bistvenega. Ugoden potek bitke dne 22. a y g u s t a. Iz voja^kega razmotri vanja: Na malo obljudeni K a 1 s k i planoti med tolminskim mostiščem in Gorico je uspelo sovražniku, da je vzel vas Vrh. Izgiiba te vaši je za bojni položaj brez pomena. V gori-ški kotlini med Sveto Goro in V i p a v o so se izjalovili vsi sovraž-nikovi nap?.di ob hrabrosti naših čet in izbornom učinku našega artiljerij-akega ognja. Iša Kraški v'isoki planoti, to je na prostoru med V i p a v-sko dolino in brestoviško r a z p o k 1 i n o se je sovražnik moč-no ahnjen. Pridobljeni prostor obsega tu na ozkem pasu komaj dva kilometra. Južno Jameli so obstali itali-ianski surki pred dtvo avstro-ogr-sko crto. Namen, da bi predrll preko Stivana v Devin, }e bil preprečen. MedSvetoGoroinFajt-jim hribom je boj 21. divjal brez presledka, ali branitelj so obdržali v bližinskem boju vse svoje pozicije. Tuđi artiljerija, kalero so utrdili na Podgori v petih etažah, ni mogla zvi?ati učinka infanterijskih napa-dov. Vedno So se morale italijanske brigade krvavo sestreljene jmikarL Pnoesrečeno po«;n^ma-nje H in d e n b u r g a. Ogrski listi poročajo 22. t. m.: Po tren dneh boja se mora smatrati ogromni italijanski na val za ponesrečen. Samo pri Selu se vrši se strahovit bližinski boj za mali odsek, v kateri so Italijani vtirh*. Pri Asiagru in v Sugan-s k t dolini je hotel Cadorna s prosto-voljnim umikom s prve crte na prostoru 20 km posnemati Hindenburga glede na njegov spomladanski umik na Francoskem, ali operacije so se iz\Tšile nerodno in naše zasledujoče čete so dosegle velik plen. Značilnd za italijansko sanitetno službo je dej-stvo, da se je našlo v zapuščenih ita-ILianskih pozicijah povsodi se nepo-kepana trupla iz časov Cadomove jimijske ofenzive. N a j v e č j a bitka. ItalijansKi Vistl sogiasno poudarjajo ogromne priprave itahlanskega arrnadnega vodstva za enajsto soško bitko, ka-tero označa »Gorriere della sera« za največja bitko, ki se je kedaj bila na evropskih ti eh. Opčine v sovražnem ognju. »Edlnost« poroča 22. avgusta: VčerajŠnji dan je minil mirtjo za Trst in tuđi za bliznjo okolico. LISTEK. Dedščina^ LoigI Calco. (Dalj a.) Pošteno obvezan z roboem sem vstopil. V svoji prirojeni skromnosti sem si izbral ponižen kotiček pri mizici v najtemnejšem kotu. Od tod sem pogledal bolj skrivaj po sobi. Pri dolgi mizi sem opazil vse svoje in vaše znance. Na častnem sedežu ie pa sedel namesto Dagarinovega Gustlja prav šopimo mesar Kaš-man, zraven njega pa precej ponizno glavnikar Gustelj. Ta sprememba me je nemalo presenetila. Ker je pa točafka ravno tedaj postavila pred me vino in mal prigrizek, nisem tnegnil o tem dalje razmisijavati Privezati sem s» moral poprej svojo žejno dušo. Pozneie sem pa rajši poslušaj modrijane pri dolgi mizi. Prvo besedo je imel dane? mesar Kašman. Ko sem zaćel vleči be-sede na ušesa, je ravno d:ja!: »Ti zarjoveia W^k?.% ui te zmer-}ajo za Aleša T.otrll':, zakaj si se pa izogibal nas toliko časa? Smo ti bil? gotovo preberaiki, da bi se ponižal med nas. Scveda kar čez noč si po-stal gospod in vihal čez nas svoj kljukasti nos. Sedaj ti bomo pa zopet dobri, ko se ti delajo pajčevme v se-stradanem trebuhu. Sedaj bos pa zopet lazil za nami in nag prosiačil za delo. Presneto doigo se nisi nič zmc-nil za nas, naše lcljuke in kljnčavnice, sedaj bodo pa naenkrat vse za nič! Pa bos pritLskal za nami, da naj ti jih damo v popravilo. Pa ti bom vsecno odpustil tvejo gosposko pretekTost, saj si jo moral presneto hitro sir ci. Ker pa sem d?nes ravno dabre volje, dam za dva štefana vina, če nam povcs zgodbo o svoff gospoščlni in dedščini. Ali mi to obljubiš? Daj mi na to svojo besedo! Dobro torej in mož beseda! Vol je zastrižen in moj! Na rrizo pa dva štefana!« Tako je govoril mesar Kišman ključavničarjn Lotriču. Tocajka ie hitro prinesla naročenc pijaco na mi-zo. iMožje so tuđi takoj in z združe-nimi močmi navalili na njo. Ko so si odrn svoje pike, je začel ključavni-čar Lotrič vrtati tako-le: »Znarro vajn je. da sva z bratom Martinom doma tam TlekJC pod Blegošem. Tam je tekla zibelka bratu in meni, poleg tega pa še stirinaj-stim drurrfrn otmkom- Hvala bogu, da jih je smrt hitro pobirahi. Sicer bi bik> pri Hudoklinovih kmaftu zmanj- kalo skled in žlic. Za Lotriče smo se namreč le pisali, pri hiši se je pa reklo pri Hudokl'novih. Ker nas je bilo toliko kljnnov pri Iiiši in ker so bili ti kJiuni vedno lac-ni. so brata in mene kmalu poznali od hiše. Bila sva pač najstarejša in najbrž tuđi najboli požrešna. Brat Martin se je moral iti učit za krpača ali čevljarja, kakor se pravi po go-sposko. Mene so pa utaknili za učen-ca v daljni Kaninik k mojstru, ki je rnerfl cesto tako v sredi med kova-škim in ktfučavnfčarsi^in stanom. Ker rajni naiin oče za učenje ni hotci nič pjačati. sta naju oba inoj-stra obdr^?la kar rive ieti če/. navado, ^iojstra sta namreč rek^a. Ja sva žr!a tri leta zastonj, zato pa morava dve leti navreči, da bova ^saj malo odsir^iia. Pa Ktij ni vam o tem ^vezil In kln^Il na dul^o. Med tem. aO sva z bratoni K'cr**^ nozabc!ini moćnik pri svoj' i mojsfrih. so pa pri Hudoklinovih umirali otroci kar iirii£ za dn^im. RaztTn starišev je estala rri niši ftx& samo še sestra Polena. Komai je Polona malo odrasla, začel js z-j njo smiliti "n postopati Je-lovčanov Jcrnefček. Ne vein, če ste ga poznali. Pri nas so ura poznali vsi Ijudie daleč na okrosr. Hvalili so ga, da je dober za delo. ?e bolj so ga pa hvalili za jelo. i Bil je pa res cc\ dan lačen. Komaj si je zjirtraj otepel slamo raz glavo, že je hotel jesti. Najmanj dve latviei ajdevih žgancev }e poklepal že na tešče. Dopoldne ie moral dobiti tri malice, češ. da drugnče ni 7a delo. Opoludne se je pa pri kosilu na-metal za deset ljudi. Popoludne je zahtcva.1 in tuđi dobil zopet tri malice, za večerjo pa rudi najnmnj toliko kot za kesilo. Tak požeruh je bil tišti Jefovča-nov Jernejček, ki je začel škiliti in postopati za Hudoklinovo Polono. Se danes ne zastopim svoje rajne sestre, da je trpela to škiljenje in postopanje. Pa ženike so že take, da se človek nfkdar pri niih ne spozna. No pa Poioni bi stvar še odpu-stil. Saj je bila mlada in avšaata, kakor so vse babe. Odpustiti pa ne morem svojim rajrtim starišem, da so to stvar trpeli. Takoj prvo uro bi bHi morali pokazati Jernejčku tisto luk-njo, ki jo je tesar pustil pri naši hiši. Vsaj so vendar vedeli, da večj«gra pož^ruha rA pod božjim solncem. Zato bi bili na prav lahko na prstin «c-štcH, da bo Jernejček najkasneje v rreh letih zažrl najlepšo dotnačljo. Toda stariši so bili uđarjeni s sleooto, kakor je bila udarjena sestra Pci'jna. Beg jim odpusti, kar so za-gresiH zavoljo Jelovčanovega pože-ruha, jaz jim tega ne morem. Med tem, ko sva se z bratom po-tepala po svetu in živela, kakor je pač nan«slo. največ slabo, so je pa pri Hudoklinovih zgodilo nekaj, kar me še danes peče in grize. Tišti Jelovčano^ požeruh je znal sestro Polono tako premotiti, da se je vsa zaverovalajn zatelebala vanj. Kajcor bi bila ob pamet tako je bren-čala za njim. Pa to bi se bilo že pre-neslo. Saj bi se s tem hiši ne prizad-jala prevelika škoda, ker Polona tega blaga ni imela ravno preveč v zalogi. Hujša je pa postala stvar, ko sta JeloATčanov požeruh in trapasta Polona strapala še starise. Ne boste mi verieli, kaj se je teđaj napravilo pri Hudoklinmih. . Stari Hudoklln je bil tište oase še trden kot dren. Tuđi žena mu je bila še trdna. Vscrkdo je rekel, da bo-sta lahko gospodarila najmanj še đvajset let. Vendar se je st^ri čez noČ iznebil svoje domačije >n fo izro-čfl. 2mi m sebi je 2apisd kot, živež, opravo in obu te v, seve. poprej o^nermi z vojno akcijo, doklcr ne brdo dose-fcenj str-atogicni ciif! Italije. Entontni listi \zxnT:et0 propričanfe, da tl boji kakor cstaJi na vseh frontati započeti, moralo privesti odločitev v v^jirf. Potćm se začne diptoraatično ddo, Vrh nad Kanalom. Vas Vrh nad Kanalom, ki so io zasedli Itaiijani. sr^-^a v občino kanalsko, ]d£ visoko 601 m. prebi valcw ie bilo v vaši oko!! 200. hik rkoli 3C. Od Kan2**i y* od Jhflena vas 3 km. Prefkoslef uhođen no-tek bitke. \% rojpor>oročeYaI.ste-ga 5twra 22. avgti^a zvečer: Soden. Vedno već itaMjanske-ga vojaštva. Iz vojnih poročil: Cadorna nepretr^ona pošilja nove rezerve na boriće, še nlkdar n! i*nel na razpolago toHko vo&štva. kakor sedaj. Prostori z« italiianskimi crta-mi so gosto zavedeni z naoad-stlnimi ćetami. Neprestano hodtfo sveze brigade v ofrenj. Boji na Kalski planoti. f^udi naoadi med Solka-n o ni i n Vipavo. Iz vojnoporoce^ valskeo-a stana 22. av^usta: Lfuti so bili boji včeraj in danes na Kalski planoti. Neprestano so bile tamošnje pozicije pod na^težjim ognjem artiljerije in minometov. Ta je ootiehal s€«no, da je dal prostora italiianskim fnluoterijskim napadom. SovrainuC je vze! vas Vrh. Sovražnik }e napa-del tuđi južno Deskd po hudem arti-Herijskem ognju. Crnovojnlški polk št. 25. ga je vrgej nazaj. Med Vodi-cami in Sv. Oabrijelom je bU včeraj Ie slabejši artiljerijski ogenj. Infant©-rija tam ni napadha. Prostor med SoJkanom in Vipavo pa je bil pod Jako teškim ognjem, kateTemu je sledilo več z<\q hndib savražnih nava-lo\\ Največje napore je irnel sovražnik me4 ^empetrom in BiljamL Vće-raj opol dne so bili vedno ponavljajo-či se napadi odbiti % velikimi sovraž-nikovimi izgoibami. Na Krasu so biti besni boji đo polnoči, Z drmlm proti-napadom so vrsrli na^i jimaki sovraž-nika n2?2j, kjerkoii je bil vdrl. Danes ob zori so naša pomorska letala vr-gla bombe na sovražne baterije pri Zdobi z vidnim uspehom. 1TAMJANSKO URADNO POROČILO. 21. avgusta. Eiitka ob fronti julijških Alp traia brez odmora. Naše čete se bližajo s čudovito Žilavostjo in enr-tno akdjo. nodpfrane na skrai-nem desnera krH0 po stojećih in pre-makljiv'h baterijah in po baterijah kraJjevsHe mornarice, uspehn. ki se veča kljnb nezmr»nj^a^«rm sovražni-kovenra odnom. Dočim se na sever-vmm krilu dolge fronte boi vedno raz-vfjsu je nričela na Kraški visok! planoti h na obrežiii zoni pod močrJm pritiskom čet trtstie armade sorraž-na orta popnlčatl te se orclkati na več ne^o eni toćki.Hrabra infanter!!a 39. armadnega zbora si Je zopet pridobila slave. Brigade grenadlrjev (10. in 20.) In brigade Bari (139. fn 140.), potem Lario (233. in 234,), VI-cena <23o. \n 236.) in Costanza (243. in 244.) so tekmovafe med seboj v hrabrosti. Uspelo j!m je. nadkrtllft mogočno sovražno obramt^jac naurd- i vo med Koriti in Selom io v okoMu iuocne poacii« Pn Stari kiki. 261 aa-š!h letalcev je preletavalo bojišće. Med Selom in Ko mnom kakor ludi na vzhuunjih pobočjih Onnade sbra-ne Ćete so bile uničene. Naprmvt že-IeznJškega stokalisča v Trbiltt te od tam naznanjeno močno sovralnikovo gibanje je zadelo pet ton botnb velike eksplozivne sile. Eden naših lov-skih aparatov se ni vrnil. Eno sovražno letalo je bilo settreUeno. Do snoči je znašalo Itcv ilo vjetnikov na zbirališčih 243 oflcirjev in 10.103 vo-jaki. ?tevilni ranjeni vjetniki so bili spravljeni v vojne bolnišnice. V noč 20. in nastopno noč je izvršil sovražnik v điverzijske s\The koncentracijski ogenj In posknse delrtih napa-dov na raznih tockah trentinske in kamlške fronte. Povsodl je bil zavr-njen. Pden njegovih napadalnih od-dclkov v Lagarinski dolini je bil uni-Čen in drugi, ki se je bil vstalil na eni naših vzpostavljcnih postojank ju?o-vzhodno hriba Majo, je bil z naglim protinapadom vržen nazaj. 22. avgusta. Bitka traja in se nadaljuje ljuto. Severno Gorice se raz\ijajo operacije na redni n^sčln. Tam zmagujemo sovrainikov odpor in terenske težave. Južno Gorice je bil boj včeraj omejen bolj na Kras. Na vsej bojni fronti so si priborile naše čete novih uspehov in so prestale težkoče, kl ustvarjajo zavoje-vano in obdržar»o zvezo ozemlja za pravo trdnjavo. Naš! letalci obvlađu-jejo zračni boj. Obstreljevali so čete in barake v čepovanski dolini in v dolinici vzhcćnega poboČja Gnuade. prizadjali so sovražriku izgiibe in provzroČili v njegovih zalednih na-pravah Stevilne požare. Število vjetnikov je naraslo na 311 ofietrjev in 13.000 mož. Dos!ej smo vplenili oko-li 30 topov, skoro vsi srednjega kalibra. Ostali plen je jako znaten in veuno naresci. — Na tirolski in kar-niski fronM Je ponovil sovražnik včeraj svoje male napađalne poskuse, bil pa je povsodi zavrnjen. V dolini Ledro se je končal precej močan so-vražni sunek po živahnem boju s po-polnim neuspehom ?o\Tažnika. Zbe-žal je in pustil neka] vjetnikov in vojnega materijala v naših rok ah. Wo!rfov urad poroča: Na zapada ;e bilo 21. avgusta boino delovanj« na številnih odsekih fronte izredno žfvahno. Na ognjiščih ilandrike fronte je prišlo do silnih artiljerijskih bojev. Žjirtraj se je pones*-ečll rnočan sovraini čelni napad v okolici Holle-beka. Popoldne je neki sovražni monitor brez vsakega uspeha obstreile-val vhod v pristanišče Ostende. Naš ogienj ga je hitro pregnal. — Na fronti pri Arrasu je prišlo 21. avgusta zjirt-raj do skrajno ljutih bojev z novinu sovražnimi četami. Po sem in tja va-lovečih skrajno besnih bojih smo iz-trgali sovražnikll vse začetne uspe-he, izvzernši gnezdo Angleicv na ševe rozapad nem robu Lensa. V prostoru pri Verdunu so sku-sa.ll Francozi z nevimi divizijami raz-širiti In izpopoJrt'ti svoje malenkost-ne uspehe dopoldneva. S tcžkimi krvavim i žrtvami so dosegli zopet prav malenkostn-2 krajevne uspehe. Glasom podrobnih poročil Drekašajo izgube Frar.cczov ta dva bojna dneva ćelo izgube, ki so jih imeli v bitki ob Aisrn". Francuzi so zastavili vse svoje sile, da bi iztrgali visino 304 iz nemške obrambe. Val na val smo sestrelili. Visina je ostala trdno v naših rokah. Vzhodno od Mose so naši hrabri branitelji popoldne odbili vse besne napade Francoizov na naše crte. V teh napadih so oMežali v našem ognju ćeli kupi Francozcrv ter so franeoske izgube v tem odseku izredno velike. Wolffov urad poroča dne 71. avgusta: Po devetdnevnem artiljerijskem boju je nastopila dne 20. avgmta proti 5. zjutrai francoska pehota k napadu na fronti. Široki nad 20 km. Skoro na ćeli fronti je naSa hrabra pehota, uspeSno podprta od artfl'eri-jet odbila napad. Visina Mort Hom-me !n jnžnl rob Vranje^a gozda sta ostala Francozom. Noćemo zmanj-^ati uspeha sovrafnika. Zavrel je tu viSino, za katero se je vr§ilo mnozo bojev in k! je bila pomembna za opazovanje proti mogočnim lišin-skim pozicijam na brbtu ob Marni. Ne smemo pa uspeha tuđi precenje-vatf. Zapadno fn vzhođno od te v globini in §lrini onKjene vrzeli ima-rno 5e važne visinske pozicije, med nj!mi mnogolmenovano vf?!no 304. Izguba Mort Hontrna torej Hima ođ-lodlnega voHva na ustroj sevtmt fronte pri Verdniru. PRANCOSKO URADNO POROCILO. ZO. avgusta popoldne. V Belgiji precej sllen artiljerijski boj severno od BJxcnoota, V Champa^fni so na5c baterije uspešno strefjale na nem§ke naprave. Vdrli smo večkrat v sovražne crte ter pripeljalt oazaj rjetc. Nft obeh btegovih Mocc m> ilo^te nm* eete tum MutraJ k m* padu um aonike poziclj« 2 veliko vnemo. Glasom naših prvih porodi se raivtfa Bova bitka pri Verđumi na fronti 16 km od gotda Avocourt do severno ođ Bezonvatisa nam v prilog. V1#U smo mnogo tovraittikov. Hrabrost aaših čet Je vsvišena nad vso hvalo. V okolici Bedonvillersa smo z lahkoto zavmlll aovralni ne-nadni napad. V gornji Alzaciji precej moćno artiljerijsko delovanje. 20. a v g u s t a z v e č e r. Na severni fronti \ erduna so vzele naše ?ete na obeh straneh Mose sovražne obrambne naprave na fronti 18 km in ponekod nad 2 krn globoko. Na le-vem hregu držimo zlasti gczd pri Avocourtu, dva \Tha Mort flomma, Vranji gozd in Cumičres. Na desnent bregu smo zavzeli hrbet Talou, Champneuville, visino 341, pristavo Marmont in visino 240 severno od Louvemcrta. Na desno so naše čete moćno napredovale v gozdu Fosses in v gozdu pri La Chaunu. Stevilo neranjenih vjetih znaša nad 4000. Nemci so izvršili silne protinanade na gozd Avocourt, Mort Hornnie in visino 344. Nas ocrenj je pov*"od uni-čil njih napor ter jirn prizadejal težke izgube. Prepozna ameriška pomod Becolin, 22. avgusta. Znani Nem-cem sovraini ženevski list »Genfe-vois« je baje izvedel iz dobrega vira, da se je na londonskem zborovanju sklonilo, da nočejo počakati na ame-riiko pomoč. marveč da hočejo na v^sak način še let as končati vojno. Zato sta se pričeli francoska in so-ška ofenziva. Ce vrojna podmorskih čolnov Anglije tuđi ne potlači, bi mogla vendar prihodnje leto odločilno vpltvati. Amertlka vojska. »Matin« piše, da so prave šte-vilke 0 ameriški vojski te - !e: Danes je pod zastavami 849.743 voja-kov in mornarjev, med temi je 40.000 častniškfh aspirantov, ki obiskujejo sedaj kurze v taborišču v Plattburgu. Proklamacija predsednika je določi-la visokost prve^a kontingenta velike narodne armade na 757.700 mož. Ta kontingent pridc sedaj pred pre-iskovalne komisije ter bo vpoklican prve dni septembra. Poleg tega sta vojni in finančni minister kongresu že sporočila namen vlade, vpoklicati drug kontingent 500.000 mož, kakor hitro bo zbran prvi kontingent in ko bodo to dovoljwa!e razmere v tabo-riščih. Če seštejemo te številke, vidimo, da šteje ameriška vojska 849.743 vojakov, da bo štela to jesen nad 1,600.000 mož in bodečo spo-mlad nad 2,100.000 mož. Indijanci na franeoski fronti. Kcdan], 23. avgusta. »National Tidende« poroča, da izhaja iz pisma, došlega iz Amerike, da je odšlo 30.000 Indijancev na franeosko-an-gle3ko fronto. An^leškl parlament, London, 22. avgusta. (Kor. ur.) Parlament je bil odgcnien do 16. cktobra. _____ Wo!ffov urad poroca: Na vzhod-ni fronti so se niski naDćrdi južno od doline Trotus ponesrečili s težkiml izgubami za sovrainika. Isto usodo so imcH trije sovražni napadi na naše pozicije na CosnI severno od Orozescija ter štiri silni navali na visino 89f» severovzhodno od Sovejc. Moskovska konferenca. Provizorična vlada ie raznoslala 1500 vabil na vserusko državno kon-ferenco v Moskvi. Vsem sejam bo predsedoval Kerenjskij. ki bo fconfe-renco otvoril 25. avjnista ter prebral izjavo, nak?r bodo podali ministri eksposeje, v katorih se bodo bavili z glavnimi vprasanji politićnega in gospodarske^ položaja. Fasija proti FinskL Provizorfčna vlada je prepo'V'e-dala, kakor poročajo pr&Ico Curiha. iz voja^kih ozirov izvoz Žita na Finsko. V resnici pa gre Ie za izstradanje Finske. Iz flaparande poročajo: Vse kaže, da je pričakovati na Fln^kem ljutih bojev. V Pstroaradu stnatrajo prelom za neizotffben. Vse je pripravljeno, da more provizorična vlada na-stopiti proti f!ns!:emti dežclnemu zboru* če bi njejrova većina hotela k?jtibov»ti vladi. Bale ?o bfli poslani na Finsko Že oklopni avtoTnobfll in kozaki. Zdi se, da se bo dežeinozbor-ska većina končno uklonila sili. Vse-kalcor pa je pričakovati resnih bojev za ustavo na Finskem in za raz-mcije dežHe napram Rusiji. StetHb ruske vofric^ ^ockholm, 21. avgustJL (Kor. u.) Iz Petroerada Doročalo 0 neverjet-nm Mrtvu, ki je bilo ođkrlto v zadnji sef obrantiMga komittfa. Pri po«vcbčutnimi izgubami jmakniti. V Perziji so Rusi 19. t. m. napadJi naše čete severno od Bistane Kale; krvavo smo jih zavrnili. Ob maloazijski obali so v noči na 18. t. m. deli naših podmorskih vojnih sil napadli Lemnos. ugasnill morski svetilnik, razobssili na njem tursko zastavo in vplenili več pušk. Isto noč smo poto-liili 11 sovražnih jadrnic, med njimi 6 dvojambornih jadrnic. Vse te ladje so vozile sovražniku živfla. Podpora GrškL Lugano, 22. avgusta. »Secolo« poroča po »Hestiji«, da bosta Francoska in Angllja dovolltl Grški vsa-ko pod poro v vojne svrhe. Poleg tega bo dovolila Francoska OrŠki po-sojilo sto milijonov frankov ter je 50 milijonov že izDlačala. Požar v Soluna. O požaru v Solunu poročajo Sef da je uničil tuđi del dolenjega mesta. Tuđi takozvana Fra-nkovska četrt, sredisče trgovine, kjer stoje banke, hoteli in stari turski bazar, je zgo-rela. Zdi se. da je bila Solunska banka re.šena, Jonska banka .ie zgoreta, vrednote pa so baje spravili na var-110. Glasom zadnjih poroci! so zgo-rele tričetrt mesta; 100.000 oseb je brez strehe. Oblasti smatrajo za iz-ključeno, da bi bil kdo zažgal. Avsirijski Interesi na Kitajfskem. DunaJ, 22, avgusta. (Kor. urad.) Vsled vojne napovedi KItajske monarhiji je prevzclo kr. nizozemsko po-slaništvo v Peklngri varstvo avstrfj-skih in ogrskih interesov in držav-Ijanov na Kitajskem. Varstvo kitaj-skih podanikov in interesov v monarhiji je prevzeJo kr. dansko posla-ništvo na Dunaju. Proti podmorskemu čolnu? Lugano, 21. avgusta. (Kor. ur.) Agenzia Stefani poroča: Dne 18. avgusta je neki italijanski hidroplan v gornji Adriji z bornbo zadel sovražn! podmorski čoln in ga potopil. (2 merodajneara mesta pripoml-njajo k temu, da ne gre niti za kak avstro-ogrski, niti za nemSki podmorski Čoln.) Potopljen portngabkJ transport. MatJrkf, 21. avgusta. (Kor. ur.) Glasom poročfla »ABC« iz Cađiza j^ dospelo v Algesfra^ 200 preostalih z nekega portugalskega transportnega parnika za Čete, ki je bil torpediran od podmorskega čolna. Stockholmska koaterenca. Lifgano, 22. avjrusta. ^Corrlere€ poroCa, da se ruska vlada sedaj brani dati dovoljenja za poiovanje v Stockholm, vsled čeear io socljali-stično časopfsje in glasila defavskega sovjeta silno waT—ftlto. I Basek 21. avfusta. »Basler N«chrichton« poročajo iz Pariza: Kakor izve Balkanska agentura iz Pe-trogradA, |e ruski sovjet zada! Stock-holmiki konferend smrtni stinek. Glatdo ddivskega In vojalkega sovjeta »izVjfestija« ptinaša glasovanje angleškega kongresa labouristov ter pi Je fiatot *K a r s • tiče nas fu-sk!h šOcijallitov, vemo satno eno, da stoji nftjbes-neililtinajodločnejll sovražnik« ki ga ]e svoboda kdftj poinala, pred našiml vrati, odlofcen, da ti pribori naše važne žitnice in da moramo prepustiti da« nes besedo edlnole revo-lucijonarni vojski. Poacneft sele borno govorili o miru in bratstvu.« Vsi niski listi ponatiskujejo te besede. London, 21. avgusta. (Kor. ur.) Reuter. Delavska konferenca je Sir* nova sklenila z 1,234.000 glasovi proti 1,231.000 glas ovom, torej z malo večino 3000 glasov, da posije deld-gate v Stockholm. Zunonld politiko HemClje. (Govor držarnega kaneler]«.) V glavnem odseku državnega zbora je imel kaneler dr. MichaelU velik govor. PoudarJajoC, da vlada med Nem-čUo in njenimi zaveznicami v politič-nem in v vojaškem oziru popolno so-* glasje, je prečital brzojavno poročilo feldmaršala Hindenburga 0 seda* njem vojaSkem položaju. Brzojavka pravi, da so napadi Angležev in Francozov na zapadni fronti dokaz učinkovanja vojne podmorskih Čolnov. Na Flandrskem ni prišel sovražnik čez lijake pred nemškimi postojan kami. Tuđi napadi Francozov pri Verdunu nimajo uspehov. Na boje na zapadu gleda Nemčija % zaupanjem. Na vzhodu so ponesređli vsl sovraini napadi. Pregled na vse fronte ka-» že, da stoje zavezniki vojaško tako dobro, kakor nikdar poprej. Uspe^ hom na kopnem so prlmenrf tud! uspehi na morju. Meseca jullja so podmorski čolni potopili 811.000 ton. Kaneler se je nato skllceval na4 svoj zadnji govor, v katerem je pen vedal, kako velike vojne cilje si j# postavila Francija in da podpira Angleška francoska priiadevanja pq nemških deželah. Sele zadnjlč Je iz-javii član angleSkega ministrstva, da ne bo miru, dokler ne bodo nemške armade vržene na desni bre* Rene. Dne 7. septembra 1914 se Ja sovražna koalicija dogovorila* da sklene samo skupno mir. Dne 4. mafea 1915 je Rusija za sklep miru oglasila ter-jatve, katerim sta pritrdill Angleška dne 12. marca in Francija dne 12. aprila. Rusija naj bi dobila: Carigrad z evropejskim bregom morskih ožin^ južni del Trakije do crte Enos - Mi« dla, otoke Marmarskega morja, oto^ ke imbros in Tenedos ter na malo^ azijski strani polotoke med Crnim morjem, med Bosporom in zallvom Ismide do reke Sakarija na vzhodu. Po določitvi te podlage so se poga* jtnja leta 1915/16 dalje vršila. Tekom teh pogajanj si Je pustila Rusija otn ljubiti armenski vilajet Trapecunt In TurkestaiL — Francija Je fcase za-» htevala Slrijo in severno ležečo ozadjo do Sivasa in Karputa, Angle-ški delež naj bi bila Mezopotamija« Za ostanek maloazijske TurČije je bila sklenjena razdelitev na angleško in franeosko interesno ozemlje in za Palestino nekako internacijonalizira-nje. Druga ozemlja, na katerih Žfve Turki in Armenci, vštevši ozemlje prave Armenije in svetih mest Mo-hamedancev, naj bi postala posebna zveza držav pod vrhovnim gospodstvom Anglije. — Ko je potem vstd-pila v vojno Italija in zahtevala svoj delež na plenu, so se vršila nova po-* gajanja. »Vorwfirts« je imel prav, ko: je pisal, da je podaljšanje vojne ne-1 izogibno in da zadene krivda za to podaljšanje samo nasprotnike. V tu popisano situacijo Je prišlo mirovno posredovanje papeža. Papež postavlja v prvo vrsto misel, da mo-rata na mesto sile in orožja stopiti formalna pravica in nravni zakon. Na tej podlagi so sestavljenl njegovi predlogi. Kar se tiče materljelne vse-bine papeže\1h predlogov, se ne morem o njih Izreci, dokler se nismo po-razumeli z zavezniki. Papež je začel svoje posredovanje iz lastnega nagiba. Će pa si moram že pridržati sod-> bo o posamičnostih papeževe note, vendar moram že zdaj reci, da ie primerno našemu Že večkrat ozna-čenemu stališču in naši politiki od 12. decembra naprei, da nam je sim-patjčen vsak pošteni poskus, spraviti v ljudsko trpljenje v vojni misel na mir In da posebno pozdravljamo pa-pežev korak, ki sta ga po mojem mnenju narekovala resna želja po ' pravičnosti In nepristranosti. Kaneler je zaključtl svoia teva-ianja z izjavo; rs*. stcv. ,3LUYEN9fV itAiVvn/ , uitt +o. ■r^um 4^1/. Otnur ot 1. Papeževe note nismo ml nro-vzročili, nego Je tzšla lx spontantkt inicijative papeža. 2. Pozdravljamo s simpatijo pri-zadevanja papeža, narediti konec vojni. 3. Zaradi odgovora na papelevo noto smo v stiku s svojimi zaveznlki, vendar pogajanja še nišo končana. Upamf da nas skupno delo prl-bliža cilju, ki je imamo vsi v srcu: častnemu miru za domovino. Glavni odsek državnega zbora Je dne 22. avgusta nadaljeval raz-pravo o zunanjepolitičnih vpraša-njih. Državni tajnik za zunanje stvari dr. Kiifalmann je poudarjal, da je se-daj najvažnejša naloga zunanje politike, gojiti stike z zavezniškimi in še nevtralnimi državami, na katerih živ-ljenske nterese je treba irneti posebne ozire, kajti potrebno je, da se preprečijo novi odpadi. Vstopiti ho-čemo s polnim zaupanjem v zadnje vojno leto. — Neki napredni posla-nec se |e posebno zavzel za skrbno gojenje razmer z Avstro - Ogrsko. — Neki socijalni demokrat je izjavil, da njegova stranka ne zahteva odne-hanja vojne podmorskih čolnov, re-kel je pa, da je napaeno mnenje, da se z vojno podmorskih čolnov avto-matično izsili mir. — Neki zastopnik centruma je zlasti pozdravi! izjavo državnega tajnika za zunanje zade-ve, da je nastopilo zadnje leto vojne; vlada je s tem prevzek dolžnost. dovesti vojno v četrtem vojnem letu do srečne^a konca. Ob koncu sqjq je drž. kaneler podal še strogo zaupna pojasnila 0 zunanji politiki. feei PBB Jušoslounncm. Nihče ni mislil, da bo vojna kaj premenila južnoavstrijsko nemštvo aii je ćelo pripravila do spoznanja, da se morajo v habsburški n.onarliiji preurediti vse razmere. če naj država postane res to, kar tako slovesno zatrjuje vsemu svetu, da hoče biti, namreč dom, v katerem prebivajo svobodni in ravnopravni narodi. Silni dogodki zadnjih let so premenili mi^jeiije narodov v mnogih ozirih, podrl! nebroj napačtilli nazorov In rodili nova pojmov_ania. samo pri av-strijskem nerrštvu je ostalo vse pri starem. Tako, kakor kriče Vsenemci v Nemčiji po aneksljah in po zasnž-rier?ui dragih nrrod^v, ta^o misli tuđi avstrijsko nemštvo, da so slovan-siri narodi v monarhiji preli vili ćele rekc krvi in čoprinasali največje žrtve le zato. da tji bili z uresničenjem ncmšk'h »Belartgov« za večne čaše zasužnjeni nemŠtvu. Najbolj glasni so kakor veđno južnoavstrijski NemcL Jugoslovanska deklaracija, za-htevajoča združenje vseh jugoslo-vanskih dežela v eno upravno celo-to. je vse nemštvo spravila po konci. Temelj te zahteve je visokomoralič-no načelo, da ni noben narod na svetu po naravi obsojen, da bi bil podložnik dražega naroda, hlapec njegov v miru in v vojni, predmet iz-koriščevanju In narodopisni materijal, nego da ima vsak narod pravico do samostojnega in svo^rxH?ga življenja in neoviranega razvoja. Avstrija je država, ki ne more fmeti nobene prihodnjostl injao fzpo-stavljena največjim notranjim bojem in zunanjim zapletljajem, zlasti še na lugu, kjer se križalo interesi velikih narodov, če ne ustvari v svoji notra-njosti zdravih razmer. Mogoče je le dvoje: ali se prilagodi država razme-ram, ki jih je dala narava, in ustvari tako konstrukcijo države, da bo vsak narod ma^el v njej sigurno in svo-bodno živeti, ali pa se postavi država na stališče Nemcev fn se loti boja proti slovanskim narodom. Mir v no-tranjosti ali permanenten boj do skrajnosti — to je edina alternativa. Nemci hočejo boj. Nasprotni so zahtevam Slovanov, ker je očitno, da bi osvobojenje slovanskih narodov izpod nemskega politiČnega in narod-nega tiranstva ter iz nemškega go-spodarskega izkoriščanja, naredilo konec protinaravnim privflegijem nemstva fn razdelilo javne moči era-komerno in pravično. To potneni se-veda omejitev nemške oblasti, od-pravo krivično pridr>bljenih, nenrav-nih nemških privilegijev nad drugim! narodi: v slučaju reorganizacije monarhije po načelu narodnosti in samoodločbe bi Nemci pač ostali v državi tako močan faktor, kakor Jim oristoja po njihovem številu, po njihovi premoženjski moči, po njihovi gosr>odarski veltevi Ln po njihovi kulturni stopnji, a Nemci s tem nišo zadovoljni. Nemci hočejo več, Nemci hočejo, ksr so pokazali njihovi »Be-b.ngi«, podjarmljenje Slovanov. Njih ideal je, da bi se postopalo z avstiij-skimi Slovani tako, kakor se postopa v Nemciji s PnTfaki, z Dr.ncl in s Francozi. Na Ojrrskem s Slovaki, s Srbi, Malorusi, Romuni in Hrvati fal kakor je čas'h vladaj* turska kasta vojakov in činovniJtov flA4 skttEflft-sko in criko raja Spričo Uffa razpoloženja med NemcJ, )e pač ob sebi iimUiva, da Jul* ni Slovani nišo računali fta to, da d(V sežejo svoje, v jueoslovanski deklaraciji formulirani ideal potom po razumljenja z Nemci. Svetovni do-grodki zadnjih treh let so pafi t^lri ^ so odprli oći Ćelo vodihiim krogom V naši državi, ki so sicer vzgojcnl ▼ tradicijah cesarja Jožefa II. in Met-lernicha, samo na večfni avstrijskega iiemštva nišo nič vplivali. Kar se Je pokazalo ob začetku svetovne vojne svojim sodržavljanom. to kaže tudl sedaj. iNTcmci hočejo imeti gospodstvo v državi in gospodstvo nad druglmi narodi, ti narodi pa hočejo biti svo-bodni vsak na svojih tletu ne marajo nemškegra gospodstva nad seboj, ne-?ro hočejo biti ravnopravni del monarhije, pripravljeni na skirpno delo na korist celote ln na mirno sodelovanje z dru^imi narodnim! sknpinami. Slovani imajo v podporo svoje pravične zahteve interes celokupne motiarhi-je in zato upamo na srečen izid naših prizadevanj. Vemo, da to ne pojde brez boja proti nemškim strankam, ki že bru-sijo svoje meče za to borbo in so jih zače!i že sukatf. Izjave Ornig - Lin-liartove strančice, ki se je osmelila rr!a?:ati cesarja, da ima 100.000 pri-stašev, izjave nemskega časopisja v ohče, izjava rtemških »Volksratov«, vse to so pred znamenja za priprav-Ijajoči se boj. Tuđi se je zdaj oglasi! nemški državni poslanec iz alpskih deželv sOrazer Tagblattu«inje \r dolgem članku razpoložil argumente, s kateriml hoče nemštvoitivbojprotiiugo-slovanski misli. S tem člankom neiriškega poslanca. ki zna biti eden kolovodij iužno^avstrijskega nemštva, se je treba nekoliko obšir-neje baviti. = Predsedstvo hrvatske^a sabora v avdijenci pri cesarju. Fri sprejemu predsedsiva hrvatskega sabora se je cesar,govoreČ s preds?dni-kom dr. Medakovićem, vidno ginjen spominjal sijajnega zadržanja hrvatskih čet na vseh frontah, se informi-ral o delovanju hrvatskega sabora in je izrekel. da je z zakonodajnim delom hrvatsks^a rabora popolnonia zadovoljen. Obljubil je tuđi, da ob-išče čim prej I1r\*atrko. Govoreč s podpredsednikom dr. Magdićem in čuvši, da ima tri sine v vojni, se je cesar zelo zanimal za vsakega po-5amezn!ka. Tnc!I je cesar izjavil, da ne sme vojna trajati ne en dan dlje, kakor bo neobhodno potrebno. = Tehtna izjava. Nižjeavstrijskl nemško - nacfjonalni poslane! 50 imeli zborovanje, na katerem so od-loČili, da v novo ministrstvo ne sme vstopiti noben češki uradnik, ker je večji del Č#ških poslancev »državi sovražen«. To je beseda! Tako se govori! = Possben mir z Avstrija. Naj-novejšl se^itek revije »Mitte! - Europa« (§t. 7. dne 14. avgusta), ki je glasilo znanih prizadevanj, katerih prvi glasnik je dr. Trid. Naumann, registruje dolgo vrsto časniških iz-jav iz sovražnega inozemstva o sepa-rarnem miru z Avstrijo. Tako je pi-sal »Corriere della sera« dne 27. juli ja o jako zmernem in Avstriji dosti prijaznem govoru lorda Cecila: »Ho-teti ločiti usodo Nemčije od usode Avstrije je velika zmota. Odkar so se podrli nacrti za svetovno hegemonijo, se trudi Nemčija, da bi ustvarila srednjo Evrcpo, a Avstrija je pri tem njena največja vazalka. Za dosesro tega cilja bi žrtvovali morda še Al-zacijo in Lotarins?ijo, samo da ohrani gospodstvo od Hamburga do Carigrada. Ce to dopusti ententa, je vojno izgubila.« — Matteo Gentilli piše v »Corriere deir Italia« z dne 29. juli ja: Govor lorda Cecila je delal malo srečen razloček med Avstrijo in med NemčUo. Ce je hotel Cecil Avstriji namigniti, da se lahko nadeja laskavega prizanašanja, je pri tem pozabil. da spadajo k ententi tuđi Italija, Srbija in Romunska. Sicer pa Je njegov migljaj zrascl na polju an-gleškega avstrijoljubstva, a na mne-nju kakega posameznega državnika sploh nič ni in je vse odvisno le od sklenjenih pogodb. — »Mattino« se je dne 29. julija bavil s poročflom »Moming - Poct«, da bi ZadinJeM države rade s separatnim mirom od* trgale Avstrijo od Nemčije in piše: Od naivnosti Amerikancev Je Uto v napref pričakovati, da se že po neka-terih mesecfh vojne vđalo kak! flu-zij. Tuđi Francija in Anglija sta v enakl iluziji glede Avitrtje. Ta iluzija je provzročila že mnogo zla. Ta Je zadržala ententae silct da nišo vojne zanesle čtz Adrfjo mi trstrffffco-osrsko ozemlje. Temeljna napaka je bila, dst se ni Dunaj smatra! a» naj-občtitUiveflo točko, ft«*O M |li» točko tekalo fui Flandrtkem ali dro-gliu Upanje na odpad Avstdle te «•- tento odvrnOo od praveea središča voin*. Avstrija IM v nadL da •* Tidrfi po vojni v oblik! triaHzina ob sotlatju iMoslovaaov« TrUallMm bi Avstriio raziirtt do Đltolja* Ueia in Drača. — Znani Artur Labrtola piše v listu »Roma« dne 30* Julija: O uspehih Jttffoslovanske propagande v Angliji, v Franciji, na Ruskom in v Ameriki: Vfcrok uspehu ni spretnost jtigoslovanske propagande ali nespretnost {talijanske, nego tičl v pro-framu naših zaveznikov. Ti hočejo preprečiti nemSko - avstrijsko hegemonijo in zapreti cesto iz Berlina do Bagdada In z Dunaja v Solun In zato žele ustanoviti moćno jugoslovan-sko državo na severu Balkana, ali pa premeniti Avstrijo v državo s pretežno slovanskim značajem, ki bi ne bila prijazna nemški politični nad-vladi. Protinemški vojni cilji silijo na^e zaveznlke, da podpirajo nacrte jugoslovanskih agitatorjev. Fešti iz irlini W. Odlikovana. Oosp. dr. Alfonz Serjun, c. kr. zdravnik tolminski, tačas v Cerknem na Goriškem, je odlikovan s častn. znakom Rdečega križa II. razreda z vojno dekoracijo, ter njegova gospa soproga Lizika Serjun s srebrno častno svetinjo Rdečega križa z vojno dekoracijo. »Dežefol odbor Korlfld naznanja, da je posredoval pri c. kr. uradu za ljudsko prehrano, da bi dal vinograd-njkom na Goriškem zadostno množino siadkorja na razpolago za osla-janje vinskega mošta in za napravo petijota.« Miroslav Martelanc t. V Pulju je umri gosp. Miroslav Martelanc, stavbenik, član splošno znano rodbine v Barkovljah pri Trstu. V Pulju je služtl kot CrnovojniSfci narednik. Star je bil 45 let. Preostalim naše sožalje! Utonil |e pri kopanju v Donavt Četrtošoloc goriSke slovenske gimnazije v Trstu Fran Krapež, sin nadredarja A. Krapefa. Po končanem solskem letn je bil iel k materi v Deutsch - Altenbunr, ki živi tam kot besrunkt iz Gorice. Skoda zanj, ker je bil vri dečka fz StefaikfauBina. Z veseljem in zanirranjem smo tnkajšnji begunci zasledovali akcijo, katere so se lotili nali pmland, da bi te preselili it tega nsprijaznef* kraia v gostoljub-nejli kraj k bratom Cehom v Nem&l Brod. Slišati je bilo pogovore izstra-daoen ljudstva: Potrpimo, saj upm-mtK da bodenio kmalu reSeni od tođ. In sedaj je vie to pokopano, V Nem-ški Brod gredo Lahi, mi pa bodemo morali umirati in trpeti tu. Beginci s strahom čakaiao zime. Ob tej hrani (nafvečkrat skoraj čista voda) in Se mraz. Bolje bi bilo, da bi bili vsi mrtvi, bi vsaj ne trpeli. Zlasti otroci od 2. do 4, leta vdobljo posebno hrano la otroke. In kakSna ie ta hrana? Zlatni mrzla, nekoliko crna voda, za »kakaa«, opoldne nekaj prismojenih b«č te zvečer ob 5. ari mopm en četrt litra kake vode. Sploh otroci so vsi vpftdttL ^oflo^tto aa tksni vs^ci daai omedlijo od šfbkosti. Ravno tako je s odrasiimi Po cesftah se vidi ljudi kot sence. Obraćamo se be?unci do vseh naših sastopstev, zlasti đo slovenskih gospodov državnih poslancev, da zahtevajo in izposlujcjo, da se nam zboljSa naš položaj, da se nam ohrani vsaj naša mladež. Žrtvovali smo državi vse: imetje in dragi dom. Nafti možje, očetje, sinovi branijo naše meje in junaško umirajo. Mi pa tu-kaj hiramo. Pravice zahtevamo tuđi za se, kajti deležni je bi morali biti bolj negro kateri dragi. Zelja nas vseh je, da bi nas premestill v kaki kraj, obljuden s Slovani. zlasti proti soln-cu, proti naši tužni lepi domovini. Kako uro hoda \z taborlšča Stein-klamm nahaja se đnigo taborišče Mabstetten, katero )c pod isto upravo kot v Stcinklammu. Tuđi tam Ijudje jednako trpijo kot mi. Je nad 400 oseb. Večfna iz goriške okolice so tam že 18 mesecev. Ćeli Čas so otroci brez šolskega poduka, In vsi so od domačinov povsod v cerkvi in na cesti grdo gledani in zam*:evani. — Ljudski za.stopniki. pomagajte nam! Dnevne vesti. — Generaloberst v. 3o*ira-Er-moiii je bil odlikovan s hrastovim perjem k redu Pour le mčrite, in ge-neralmajor dr. Bardolf! z redom Pour le merite. — Odlikovanje. Nj. c. in kr. Vi-sokost nadvojvoda EvRen podelil je gosp. polkov. zdravniku dr. Mavri-ciju Rusu Marijanski križ za njegove posebne zasluge na polju zdravst-venega skrbstva v vojni. Iskreno čestitamo! — Odlikovanje. Nadporočnik pri etapnem poveljstvu y Ljubljani dr. Viktor Moro je dobil zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje. — Vojna odlikovanja. Z voja-škim zaslužnim križem 3. razreda z vojno dekoracijo in meci je odlikovan rezervni nadporočnik Rudolf Tomin-šek 24. pešpolka; drugič je bilo izrečeno najvišje pohvalno priznanje z istočasno podelitvijo mečev rezerv-nermi poročniku dr. Albertu Ogrizku top. polka št. 7. Znova je bilo izrečeno najvišje pohvalno priznanje z istocasno podelitvijo mečev nadpo-ročnikoma Alojziju Mičiču, pešpoik Št. 87, in Josipu Cepkii. toon. polka Št. 2; nadalje poročnikom Viktorju Cretniku, top. a št. 4, Aleksandru Podobniku, pešp. št. 87. in Emeriku Pogorelcu, trdnj. tOD. bat. št. 1. Najvišje pohvalno priznanje s podelitvi-!o mečev je izrečeno poročniku Fra-mi Kapulu, top. p. št. 28, v priznanje hrabrega držanja pred sovražnikom. 7 zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje v priznanje iz-bornega službovanja pred sovražnikom je odlikovan vojaški sodno-pisarni akcesist Ivan Levičar. — S srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so odlikovani v dmgič: Ivan Černe, težkega art. polka št. 6; Alojzij 2un, pešp. št. 17; Josip Leš-nik, pešp. št. 47: Ivan Skobeme, peš-pok št. 87; Štefan 2as:ar, desetnik, pešpoik št. 17; Ivan Škabar, pešp. št. 97; narednik Leon Caki, četo-vodja Anton Glavnik in Anton Ćas, desetnik Pavel Podlunšek, peŠci: Jurij Tement, Ferdinand Založnik in Fran Zazjal, vsi 87. pešpolka, V dru-giČ je odlikovan zbronasto hrabrostno svetinjo Josip MetliČar, i»od-desetnik 87. pešp.: četovodji Ivan Meglič in Mihale Hočevar, desetnika: Tomaž Jegrlič in Valentin Poči-vavnik, pešci: Anton Jerin, Josip Kajfež, Ivan Počkaj, Fran Krašovec, Mihaei Ukmar, Mihael Zidan, vsi 17. pešpolka; desetnika Martin Tekavec in Jurij Jcvšenak, pešča Anton Matej in Matija Zupetin, vsi 87. pp.; četo-vodja Ivan Klobučar, 17. pešp. — S srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda je odlikovan rezervni ognji-čar Anton Ferluga, topn. o. Št. 5.; nadalje računski podčastnlk 1. razreda Rudolf Potoćnik, pešp. St. 17; četo-vodja Anton Breznik, pešp. št. 47; četovodji Mihael Lesjak in Alojzij Dejak, pešca Josip KoroSec in Ljudevit Markovič, vsi 27. pešp. Drugič je odlikovan z bronasto hrabrostno svetinjo četovodia Anton Petelin, 20. lov. bataljona. — Smrt na bojtiću. Dne 18. t. m. ob 8. ari zjutrij je ob Sv. Marku pri Gorici kot žrtcv italijanskega ob-streljevanja na bojišču obležal, kakor smo poročali že včeraj,Milan Ženko, stotnik neke bavbične baterije. Svoj čas je bil pokojnik kot poročnik slnžil pri domaćem 17. peh. pešpolku, ob početku vojne pa so ga premestili k htvbični bateriji. Ob njej, ki ji je slufil z vso vdano zvestobo sloven-skega vojaka, ga je v ljuti borbi ta dotnačo semljo ugrabila častna smrt Koma) 30 let star je bil pokojnik odlikovan z vojaSkim križem za zasluge x meci, dvakrat s srebrno vojaško sve-tinjo za zasluge z meci, . z bronasto svetinjo ter s Karlovim vojniSkim krti* cea. Csftnittvo in moštvo, ki je tlu* Žaluje ob izgubi. Kajti pokojnik ni bil samo odlicen poveljnik, ampak tuđi resnično »poštovanje in vso ijubezen uživajoč vojni tovariš. Rodom Ljub-Ijančan, bo najbrt naiel zasluženi po* koj na ljubljanskim dvoru miru in sprave. Začasno so ga zagrebU ob fronti. — S pozivnim razglasom »U« zaukazano ponovflo prebiranje v le« tih 1899., 1S98. ?ii 1897. rojeytti ćrno-vojnikov se vrši na kraniskem: D n e 3. septembra na lesenicah za sodni okraj Kranjska gora; dna 4. septembra vRadovljlcI za sodni okraj Radovliica: dne 5« septembra v Kranju za sodnar okraja Kranj in Tržič; dne 6, septembra v Skofji Loki za sodni okraj Skofja Loka; dne 7. i n 8. septembra v Ljubljani im sodna okraja Ljubllana (izvzemSI mesto Ljubljano) in Vrbnika; dne 9. septembra v Ljubljani za mesto Ljubljana; dne lO.septcmi b r a v Kamnlku za sodna okraja! Kamnik in Brdo; dne 12. septem-* bra v Ribnici za sodna okrajal Ribnica in Velike LašČe: dne 13. septembravKoćevjuza sod* ni okraj Kočevje; dne 14 septembra v V i § n j i go r i za sodni okrai Višnja gora; dne 15. s ep tem« bra v Trebnjem za sodni okraj Trebnje; dne 16. septembra % ixovem mestu za sodna okraja Novoj mesto in 2užemoerk: dne 17. %ep4 tembra v Crnomlju za sodnai okraja Crnome!] in Metlika; dnej 19. septembra v Koštanje* vici za sodni okraj Kostanjevicai dne 20. septembra v KrSkerri za. sodne okraje KrŠko, Mokronog ini Rateče; dne 22. seotembra V Litiji za sodni okraj Litija: dne 10, septembra v Vipaviza sodni okraj Vipnva; dne 12. septem-bra vPostojni za sodne okraje; Postojna, Ilirska Bistrica in Senože* če; dne 14. septembra vLo^ g a t c u za sedne okraje Logateq Lož in Cerknica; d n e 16. s e p t e m>l b r a v I d r i j i za sodni okraj Idrijri, — U soda invalldov je bridka i 4 vsakomur se morajo smiliti ti ljudje# ki so v borbi za domovino izgubili zdrave ude in bodo ostali pohabljenj do smrti. Milo se stori vsakemii^ kdor vidi, kako stoje invalidi v obrt^ ni soli na vrtu po tri ure na straži, kako morajo s pohabljeniml rokam} in nogami pometati in čisti tla in kan ko — opiraje se na ualice — hodijcj po borno svojo jed. Ker ie toliko voj-j nih vjetnikov na razpolaganje, bi s« jim dalo to morda vendar olajšati. N3 cesarjev rojstni dan je zavlada!^ med invalidi precejšnja žalost; Izve^ deli so, da so vojaki dobili cigarete« na pohabljene vojake pa sa je poza-bilo. Tuđi so slišali, da so bili nabran] za invalide robei in da so Slovenci ia Amerike poslali zbirko denarja z^ slovenske invalide, a d osi ej nišo sh romaki še ničesar dobili. } — Prošnja za knjige. Več sic i venskih mornarjev na »Podmorski štaci ji« so obraća tem potom do do-j brosrčnih rojakov in rojakinj s proš^ njo, da bi jim blagohotno poslali ka] slovenskih knjig; edino tolažilo \n edina zabava v naših prostih urah jd slovenska knjiga; vsaka se nam zdi, kakor pozdrav iz preljube domovine. 2e v naprej se presrčno zalivaljujočj za dobroto, prosimo, naj se nam knji^ ge pošljejo na naslDv: Stanislavj Ivančič, k. u. k. Torpedo-Instrukn tor, k. u. k. Unterseebootstation. Poh la I., Marine Feldpostamt. * — Iz ruskega vjetništva in sicttt iz Jurjevskega zavoda, Jekaterino-! slavska gubemija, Novo JekaterinsM rudnik šahta št. 11, pošiljajo srčnej pozdrave: Janko Grašek iz Kann nika; Jožef B e r g a n t, Ceritlje;j Franc Mohorč, Begunje; Mitia) Potočnik, Bled; Valentin Zu^ pan, Vodice; Fric Pirker, Rib-^ nica; Janez KI e m e n č i č, Topole;) Jožef Cimerman, št. Jernej; An-< ton R o s t o h a r, Ponikva; Viljem) U r e n j a k, Kamnik; Ciril L i k a rg' Ljubljana; Josko R a k u n, Št. JairžJ Spod. Štajersko; Anton Knez, Serj penica; Maks Čopi, Bovec; Just Q e r z e j, Anton B i r s a in Alojzij lisjak* vsi trije iz Rihenberka noj Goriškem. ■: — Imenovanja, Sodni oficijal Ivan Mesner v Kamniku ie imeno-* van za višjega oficijala. sodni kance-« list Franc Podboj pa ohcijalom istotam. — Iz c. kr. mestnega iotske^a sveta. O redni seji c. kr. mestnega! šolskega sveta, ki se je vrlila v pe-* tek, dne 17. avgusta 1917, nam je don šio nastopno poročilo: Potem, koi otvori predsednik sejo ln proglasi njeno sklepčnost, oglasi zapisnika^ blstvenejše kurentne stvtri in pove, kako so bile reSene, kar se vzamo na znanje. Odobri se zapisnik zadnje redne seje z dne 11. julija 1917. Prošnji nekega učitelja in neke učiteljice za dovolitev daljših dopustov se pri* poročilno predložfta c, kr. deželne-mu šolskemu svetu 2 nasvetom, da se jima ugodi. Poročili o nadzorova-nju zasebne deSce petrasrednice v Stran 4. .SLOVENSKI NAROD', dne 23. avgusta 1917. 192. Stev. osemrazrednice ▼ Lfchtenthurniči-nem sirotišču v šolskem letu 1916/17 se vzameta na znanje in predloži ta c. kr. deželnemu šolskemu svotu v odobrenje. Učiteljskima zbororaa cuneojemh učnih zavodov izreći je priznanje na lepih vzgojnih in učnih uspehih. Stalnomu učitelju Alojziju Gorjupu se pri pozna petletnica. Pojasni se še nekaj internih zadev in se potem seja zaključi. — Nakazfla na tofcak. Da se uredi razprodaja tobaka, naraerava tobačna uprava vpeljati nakazila na tobak. Na osebo bi prišlo na teden '25 cigaret ali 10 sraotk. Koliko ciga-retnega tobaka in tobaka za pipo bo d^&tei na teden, še ni dognano. — Prtglastter za ozfenoo semen-ska žfto. FasestnOd ki sami nišo nič pridelali ali ki nišo piiđelali za setev sposobnega žita. se pozivljejo, da se do konca tegra meseca zglase ob va-vadnih uradnih urah v mcstncm uo-spodarskem uradu na magistratu 'radi ozimnega semenskega /ita. iVsak kmetovalec mora napovedati ;I>osetveno ploskev, za koje posetev •rabi semensko žito. Tuđi je navesti ,vzrok, zakaj rabi žito, bodisi ker ;sara dotične vrste žita lani ni sejal, :fyxlisi ker mu je toča ali druga ne-sreča uničila pridelek, oziroma ker je njegov lastni pridelek za semc ne-soosoben vsled preobile ljulike sro-ktese, sneti itd. V interesu dotičnih posestnikov tedaj je, da se pravoćas-no za semensko czimno žito priglase T>ri označenom oMastvu. — Izdaja prejemnic za dobavo rfovsklh šiber. V Ljubljani izdaja pre-jemnice za dobavo lovskih šiber mestni gospodarski urad na magistratu, in sicer le te- 'daj, Če se stranka izkaže z 1 o v s k o karto, orožnim listom ter dovoljenjem lovskega zakupnik a, oziroma najemnika. — Prašički za rejo se bodo od-'dajali v torek, dne 28. avgusta ob 8. dopoldne na Zelenem hribu, Ljubljana. Dolenjska cesta. — Kranjsko deželno mesto za vnovče-v a n j e živine. Za hmeljarje. Od vlade ustanovljeni zavod za valoriziranje hmelja je dolocil najnižje cene za letošnji hmelj, pridelan na Južno Stajsrskem, in sicer: za prima 200 K za 100 kg; za srednji 170 K za 100 kg; za slabeji 140 K za 100 kg. Za zelo slabi (eksport) hmelj navedene cene ne velja-jo. PrJporoča set da hmeljarji pod navedenimi cenami svoj pridelek 0917) ne p r o d a j a i o, ker ga bo zgorai navedeni zavod plačeva! po označenih cenah. — JužnoŠtajersko Imieljarsko društvo Žalec. Našla se je srednja vsota de-narja pri oddaji mesa in špeha na Poljan^ki cesti Št. 15. Kdor je denar izgubi 1. raj se zelasi pri mestni aprovizaciji na Poljanski cesti št. 13. -f- Prodaja moke za stranke se vrši od petka, dne 24. avgusta, na-prej do vštetega petka, dne 30. avgusta. Na vsako izkaznico se dobil pol kilograma pšenične moke za kuiio, kilogram po 66 v. -f- Ostanek moke je napovedati »anesljivo do 31. avgusta dopoldne. -f- Krušno komisije bodo ura-dovale v ponedeljek, dne 27. avgusta, od 8. do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo le hišne pole. Gg. načelniki krušnih komisrj se vabijo, da se za-nesljivo udeležfc seje, ki se vrši v to Bvrho v soboto, dne 25. avgusta, ob pol 12. uri dopoMne. -f- Og. hisnl posestnikt se opo-zarjajo, da jim ni treba priti osebno h krušni komisiji, temveč pošljejo lahko po hišno polo tuđi kako drugo osebo, kateri je treba zato izTOčiti davčno polo, oziroma knjižico, ali pa kako drugo listino. — Kje se bodo odda-jale apolnjene hišne pole, se bode objavilo. 4- Sledkor za vkuhavanje sadja se bode proda jal: v trgovini g. Tr-dine na Starem trgu na rujave izkaz-nice št. 20 v ponedeljek, dne 27. avgusta dopoldne, št 21 v ponedeljek, dne 27. avgusta popoldne, Št. 24 v torek, dne 28. avgusta dopoldne, št. 25 v torek, dne 28. avgusta popol-unaju izdelano Majco ie firma spravljala na O^rsko in je od tam — da bi ! več dobička bilo — spravljala na Dunaj nazaj. Doč'm znaša na Dti-naju naivišja cena za tako blago 7 K 50 v za kilogram, je firma svoje na Pur.aju izđelano bbfro prodajala z Ogrskcgra kot csrrsko blago na Du-naju po 14 kron. Tuđi spravljanje blaga z Dunaja na Ogrsko se je godilo tihotapskim potom. Policija je našla v tovarni nad 1000 kg sladkorja in nad 6000 kg izdelanih shsčic. Z ozi-rom na teko izdatno tihetapstvo in navijanje cen so poslovodio tak oj aretovali, tovarno pa zaprii. * Enoroki irorflec. Najvišje sodi-Šče na Dunaju je te dni razpravljalo o ničnostni pntožbi tirolskega deže-lana Marcosiniia. ki je meseca mnja leta 1014. umoril 141etnega dečka Oberatora. Marcosini je bil do leta 1906. že 38krat sodnijsko obsojen in je od leta 1906. do 1909. storil še enajst zločinov. Postopanje zaradi teh zločinov pa je bilo ustavljeno, ker so zdravnfki izrekli, da je Marcosini popolnoma blažen. Marcosini-ja so postavili dvakrat pod policijsko nadzorstvo in ga končno spravili v Maznico, v kateri je ostal do leta 1913. Eno leto po izpustu je umoril oirenjenega dečka in sicer ga je zadavi!, dasi ima le eno roko. Izka-zalo se je, da je umorjeni deček za-sačil Marcosinija, ko je na svetu njegovih staršev kradel sadie. Mar-cosini se je tako ustrašil misli, da ga bodo prijeli in zopet izročili blaznici, da ie otroka zadavil. Zdra\TiiŠki iz-vedenci so tuđi to pot potrdili, da je Marcosini blažen, drugi izvedenci pa so se izrekli v nasprotnem zmislu in tako je prišla stvar pred medicinsko fokulteto v Gradcu. Ta se ie pa izrekla, da Marcosini sploh ni bil ni-koli umobolen, in če je kdnj bil, da je popolnoma ozdraviien in odgovoren j za svoja dejania. Na to ie najviš|e so- j dišče zavmiTo ničnostno pritožbo in potrdilo smrtno obsodbo. lzdaiatcli in odgovoru! uredftlk: Valentin Kopitar. Lastnlna in tlsk »Narodne tfskarne«. Bff% 9 ^S 8 4% w% 1 W% S 9^ crne ga, zdravega, no prfmtm! ceal, )• ▼ećia maotaa takoj na prodal- — Podrobna ^o asn-la cia-je Gospodarsko drvAtro v Pazinu, I*ir*L Na zahtevo se paSIjcjo vzorci. 2745 Stresna opeka zarez&aa ia n&vadaa, 8« iobi pri Sotonu Steineriu, mejinernu lesarskcmu mojstro, J«ra* nova ulica it. 139 LJubSjans. 2779 Gospodična "™*m\i*\™ Posudbe pod „7^ajl£nioa Ž7841* na upravn»*tvo »Sloveaskega Naroda«, Malinov sok S8 kupi. Ponudi z navedbo cen na Br&fa f7^rimania9 Sniak pr! Raki. IfEiStarirsi 8e u^» kl ZDa pro5to lllillCillLđ Kahatt in ki je pri prav-\)€P.h pomagati ori vseh hi>D h delih. Sprejme se pri RetcH Samu, Nagykanizs3, OSILIO). Ponudbe se »prejemajo »;jr.,o v nemškem jeziku. 2767 SI li w $F% Sk m mm dm m^ fSB© Lžće se upokojon orolikii, dacsr •U podara^j«1: ii npdiorstvo pri nefecai we61exn pod^et'.n w LJubkanl Ponuđbe z navčdbo "leicrtnc je po&laii na upravmStvo , Slovensk. Naroda« pod „Kkrvnica 2756". Kvni?a vss%ro mnaiioo dabro ubranienih, rabl\enah < d 300 l:tr.-.v t-a; rej. Po^udb* z navedbo cen np. Srsita Wort:aarsa, Sa5ak pri Reki. 2757 Sščem, k^ter! b! bi! izarjen pri stroUh xa obdelo^anje !csa. — L^hk.'r bi b«l tuđi zm>ž*»n invalid. Franc Ravnlkar, eJub!ja?r:a, oblastv. sknš. mestnf tes-rskl mOiSier, Linhartova ulica ćtev. 25. 276, liče se za notarifat na Spod^em Štaforshem s y bst if uf za dva ali tri mesece — Plača po dogovoru. Vstop takoj. —■ Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3753 | Vaš creme t? 91 H ^M ^^^B |K ^B £imJ^9 ^^^m : morem kar najbolj vroče priporočati. Že po kratki vporabi deluje na polt dobro ■ ter jo napravi neŽno in prozno. Pri tem pa nima navadnih nedostatkov cremov, : to je ne masti in ne dela poh bleščečo. » M. ViHfnov« ; članica opere Kral. Vinogradi. i Izd^uie: Lol»or>.--t3rl« Hera, Pratf«-Vr^ovice, Halek. «1. 45, teL 6443. ; Veliki lonček 3 K, srednji K 150, za t S poskuSnjo 60 vin. — Pošiija se po i po5ti proti vposlatvi zneska z dudat-{ kom 60 vinarjev za porto. i i I Zaloga v Ljubljani Lekarna j i U. pl. Trnkoczy. 2034-X\aiI. fotomonufaktupa drogerija, Ljubljana, Selonbnrgova ulica St. 9. prfporoča veliko zalogo desfnfekcijskih preparatov tikOH Lyso1f Lysoformv Krcolin, For-malin, Formalinove pastfife, karbolovo kislino,karb*lovo apno itd. itđ. Velika z&lcga fot#gralsklh potreMčls tu aparaiov. Zahvala. Vsem, ki so nam povodom smiti naScga prcdobregi soproga, orfroma očeta in strica, gospoda l>i^torja }lag\iha na kateri kot i način izrasli svoje so2a1}« m bligemo pokojniku ob bolcgM smrti in pogrebu karkoli izkazali svoje simpatije, t>o4i tem polo« izrečena najsrčnejSa zahvala. Krlko« 20. artista 1917. UPAltlflil kl «a x f. seiteator. ■ ■^■■■wg ^j, malo mablav. ■t£^ovan2na gospodična ima prednost v svrho ženitve. — Resni reflektanti nai coš-Ijejo ponudbe s sliko pod rPo TOinf Jo ura 2771U na upravništvo ^Slov. Naroda«. 1 Or. fintoti Švige!i, | Dj|J||jj|j| W§ J IliAfii muhnnn litem sa t meM* UDNU PIEIIIDIU eav starega deftka prot1 naj bol js1 plači erent p«'*:'ot>i z mlckom Pooudbe pod „3020/2748" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Spretna modistinja se spreime tako i za stalno s hrano in stanovanjem, ter plačo ro dogovoru. Ponudbe pod „fifođl«ilnfa?2733" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2736 QG&~ HnTil so dobro ohraafeao *W Ponudbe z navedbe cene, motorjevega sistema in moči na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „Motor 850 2733". 1733 3^p- Imam veliko mnotlno "V9 Popraša naj se Flariie Terezl£e cesta 8t. 11, Hollzo)f vrate 8. 2775 tmti lezdna oprava ia sedlo (kompletno), se proda. Gospos&a ulica St. 3 1., pri gospe SisSsn. 2769 fl^flTIflflirnfi izurJena v vsem gospodinj-iPi\ll«lflr (In s*vu> kakor v kuhi, Šivanju uUJ|«uiU'*im drugih gosrodinjskih stvareh loli sinžbe, nafrafe na deželi. Vajena je tuđi samostojnega gospodinjstva. razume se tuđi na trROvino. Ponudbe pod „Gospođini-itvo 2774" na upravništvo »Slov. Naroda«. Posolilo 3010 R —£•• nosno posesbrOt proti zavarovanju na II. mesto in event. nadaljni varnosti. Del obresti se plača na 2eljo v naturalijah, na razpo-la^o tuđi lepo stanovanje. — Pojasnila daja iz prijaznosti Okorn, Sv. Petra o. 67./L 0v3 konis Štiri leta stara, lepa in zdrava, silno moćna (rase Pinzgauer) proda Ivan Križ, Čabar. Kosianjeve in bukove hlode kupi vtako tnnofino franko vagon 355 Strojilna tovarna Samsa & (0. v Ljubljani. Vpošteva se le pismene ponudbe z navedbo cen. BBI^HBSSSlSSS^HB^BiB^BlB^iS^iS^BlB^lS^HHBs Srbečico9 izpušiaje odpravi kar najhitrejSe „Dr. Flescha originalno rujavo\ mazilo". Mali lonček K 1*60, veliki K 3*—, dralinskil «68 porcija K 9-—. Dobiva se v lekarni „pri zlatem jelenu*4, Marijin trg, Ljubljana. Oklic. Dne 26. avffuta t. 1. dopoldne ob 0. uri se vr&i v gostllnl Urtanm aamhekariiL, na Savi it. 191, prostoTOlfna Javna dražba ▼ bonkurnl sklad sapmidine Antona Pongratza ls Jesenlo, spađaločih premitaln (pianino, miže, stori, podobe, knjige, pnške, samokresi i. t d.) Zapisnik preraičnin, ki se prodado, je dnevno na vpogled v pisarni podpisanega konkurznega upravnika Sodna nlica 13, kakor tuđi T pisarni bratovske skfadnice kranjske industrijske družbe na Jesenicah - Savi Ljubljana, dne 17. avgusta 1917. Odvetnik dr. Jos. JU Tonlf5. Zaupno blago! V pari prano in brezkalno posteljno p8tje in puh priporota trgovina a posteUnim porjom I« puhom C. J. HAMANN Ljubljana, Mestni trg štev. 8 flsUnovi|ena 1SS6._________________Uatanovllena 1886. £>OZO& I ffareeina konknranca primate na trg xa nisko oano napol alt nlć oćiićaao blage. Tega porfa m đria pogasto oatankl mesa laaMBaga, kl ivl*«|e trto ter bfetveno pripoiore, da ae rm*vijaio ftttnk* ta moljL Uf etma m t n ferfoua = V TRSTU ===== ie |e preselila li ulice Mollno plecolo 7 «ulico Vtenna 17,1. nntetrople.