Poštnina plačana v gotovini fchaja v pondeljek in petek ob 5. popoldne. St:-,ne mesečno Din 7— za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno-čekovnem /.avodu št. 10.666. Jiova &oba Cena 2 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1. pritučje, de.sno. Telefon int. št. 65. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 25. Celje, petek 25. marca 1932. Leto XIV. VEiSELO VELIKO NOÖ želita vsem naročnikomj öiiaieljem in. inserentom redakcija in uprava »Nove Dobe«. DANAŠNJA ŠTEVILKA obsega 10 slrari in stane 2 Din. PRIHODNJA ŠTEVILKA bo izšla v torek 29. t. m. popoldne. Delovanje Obrtnega društva v Celju V torek 22. t. m. sc je vršil v dvo- rani celjskega Obrtnega dorru 40 redni letni občni zbor Obrtnega društva v Ceiju, ki se ga je udeležilo 61 članov. PsOii-šedfiik društva g. V nko Kuko- vec ie ob otvoritvi občne^a zbora pozJravil vse navzcče, zlasti tudi za- stopnika policijske obla^ti, in se spo- minjal lani lunrlih vestnih članov gg. Frana Strup«ja, Ivana Ji)Sta in Josipa Tonv-žiča, katerih spoinin so zboro- valci poČa^ili z dvsgom s sedežev. Nato sta bila sprejeta zapisnika za dnjega rednega letnega občne^a zbora z dne 28. marca 1931 in izrednega občn^ga zbora z dne 19. iunija 1931 , ki ju je prečital strokovni tajnik gosp Drago Žabkar. Predsedmk jt Vinko Kukovec je v svoiem poročilu omenil slavnostno otvorite" Obrtnega doma v Celju, ki se je vrSila 19. juija 1931. pod pro- tektoratom g. ban i dr. IVUruSiča, ki je osebno otvoril dom p!od dolgo letnegd smotre'nja in požrtvovalnega drnSU'enega dela. Podpora v zne^ku 250.000 Din, ki jo je ministrstvo za socijalno pohtiko naklonilo Obtnemu društvu v Celiu, je biia porabljenä za Obrtni dorn.1 Na domu pa je §e skoraj 250.000 Din dolga, ki ga bo treba po- lagoma kriti. Dolžnost obrtnikov je, da stakio pazijo na svoj Obrtni dom, kakor na svoje imetje. Predsedmk je bil 23. ft^bruarja r. I. pri g. podbanu dr. Piikmajerju in pn Zhomici z& TOI v Ljubljani; g. podbau in Zboinica sta obljubila Obrtnemu druStvu na dalmo podporo. Iz obSirnega tajniškega p o r o- č i 1 ?, ki ga je podal g. St. H o ! o o a r, posnemamo : Dne 24. marca 1933. bo poteklo 40 let, odkar je bilo usthiiovljeno Občt- slovensko obrtno druStvo v Celiu. De- lokrog društva je obsegal vso Slove- ri'jo do Trsta in Gorice. Celjsko dru- SWo je biU> matica vseh pozneje usta- novljenih obrtniških oiganizacij na tem ozemlju. Društvo je skrčilo svoj delo- krog na sedanji obseg šele pozneje, ko je bila zaradi novh obrt.iiških or- ganizacij ustanovljena Zveza obrtnih druStev. Odborovo delovanje je bilo tudi v minulem poslovnem letn osre- dotočeno predvsom na izgraditev in dopolnitev Obrtnega dorrn. Odbor, ki si je nadel veliko nalogo, da ustanovi z malimi sredstvi, ki so mu bila na razpolago, Obrtni dom v Celju, je svo- jo nalogo častno izvrSil. Posebna de- putaeija je predložila Okrožnemu in Osredrijemu uradu za zavarovanje de- lavcev resolueijo glede zgradbe palače OUZD v Cfilju. Obrtno društvo je spo- razumno z Zbornico za TOI priredtlo v Mestnem kinu zelo dobro obiskano predavanje o avtogentm varjenju kovin. In to predavanje je tvornica za du^ik v Rušah določila g. inž. Kneza in dala na razpolago tri strokovne filme. Dne 2. naja je predaval podpredsednik Zbon-ce za TOI g. Ivan Ogrin v O- brtnem domu o splošnem gospodar- skem položaju obrtništva. Dne 26. a- prila se je vrSilo v dvorani Obrtnega doma lepo obiskano predavanje za obrtmSki naraščaj. Strokovni tajnik g. D»a«o Žabkar je predaval o odnošajih vaiencev do svojih mojstrov ter o lju- bezni do dela in cili-h, ki jih mora imi-n vajenec, vodia obrtne nadalje- ^nln^ ^ole §ol. upr. g. JuSko Bizjak je '»i'daval o lepem vedenju doma, v ^oii hi na ulici, učitelj g. Vekoslav Gobec pa o koristi lepe slovenske knjige in maternem jeziku. To preda- vanje se je ponovilo 3. maja za va- jence starejSih letnikov. D ie 19. junija se je vrSil izredni občni zbor društva, na katerem sta bila minister v p. g. dr. Vekoslav Kukovec v Mariboru in društveni predsednik g. Vinko Kukovtc za svoje zasluge za ustvariiev Obrtnega doma v Celiu izvoljena za častna člana ObrtMtf^a druSiva v Celju. Slavnostna otvoritev Obrtnega doma se je vr^ila dne 19. julija dopoldne v prisotnosti bana g. dr MaruSiča, dru- gih odiiCn'h gostov iz dravske bano- vlne, Zagreb-», Beograda in Vinkovcev, stevilnüi obrtnikov iz raznih krajev in prebival.stva Celja in okolice. Po ütvo- ritvi se je vrSüa >/ Obrtnem domu va- jeni^ka Äolska razstava, ob 10. dopo!- dne se je vr-iila v maii dvarani Celj- skega doma zboro-anje obrtnikov, ki ga je priredüa Zveza obrinih diuštev dravske banovine, opoldne se je zaČel v veiiki dvorani banket, ob 17. pa se je vršil v dvorani Obrtnega doma občni zbor Z^eze obrhrh dmštev dravske hatiovine. Banska uprava je naklonila društvu dve izredni podpori v zneskih 10.000 Din in 7.000 Din. Leta 1933 se bo vršila proslava 50 letnice obrrno nadaljevalne sole v Celji!, ki bo združena s proslavo 40 let- nice Obrtnega dru$tva. Od tej priliki bo nastopil obrtniški pevski in godbeni zbor. Pevski zbor je bil pozimi osnovan in Stt-je nad 70 vajencev in vaituk. D:ib štvo narn^rava ob svoji 40letnici raz- viti svoj prapor. B.)žiČn;ca, ki jo je hotelo ctrustvo letos pr red'ti ceMskim vajenctrq, je morala zaradi nezadost- nih gmotmh sredste'v izostati. Obrtniäki p!es izkcztije letos 11.400 Din čistega dobifka, ki je bil naklo- njen deloma fondu za brezpose)ne.obrt nike in pomočnike, deiomu za podooro obrtno nadaljevalrii soli, deloma pa. je bü porabljen za obrestovanje dolg'd za Obit'ii dom. Drufttvena pisarna je da- jala Stevilnim obrtnikom, članom in nečlanom, informacije in nasvete pri nanovedi pridobninskega davka. Zsornica za fOl je priredila skupno z Grem jem trgovcev v Celiu, Sreskim gremijem trgovcev inObrtnim druStvoni i predavanje fmančnega svetnika dr. Mo- seticha o poslovnem davku. DruStvo je pri ministrstvu prosvete interveniralo glede nameravane ukinitve dekliske meäcanske Sole v Celiu. V ?ačetku marca je predaval g. Drago Žabkar o novem obrtnem zakonu Po predava- nju se je razvila živahna di-bata o skupnih ali ločonih zbornicah, zboro- vanje pa ni doseglo namena, za kate- rega je bilo sklicano. Na obrtniški praznik 19. marca se je vrSila zjutraj rnaSa v župni cerkvi, ob 10. dopoldne pa je v Obrtnem domu predaval učitelj g. V. Gobec o mojstru kot vzgojit-^lju vaienca. Obrtni dom je zelo obremenjen s hi- poteko, za katero je treba red.no pla- čevati obresti. Misliti pa bo treba tudi na amortizaeijo in novi odbor bo imel mnogo posla z izvedbo zadevnega go^ spodarskega načrta, ki ga bo treba ta- koi zasnovati. Novi odbor bo lahko prešel na reševanje večjih vpražanj, za kar bo potrebna predvsem složnost in delavoljnost vseh odbornikov. Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. J. Kovač, je prav zado- voljivo in je bilo zelo vestno sestav- ljeno. Letna članarina v znesku 40 Din ostane neizpremenjena. Na predlog pre- gledovalca računov g. V. Gologran- c a je bil izrečen vsemu odboru abso- lutorij, blagajniku pa Se posebna po- hvala za njegovo požrtvovalno delo. Za volitev odbor a sta bili pre- dlagani dve kandidatni listi in sicer lista predsednika g. Kukovca in lista g. Dolžana. Volitev se je vršila z listki. Lista g. Kukovca je prejela 39 glasov in s tem večino, lista g. Dolžana pa 23 glasov, 1 glasovnica je bila prazna. V odbor so bili izvoljeni gg. Vinko Kukovec, Jernej Golčer, Karol Golob, Miloš Hohnjec, Anton Lečnik, Josip Pelikan, Franjo Vehovar in Franc Žo- Namočite perilo zvečer v Henkovi ..aztopini in zjutraj je razmočena vsa nesnaga. Oglejte si Henkovo. raztopino po uporabi! Strmeli bodete, koliko neš- nage vsebuje ta raztopina. Tudi za omehčanje trde vode in čiščenje vobče je „Hcnko" /ako priporocljjv. nAM I/]A| soda za pränje : llvlllllf .¦¦.¦¦! n"H^^en.le har. za namestnike gg. Cajhen. Dobravc in M Krame, za prcgledn;ka računov pa g<. Konrad Gologranc in Karo! Perc. Za delegata" za Zvezni občni zbor sta bila doiočena gg. Lečnik in Žohar. Ker se ni pri sluČajnostih nikdo javil k besedi, je predsednik ob 21.45 za- ključil občni zbor, ki je bil vprna slika požrtvovalnega in uspešnega dela ce)j- skega Obrtnega drustva. Po občnem zboru se je novi oiibor konstituir^l tako-le: predsednik g. Vinko Kukovec, podpredsednik g. Anton Leč- nik. tajnik g. MiloS Hohnjec, blagajnik g. Franc Žohar. Konjiški srez manifestira za vsedržavno stranko Na Jožefovo so se možje iz vseh občin konji^kega sreza zbrali v Konji- cah, da ustanovijo definitivno sresko organizaeijo Jugoslovenske radikalne kmetske demokraeije in izvolijo svoj sreski odbor. Došli so zastopniki vseh 25 občin, nekateri župani so poslali namestnike ter brzojavno ali pismeno opraviiüli svojo odsotnost zaradi za- držanosti v občinskem uradu. Zboru je pretisedoval konji§ki župan g. notar Rado Jereb, ki je uvodoma pozdravil novepa sreskega načelnika g dr. Mateja Suhača in mu izrekel iskreno dobrodošlico s prošnjo, da za- stavi vse svoje moči za konsolidacijo razmer v konjiškem srezu. Ta pozdrav in dobrodošlico so sprejeji prisotni zborovalci z burnim odobravaniem. Istotako je bil prisrčno pozdravljen iz Beograda došli narodni poslanec ko- njiškega sreza g. Karol Gajšek. Začasni sreski tajnik JRKD g. dr. Ervin Mejak je v kratkih obrisih po- dal vsebino programa in organizaeijski red nove vsedržavne stranke ter po- ročal o stanju stranki ne organizaeije v srezu. Ustanovljenih je fiest krajev- r.'ih organizacij in to v Koniicah, O- plotnici, Ločah, Stranicah, Zrečah in Vitanju, kj«r so bli v n-i|lepšem so- glasju izvoljeni strankini funkeijonarji. V teh organizaeijah je doslej organizi- ranh ie blizu 700 članov, v ostalih občinah pa se bodo imenovali krajevni poverjenik', ki bodo pripravili osno- van(e krajevne organizaeije in do tega osnovanja zastopali strankine interese. V sreski odbor JRKD so bili so- glasno izvoljeni sledeči gg. : predsed- nik Rado Jereb, notar in župan v Kcniicah ter Clan banovinskega sveta, I. podpredsednik dr. Ervin Mejak, advo- kat v Koniicah, II. podpredsednik Jer- nej Kuzman. lesni tr^ovec v Vitanju, tajnik Ciril Žagar, trgovec v Konjicah, blagajnik Stanko Sajovic, posta|enačel- nik v Konjicah, odborniki Matija FijavŽ, posestnik v Stran'cah, Anton KoSir, posestnik in mlinar v Ločah, Anton Verčnik, posestnik in župan v Zrečah, Ifijnacij Kotnik, posestnik v Vitaniu, Franc Petelinšek, lesni trgovec v O- plotnici, Pavel Konec, posestmk in žu- pan v Prelogah, Anton K'ancnik, po- sestnik in Župan v Stranicah, Ivan Jerman, trgovec in župan v Oplotmci, Blaž Berdnik, posestnik v Ločah, Ferdo Mauher, trgovec v Bohanni, Ignac Krenkar, posestnik in župan v Paki in Anton Berce, posestnik m žui>an v Špitaliču. Sreski odbor je dobi! po- oblastilo, da kooptira v sreski odbor še dva odbornika. V nad?.orm odbor so doloČeni gg. Janko Krž č, Solski upra- vitelj v Ločah. Jnže Kruhar, posestnik v Markačici in Davonn Blazon, davkar v Konjicah. Delegata za banovnsko skupščino sta Anton Berce in Janko Kržič, namestnik Framo Seručar in Jernej Kuzman, delegata za dižavni kongres sta Rado Jereb, in Ivo P^vhč, namestnika dr. Ervin Meiak in Jdnko Kržic. Eksekutivo sreskega odbora tvo- „Strärt'&i »Sfcira Doba« 25. III. 1932. rijo gg. Rado J*reb, dr» Ervin Mejak, Jernej Kuzman, Q'rjJ Žagar in S.tan-kö Sajovic. v. Za krajevne poverjenike so imeno- vani sleded gg.: Franc Fridl, Solski upravitelj, za sv. Jernej ; Ivan Mlakar, posestnik, za Laže ; Ivan Sulamon, za- sebni uradnik, za Zbelovo ; Anton Berce, župan in Martin Ambrož, po- sestnik, za Špitalič; Ivan Pristovnik, posestnik in Ivan KramarSek, župan, za Bezovico ; Jožef Prosenak, župan, za Tepanje ; Ludvik Vegnmhar, posestnik, za Bezino; Anton Gosžk, posestnik, za Ž'če ; Ivo Pavlič. šolski upraviteli, za Kot; Alojzij BerčniV, župan, za Ljubnico; Franc Lenanif, župan, :aa.' Okoško ; Ignac Gosak, župan, za Šv. Kunigundo in Padeški vrh ; Ignac Krenkar, župan, za Pako ; Kar! BeSkov nik, posestnik, za Skomarje; Gabrfjel Kumer, Župan, za Grušovje in Vrhole ; Jože Borovnik, župan,"za Brezen in Franjo Seručar, posestmk, za. občino, Konjice-okolica: Po izvršitvi vseh terrfofrrialnosti ,fe povzel besedo narodni poslanec gosp. Karl GajSek, ki je na poljuden način opisa! delo parlamenla od njegovega prvega sestanka, zlasti je podrobno obrazložil vprašanje žitnega režima, trošarin, kuluka, zakon o inižanju ze- mljarine, agrarno reformo in zakon o gospodarskem svetu. Pozval je zboro valce, naj Ijudem obrazložijo delo v parlamentu in pomirjevalno vplivajo na ljudstvo, hujskače in zapeljivce na- roda pa strogo nad2irajo. Sledilo je obširno poročilo čiana ba- novinskega sveta g. iupana Rada $e~ reba, ki je zlasti natančno obrazložil prcračun banovine v krnetijskem oddel- ku ter opozoril na predloge, ki jih je on stavil za zadeve, tičoče se napredka konjiškega sreza. Gosp. dr. Ervin Mejak je na kratko resumiral dosedanje delo narodnega poslanca g. Gajška in člana banovin- skega sveta g. Jereba in predj^gal, da se izreče obema Ijudskirria ^istopni- koma zaupnica za njuno delo. Zbor je s prisrčnim aplavzom sprejel stavljeni predlog za zaupnico, nakar je g. dr. Mejak pozval navzoče, da takoj prič- nejo z intenzivnim delom ?.a novo vse- državno stranko, da bo Stevilo orga- niziranih črn hitreje naraSčalo. Predsednik sreskega odbora je opoldne zaključil nad tri ure trajajoče zboro- vanje, katerega so se udeležile vse občijfe $»reza po večjih ali manjših de- legscijah. Dvorana Narodnega doma je bila zasedena do zadnjega .i^otička, mnogo Ijudi nt moglo več v dvorano in je Škoda, da se zborovanje ni vr§ilo v kakem večjern lokalu, ker so pro- stori v Narodnem domu postali že pre- majhni za slična zborovanja. . ,. • Velik pözar v Oplotnici i pri Konjicah ; i| Konjice, 24. marca J ]'.- Du..vi pkrog'dyeh je izbruhnil velik j ¦po^ar'.Jna^-skla^iSCtitle^eg^ trgovca j g. Franca Jonkeja v. Oplotnici. Plat zvona, in gasilska trobenta sta zbu- dila prestrašenc Oplotničane, ki so < poli,iiel.i ga,sit požar, ki je ogrožal j vsp-Y'as: 'Ogiijeiü zublji so žvigali vi- j soko pi'oti iH'.bii, iskro je luctalo po j vsej vasi, yso jp ü-opetato in se balo j za syö-jo imovinp. Oebi bilo vetrov- no, bi bil ])c>zäv brczVd.y'arua katastro- falcn za. vso Oplotnico. Tcfc so tudi pro])ročili izrodno ))ridni in j)ožrtvo- valni ga^ilci iz Oplotnice, Konjic, Te- panja irKPoljčau. Gasilci v/. Oplotni- ce in Kohjic ko. bili takoj na mestu, dotim so ostkli^ gasilci vslod odda- ljeiW^U pota prifili nialo pozneje in stori|i.tti(][i:,svojo (Uilziiost. V zadnjem časn Koiitnvajo vedno nmožeči se po- žari v naseni srozu izredii'» požrtvo- valnost prostovoljmlr- ga.si.lc^v. Pogoi'elo je vse skladiščc, okrog 50 va.gonov ninenja, da So-1 niso popolnoma izginili oni vzroki. zai'a.di knterih jo prislo do tega i*e- žirnct, in ker še tudi ni nastopil'o ono stanje, ki bi dopuščalo, da se ukiiie zakön o zaščiti di-žave. Z ukinitvijt) cenzure pa bo sedaj vladajoCi rezi^ii znatno omiljcn ter bo imel dobro ivi- mo.vni tisk popolno svobodo, da bo lahko razpravljal o vseb politicni.li, gospodarskih, kulturnih in soeijalnih zadevah, Orga.ni oblasti, ki yräe cen- zuro, bodo dobili liberalna navodila za izvajanje tiskovnega zakona in minister je prcpričan, da bo dobro namerni tisk s tern rešen vseh tež- koč. To bo' le prehod dotlej, dokler ne bo izpremenjen celokupni režim o tiskii, kar se bo zgodilo takoj, ko bodo izginili vsi vzroki, zaradi kate- rih je prišlo do sedanjega režimal« (1 Ukinitev državne in bauovinske trošarine na vino in žganje. Na seji fiunčnega odbora, ki se je vršila 21. t. ni., je finančni minister dr. Djor- djevic izjavil v imenu vlade, da se trošarina na vino in žganje v dose- flari.ii obliki ukine in da v bodoče preneha vsaka obveznost proiz vajal- ca. glede i>lačevanja. kakrnšihkoli daVkov na vino in žganje. Nameslo dosedanje dii-žavno in banovinske trošarine se bo uvcdla posebna tVo- Sarinska taksa, ki jo bodo morali pla- DOM AC I IZDELBK —-——--..^^ V1^^- ': _^T.i# § . ¦ ¦....-' .BS^VjH^ValcW c^yljarju PÄLMA - 0KMA gumi podplate, ker so trpežnejši ir> ccncjši l^t üsiye. ^J^V^! 3^ črn in rjav cevelj. če;yaVi''vöi, iü iia dro'b'ho t^čijo'aik(>- holnc pijaCe., V'iSino to takse bo'do- loCila posebna krunisija na pod'Uvgi (.ic-jaiiskcga prometa. in pp.,kakovosU tpčilnice,. takp cla bodo n. pr. s/nale gostilne piačale nizko taicsb, yeliko lfstavracijo z vclikim ])rometi>m pa r)rjinen'io višjo. Obfine bodo smele ie jrailalje ppbirati maksimaJno tro- sartnö im.vinÖ ia žganje iia syojem padrocjtJ."V dstaleni pa bo prom'et vina in žganja pppo}noina svoboden. (I Povratek kraijevičev z Bleda v Be.eg.rad, Kraljey/ici Peter, Tomislav in Ahdnvi'.,'stV se 19. t. /inVzvečor po l>aitcdenskoin iiivanju Via. Tiledu V>d- ljali /. Lesc nazaj v Bepgraci. Nj, Vel. kraljica IVIarija je pdpotp'yala .z.BJe- da. ž'; nokaj dni prej. ••¦ ¦ ' ¦*- (1 Velikoncčne šolske pcčitiiice so se pričele v četrtek 24. t. m. in traja- jo /dp vštetega 29. t. in. V sredö 30. t in. bo'^zopet redni pöuk. P6 zäkp^, ifu '(>" sredhjih šolali trajajo1 velikV noChe jio&itnico 10 dni, odiok yPp-^ sveihega lniiiistrstva pa določa, da' trajajd letos samo 0 dhi.' ' ; d Uradni dan Sreskega gremija tr- geveev v Celju, ki bi so bil moral vi'Siti 25. t m. v Goinjem gradu za Clane izgornjegrajskega sreza, je za- rad'! pražnikov odpadel. Vršil se bo prve dni prihoilnjcga mescca, o če- mer bodo člani pravočasno obvešCe- ni. d JAD Triglav v Zagrebu je izvolil na j'cdncm občnem zboru za letni semester 1931/3*1 odbor, ki se je kon- stituiral sledeče: predsednik: Brinar Miran, cand. for.; podpredsednik: Kviznian Milko, cand. iur.; tajnica L: Štefo Anka., stud. rer. com.; taj- nik 111: Major Jože, stud, for.; bla- gajnik: Kvoder Drago, stud, tehn.; krijiXnical1: Masten Vilko, stud, agr.; arliivar: Korošec Karol, stud, med.; gospodar: Kdrošec Miha, stud. rer. com.; odbornik: Butkovič Viktor, abs. rer. cod.; re vizor ja: Gulič Vin- do, abs. med. in Tonejc Stane, cand. tehn.; Castni sod: Spindler Metod, abs! med., Sega. Matija, abs. iur., Lippai Viljem, cand. iur., Eksel Bo- ris, abs. tehn. in Vodeb Vlado, cand. rer. com.; načelnik znanstveno sek- cije: Milko Križma.n, cand. iur.; na- čelnik izletniške sekcije: Brinar Mi- ran, cand: for. (1 Na XXV. rednein občnem zboru J. N. A. D. »Jadrana« v Ljubljani je bil izvoljen sledeči odbor: ]>redsed- nik1 Kosmatin Jože, cand. phil.; pod- p'redäi&hnlit^ JeVuc?ianez/^a^ü^iüR-y tajnikVl.:viRotl^ Matijai^-cafilif!l'jßin.; tajnik U.: Kos Emil, stu'd^^ir.V taj- nik 111.: Jeran Milan, stud, iur; bla- gajnik: JPrp'seii, j^ranc, stud; te'hn.; knjiShiiiaf I/: Toniri Franc, /stud, phil.: knjižnlčar II.: Preinfalk An- ton, stud, med.; fitalniCar: Verbid Boris, stud, iur',; gospodar: Zore SIavkp, ca,u'ä. iür; •' arhivair ^lVarga- i%\ 'riulanf stiid.; iur:; i^Vi^WJ^ Hi- i6r Bole«fay, stud, iurv^' Uršič An- drcj, caiid iür..; Megušaf 'Kiivks, stud, töiiii.; '] haCelniki sekcij:';'_ kulturno- žAaii,4tveila: Vaj'gäzön"' D'uSan, stud. iuK; so('i.ia.lno-göspO(lArska: (ieiiolj Franc, stud, phil.; Sahovska: Prein- falk Anton, stud, med.; tiskovua: Hrdvatin Viktor, cand. phil.; zenskti: Perko Stana,, stiid. phil.; dramska: Grgič Edvard, stud, phil.; Sportna: Štolfa, Slavko, stud, tehn.,; zabavnn: Sikošek Dušah, stud, tehii. :VX '^ / d Iz naSih revlj. V Zagrebu: je iž: I šla krasna Velikonočna Stcvilka »Re- |vije Cinema« s S'tevilninii ilustraci- jami in zanimivo vsebino. List izhn- ja 1. in 15. v mesecu, stahe polletno 50 Din in se naroča pri upravi V Za- grebu, SmiČikla.sova 21. Havnokaj- je izšla najnovejša Stevilka »7 däiia radio«, ilustrovanega tednika za ra- dio, gledaliSCe, kino, sport in toto. List, stane Cetrtletno 45, polletno 85. celbletno 100 Din in se naro^a pri upravi v Zagrebu, Samostanska 2/1. ol 3., pol 5., pol'?. ^ pol 9. zvečer. Štev. 25. »Novn Dobn« 25. III. 1932. Strta 5. K.: Velikonočna 1932 Saj bo skoro nova pomlad. Zvdnovi vclikonočni svetlo zapojö, trate se v solncu zeleno zasmejö. Hej, saj bo zares spot pomlad! ü, da bi prišla dobra poinJad, ki vsa trudna, temna srca razžari, z vedro, mlado mdčjo jih napoji! Rad bi dočakal tisto pomlad. Vsem bi nam kaj prinesla po'mlad v i>otjo in cvetje smejoč se poglocl, mirnc vere vase, v clo'veka, v svet. Kako bi nam lepa bila pomlad! In žc prihaja k nam nova pomlad v mogočni himni velikonočnih zvo- uov in morda, na in so v srca dan zasije nov. In bo morda zarcs spet pomlad. FRAN ROŠ: Svidenje Po več nepro tridesotih lotih sta sc seäla prijatelja sošolca. Na velikonoč- no so'boto sta bila pripotovala. na kratek izlet v stari kraj svojih gim- nazijskih let, srečala sta se ob izsto- pu iz vlaka in sta so začudilia drug druf emu: »Hanžič?« »Mlečnik?« No, in sta se kmalu pomenila, ka- ko in kaj. Da je prvi upravitelj nekje na jugu, da jo drugi upravnik nekje na vzhodu. Da sta jima glavi napdl plcšasti in napol sivi, da sta oba pre- cej odebelela. in že blizu ponzije, da imata družini in sta oba po dolgih letih hotela obiskati domače kraje. In kako sta vesela, da se spet vidita stara soSolrn. Tako srečen slučaj! Stopala sta skozi mesto, ki rau je bild lice zdaj precej izprcinenjeno, ali vendar je budilo v njiju nobroj spominov. Upravitelj Hanžič, mož s pristriženimi brki in očali, je govoril glas no: »Glej, tn sem stanoval pri stari Ani. Zdaj pa stoji tu nova hiša z marmfakturno trgovino.« Na mestu nekdanje gimnazije se je širil prazen pros!or, So nczazidan, in sta. dbstala tu kot ob pogorišču. Upravnik Mlečnik, mož z gladkim li- cem, je pripovcdoval s tankim gla- som: »Da, da! Kje so časi, kje so ideali! Kako sem nekoč trepetal v tern po- slopju pred matematiko, danes pa ni več poslopja, niti strašnega profcsor- ja Kargla, ki nas je mučil s sinusi in cosinusi. Quae mutatid rerum!1« Ogledovala sta si napise trgovin in gostiln. Še sta naisla nekaj starih imcii. Hanžič jovo o prof esor jih in sdžol- cih.« In sta stopila. k njemu. Globoko se je i)i'iklonil: »Velika cast, da me niste pozabili, gospoda. Moj spomin je oslabel, pet- s' insedemdeset let je starost, da, ali i vendar, zdi se mi, da, ostala sta mi Jjrexhibna fiolt en) Irakern času aka rabis ELI DA CREME de chaque heure v spominu kot vrla učenca našega zavdda. Izredna Cast, na uslugo sem vara. Dovolite, da vain žolim prav prijetno volikonoCne praznike.« Vsi ti ije so krenili preko trga v gostilno pri »Zlatem jelenu«. Pro- stori tu niso bili dokaj dmgačni, sta- re mize so Crnele tu, morda so bile šo prav tiste kot nekoč. Sluga Mrzlikar si je gladil dolge. sive brke, brisal si je rosne oči in je bil srečen: »Kako me veseli, da se me učenci našega zavoda spominjajo. Vedno in vedno me Še kdo izmed njih ustavi s prijaztio besedo in me povabi s se- boj na čaiso vina, na večerjo, in vča- sih se zgodi, da mi ob slovesu osta- ne v r-okah slot ale. Dobri gospodje! Saj bi mi bild življenje sicer težko, soni kronski upokojenec. Vdovec som, živim pri hCeri, ki je poročena s krojaškim mojstrom. Bdlehen sem, naduha me tare, oči me zapuščajo.*« Mlečnik jo naročil telečji zrezek tudi Mrzlikarju in so praznili čaže. »Vaših profosorjev ni nikogar več tu, odkar je lani umrl Zoboc. Belšak je tu, sodni svetnik. Tudi Lešnik je tu, inženir, da. Izmed ostalih menda nihče. Svet jo velik, da . . .« »Torej je umrl tudi profesor Zo- bec. Grščino je poučeval v najinem razredu.« »Ali še veš, Hanžič, kako sva pisa- la Solsko nalogo pri njem? Skrivaj sem ti dajal svoje naldge, da si jih prepisoval. In nekoč naju je zalotil.* »Motiš se, prijatolj! Mcnim, da si ti prepisoval naloge od mene.« »Prosim te, )>rav točno se spomi- njam vsega.« »No bodi smešen! Nikdar nisem DR. FRAN MIŠIC : Velika noč med koroškimi Slovenci |^e le z Magdalenske gore, ki se dviga južno od Gospe svete ob živi narodni rneji z bližnjo cerkvico sv. Knštofa nad Škofjjm dvoröm, tudi z gore sv Urha na zapadnem robu Gosposvetskoga pO|,a jn v ni2jjh |eKän celo s strmih in ORuljenih rebri Kara- vank, s Stola, z Obira in Pece, je skopnela bela snežna ocieja, da se razločno vidijo temnozeleni guzdovi borovja, jelovja in smrekovja, že ze- leneči travniki in pašniki, na novu zorane in zato po sveži, razgreti zemlji duhteče nj»ve, pa tudi sive skale, gole strmine in pečine, med katerimi vodijo nevarne stezice in stopnice na znamenite razgledne točke ponosnih Karavank. Z vrhov nad Spodniim Ro- 2em, z Grlovca, Macna in Žingarice v bližini svetovnoznanih Borovelj, ki bi lahko postale jugoslovenski Bir- mingham, a obhajajo v Avstriji od leta do leta žalostnejšo Veliko noč, je shSati od časa do časa, kadar to- plejSi vetrovi, namesto pravega juga, si1110 s prav posebno močjo preko karavpnSk h grebenov v Rož in ostaii Korotan, zamolklo, domačinom dobro znano grmenje in votlo bubnenje : zdaj tu, zdaj tarn se utrga plaz, drvi in drči z vso naglico preko strmega skalovja navzdol, dokler se ne razprsi, potem ko je že opravi! svoje nesrečno deio, poizjdiubivSi se med ^ranitno trdnim, redkim bukovjem in rnece- snovjem. V sto in sto potočkih in vrekih, pa tudi po nevarno naraslih hudournikih, po Suh/th in Bistricah, po Borovnicah, Črnah in Belah hite, včasih mogočno bobneč, včas^h zopet milo in ubrano žuboreč, sn«žno mrile vode v mogo- ^no Dravo, V\ dere, osvobojena vseh zimskih spon, skozi deželo Koroško, skozi Rož in Podjuno naprej v svo- bodno dižavo jugoslovenskih bratov V solnčnih gaj.h okoli Vrbskega jezera, tva Otoku, blizu Ribnice in Sekire, pa tudi blizu prisojnih Žihpolj nad RoŽeni že prepevajo na vrhiih najvifijih smrek drozgi. V grmovju, ki raste na terasah opuščemh vinogradov pod Humperškim gradom nad Rožem, se og!a?,ajo kosi in tasüice, zjutraj in zvečer; uišeče vijolice in trobentice pa čukajo, kdaj se vendar povrneio druge stare znanke v njihovo družbo. Tako prihaja v Koroš o Ijuba vi- gred in tako se deia Veliki dan pre- bujenja in novega živl)enja. V sivem, starodavnem zvomku, ki je videl že mnogo boiev in mnogo krvoprelitja, pa tudi vso tragedijo naSih koroSkih bratov, mogočno pozvanja Gosposvet- ski zvoM in za n|im po vseh dolinah in brdih zvon ?a zvo:iom, zvonček za zvončkoni, da morcjo sliSati veselo ozii3nilo o Veliki noči vsi, ki kot svo- bodnjaki spijo v starih grobovih na visoki, nekdaj nedostopni slovanski trdnjavi Ostrovici; zazvone veselo, ja- sno in glasno, da čuiejo radostni g'as oni ob Zili, da zapojo pesem svojo veseli RoŽani in da vzbudi vojska kral;a Maijaža, povelja ra pohod izpod Pece komaj in težko pnčakujoč, novo veselje do lepSega, svobodnej§ega živ- Ijenja vsem onim, ki kopljejo in orjejo zemljo blizu Pece in yisokega Ojstrca, pa gori do ŠenturSke gore in Dobrača nad Zilo. Ko je 5e bila huda zima, so le pri* pravljali mladeniči plamenice, večje in manj§e, iz sredniedebelih borovih de- bel, na debelejsem koncu precepljenih in s srnolo prepoienih, da so se na solncu in v prepihu v skednju do vehkonočnega tedna doce!» osušile. BÜzu vasi, na kakem holmcu, kjer na Veliko soboto zvečer va§ki duhovnik pn kapelici blagoslovi »žegen«, zane- tiio, čim se začne mračiti, velikonoČnt kres; v njeROvem ognju si zapalijo smolnate plamenice, ki jili drug za drugim v doIki vrsti spretno sučejo in vrtijo v kolobarju nad glavo oko!« sobe ter se pom ka;o ob mivah in travnik.h. po zarah in odprtih poteh, k bližnji cerkvici ali kapel'Ci; za njimi hodijo stare ženice in stari možje, dečki in deklice moliio na glas za starim očakom in prepevajo svete ve- hkonočne pesmi,ki jih znajo le 5e ma- lokaten. Oni pa, ki bivaio v dolinah, gledajo od dalei te kresnice, prekrasne slike vstajenja in ljubezn . Ko zadonijo velikonočni zvonovi in zagrmijo v z«- Stran. 0. »Nova Doba« 25. III. 1932. Stev. 25. potreboval tvoje pomoči. Nikdar!« »No, no! Ne razburjaj s6f Dobro vem.« »Ne ugovarjaj mi! Ne žali me s tern! Ne bodi predrzen!« »Cisto resnico sem govoril.« »V grščini sem bil sploh med naj- boljšimi, razuineš?« »Ne, ne. Spominjam se dobro, da si v šesti ali sedini imel v grščini ponavljalni izpit.« »Lažeš! Ponižati me hočeš! Očitaš mi, da sem bil na gimnaziji prepiso- valec nalog in celo tvojih revnih na- log, haha! Da sem bil goljuf! Pod- lež!1« »Saj to ni očitek. Je le spomin na lepa mlada leta.« »Nehaj s tern!« S plahimi očmi je zrl v oba stari shiga, ali vendar ni prenehal nositi v usta koščkov sočnega, dehtečega zrezka in jih zalivati s požirki vina. Nad njim je gostilničarka prižgala luč. »Ali kjo je Elza, hčerka sodnega oficijala Vodeba?« je vprašal Han- žič, no da bi pogledal tovariša, »Umrla je pred petimi ali deseti- mi leti, menda na vodeniki. Bila je poročena s solicitatorjem Novakom. Edino hčerkd mu jo zapustila. Hčer- ko, ki je tudi že poročena.« »Ah!« je vzdihnil Mlečnik. »Elza je torej že davno mrtva. Nekoč, bil sem tedaj menda petošolec, sem se bil zaljubil vanjo/« »Ne čvekaj novih budalosti!« je ugovarjal Ilanžič. »Bil sem jaz za- ljubljen vanjo, samo jaz, da, veš, in to lie brezuspešno, haha!« Tovariša sta se spogledala mrko, trdo in sta umolknila. Slednjič je Mlečnik zmajal z glavo in menil: »Toda to ni prav, prijatelj, da opo- rekava drug drugemu. Po mnogih letih sva se sešla in še teh par uric naj bi se prepirala?« »Saj si ti izzival, prijatelj!« je za- vračal Hanžič. »Kje so časi, oh, tempora mutan- tur . . .« je kronil Mlečnik razgovor v mirnejšo siner. »Pijmo!1« je gromko za,klical Han- M." ' ' '"*** *'/":* Slugi Mrzlikarju se je solzil raz- orani obraz, pogled mu je bil o'topel, jecljal nerazumljive besede. Pd mizi in hlačah je bil razlil čašo vina in je omahoval na stolu. »Saj je revež že skord brez zavesti. Najbolje bo, da ga pustiva tu. Pla- čajva!« Razdelila sta si račun in se dvig- nila. Stari sluga jo momljal precise in ni mogel vstati. Še rok ni mogel več potegniti iz žepov. »Siro'maka v življenju gotovo nik- dar več ne vidiva,« je soCutno menil Mlečnik. »Sicer pa si ti naročil zrezek zanj,« mu je očital Hanžič na ulici. »Po- trebno ni bilo, saj bi bilo dovolj, da sva mu plačala pijačo.« »Ce tako sodiš, ti rad vrnem tistih par dinarjev.« »Ne gre za dinarje, ampak za prin- cip, razumeš?« »Za kakšen princip, smešno!« Hodila sta po razsvetljenih mest- nih ulicah, mimo množic. Zarela sta jima obi»aza, le tuintam.se jima je opotekel razgibani korak. »Glej, včasih so bile te ulice zve- cer v črni temi. Tu sem se sestajal z deklicami, na dva koraka nisi spo- znal človeka v temi, danes pa bi lah- ko čital časopis na ulici. Mesto je napredovalo prav v vseh ozirih. »Kaj hočeš! Kultura, napredek, go- spodarski razmah, da, da,« je pritr- dil Mlečnik. »Tu, v tej ulici sein nc- koč ogovoril rajno Elzo.« »Spet pričejijaš s stc{rimi lažmi. Prepira se ti hoče. Povedal sem ti že da sem se jaz sestajal ž njo in prav v tej ulici.« »No, morda tudi ti, ne branim ti.« »Morda? Prav zares! In samo jaz, nihče drugi, razumeš!« »Bila je lepa,, Eljca, Njene rjave oči in kostanjevi lasje . . .« »Spet lažeš! Imela je sive oČi in prav črne läse. Sploh pa mi že pre- sedaš s ;temi glupinü izmišljotina- mi.« »Ali . . .« »Molči! Če me hočeš žaliti naprej, ti prisolim zaušnico. Kakor sem ti jo' nekoč, ko si mi pri zgodovini su- fliral napačno letnico. Dobro se še spominjam vseh tvojih nekdanjih nesramnosti.« »Motiš sc. Da bi ti bil jaz kdaj na- pačno sufliral v šoli, to je izmišlje- no, ziobno izmišljeno.« »Resnica je!* Mimoidoči so se ozirali v oba glas- na človeka, stražnik se je okrenil za njima. »Ali veš, kdo sem jaz? Upravitelj Hanžič! Hišni posestnik. Moj sin študira pravo. Moja žena je iz ugled- ne trgovske hiše.« »In kdo sem jaz? Upravnik Mleč- nik. Moj sin študira medicino. Za- ročen je s hčerko poslanca . . .« »Do grla sem te sit. Ostal si stari zgagar, neiskreni falot! Še praznike bi mi rad pokvaril. Fej te bodi!« »Svojo pot pojdem. Ostal si klada brez srca, brez duše. Zbogom!« »In če bi imel smolo, da te še kdaj v življenju zagledam, ognem se ti oddaleč kot gobavcu.« Krenila sta vsak v svojo stran. Morda se ne srečata nikdar več. Morda tudi po tridesetih letih ne več. Zakaj čudno zavita so pota člo- veška in naše življenje je pravzaprav kratko in rcvno. Sokolstvo Zupni prosvetni zbor v Celju Župni prosvetni zbor (sestanek prosvetarjev vseh župnih edinic) se bo1 vršil v nedeljo 3. aprila ob 9. do- poldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev sestanka po predsed- niku ZPO bratu ing. Burniku. 2. Dramatika na naših odrih; refe- rent br. ing. Buinik, Zabukovca. 3. Vddstvo in organizacija pevskih leno pomlad velikonočni streli. da od- meva hrib in dol, se vsa srca polna velikonočnega veselja. Gosposvetski zvon mogočno doni in kliče v Koroško Veliko noč. Po polju koraka, resen kljub ve- selim utripom v srcu, slovenski ora- tar, z njim njegov sin. Križce, na- pravljene iz blagoslovljenih vrbovih vejic, dobro ped visoke, in blago- slovljeno vodo v vrčih nosita s seboj. Na vsakem oglu njiv zasadita po en knžec, ga zalijeta z bla^oslovljeno vodo in se pri tem preknžata : sedaj ne bodo mogli ne toča ne nev hta mti hudi duh škodovati tako zavarovanemu polju. Tudi h;šo in gospodarska poslopia je treba ubraniti vsake^a zla. Jajca, na obeh koncih preluknjana, skozi obe luknjici izpraznjena in z blago- slovljeno vodo napolniena, zmečejo, ko zazvoni opoldne na velikonočno nedeljo, čez strehe his in drugih po- slopij, da jih tako blagoslovijo in ob- varujeio nesreče. Velikonočno solnce se za^ne za tl- rolskimi gorami nagibati k zatonu. Hladne večerne sapice se podijo od zapada proti vzhodu v smeri deroče Drave. Zadnji žarki zahajajočega solnca obsevajo zasnelene robove gorskih grebenov in nastane ono znamenito večemo žarenje gora, ki ga lahko opazujeS z Olavnega trga v Celovcu in ki ga noben umetnik ne more po- sneti. Tedaj zadoni, ujemajoč se z mogočnim, a vendar milim zvonenjem. ki se razlega z zvonika Gospe svete, domači zvon : tedai zadoni tudi stara, mlajšemu rodu žal komaj še znana, domača velikonočna pesem »Pnšla je Velika noč . . .«. Stvi očaki, z bogat'mi izku5njami oblagodarjeni, modruiejo o burnih časih, ki so že šli mimo njih; o kratkotrajni zlati svobodi, pa tudi o časih, ki čakajo, če že ne njih samih, pa gotovo njihove vnuke in njihovih vnukov vnuke. Pa postanejo veseli in dobre volje, ker so vsi prepričani, da bo nekoč napočil Veliki dan narodnega vstajenja, Velika noč osvobojenja, ki jo oni sami niso mogli dočakati. Vsl riaj vedo, da so noše nogavice, katerim smo zna- tno znižali cene, dobre in trpežne! in glasbenih odsekov; res. br. Hajn- šek Franjo, Sv. Jurij ob j. ž. 4. Vodstvo društvene administra- cije in društvenih prireditev; res. br. Rejec Franjo, Šoštanj. 5. Kakkšna naj bodd predavanja in nagovori pred vrsto in kako se naj vršijo; res. br. Roš Franjo, Celje, 6. Organizacija prosvetnih šol in tečajev; res. br. Pivc Maks, Žalec. 7. Pomen trezvenjaštva in štednje v sokolskih vrstah; res. br. Železnik Marjan, Sevnica. 8. Lutkovna gledališča; res. bi1. Berce Rafko, Šmarje pri Jelšah. 9. Minimaini delovni program dru- štvenih prosvetnih odborov; res. br. Edgar Vončina, Trbovlje. 10. Program ŽPO v tekočem letu; res. predsednik ŽPO br. ing. Burnik Vlado. 11. Predlogi in slučajnosti. Razprava slednje točke se bo na- daljevala še popoldne od pol 2. do pol 4., ako bi dopoldanski čas ne za- doščal. Vse bratske župne edinice so po- zvane, da pošljojo na zbor svojoga prosvetarja, ako bi bil ta zadržan, pa njegovega namestnika. Prosvetni cdbor Sokolske župe Celje. Tyrsevil proslava v Zalcu V nabito polni Roblekovi dvorani v Žalcu se je vršila na Joželovo po- poldne proslava stoletnice rojstva. sokolskega prvoboritelja Miroslava Tyrsa z obširnim in zanimivim spd- redom, ki so ga pripravljali delavni člani in članice agilnega Sokolskega društva v Žalcu. Kmalu po 3. popoldne je stopil pred občinstvo društvcni prosvetar, ki je v poljudni bcsedi podal životo- pis očeta sokolstva Miroslava Tyr- sa. Nato je nastdpil z deklamacijo naraščajnik, ki je z lepo pesmijo proslavil Tyrsa. Elitno točko »Pomlad« je izvajala žcnska deca v ljubkih kostumih. Do- ma sestavljena spremljava na kla- vir je izpopolnila krasno scenerijo. Nastopili so »medvedki« moške de- ce, ki sta jiin dva lična, bobnarja svi- rala za pies. Najbo'ljsi »medvedek« jo bil vsekakor Pepček. Crno ozadje odra je zelo pripomoglo, da je bila vsaka slika izrazita, kar se je opazi- ld tudi pri naslednji točki članov, ki so pokazali struinne vaje na bradlji, kjer se je opažal znaten napredek. Spored je bil premišljeno sestav- ljen, da je vsaka nova točka prejšnjo nadkrilljcvala. v tehničnem oziru. Zdpet smo videli »vaje z venci« ženskega naraščaja — pet po števi- iu — v eksdtičnih kostumih iz papir- ja, pa vendar učinkujoče z diskretno klavirsko spremljavo. Svojo točkd so imeli sosedje Gotovljani v vaji z dol- go palica, ki je bila izvedena prav čcdno in točno. Zašumelo pa je v občinstvu, ko je zapazilo štiri pare plcsalk in plesal- cev v češki narodni noši — as slo venskimi telovniki in srebrnimi gumbi. Zivahnejši klavirski tempo bi bil še bolj vžgal vzhičeno občinstvo. V sestavi društvenega načelnika so sledile nekatere okusnd aranžirane in lcpo izvedene skupine članov. Scdmoi"ica moškega naraščaja je ze- lo imponirala, to je šlo kakor »na- špagi«. Vaja. je bila tem težavnejša, ker niso bili v enaki izvedbi vsi gibi, temveč kombinirani. Brez vode, brez čolna in vesel so nastopile mornari- co — pardon: »mornarjr« — v enot- nih kostumih, na suhcm morju, a z živimi in temperamentnimi vajami ob brezhibni klavirski spremljavi. Posebno je ugajala tudi eksaktna članska šestorica. Tudi enajstorica moškega naraščaja je bila prav pri- vlačna sila lepega večera. Ko se je zopet dvignil zastor, smo opazili v ozadju na visdkem tronu »kitajskega boga«, sedečega in mor- da tudi spečega, ki so mu kadili in ga, molili v plesu ob gorečih lampi- jonih, ki so jih prožile plesalke v le- pih kostumih ob spremljavi pristne kitajske muzike. Najsijajnejša točka Husitöv s sulicami — simboliziran boj nekdanjih Čeških Husitov — ki so jim originalni kostumi v izbrani izvedbi članstva dali najlepše obelež- je, je zaključila krasni spored. Med posameznimi točkami je svi- ral sokolski trio običajne tange in mdrda tudi rumbe. Zelo bi nas ve- selilio, Ce bi se maio dvignili nad plesne komade, ki postajajo dolgo- časni, če ni spremembe. Bil je užitka poln večer — sad te- lneljitega dela Sokolskega društva v Žalcu. Kmetijski dan v Zalcu Prerojena žalska podružnica Kme- tijskc družbe v Ljubljani je na pri- zadevanje g. Rudolfa Janiča priredi- la lepo uspelo zborovanje, ki se ga je udeležilo preccjšnje število kme- tovalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili izvrstnemu pouku strokovne- ga tajnika g. Kafola iz Ljubljane. Poučni shod se je vršil v nedeljo' 20. t. in. dopoldne v gostilniških prosto- rih g. Janiča v Žalcu. Po shodu so odšli vsi kmetovalci v razne bližnje sadonosnike, kjer je dal g. Kafol praktične nauke o sadjarstvu. Dopoldanskcmu predavanju je sle- dil shod kmetovalcev popoldne iste- ga dne v i*isalni dvorani osnovne so- le, kjer se je zbralo zopet veliko šte- vilo kmetov iz Žalca in bližnje oko- lice ter šolska mladiha. Gosp. Kafol jc zopet podal v po- ljudni, privlačni obliki lepe nauke o sajonju krompirja in pese, prav po- seno pa se je dötaknil sadjarstva in prav toplo priporočal sajenje sadnih dreves, ki imajo v Sloveniji najbolj- šo zemljo. Slovcnsko sadje je znano po vsem svetu. Krompir, pesa in sad- je — jabolka še ne poznajo krize, ki jo doživlja Savinjska dolina sedaj, ko je odpovedal hmelj, ki mora dati prosto'ra drugim panogam našega kmetijstva. Vsestransko zanimivo predavanje sta spremljala dva sicer šaljiva fil- ma o gnojenju krompirja in pese, a z zdravo tondenco. Oba filma je pred- vajal g. ravnatelj Pučnik iz Zagre- ba. Hotel je predvajati tudi dva po- učna kmetijska filma, ki pa žal za- radi cenzure nista dospela pravočas- no iz Bcograda. Gosp. Kai'ol je obljubil, da pride z obema tokrat izostalima filmomazo- : pet v jeseni, da da zopet novih po- I bud kmetijsko enostransko vzgojene- i mu savinjskemu prebivalstvu. IZTOYflRNEDIREKTNO NftTELO TOjcPOCENI,HQJ f __________VSlVEDOl Zelo velika je VaS« korist, ako si nabavitc oblcke In plaSCc direktno v tovarni Stermeckl, kjer je res nqromna Izblrn, novl In clegantni model! tcr cenp radl Instnc izdelavc Cudovito tilzkc Oglcjte si izložbe In posctitc trgovlno brez obveze nakupa. Trgovsk« dom Stermeokl Celj« 6tev. 25. »Nova Doba« 25. III. 1932. Stran X Celje in okolica c Nov Hst v Celju. .Sreski gremij trgovcev v Celju pričrie js.l. aprilorn izdajati svojo lastno stroTcbviio g)a- silo p] a Ber- varja izvajaja. ma Sa Maksn Filkeja /a meäan zbor, oi'gle in orkestor. Na koncu maSo bo zbor pel Borvarjeve in Prcmrlovo volikonočne pesmi. c Celjski denarni znvodi na. Veliko soboto n«' bodo poslovali, le Celjska mestna. hinnilnioa li;> dopoldne- o«I- prta, c Za brezposelne v ckoliški občini so darovnli nie-saiski mojstii gg. An- ton Drofenik, Viktor Hatanjec in An- ton Permozor po 20 kg, mosarski mojster g. Ivan Leskovšck pa 15 kg rncsa- Meso so bo delilo na Veliko soboto 20. t. ni. na nakazrjice, ki jih bo izdal okoliški občinskf us ad. Okb- liäki pomožni odbor se darpValcern iskrono zabvaljuje. c Smuški tečaj na Kcrošici Uo pri- rcdila, Savinjska podružnica SPD o(l Velike nedeljc .27. t. m. ilo vstete ne-s. delje 3. ¦ npfttö* Tečuj bo praktsčen fff je nairienicn^ prcdvseni žc nekolik.> izvcžbanifif srnučai jeni, ki s^ Jahkb udeležjjo tečaja tudi lo nekaj .cjni, če nemorefe ves teden. Prijavo pH '%9$ vinjskrjf.xlruznui SPD'y Celju a.li pa v Kocbckovem dqmii na Korošiei, ki bo odpi t in popolhom'a oskrbovan o*) 2. (.' lri. do vštetega' rxmdel.jka (pražniku) i aprila. Skupen odhod iz Celja z. avtobusom na Veliko so- boto ob.J^.30. Udoježenci se lahko posluŽjjo;i(tudi drugih zvcz. C Sae^ae razmere na Kcrošici so ideal ne.^j&nega, jo 3 do T) ni. Od veh- k.onofin,e.t)^delje daJje se bo vräilö na .Koi-o^ici piA^ikrat filmanje. P^t, na Koiašif;Q-|je markirana z zin"iy^y rni niarkacijami in je izpeljaha tai^Q» da ni nrvarnosti play.ov. c Uspeh Celjanov na sinucarski slalom tekmi na Slemenu. V ncdeljo '20. L in. se je vr^jla. na Slemciui pri Zagrobu piva slalom tekma, na ka- teri so.startali tudi Celjani in «icer izvon konkurence. Gosp. Andrino Kopinšek iz Celja je dosogel drugo, g. Favst Križmajiič pa četrto masto. c Viemcnsko poročilo. Pohorje, ko- ča na »Peskuv, SPD Konjice, 24. mar- ca: Sneg, stara podlaga 1.30 m, suh prSit, smuka izborna, lemperatura — 7° C, lahki seyerni vetrovi, izgle- di za praxnike prav dobri. ( Društvo »Soča« v Celju priredi družabni vcčer. Beda čedalje bolj pritiska;in na5i nesrečni Primorci si- lijo k nam čez me jo. Pi'ihajajo glad- ni jn prezebajoči v slabih oblekali ter piosijo bratsk..ega usmiljenja. V to plemenito sviho potrebuje »Soča« mnogo gniotnih sredstev, da v«aj ne- koliko odpomorc U^m ncsrečnirn žrt- v&m. Zuto priredi »So^a« v soboto 2. aprila ob 20. družabni večer, na, ka- tcrern nastopi oddelek celjskega Draanaticnoga, druStva z izborno ša- i-oigro: .f'evskp di-uStvo »Oljka« bo propevalo primerno jicsmi, slodili bo- do šaljivi pi izori, deklamacije, reci- (ct.cijo, Saljiva poäta itd. Med prosto zabavo bo sviral odličen Jazzband in mladina bo imela pri!ik.> razgibati svoje plesno veselje na gladkein par- ketu celjskega Narodnega doma, Ve- tno, da so težki Casi, a ravno zaradi tegii, da jih bcdnojSim od nas olaj- öamo, lepo prosimo, naj se zabavne- ga večera udeleži vsak naS rodüljub. Po najnižjih cenah bomo stregli z iz- bornimi prigrizki in z najbaljšo kap- ljico. Vstopnina za osebo samo 5 Din. Najvljudneje ponovno prosimo: V soboto, 2. aprila vsi v Narodni dorn! — Odbor Soče. t čebelarsko diuštvo za Slovenijo je imelo 20. t. m. v Celju svoj letni občni zbor, na. katerem je bil izvo- Ijen naslr.dnji odbor:. . prodsednik prof. Verbič, i)odpro(lsodnik župnik Heniik Peternel, odborniki Janko liabnik, Mirko Diemelj, Rudolf Gal- Icb» 1. Lenarfif., Julij Majer, Peter Močnik, Tože O^orn, Alojzij Peterlin, Ludovikv- I*uj§>r?"vati Strg«r, Anton Stofa'nciosa in Anton ŽniderŠič, na- mostnika [>jndovit Černej in Slavko HaiC. Prc'glcdovalca raCunoy sta An- ton Sluga in Ivan šmnjdek. c Skladižče Kinetijske drnžbe pii kolodvoru ' nasproti poslopja Pokoj- nin.sk(:ga znvoitfi so zaf^eli v smislu svojočasncgii sklopa v sredo 23. t. m podirati. Novo skladi&č« že gradijo v podaljsku Aškerčevn ulice na levem hrogu Koprivnice ob novem njivstu. Materijal šlaroga. skladisfa bodo .Ui- loma paiiiljili za. novo skladišče, ki bo pros tor no, orncta.no in bo imelo lepo fa*mdo. Skladišče Kmetijsko družbe posluje za sti'anke začasno v ..prastoi'ih g. »oberšaka, gostilničarja »Pri zelenem fraVniku« v Klavniški uliei. c Celjski me^tni avtobns obratuje x:opet redno na vsel progah. Tudi na progi'Celje—Kozje-Podsreda bo me- st^i avtobns poskusil v petek 25. t. nJP popoldne zopet vozii. Na cesti od Losičnega do Kozjcga namreč vsled brjszbrižnosti/pristojhih činiteljev ni- "so odslrariili snega, kaj1 se bo pa menda. scdaj \endarle zgodilo. c Smetišče pri cerkvi sv. Maksimi- lijana. Ze nekajkrat je časopisje opo- zarjalo na omenjeno smetišče ob glavni cesti, ki je posialo javon-Skan- dal. To smetišCe, ki razširja žc sedaj po okolici neznosen smrad, ae Jynusi domačenui prebivaištVu, kaj si pa incic inisLiti še tujec! i'ozivamo pri- Htojrte Hniteljfe5 diffSkoj piepovodo odkladanje smtti nit tern prostoai, dbsedaj 'JiovoZene pa;fci2 haj zravnajo. Ti> Skandal'se litiini odstianiti! r Obrino jjibanje v prvem četrilet- ]u. V ietošnjein .pvvehi Cetrtletju je bilo v Celju na ncvo prijayljenih 2i in odJRvijenUt 8"pfosiiii' iihi tov,' ius novo prijavljcnib 2") in «Kljavljenih' ti oje i'oko'df lskili 'obrtov, odjavljeha sin bila *2 koncesijonirana obi'tii, no- vih prijav ni bilo. V industrijski pa- nogi ni bilo nobenih sprememb. r, Umrla sla y jqejjski bolnici: v siodo.23. t. in. 04-let na vdova, pö inir zarju Alojžija Proqkertpya iz Celja (Ipavcevai)) in v Šctrtfk1 i\. V. m. ui-' letni dninai1 Ivan llobida iz mozirske okolico. N. p. v in.! K'"'.''." ,'',¦". ']' c: Žrtev sleklega psa. One ^$;.!"fe- bruarja je 28-letno dclavčcvo ženo Kunigundo Krotniajcrjcvo z B'rezha pri Maiiboiu ugiiznil domati pes, o katerem pa niso vedeli, da jc stekel.: i To so ugotovili šclo pozneje, ko je poginil sowedov konj, ki ga je ugriz- j nil isti pes. Krbtmajerjevo so prepc- ,ljali v Pasteurjev zavod v Celje. Že- na bo najbrž okre.vala,.' , ._ . C Neva telefonska zveza."V" petek 25. t. in. je bil uveden telesonski pro- met med Ccljem in Veldenom (Vrbo) ob Vibskeni jezeru. Taksa za nava- den razgovor treli minut stano 2.70 zlatih frankov. c Inieresenti za jabclčne sadike in Arbcrin iz okoliške obči.ne naj v to- rc.k 29. in sredo. 30. i. m. dvignejo za,- dovne nakaziiice v okoliškem obcin- skeni uradu na Bregu. (• Opczarjamo na današnji oglas tvrdko Jos. Jelovška nasl. Albin Ko- njedič v Aleksandrovi ul. 4, ki nudi po izredno nizkili cenah najrazno- vrstnojše modno blago. c Ugodna i>rili^a za nakup srajc, . kiavat, daiiiskih in lnoških nogavic' tcr ovratnikov po jako nizki ceni ro Vam nudi v Trgovskem domu Stcr- mocki. Došlo je švežo blago, Modni prodmeti za. razvajen okus. 222 c Varaždinska tcvarna oble^ »Ti- var« je otvorila na Kralja Petra ce- sti 29, tik palace Ljudske posojilni- ce, svojo la^stno podružnico. c Tvrdka Antoa Eruniec, manu- sakturna. in motliiii trgovina »Pri sv. Antonu« v Celju, Gosposka ulica St. 2 želi vsem svojim cenj. odjemalcem vesele veliko'noCno praznike ter so priporoča za nadaljno naklonjcnost. c Zlat pcračnl prstan, vreden 150 dinarjev, je bil izgubljen v sredo 23. naSe nove zmerne cene! MODERN I LAKASJI «.-. ČEVL3I " -"- D.145- ISTI IZ BARŽUNA «NI ALI ^AVJ,SA>1O0.75"- CRNI,R)AVI ALI V MODNIH BAR- VAH,TUOI S SIROKO PETO D.lZj- ČRNI,R}AVl ALI V MODNIH BAR- VAH.RAZNE D.145- VRSTE MOŠKI POLČEVL]! CRN» ALI RjAVI - D.165-1 D.lZo- ,.4tl.; ,.., ui..-,. CELJE, Alek»and ow- u lea !•;, -¦¦y.-iMW' < '^"^- '¦ "¦•¦:¦¦ -¦¦;".- t. ni. na poti od PeČovnika do Kapu-i cihskega nVostu. Najditelj naj ga od- da pri1 pred.stojniStvu inestne polici- jei ¦ ' '¦ ' • .:..-.'.¦ c Nočno lekarniškoslužboima pd Volike sobote 20. t < rni t do yštetega petka 1. aprila lekarna »Pri. Mariji ponmgaj« na Gl.avnem ü-gu. ,... ].,,.it... c Gosilno društvc v Celju. Teden- sko službo ima ooleg konja in ga dr- žal'za uzdo. Nasproti je z veliko br- zino privo'zil neznan avtomobilist in podrl Žagarja na tla. Zagar si je zlo- mil levo nogo v gležnju. 1,3-letni posestnikov sin Anton Fer- le s Svibna pri Radečah jo v četrtek 24. t. m. pri smučanju padel tako ne- srečno, da si je zlomil desno nogo v .stegnu. Vsi ponesrečen<"i se zdravijo v celj- ski bolnici. Darujte za brezposelne! Dopisi • j;i- b? Konjice n^ UstanovlteV krajevne organlzatlje JRKD v Zrečah za občine Zreče, Sv. Kunigurido, Padeški vrh in Skomarje se je'vBila 16. marca zvečer v Kra- čunovi gostilnt. V krajevni odbor so bili izvoljeni sledeči g%.: predsednik Ivan Verčnik, posestnik in župan, pod- predsednik Pavel Küster, posestnik, tajnik Josip Unverdorben, učitelj, bla- gajnik Karl Mravljak, Solski upravitelj, odborniki Ferdo Mauher, trgovec, Peter Padežnik, posestnik, Ivan Potnik, po- sestnik, Jožef MannSek, posestnik in Franc Ravnjak, posestnik. V nadzorni odbor so bdi določeni Gustav Pukl, lesni industrijalec, Anton Rabič in Anton Ternek, oba tovarmška kovača. Čla- narina je določena na 12 Dm letno. Na zborti je takoj pristopilo preko 40 članov. . Krajevha or^anlz jcija JRKD v Ko- njicah je b^la ustanovljena 17. marca zvečer v Narodnem domu. Zbora se je udeležil tudi novi sreski načelnik g. dr. Mate Suhač. ZaČasni sreski taj- nik g. dr. Mejak je obrazložil program in organizacijo nove stranke, nakar ie bil izvolien sledtči odbor: predsednik Rado Jereb, notar in župan, podpred- sedmlc dr. Ervin Meja^, advokat, tajnik Cinl Ža^ar, tr^ovec, blagajnik Stanko Sdiovu, posta enačelnik, odborniki Da- vorm Blazon davkar Franc A dnik,de- lavec, Pavel Konec, župan in posest- nik. Ivan Nemer, sreski kmetijski re- ferent» Vaclav Prorazil, lekarnar in Fran]o Seručar. posestnik in kovač. Odbor je pooblaSčen, da kooptira v odbor §e enega odbornka. V nadzorni odbor so določeni BoZ'dar Gselman Solski nadzornik, Gabnjel Kumer, po* sestmk in župan in §e eden član, ki bo Wooptiran. Öanarma je določena na 12 Dm letno. Na zboru je pristopilo preko 120 članov. »Pogumni Tonček«, otroška igra v petih deianiih, ki jo )e uprizorilo So- kolsko dru^tvo v Konjicah v režiji s. Nu§f Bratamčeve dne 19. in 20. marca, je moralno in ^motno uspela kar naj- bolje. Obe predstovi sta bill izvrstno obiskani, pri prvi je zmanjkalo vstop- Stran 4. »Nova Doba« 25. HI. 1932. Štev. 25. nie. Nastop vseh v igri sodelujočih je bil zelo posrečen in bi delali krivico, če bi kakega igralca posebej pohvalili. Prisrčno podana igra je mars'katerega gledalca ganila do solz. Prireditev je bila vsestransko dobro pripravijena, kar je zasluga s. Brataničeve, s katero je naše aruštvo in sploh Konjice pri- dobile odlično javno delavko. Sličnih prireditev si želimo še več. Vagon koruze za konjiški srez je prispel prejšnji teden. Koruza je bila brezplačno razdeljena najpotrebnejšim revežem v posarneznih občinah sreza. Ljudslvo se zahvaijuie domacemu po- slancu g. Karlu Gajšku za njegov trud in hitro poslovanje, da je konjiški srez hitro dobil vsaj to količino koruze. Gerentstvo konjlške okrajne hra- nilnlce je z odlokom kr. banske upra- ve ukinjeno. Dosedanji gerent g. dr. lvo Rudolf st. je v četrtek 24. t. m. ob 13. izročil posle na novo imenovanemu upravnernu odboru. Teharje. (Sklep gospodinjske iwir daljevalne sole.) Na Jožefovo in v nedeljo je obiskovalo staro in mlado j razstavo gospodinjske sole na Te- j harju. Vsi so hoteli videti, kaj so se ! naučila dekleta v zimski dobi. Vse J jih je zanimalo: lepa snaga in red v j gospddinjski kuhinji, priprosta, a j okusna okrasitev gospodinjske sobe, j lepo pogrnjene mize z mikavnimi ku- ! harskimi izdelki, ročna dela za vsak i dan in za okras doraa, zmesni kruli in potica. Vse je pričalo, da pouk ni bil zaman; razen tega se je vcepil dekletoin še cut snage in reda, podal nauk o dostojnem vedenju, higijeni na knietih, o cuvanju narodnih obi- čajev in narodnih spomenikov v hi- ši in vasi. Polagala se je vsa skrb, J da vzgojimo zdrave kmečke gospodi- nje, po duhu pristno narodne in ven- dar napredne po zahtevah časa. Pri čajanki, ki je družila dekleta, star- ! še in prijatelje sole, so udarjali naši i tamburaši kolo in še druge* vesele. Teharje. Zivinski in kramai'ski se- jem bo ]ia Teharju na dan po praz- niku Marijinega oznanenja v torek 5. aprila. Petrovče. (Sprememba posesti.) Le- po vilo nasprdti postajc je prodal kovač g. Košir g. Antonn Volavšku, učitelju na Teharju. Smešnice Zainorec Rastus se je vrnil s poto- vanja v London v svojo rojstno vas. Rojakom je pripovedoval nmogo iz- redaih doživljajev, najlepši pa je bil ta-le: Ko je Rastus seclel v nekem cirkusu na prostoru za 1 ailing, so ])rignali v manežd slona, kateremu je Rastus pred leti v pragozdu izvle- kel iz sprednje leve noge veliko tres- ko. In veste, kaj je storil slon"? Izteg- nil je svoj rilec do zamorca, ga zgra- bil in ga s sedeža za 1 suing pre- sadil v sprednjo vrsto, kjer so bili sedeži po 3 Šilinge! * * Ploha zaloti orkester. Do kože mo- kri prihite godbeniki v dvorano za vaje. Prične se splošno snaženje in- strumentov. Eden piha vodo iz trom- pete, druga žvižga na Ilavto, tret j i preizkuša rezervno telečjo kožo. Pe- klcnski trušC. Mimo odprtega. okna prideta dva nioderna oj)erna kompo- nista. Obstaneta. Poslušata. Potem šepne eden izmed njiju vzhičeno: »tSravinski!« * * V šoli pripoveduje učiteljica o tro- janski vojni in vpraša učcnko1: »Ka- ko se je imenovala žena, zaradi ka- tere so je vnela trojanska vojna?« Učenka molči. Učiteljica pokliče dru- go učenko: »Ti boš pa gotovo vede- la! Saj je imela isto' ime kakor ti! Torej kako se je imenovala?« Učen- ka (sramežljivo): »Štempihar«. »Nisom lahkoveren,« pripoveduje Štreelba v družbi, »izkušnje pa so mi pokazale, da je številka 13 vondaile usodna. Trinajstega v nieseeu v letu trinajstein nas je bilo trinajst pri ni.il- zk Inieli sino trinajst jedil. In res — eden izmed gostov je unirl vsled za- strupljenja zelodeaA< — »Drugo ju- tro?« *— »No — točno 13 let pozneje.« Moderne fiskovine vseh vrst: knjigc, lepake, letake, pisemske glave, i;> k u s n i iz- vedbi in po zmerni ceni ZVEZNA IlSKARNA W CEUU Lastna knjigoveznica izvršuje vsa v njeno stro- ko spadajoča dela, kakor vezanje knjig, za- pisnikov, molitvcni- kovitd. Ljud- ske knjižnice imajo popust. eÖNAt$ DOYLE: Boj v megli (Baskervillski pes) 38 Roman Poslovenil Boris Rihteršič Šele zvečer sem oblokel dežni plašč yi šel poln mrafinih misli na planjavo, ki ji je dež razmehčal tla. Mrzli dež mi je lil v obraz in veter mi je piskal okoli uses. Bo!g ,z njimi, ki bi zdaj zašli v pravo moč- virje, kajti tudi sicer trdna zemlja jo bila zdaj vsa razmočena. Odkril sem črno skalo, kjer sem videl samotnega nočnega tujca; splezal sem na zobati gre- ben in gledal z viSino čez žalostnd, mraCno vrsto gričev. Povsod sama puščava, težek dež, ki biča sle- mena škriljavo sivih gričev, in oblaki, ki se počasi vlečejo naprej, naprej. DaleC na levici sta silila čez drevje oba stolpa baskervillskega dvorca, na pol skrita v megli. Edina bivališCa daleč naokoli so bile zgodovinske kamenite koče na obronkih hi-iba. Ni- kjer ni bilo sledu samotnega mdža, ki sem ga videl v pretekli noči. Ko sem se vračal, me je dohitel dokotr Mortimer z vozom. Prihajal je po razriti poljski cesti s samot- nega foulmirskega dvorca. On je sploh zelo vljuden, komaj mine dan, da se ne bi oglasil v baskervillskem dvorcu in poizvedel o' napredovanju našega razisko- vanja. Prosil me je, naj sedem na njegov voz, ker nie je hotel na vsak način spraviti domov. Zdel se mi je sila molčeč in raztresen, vzrolc raztresenosti pa je bil njegov psiček, ki se je potepal po močvirju in. se tarn izgubil. Tolažil sem ga, kolikor sem ga mogel, to'da nisem se mogel ubraniti spdminä na konja, ki sem ga videl, kako je izginjal v Grimpenskem močvirju. PrepriÖan sem, da svdjega malega prijatelja ne bo nikdar veö videl. »Dajte, povejte mi vendor, Mortimer,« sein ga vpraäal, ko se je voz tresel po slabi cesti, »tu okoli ne märe biti dosti ljudi, ki jih ne bi poznali?« »Komaj bi bil kdo.x< »AH bi mi morda lahkd povedali ime neke ženske z začetnicami L. L.?« Nekaj časa je premišljal, potem pa je odvrnil: »Ne. Tu je nekaj ciganov in delavcev, o katerih ne vem, kam bi jih vtaknil, toda mod kmeti in iz- obraženci ni nikogai1, ki bi imel te zaCetnice . . . Ca- kajtel« je čez nekaj časa pristavil. »To bd Laura Ly- onsova — saj se ujema s črkama L. L. — toda ona stanuje v Coombe-Traceyu.« »Kdo pa je t.a ?.enska?« »Franklandova hCi.« »Kaj? Hči dnega Franklanda, ki pravico zavija?* »Da. Poročila so je z nekim slikai*jem Lyonsom, ki je prišel slikat sem na močvirje. Potem pa se je i "i-ilo, da je slopar. Zapustil jo je. Po vsem, kar sem slišal, pa menda ni bil samo on kriv njene nesreče. j Oče ni hotel niti z jnezincem miniti za njo, ker se j je poročila proti njegovi volji, in morda je imel še rtrug-e vzroke. Ta.ko Ije imela precoj hudo s sia.rim greänikom, pa tudi z mladim.« \ »S čim pa se preživlja?« \ »Sodim, da ji je: stari Frankland dal kako ma- j lenkost; ddsti ni moglo biti, kajti njemu samemu | precej trda prede. Čeprav je morda sama knva svoje ! nesreče, vendar nismo mogli mirno gledati, da bi ostala brez pomoči. Pdmagali smo ji, da bi ji olajšali težavni položaj. Stapleton je nekaj dal in sir Charles tudi; še jaz sem malcnkost prispeval. Kupila si je | ])isalni slroj in zdaj-živi od prei)iso'vanja.« Hotel je vedeti, zakaj povprašujem, vendar se mi je posrečilo napasti njegovo raovedno'st ne da bi inu bil preveč povedal, ker niinam vzroka, da bi konm pi-eveč zaupa.l. Jutri zjutraj pojdem v Co'ombe- Tracey, in če se mi posreči, bom govoril z gospo Ly- onsovo. Ce kaj zvem, born prišel korak naprej pri tej tajinstevni zgodbi. 0 sebi morem reči le to, da sem bil danes prebrisan kakor kača, kajti, ko je dok- tor Moi-timer le mald preveč silil vame, sem ga. nii- mogrede vprašal, v kateix> vrsto spada Franklandova lobanja. Posledica tega je bila, da ves ostali del pdti nisem čul drugega, kakor razpravljanje o človeških lobanjali. Da^ nisem zastonj živel tako ddlgo s Sher- lockom Holmesom! O današnjem mrtvem deževnem dnevu morem povedati le neko malenkost. Pogovarjal sem so nam- l'ec z Barrymorom in pii tem dobil v roke kvarto, ki bo gotovo dosti vredna, kd pride zanj pravi čas. Mortimer je ostal pri nas Cez kosilo in pd jedi sta z baronetom igrala ecarte. Sei sem v knjižnico in volel Barrymoru, da mi je tja prinesel črno kavo. Ker je bila ravno ugodna ])rilika, sem jo izrabil in ga vprašal nekaj malenkosti. »Nu,« sem mu dejal, »ali je vaš dragi sorodnik Se zmei'aj na močvirju?« »Ne vem, gdspod. Upam, da je sei, saj nam je delal same sitnosti. Nič več nisem o njem Cul, kar sem mu zadnjič pnnesel hrano, in tega bo že tri dni."« »Ali ste ga takrat videli?« »Ne; toda ko sem drugi dan priSel tja, je jed Že izginila.« »Potem je prav gotovo moral biti tarn?« »Mogoče bi že bilo; mogoče jo pa tudi, da jo je vzel kdo drugi.« Prav takrat sem nesel skodelico kave k ustom, toda sredi poti mi je rokai zastala in presenečeno sem ga x>ogledal. »Kdo pa? Ali je morda äe kdo drugi tarn?« »Da, go'spod; še nekdo je na moöviju.1« »Ali ste ga videli?« »Ne.« »Kako1 pa veste?« »Seiden mi je o njem pravil; teden dni bo tega, ali pa nekaj več. Tudi on se skriva, pa ne bo pobegel kaznjenec, po vsem, kar sem o njem mogel zvedeti. Ni mi všeč, gdspod doktor — po praviei 'vam moram reči, ta i%eč mi ni prav nič všeč.« V njogovein glasu je ležal Cuden prizvok resnobe. »Nu, Barrymoro, poslušajte me! Sami veste, da ml gre le za dobro vaäega gospoda. Samo zato sem prišel sem, da bi mu pomagal. Povejte nii toroj od- krito: kaj vam ni všeč?« Bai'iymdre se je za trenutek pomišljal, kakor bi mu bilo ža.l, da je izdal svoje občutje, ali pa, kakor ne bi vedcl pravih besed. Končno pa je z roko pd- kazal proti oknu, odkoder se je videlo mo'Cvirje in vzkliknil: »Vse skupaj mi ni pi'av nie v8'f»C, gospo«I. Zločin so priprnvlja, nokdo tuhta strašnd zavraten zločin, to bi prisegel! Prav od siva bi bil vesel, &e bi se sir Henry vrnil v London!« >Kaj vas pa tako vznemirja?« »Pomislite le na smrt sira Charlesa! Okoliščine so bile precej zagonetne. Potem nočni glasovi na močvirju. Ni ga človeka, ki bi se upal po solnčnem zahodu čez močvirje, če bi mu še toliko plaCali. Po»- tom ta tujec, ki se skriva na moCvirju, in se povsod plaxi in nekaj išče! Kaj išče? Kaj ponieni njegovo iskanje? Najbrž nič dobrega za vsakogar, ki nosi ime Baskervillov. Od srea bom vesel, če pride nova služinčad v baskervillski dvorec in ne bom imel s to zgodbo nič več opravka.« »Kdo pa je ta tujec?« sem ga vpraša.l. »Ali o njem nič ne veste? Kaj vam je povedal Seiden? Ali je od- kril njegovo skrivali.šče, ali je zvedel, kaj namera- va?« »Videl ga je enkrat ali dvakrat, toda biti mora precej vase zaprt človek, ki ne govori rad. Najprej je mislil, da bo kdo od pdlicije, toda kmalu je opazil, da se peča v. lastnimi posli. V com pa so ti posli, tega ni mogel odkriti, sodil je le, da mora biti boljši go- spod.1« , »In kje stanuje po Seldnovih besedali ta mož?« »V starih hišah na griču — v eni izmed kame- nitih koč iz predzgoddvinskih Casov.« »Kdo pa mu nosi hrano?« »Seiden je opahil, da ima nekega deCka, ki za vse skrbi in mu prinese vsak dan najpotrebnejše. NajbrŽ iz Coombe-Traceya.« »Lepo, Barry more. O priliki bova o tem morda Se kaj govoril a.1« Kd je sluga odšel, sem stopil k črnemu oknu in skozi motna stekla, ki jih je zalival dež, sem se za- zrl proti hitečim oblakom in vrhovim dreves, ki so se upogibala v vetru. Neprijetna je no'C tu v sobi — kako mora biti šele zunaj na močvirju, v kameniti koči! Kako strašno mora biti sovraštvo moža, ki se v tem letnem Casu skriva v takem zavotišču! In $ Cim se mora pečati, da živi tako življenje? NajbrŽ mora biti nekaj resnega in važnega! Tarn, v kame- niti hiši na moCvirju, tarn je prava rešitev uganke. ki me takd strašno niuči. In prisegam, da bom storil vse, kar je v öloveäkih močeh, da to tajnost razkri' jem, še preden mine jutrišnji dan. rttev. ~i). »Nova Doba« 25. III. 1932. Stran 7. Telefunken Radio Gramofoni plošče In igle Tudi na obroke A. Lecnik, Celje, Glavni trg lire, zlati in srebrni predmeti, očala. Popravila najtočneje. Oglejte si izložbo. Književnost Tita. — Lisica. V prcvodu znane- ga prevajalca mladinskih knjig prof. Pavla Holočka v Cclju ter založbi in tisku Zvczne tiskarne v Celju je rav- nokar izšla na 96 straneh v lepi, okus- ni.opremi nova mladinska knjiga — pi-evod dveh živalskih povesti Erne- sta Thoinpsona Setona »Tita« in »Li- sica«. Knj.i'go krasi mnogo zclo posre- Čenih j-isb celj. akad. slikarja A. See- bacherja. »Tita« je prisrčna, napeta zgodba o prerijski volčici, ki so jo ljudje ugi'abi>li kot mladiča. V ujet- ništvu je spoznala človeške zvijače in se naučila, kako se je treba čuva- ti človeških nakan in nevarnosti, ki preže na volkove. Te izkužnje je poz- neje v }>olni men i'zrabila, ko je po begla in zaCela živeti svobodno življenje v naravi ter obvarovala s\oje ml a dice prod poginom. Povest »Lisica« opisuje prebrisanost zVito-, repke in tragiko, ko mati končno za- strupi mladiča, ki so ga ljudje ugra- bili in ki ga ni niogla več rešiti. Knji- ga je kartonirana in stane 18 Din. Dobi se v vseh knjigarnah in pri za- ložnici Zvezni tis'karni v Celju. Z užitkom jo bodo čitali otroci in od- rasli. Knjiga je zelo pr.i'merna za da- rilo, zlasti za Veliko noč, in jo tudi šolam toplo priporočalo. Poravnajte članarino za Vodnikovo družbo v tujsko-prometni pisarni v Celju! Anekdote Evo dveh anekdot na račun sko- posti Škotov: Ravnatelj hotela gre po hodniku hotela in opazi, da snaži sluga par čcvljev tik pred vrati ho- telske sobe. Ravnatelj: »Zakaj niste nesli čevljev v svojo sobo, da jih tarn očistite?'« — Sluga: »Nemogoče, go- spod ravnatelj! Čevlji pripadajo ne- kemu Škotu in ta jih drži znotraj na trakovih.« — Na maskaradi: »Za- kaj pa hodi vaš skotski prrijatelj na inaskerado vedno v kostumu Napo- leoua?« — »Ah, on iina. tako rad io- ko na denarnici.« PERU najfinejši puh Din 280'— najfinejše čehano „ 124'— zelo lepo žehano „ 64'— prodaja trgovina Miloš Pšeničnik, Celje Smesnice Zdravnik pacijentu: »Dve ča^i piva lahko mirno pijete!« Pacijent: »Dragi gospod do'-:'''¦¦"' Okrajno sodUče v Celju, odd. Hi, dne 18. m sea 1932. ¦ , JEM J&k* JmmA XO^k JBL 9L aJ^iI JblJSL^ ^mJf Ccnj. obCiiistvu vfjurfno uaznanjam, da seiti oivoril ' ';~ ; : lotopraifskl a^lelje .---------,.. v Cci.u nsk Dečkovem tryu SI. 3 —-——• Z ozirom no to, da sem domaCiii, s« priporoCam, da mi poverite vso v to stroko spa- dajofa dela, katera bom izvrSeval strokovnjaSko in po skrajno nizkih cenuh. Poročne iti drnžlnske sllke posnemsm na zahtevo ua VaScm dorau! z odJicnim spostovanjem I*»« K*«9. fotograf, Ceije, Deckcv trg 3 Nekaj sivainih strojev za čevljarsko obrt Se.dobro ohranjenih, je po zmerni ceni na prodaj. NatančnejSa pojä-r-.ila pri tvrdki J. JELLENZ, trgowma z usnjem w Celju, kjer je o^led strojev na razpolago. V palači UUDSKE POSOJILHICE v Celju ^ __ I t öpno deteljo, luoerno, \P|11 OI1CI/I fllfOC vsa vr*tna in travna se- wWlllwllJI\l UVWJ men», zaneslivo kaljiva, naJl3oXjäiln vrat, umetna g^nojila, i. t. d. nudi Ivan Ravnikar, Celje Nemeblovana soba s hrano in vso oskrbo v hiši na Kralja Petra cesti se odda gospodu takoj ali pozneje. Naslov v upr. lista. Mesto hisnika ali oakrbnika i š č. e priden in pošten zakonski par brez otrok. Ponudbe na upravo lista. Hišo z vrtom ob okrajni cesti, 5 mlnut od postaie Petrovče, prodam ali dam v najem. Naslov v upravi lista. S o b o lepo opremljeno, tik kolodvora, oddam s 15. IV. boljSemu gospodu. Naslov v upravi lista. Skladisče tudi za delavnico uporabljivo, se odda s 1. aprilom t I Vpraša se pri tvrdki Zangger Franc, Cetje. Mebfovana soba lepa Roinčna, v novi hiäi v sredini mesta, se ojda s 1. aprilotn. Naslov v upravi lista. .. Zaradi tikvidadje komisijs':' (-iopfet dober, čigt zr»k) ; I IzWrstna naravna vina, vedno svez ležak in črno pivo, pristnc kranjske . klobase. — RADIO GOSTItNA SCHAR A lildKtluulJD za pun in vodovod, naprave kopalnic, umivalnic, prainic in straniSč.toplovodne naprave ter centralne kurjave izvrguie strokovniaSko in po nizki ceni LEO INKRET, CELJE Dečkov ti'g 7. — Z^ihtevajte ponudbe! Velika zaloga «sakovpstnih mesnatih Izdelkov, klobas in misa za velibonoCne prtzn^p, prekajena ¦%. 1C. šunka kg UII1 ID - Specijaliteta blaga zajamčena. Vljudno- se priporoča . m mrm- Josip Gorenjak meiar In klobasiöap CELJE, Kralja Petra cesia. Vedno svežožgano kavo, ro> zinc-, orehova j«derca, &ajt rum« malinovec, xanealjiva kalj «a semena pr;porbLa J. Jagodič, Celje Glavni trg GubLeva ulica *Nagrobni vend, frakovi s tiskom ju vse žalne potrebšCinc ter velika zaloga mrtvaikih k r s t v vsaki vellkosti v manufakturni in modtii trgovini FR. KARBEUTZ, CELJE, Kralja Petra cesta 3. Za mehka barvana tl* prvovrBtno -¦'' .: /'. »redstvo : . ;. - „KOMET" barvan tekoŽ%ek Nfivadna barvana tla se Varn svotiitt^ittkor naibolj ncgovan paiket lstočasno^tapo- barvatc, obr.^bljene plasti popravite,J~Žado- ^tujc bela mc-lika tla imprcgniriiti s »KO- MET« barvanini rekočim voskorn brt-z dru- gega pripomočka. " ' Za parket»: pripor««6*in ncbarTan ' tekoči «ob k „KOMET'*. Zaloga Drago Žnfdarlč, Celje Javno »kiadiftče. Ill poliic y.a. darcc in gospode 2 namestitvijo plctilnega stroja v hiSi. Zajamččn zaslužek okrog 1500 Din mesečno, ker od- kupujemo dogotovijone stvari, plnCu- jGino dnino za pletenje in poSiljamrt mnterijal za pletenine. PiSitc Se dancs zn broplačne prospekte na naslov: Domafn pletilna industrijn Stev. 68 Josip Kalis, MaHbor, Trubaijcva 2 Prepričajle se! ^^7%^™^™™^ lass no tne»at&|o9 preHatev&lnico In gosiilno pri „Jelenu** i izburno kuhinjo. Cone konknrenrne. Specijaliteta blaga zajamCen;*. Proda)ü blfiga i>a drobno m riebfif). Za obilen obisk so pripr»roča foslp Goreitlctk* Gradnjo elektricraih central9 lelefonov in signalnih naprav, poprovila inotorjev, generatorjev in vsa v t» siroko spndajoča popravila izvrSuje zelo poceni in strokovnjaSko z garancij« CDflMT REI RU konc* elektr*otehnično podjeije iKHHl OlLHIV, CELJE, Pre*ernowa ulica &ft, 3. LjubljansRa lireditna banka Uslanovfiena 1900 podružnico CeÄfe, At^K^asrsdrova ultca Centra la w Ljubljasii UstanovSjena 1900 Delniška glavnica Din 5^^00000 —. Skupne reserve nad Din 11,000.001).— Brzojavi: Ljublfartsftia b nka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice. Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, blovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se prtporoča za vse banine posle. ¦fätorrVärr* »Nova Dob a« 25. III. 1932. ¦ Stran 9. Glavhica in rezerve nad Din 14,000.000- V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Kupuje in pro* dajai devize in vail use». ! ¦ ¦ ¦.- oil j Izdaja uverenje za > izvoz b!aga. Sprejema hranilne vlogc na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- i'; I-1'1 ¦¦•¦:¦¦¦¦ ¦ .:/' *.!•>¦ nost in ngodno obrestovanje. CODRUŽNKI: MARIBOR, IOSTANJ Najvarneje in 4ajugodneje se nalaga denar prj pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let ¦ ¦':¦¦•¦¦¦¦. .1*1.!*1/ ' ' '-W \*n.ir:y-Yx> Ciljsba mestna hranilnica v Celju, Krekov trg (v lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Amcriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občin- skega denarja posveča posebno pažnjo Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje r e š u j e brezplačno Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice bC fflCMÜ UC1JC in vso daveno mocjo Stran 10. »Nova Doba« 25. III. 1932. Stev. 25. Primerjajte naše znižane cene in kvaliteto našega blaga! Din 85 Din 125 Din 145-— Din 165 Cevlji za deklice iz črnega ali rujavega boksa, iz laka in v kombinacijah. Iz črnega ali beiega Crepe do China! Za Setnjo in večcr. Imatno jili tudi v pumps obliki. Najnovcjši model! Iz črnega ali rujavega usnja. Za pomladanski sprehod ! \z najboljšcga laka, pumps ali na zaponko z visoko ali poivisoko peto. Din 85' SESsfc ITeliko hoc! Kdor hoče varcevati, ta kupuje PEKO čevlje! Kdor ljubi svoj dom, ta podpira doniačo industrijo. PEKO čevlji pa so izdelek domače podjetnosti in doniačih dclavnih rok. PEKO čevlji so na glasu po svoji kakovosti in svojih skrajnih cenah. Dinli95 — Deški visoki čevlji iz Crnega ali ru- javega usnja z dolgotrajnirni podplati. Iz laka s črnim semi em kombiniran Najnovejše peto! Isti čcvelj imamo tudi v pumps obliki. Din 85 — Čevlji so iz prvovrstnega usnja s čvrstimi podplati! Bin 245'— Din 195 — »in 165- Za pomladanske izlete kupite svojim otrokom ta preizkušcni haferl-čevelj. Šivan čevelj v Original Goodyear Welt izdelavi. Je trajnejši in odgovarja bolj higijenskirn zahtevam ncgo vsaka druga obutev. K novi obleki morate noslti ta čevelj iz črnega ali rujavega boksa. Ne- obhodno potreben za elegantnega gospoda. Čevelj iz izbranega gornjega usnja in prvovrstiiih podplntov. Vaša noga ostane zdrava ako nosite ta (: velj. V§e vrste zenskih In xnoskiti nogavic po najni^jih cenah! Ne cjiejte somo n« ireklamo, temvcč !udi na kakovost blo^ai! NOVO! NAZNANILO! Domača tovarna oblek NOVO! iz Varaždina je otvorila v Celju, Kralja Petra cesta št. 29 tik palače Ljudske posojilnice svojo lastno 105. PCDRUŽNICO v Jugoslaviji Ker so cene umerjene sedanji krizi, je v korist vsakogar, da si, pred nakupom drugod, ogledn pri nas blago in cene, ki so originalne tovarniške, in upamo, da nas v slučaju potrebe sigurno obiščete. Pri nas kupite že celo narejeno moSko obleko iz trpežnega blaga, ^ (\f\9 moderne fazone za Din M-s" Na zalogi so tudi vsakovrstne fan- tovske in otroške obleke v raz- ličnih barvah in poljubnih cenah. Za obilen obisk se vljudno priporoča „TIVAR" • CE1JE Velikonočne dopisnice zr.::.::^: francoske itd. v veliki izbiri in novih vzorcih. - Nadalje pripo- ročamo kreppapii-, svüetai papis« beli in barvani, pi&eirs^i pnpir v mapah in kasetah kakor tudi BSB dPUge pisapniŠlJB pOtPBbŠČinB. Goričar & Leskovšek, Celje, knjigarna in veletrg. s papirjem Franjo Dolžan TS kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Preuzema vsa v zgoraj navedene stroke jpadajoža dela in popravila. — Cene zmerne. Post« ežba točna in solidna I Ttlefon St. 245 Vinho Mmt, cbl. ftonces.mEstni tesorsl» mojstBP na Lapi nm| Pplm izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |Jl I UulJU hišc, vile, tovarnc in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograjc. — Gradnja mostov, mlinov in jczov* Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. l'¦l/ru^r Ali Vam je že znano, da se nahaja manufaktu^na trgo*ina Brata Šumer v Celju, Prešernova ui. IS (naproti Marijine cerkve in ne več na Glavnem trgu) kjer Vam nudimo po naših znanih nizkih cenah wsakovrstno izbiro! Delniška družba pirovarne „UNION" Ljubljana Pivovarna in sladarna — Tovarna za spirit in kvas v Ljubljani I poštni predal H5. Podružna pivovarna v Mariboru Priporoča svoje izbornc izdelkc in siccr: svetlo in črno pivo v sodih in stcklenicah, pekovski kvas, Cisti rafinirani in denaturirani spirit Telefon: Ljubljana 2310 in 2311, Maribor2023 - Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana, Maribor Inserirajte v „NOVI DOBI" ! Urejuje Rado Pe*nlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan ÖeWna. -- Oba v Celju.