In memoriam
Ernest Berke, dr. med.
(1919-2009)
11. julija 2009 je preminil dr. Ernest Berke, zdravnik specialist za otroške bolezni. Dr. Berke je ves čas aktivnega delovanja od leta 1948 dalje pripadal zdravniškemu kolektivu Vojne bolnice v Ljubljani. Ta je po koncu 2. svetovne vojne nudila zdravniško oskrbo vojaškim osebam, kasneje pa tudi njihovim družinskim članom in otrokom.
Potem ko je dr. Berke leta 1953 končal specializacijo iz pediatrije na ljubljanski in beograjski kliniki za otroške bolezni, se je zaposlil v Vojni bolnici Ljubljana, kjer je ustanovil dispanzer za otroške bolezni. Z obsežnim strokovnim znanjem, z natančnostjo pri pregledih bolnikov, s pomirjujočim odnosom do staršev otrok, kar je bilo lastno njegovi naravi, si je pridobil velik ugled kot pediater in zaupanje staršev malih bolnikov. Na pobudo in prošnjo civilnih zdravstvenih oblasti je po nekaj letih odprl še popoldansko otroško ambulanto za zdravljenje otrok civilnega prebivalstva.
Kot edini pediater je v otroškem dispanzerju Vojne bolnice v Mladiki dolga leta delal sam. Tako je opravljal številne strokovne in organizacijske naloge: vodenje dispanzerja za otroške bolezni, posvetovanja na bolnišničnih oddelkih, občasno vodstvo v klimatskih otroških zdraviliščih, izbira otrok, potrebnih klimatskega zdravljenja, sodelovanje pri delu Slovenskega zdravniškega društva, kjer je bil tudi častni član. Šele leta 1966 je bil pediatrični ambulanti dodeljen še en zdravnik specialist.
Dr. Ernest Berke se je rodil 28. januarja 1919 v Združenih državah Amerike, kjer je bil oče na začasnem delu. Ko je bil star 2 leti, se je s starši vrnil v Slovenijo, v Puževce pri Murski Soboti. Po končani osnovni in srednji šoli se je odločil za študij medicine na ljubljanski Medicinski fakulteti.
Tako kot za številne zavedne Slovence in domoljube je bila okupacija Slovenije leta 1941 tudi za mladega študenta medicine težak udarec. Prekiniti je moral študij, italijanske fašistične oblasti pa so ga aretirale 29. junija 1942 in ga internirale v taborišču Gonars.
Po kapitulaciji Italije se je 13. septembra 1943 priključil Gregorčičevi brigadi v Goriških Br-dih. Kot sanitetni referent v brigadi je oskrboval ranjence na ozemlju na desnem bregu Soče in na področju od Kanalskega kolovrata do Benečije, kjer je delovala partizanska bolnišnica Svoboda.
Po koncu vojne je nadaljeval študij medicine v Beogradu in Ljubljani ter ga končal leta 1948.
V Ljubljani je preživel ves čas svojega aktivnega življenja do upokojitve leta 1982. Prost vseh strokovnih obveznosti se je poslovil od Ljubljane in preselil v Prekmurje, kjer je preživljal svoje otroštvo. Do svoje smrti je živel v Murski Soboti, kjer je tudi pokopan.
Pavla Pukl