Št. 17-18 Leto XX NOVO MESTO, četrtek, 24. aprila ^ ^	1969
DOLENJSKI UST
Danes pride Titova štafeta
Danes, 24. aprila okoli 8. ure, bodo prebivalci Kočevja sprejeli pri spomeniku štafeto, ki nosi pozdrave maršalu Titu za njegov rojstni dan. Ob tej priložnosti bo krajši kulturni program, ki bo trajal le okoli 10 minut, ker mora štafeta hitro nadaljevati pot. Kočevska mladina bo namreč prevzela štafetno palico od ribniške le pol ure Prej na Jasnici, že ob 10. uri pa jo mora predati v Starem trgu ob Kolpi črnomaljskim mladincem.
Novomeščani bodo štafeto prevzeli od Belokranjcev na Jugorju cb 11. uri in jo bodo ponesli na stadion v Novem mestu, kjer se j: bo pridružilo tudi 6 občinskih štafet in 5 štafet iz delovnih organizacij. Po krajšem kulturnem programu jo bodo novomeški mladinci odnesli v Šentjernej in napre.} v Prekopo. kjer jo bodo predali mbdincem iz krške občine.
Koncert IPZ v Črnomlju
29. aprila bo ob 19. uri v črnomaljskem prosvetnem domu koncert invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane, s čimer bodo v Črnomlju počastili 50-letnico ZKJ, SKOJ in sindikata, hkrati pa 27. april. Pred koncertnim programom bo o zgodovini delavskega gibanja govoril zvezni poslanec Bogdan Osolnik Na prireditvi bodo Invalidskemu pevskemu zboru slavnostno domicilno listino, ker je bil zbor ustanovljen 1944. na Planini pod Mimo goro.
V tovarni zdravil KRKA — Foto:	MOŠKON
»... Morda gremo v obdobje, ko se gospodarska reforma spreminja v znanstveno reformo,« je rekel mandator za sestavo novega zveznega Izvršnega sveta Mitja Ribičič na tiskovni konferenci v inštitutu Boris Kidrič. Zato se bomo morali opirati na objektivne znanstvene analize in podpirati razvoj znanstvene misli za gospodarski in celotni napredek jugoslovanske skupnosti. Tam, kjer prizadevanja delovnih ljudi temelje na dosežkih znanosti, je delo lažje in uspešnejše!
jdimo na proslavo v Velenje!
Družbeno politične organizacije vabijo občane in delovne kolektive, naj se 27. aprila v čim večjem številu udeleže osrednje, vseslovenske proslave
v Velenju
27. aprila bo v Velenju os-^dnja, vseslovenska proslava Posvečena štajerskim in ko-
V Velenje 1500 ljudi!
Predvidoma se bo velenjske proslave 27. aprila udeležilo okoli 1500 prebivalcev sevniške občine. Razen izrednih vlakov bo tja vozilo iz občine tudi več avtobusov. Za nove odbornike bodo priredili brezplačen prevoz z avtobusom.
roškim partizanskim enotam, legendarnemu pohodu XIV. divizije na Štajersko in ustanovitvi Osvobodilne fronte Slovenije. Skupaj s štajerskimi in koroškimi partizanskimi enotami bomo ta dan proslavljali spomin na pohod XIV. divizije, ki je bil ena naj večjih akcij slovenske partizanske vojske, hkrati pa bomo prvič praznovali ustanovitev Osvobodilne fronte Slovenije kot državni praznik.
26. aprila ob 19. uri bodo v rudarskem šolskem centru v Velenju odprli razstavo »Štajerska in Koroška v revolu-
ciji«, ki jo pripravljajo muzeji NOB iz Štajerske. Združenje ZB NOV bo skupaj z mladino ob 19.30 ob poteh XIV. divizije na več kot 50 mestih
(Nadaljevanje na 5. str.)
General Poglajen v Trebnjem
V torek se je mudil na obisku v trebanjski občini general-polkovnik Franc Poglajen in se s predstavniki občine pogovarjal o možnosti sodelovanja vojakov pri modernizaciji ceste Slovenska vas—Mokronog. Zatem si je ogledal tudi odsek te ceste.
„ Tovariš Tito nam je naročit, naj se učimo'
27. aprila bo v Velenju veliko slavje, ki se ga bo udeležil tudi tovariš Tito. Ljubljenemu, predsedniku bo v imenu slovenskih pionirjev dala šopek Majda Kraševec, 14-letna učenka metliške osnovne šole.
Prikupna Majda nam je tole povedala o sebi:
»Doma sem iz Bušinje vasi, iz družine, ki je med NOB sodelovala s partizani. štirje moji strici so padli v partizanih, moj očka in mamica pa sta prav tako aktivno delala med NOB. Mnogokrat mi pripovedujeta o tistih časih. Tudi stara mama, ki še vedno ne more preboleti izgube svojih štirih sinov, mi pogosto govori o partizanih in o grozotah, ki jih je prinesla vojna. Imam še dva brata.
Doslej sem bila odlična učenka. Ni bilo težko, saj moramo vsi pionirji vedeti, da nam je tovariš Tito naročil: ,Učite se, učite se, in še enkrat; učite se!’ Ni-
sem se še odločila, kam pojdem po osnovni šoli.
Ponosna sem, ker so izbrali prav mene, da dam šopek tovarišu Titu. še nikoli ga nisem videla. Zelo ga cenim, ker sem toliko lepega slišala o njem.«
M. P.
Srečno našemu paru!
Novameščana Jelena in Vinko bosta slovenski par na »Kmečki ohcerti« v Izubijani 31. maja. Bralci Ljub-
1941-1969
Delovnim kolektivom in občanom čestitamo za obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in za praznik dela	>	.
ter jim želimo še veliko delovnih uspehdv in prijeten počitek v prazničnih dneh!
DOLENJSKI LIST
ljanskega dnevnika so zanju oddali kar 46.587 glasov.
»Slovenski por 69« sta postala Jelka 2ic, ekonomski tehnik iz tovarne zdravil KRKE, in Vinko Dežman, strojni tehnik iz splošnega gradbenega podjetja PIONIR. Simpatični dolenjski par je z veliko večino glasov premagal 32 parov, ki so še konkurirali za ta laskavi naslov. Zbrala sta kar 7.406 več glasov kot drugouvrščeni par Lidija in Jože. Jelena in Vinko tar vsi njuni navijači, Id so pridno zbirali glasovalne listke, so tako poplačani za svoj trud. Na »Kmečki ohceti« 31. maja bomo spremljali naš slovenski par še z devetimi drugimi pari iz inozemstva.
Našemu mlademu paru želimo uspešen nastop in srečno pot v zakonski stan!
S. DOKL
20-letnica Vestnika v M. Soboti
Juitri praznujejo: Pomurski Vestnik, pokrajinsko glasilo SZDL v Murski Soboti, 20-letnico izihajanja, glasilo madžarske narodne manjšine »Nepujsag« 10-letnico izhajanja in radijska postaja Murska Sobota 10-letnioo delovanja. Za trajni jubilej iskreno čfestitamo kolektivu ter želimo vsem trem javnim občilom še obilo uspehov pri obveščanju ljudi na njihovem območju!
sjv'.v,
Novomcščauka Jelka in Vinko bosta slovenski par na »Kmečki ohceti«
OD 24. APRILA DO 4.
MAJA Prevladovalo bo oblačno vreme s pogostimi deloma močnejšimi padavinami in ohladitvami.	Dr. V. M.
tedenski
mozaik
Pomlajevanje v Zvezi - zgovorno merilo
V nekaterih občinah so obnovili visok odstotek članstva ZK, ponekod pa se organizacije še zapirajo vase
PANMUNJOM: PO 290 SEJAH JE TUDI KOREJSKA KOMISIJA ZA PREMIRJE dočakala svojo »pomlad«. Ozračje se je segrelo, ker so Severnokorejci sestrelili ameriško izvidniško letalo EC-121. Na sliki vidimo komisijo v trenutku, ko ameriški letalski generalmajor James B. Knapp (desni) dolži Severno Korejo za ta incident.	Telefoto: UPI
Tedenski zunanjepolitični ~pregjed_ \
Severnoatlantski pakt tma nad dvesto odborov. Na leto imajo kakih dva tisoč sestankov, ki se jih udeleži deset tisoč uradnikov in izvedencev. Ni čudno, če je neki natovski diplomat v Washingto-nu posmehljivo pripomnil: »Najbolje bi bilo, če bi ustanovili nov odbor, ki bi imel nalogo odpraviti natovske odbore.« ... V ZDA kroži precej neprijetna šala, neprijetna za sedanjega podpredsednika ZDA Agneiva, ki bi nemudoma postal predsednik, če bi Nixon umrl. Zlobni jeziki trdijo, da so Agneivu dodelili dva nova orjaka kot telesno stražo, če bi se predsedniku Niionu kaj zgodilo, naj bi ga ta dva orjaka pri priči ustrelila — da ne bi postal predsednik ... Zlobni jeziki tudi po svoje komentirajo obisk poljskega voditelja Gomulke v vzhodnem Berlinu pri Ulbrichtu. Pravijo, da se oba moža bojita, da ne bi Moskva šla predaleč v snubljenju zahodne Evrope in Zahodne Nemčije, če bi res nastopila odjuga v Evropi, bi oba politika s svojo »zamrzljeno« politiko obtičala v nerodnem položaju. ... Tretji najvišji zahodno-nemški general Grashey ni zadovoljen z moralo v Bun-desivehru, kakor se zdaj imenuje armada. Morala pa zato ni trdna, ker parlament vodi vojsko, čeprav ni rekel, da bi morala vojska parlament. Vsekakor ni prav, da imajo zahodnonemškega vojaka samo za »civilista v um formi«... Potniki iz Kantona poročajo, da so v dneh devetega kongresa kitajske partije opazili na ulicah novost. Številni državljani imajo na suknjičih pripete majhne baterije z Maocetungovim portretom. Ko se lučka posveti, se pojavi nasmehljani obraz Mao Ce Tunga. Morda bodo to uvedli kot nov pozdrav na Kitajskem, če imajo dovoli
baterij »Zahvaljujem se
vamt ker ste vzorno spolnili svojo internacionalno dolžnost, ko ste podprli češkoslovaško ljudstvo pri obrambi njegovih socialnih pridobitev,« je pohvalil vzhodnonemške vojake sovjetski obrambni minister Grečko, ko je obiskal ND Nemčijo, češkoslovaških vojakov ni pohvalil_____
Med občintskimi organizacijami ZK v Sloveniji je po odstotku novih, lani sprejetih članov na prvem mestu Ribnica. V tej občini so lani sprejeli 44 novih članov ter s tem obnovili 19,6 % vsega članstva. Na drugem mestu je občinska organizacija Idrija (18,7 % ali 130 novih članov), na tretjem Trebnje (18,6 ali 85 novih članov). Povsem na zadnjem mestu je Krško (lani vsega le 2 % ali 11 novih članov, v prvih dveh letošnjih mesecih pa še 14). Pod republiškim povprečjem (8,5 odst. novih članov) so bile v tem pogledu ob koncu lanskega leta, recimo, občinske organizacije ZK v Novem mestu, v Metliki, v Sevnici, itd., vendar so letos sprejele še nekaj članov.
To pove, da poteka pomlajevanje članstva v posameznih občinah zelo različno, število novo sprejetih članov pa hkrati kaže tudi to, koliko je že uspelo prenavljanje posamezne osnovne ali občinske organizacije ZK. Zlasti mladi ljudje raje vstopajo v tiste organizacije ZK, ki se učinkovito pojavljajo v svojem okolju, se ne izogibljejo še tako »vročih« zadev, uveljavljajo gibčne, privlačne metode in po novih merilih presojajo, kdo lahko postane član ZK in kdo ne. So pa or-
TELEGRAMI
BELFAST — Severna Irska je skoraj na robu državljanske vojne. Po krva"”-' spopadih v Lon donderryju. kjei :e bilo ranjenih 300 oseb. in po številnih sabo tažah, je britanska vojska zasedla ključne položaje v deželi. Severna Irska je del Velike Britanije, a uživa skorai popolno avtonomijo in imp svoj parlament.
MOSKVA — Na Rdečem trgu v Moskvi letos ne bo tradicionalne vojaške parade za prvi maj. Namesto nje bodo civilne manifestacije.
BEJRUT — Palestinska organizacija Al Fatah je objavila sporočilo, v katerem pravi, da v imenu Palestincev lahko govorijo samo partizanski komandosi. To je odgovor na prizadevanja arabskih vlad. da bi si podredile to ■ribanje.
ganizaciije in vodstva ZK, ki so še zaprta vase ter jih pravzaprav ni čutiti v njihovem okolju, tam kjer se ljudje ubadajo z družbenimi problemi. Take organizacije seveda niso vabljive za mlade, napredne ljudi, ki imajo raje dejanja kot besede, čas je, da bi si take organizacije bolj pogledale »pod kožo«.
Povejmo si tudi resnico, da je pomlajevanje članstva marsikje doslej bolj zasluga občinskega komiteja ali celo le nekaj ljudi v njem kot pa večine osnovnih organizacij.
Zveza komunistov ni več zraščena z oblastjo, marveč je vodilna idejno politična sila. Spričo tega ljudje ne vstopajo vanjo zaradi »mode«, komolčarstva in »boljših položajev«, marveč želijo sodelovati pri spreminjanju družbe, pri razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov. Takšni novi člani zagotavljajo ne le pomladitev član stva ZK v starostnem pogledu, marveč predvsem tudi vsebinsko svežino in preobrazbo ZK. To velja za večino novih članov. Ob tem pa prisluhnimo tudi pojavom, na katere tu pa tam opozarjajo mladi: ponekod sprejemajo v ZK tudi po merilih, na katere ni moč kar tako priseči. Nekateri smatrajo, da kaže sprejeti v ZK mladega člove ka že zgolj zato, ker je odličen dijak ali delavec. Taki so seveda res najbolj zaželeni Če imajo hkrati tudi moral ne vrline, če so tovariški, ne stremuški. če so svetovnonazorsko napredno usmerja ni in morda celo že delajo v mladinski organizaciji, pri tabornikih, v literarnem krož ku, kjerkoli. Zelo poenostav Ijeno merilo uporabljajo tam, kjer mladega fanta ali dekleta povabijo v ZK samo zato, ker je že tudi njegov oče komunist, ne glede na to. kakšen je predvsem tudi on sam. Zgodil se je celo primer, da so snubili mlade ljudi v ZK s tem, da so jim namiga vali na zaposlitev, na boljše delovno mesto itd. Razumlji-
vo je, da takšno ravnanje odbija druge mlade ljudi. Ponekod drugod pa še vedno ocenjujejo prestrogo, ko zahtevajo, da je mlad človek že pred vstopom v ZK »komunist od nog do glave«. Zlasti kaže vsem jasno povedati, da članstvo v ZK ne more pomeniti kakih posebnih pravic, marveč dolžnosti. Vrata v ZK pa morajo biti nihajna, nenehno odprta navznoter in navzven.
Med novimi 'člani prevladuje delavska in dijaška mladina. To je dobro in kaže tako nadaljevati. Hkrati pa naj bi v ZK sprejemali več kot doslej zlasti tudi mladih visokokvalificiranih delavcev in mladih tehničnih inteligentov. Na nekatere sloje pa še vse preveč pozabljamo. Ne moremo <=e ravno postavljati s tem, aa je med 5852 lani' sprejetimi člani ZK v Sloveniji vsega skupaj le 13 mladih ljudi iz vrst kooperan tov oziroma zasebnih kmetov. In vendar vemo, da pre-nekatera organizacija ZK na vasi nima ustreznega vpliva na svoje okolje predvsem tu di zaradi neustrezne sestave, v kateri skoraj ni kmetov. Res učinkovita je namreč lahko le organizacija, ki združuje vse nosilce napredka v svojem okolju.
Na Češkoslovaškem se je zgodilo tisto, kar smo že dolgo pričakovali — pravzaprav že od 21. avgusta lani, ko so čete varšavske peterice, v bistvu pa sovjetska armada, zasedle neodvisno in suvereno socialistično državo, ki je za čela popravljati blodnje in krivice »Novotnyjeve ere«. Neodvisno in suvereno državo, ki je hotela uresničiti so cializeni s »človeško podobo«.
Prejšnji teden se je zgodilo torej tisto, kar smo pričakovali:	prvega sekretarja
KPC Aleksandra Dubčka so odstavili in namesto njega postavili voditelja slovaške par tije Gustava Husaka. Storili so vse lepo	in zakonito	Dubček, simbol januarja	I9f>8,
pomladi Čehov in Slovakov je tako rekoč »s kapo v roki« sam ponižno prosil, naj ga razrešijo in priznal svoje »pomanjkljivosti«. Te pomanjkljivosti	so hkrati	bile
»pomanjkljivosti« Čehov in Slovakov
Znane demonstracije ob hokejski zmagi CSSR nad sovjetskim moštvom v Stockholmu so Rusi temeljito izkoristili. Poslali so Pragi ultimat in ta	ultimat je	mod
drugim zahtevaj tudi Dubčkov odstop. Kaj vse jc še vseboval ta ultimat, ni znano, a da je vseboval še dosti drugega, ni nobenega dvoma.
V tej zvezi je zgovorno pisanje sovjetske revije uVo-voje vremja«, ki je zahtevala popolno politično in moralno rehabilitacijo partijskih članov, ki jih je češkoslovaški tisk neposredno po invaziji označil za kolaboracioniste, klicanje na odgovornost tistih, ki imajo »partijske izkaznice«, pa se nočejo podre diti politiki vodstva (katerega — moskovskega?), predvsem pa nadzorstvo nad sredstvi javLiega obveščanja.
Za sovjetske voditelje je to najhujši trn v peti. Ne morejo trpeti tiska, ki bi drugače poročal kakor moskovska »Pravda«, sleherno drugačno pisanje ocenjujejo kot antisovjetsko. Celo to jih bode, če tisk (med drugim tudi jugoslovanski, ki hvala bogu ni pod njihovim nadzorstvom) priobčuje tudi kake druge komentarje in ne samo njiho vih edino zveličavnih in »resničnih« nazorov in tolma čenj.
Na plenumu, na katerem se je Dubček poslovil, čeprav je še vedno ostal član predsedstva KPČ, so veliko gtrvo-rili o nevarnosti razbrzdanega tiska in desne nevarnosti, nič pa niso omenili levib reakcionarjev, ki bi hoteli tako kakor sodobni MeMfrni
chi potiviiti kolo zgodovine nazaj.
To ne pomeni, da je Hu-sak predjanuarski človek. Pomeni le, da sta — kakor je zapisal komentator v »Delu« — polet in romantika januarja končana. Začenja se novo obdobje povsem nove politike, ki bo na ruševinah v Novotnyjeve in Dubčkove ere skušala najti sedanjim razmeram in problemom ustrezne odgovore.
Za nas naj bo tudi to nauk Dežela, ki je okupirana, ne more biti svobodna. Z
j; Zbogom | Dubček
bratsko češkoslovaško smo enkrat v nedavni zgodovini že delili usodo okupirane dežele. Trdno smo odločen., na je ne bomo še vdrugič. fcuo bod mo enotni in v obrambi naše neodvisnosti nepopustljivi in budni.
Ameriški predsednik Richard Nixon je že takoj v prvih mesecih svojega predsednikovanja doživel svojo afero »Pueblo« kakor njegov predhodnik predsednik Johnson. Pueblo je bila vohunska ladjica, ki je plula ob severnokorejski obali in so jo severni Korejci ujeli s posadko vred, ki je štela 88 članov. Skoraj leto dni so bili zaprti in nato izpuščeni.
Prejšnji teden pa je oilo nad Severno Korejo — kakor trdijo severni Korejci — nad mednarodnimi vodami — kakor trdijo Američani — sestreljeno ogledovalno oziroma vohunsko letalo ZDA, EC-121 z 31 možmi posadke. Ta leteči elektronski laboratorij za ogledovanje se sestrelili severnokorejski lovci In noben član posadke ni prežive’i napada. Poleg nekaj razbitin letala, prerešetanih z izstrelki, so doslej našli samo dve trupli.
Nixon je pred volitvami grmel, da ne bo kot presed-nik dovolil, da bi iz ameriške zastave »delali predpražnik«. Toda kot predsednik ima v rokah odgovornost Četudi bi hotel ostati zvest predvolilni obljubi, ur mote vendar začeti vojne s Severno Korejo. Zato je modro dejal, tla ne bo »represaJi j«. Pač pa bodo odslej spremi ia-li vohunska letala lovci. To so v Washingtonu govorili tudi po zajetju ladw* »Puebin«.
MIRO ZAKRAJŠEK
I tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled |
■TITO V VOJVODINI — Pred sednik republike Tito s soprogo Jovanko je bil prejšnji teden na večdnevnem obisku v Vojvodini, kjer je obiskal več krajev. Njegova srečanja z ljudmi na tej poti so bila prisrčna in odkrita kot vedno. V svojem nagovoru na prebivalce Beče j a je Tito pozval k negovanju bratstva in enotnosti, ki sta naj večji pridobitvi naše revolucije. Dejal je, da je Vojvodina, kjer žive skupaj mnoge narodnosti, lep zgled, kako važno je, da se ljudje raznih narodnosti razumejo med seboj. Na svoji poti si je ogledal tudi žrelo »bačkega vulkana« in se zanimal za ukrepe, ki naj zaščitijo tamkajšnje prebivalstvo pred nevarnimi plini.
Prejšnji torek je predsednik Tito sprejel delegacijo SZDLJ, ki jo je vodil predsednik zvezne konference SZDL Rato Dugonjid. Ob tej priliki je Tito poudaril, da morajo imeti voditelji kar največ stikov z ljudmi. Dejal je tudi, da se morajo komunisti vsestransko zavzeti za delo v Socialistični zvezi.
■ SLAVNOSTNA SEJA CK ZKS — V ponedeljek je bila v Ljubljani slavnostna seja centralnega komiteja ZK Slovenije, ki je bila posvečena 50-letnici ZKJ. Na seji, ki jo je vodil Miha Marinko, je o petdesetletnici bojev ZKJ za zmago socialističnih družbenih odnosov govoril predsednik CK ZKS Franc Popit. Na sejo so povabili vsg predvojne komuniste.
■ SMRTNA NESREČA SLAVKA
FURLANA — V nedeljo so v Kranju pokopali Slavka Furlana, republiškega sekretarja za notranje zadeve, ki se je v petek smrtno ponesrečil pri smučanju na Krvavcu.
■ DAN ŽELEZNIČARJEV —
Prejšnji torek je bila žalna svečanost na Zaloški cesti v Ljubljani, kjer so pred 49 leti žandarji ob veliki železničarski stavki ustrelili 14,
TITO: Negujmo bratstvo in enotnost
ranili pa kakih 40 ljudi. Ob letošnji obletnici tega dogodka so v Mariboru proslavili hkrati 120-letnico prvega vlaka iz Maribora v Ljubljano in ob tej priliki podelili 67 slovenskim železničarjem odlikovanja predsednika republike Tita.
■ OTVORITEV NAJVEČJE SLOVENSKE HE — Dne 26. aprila bodo izročili svojemu namenu največjo slovensko in prvo jugoslovansko kanalsko hidroelektrarno Srednjo Dravo— Zlatoličje. Zmogljivost te elektrarne je 154.000 kW. Kolektiv je na otvoritev povabil predsednika Tita.
■ STAVKA NA JESENICAH — V martinarni jeseniške železarne je bila
prejšnji teden enodnevna stavka. Centralni delavski svet železarne je postopek organizatorjev stavke obsodil. Deset delavcev, ki so zlasti onemogočali začetek rednega poslovanja, so dali v disciplinski postopek. Stavka je povzročila kolektivu za 1,1 milijona novih din škode, lahko pa bi bila še dosti večja, če je ne bi preprečili nekateri delavci, ker organizatorji stavke niso poskrbeli za varnost naprav in so staljeno jeklo pustili kar v pečeh.
■ ZAGREBŠKI VELESEJEM ODPRT — V soboto so v Zagrebu odprli 76. spomladanski velesejem. Na njem sodeluje 588 razstavljavcev iz Evrope, Azije in Severne Amerike ter 972 domačih razstavljavcev.
■ ODREZANI OD SVETA — Nekateri kraji v zahodni Makedoniji so bili več dni brez elektrike in poštnih zvez, ker je snežni vihar podrl več dalj no vodnih stebrov.
■ UVOZ SUROVEGA MASLA — Že nekaj mesecev primanjkuje v naši državi surovega masla. To je posledica prejšnjega dumpinške-ga uvoza masla, ko je cena v nadrobni prodaji zdrknila na 15 Ndin za kg. Temu se je pridružila kriza govedoreje, zaradi česar se je zmanjšal odkup mleka, že pred tedni je bilo sklenjeno, da bomo uvozili več tisoč ton masla, zaradi zamotanega birokratskega meha nizma pa bomo maslo uvozili šele te dni. V zahodni Evropi je masla na preostajanje, saj ga je v tamkajšnjih hladilnicah kakih 300.000 ton in ga ponujajo skoraj zastonj.
Zmeraj
ljudstvom
IKI
Znano je, da so se v zgodovini človeške družbe pojavljali vizionarji, ki so sanjali o tem, kakšna naj bi bila prihodnost, kako naj se spremeni dosedanji svet. Toda svet so v resnici lahko spreminjala le tista gibanja in tisti razredi, ki so se za spremembe v družbi borili s pravimi sredstvi in po pravi poti.
★ Vodilna ustvarjalna osebnost
Prav tedaj se je začela velika Ti-> tova vloga v zgodovini delavskega razreda in narodov Jugoslavije. Kajti Tito je tista vodilna ustvarjalna osebnost našega revolucionarnega delavskega gibanja, ki je Komunistično partijo Jugoslavije oborožil z največ spoznanji, ta pa so ji omogočila uspehe in zmago.
Ti uspehi pa niso posledica slepih zgodovinskih tokov v dogajanju. V minulih treh desetletjih Titovega vodstva Komunistične partije Jugoslavije, pa
Tovariš Josip Broz pred vojno v Zagrebu (na sliki: kot inž. Slavko Babić — po potnem listu)
tudi prej, so bile potrebne številne borbe in težke žrtve delavskega razreda, revolucionarnega kmetstva, napredne inteligence, mladine in vseh progresivnih ljudi naše domovine. »Bila je potrebna,« je nedavno zapisal Kardelj, »tudi subjektivna sposobna politična moč, ne samo drzna in uporna v svoji revolucionarni in humanistični viziji, ampak prav tako sposobna, da se v vsakem razdobju svoje žive revolucionarne akcije prilagodi stvarnim pogojem borbe in ki je zmožna tako oblikovati cilje in borbeno osnovo, da more uspešno aktivirati in zediniti revolucionarno energijo delavskega razreda in ljudstva. S Titom na čelu je Komunistična partija Jugoslavije postala vodilna politična moč, ki je ime-!a prav te kvalitete.«
* Boj proti frakcionaštvu
Da bi razumeli vse uspehe, ki so Uh delavski razred in narodi Jugoslavije dosegli v minulih petdesetih letih, je treba upoštevati vzajemno povezavo 'reh temeljnih dejavnikov.
Najprej čedalje večji in vse bolj zavednejši odpor delavskega razreda, kmečkih ljudi in vseh drugih demokratskih in protifašističnih sil jugoslovanske družbe po šestojanuarski diktaturi leta 1929.
Drugič je treba upoštevati pozitivne procese v razvoju idejne in politične orientacije Partije in njene notra-
nje politične strukture, ki so vplivali na razbijanje frakcionaške borbe.
In tretjič je bilo to dozorevanje in učvrščevanje predpostavk za notranjo enotnost Partije in premagovanje neživljenjskega doktrinarnega frakcio-naštva, tako oportunističnega kot sektaškega tipa, in obenem hitra krepitev notranjih sil v Partiji. To je dobilo svojo popolno afirmacijo, ko je Tito prevzel vodstvo KPJ.
že v letih 1932, 1933 in 1934 je Partija vodila vrsto akcij delavskega razreda kmetov in študentov. To so bili štrajki in demonstracije. Partija je postala važen politični dejavnik v sindikatih, kmečkih organizacijah, na univerzah, v tisku, v kulturnem življenju in marksističnem družbeno teoretičnem ustvarjanju.
★ Učvrstitev Partije
Obenem z borbo proti frakcionaštvu se je razvijala tudi notranja učvrstitev Partije.
že leta 1934 so bile prve dobro pripravljene pokrajinske konference KPJ. že tedaj je postal v ustvarjanju partijske politike odločujoč kader, ki je zrasel doma, v samem gibanju, in ki ga je prekalil šestoj anuarski režim in robija. To je bil kader, ki se je sam prepričal, da more Partija obstajati samo po akciji množic, in ki je ravno zaradi tega videl najvišji smisel Partije v tem, da postane gibalo, organizator in vodja akcije delovnih množic.
Istega leta, 1934, je iz kaznilnice prišel Tito in se takoj vključil v partijsko delo. Hitro je postal središče vseh pozitivnih akcij v KPJ. Pod njegovim vodstvom je postala Partija močan dejavnik v celi državi in postajala je čedalje močnejša. Komunistom je uspelo, da so na široko fronto odvrgli okove ilegalnosti in postali vodje številnih aktivnosti delavskega razreda.
★ Obsodba sektaške smeri
Partijski kadri so bili enotni v oceni, da je izhod iz krize in frakciona-štva v čedalje večji osamosvojitvi Komunistične partije Jugoslavije.
To se je vse bolj izražalo v zahtevi, naj bo Centralni komite doma, ne pa v tujini. To zahtevo je naj odločnejše oblikoval in se boril zanjo prav Tito.
Četrta deželna konferenca je, čeprav ne povsem dosledno, obsodila sektaško usmerjenost, v partijski politiki.
Leta 1936 je Tito postal organizacijski sekretar KPJ. že sredi prihodnjega leta je v bistvu prevzel vodstvo Centralnega komiteja. Toda ze vrsto let pred tem je bil Tito naj izrazitejši predstavnik najbolj pozitivnih tendenc v razvoju Partije, zato je tudi bil deležen največjega zaupanja partijskih ljudi.
Tako: skozi boj mišljenj bomo izkristalizirali moje mnenje!..
(Karikatura M. Stojanoviča v beograjskem JESKW
Več pridelkov ali divjadi?
Lovske družine množijo divjad za tuje lovce - Predlog za spremembo lovskega zakona ustavnemu sodišču SRS - Kako ocenjevati donosnost lova?
★ Boriti se za množice in skupaj z njimi
»Partijci,« je nedavno rekel Kardelj, »so v Titu videli človeka, ki mu je vsaka prazna psevdo revolucionarna fraza bila prav tako odvratna kot mlačen oportunizem. Z drugo besedo: v Titovih pojmovanjih in nazorih so se izrazile prav tiste lastnosti, o katerih je Lenin govoril, da so odločilnega pomena za uspeh revolucionarne akcije. To sta dosledna revolucionarnost in realistična ocena stvarnosti...«
Titov prihod na čelo Partije je pomenil dokončno uveljavitev načela o njeni vodilni vlogi, in načela, da se je treba boriti za množice in skupaj z množicami. To je bila »koncepcija partije množic«, v nasprotju s koncepcijo partije kot doktrinarne sekte.
Pod Titovim vodstvom so si komunisti v vsej državi prizadevali ustvariti revolucionarno partijo mark-sistično-leninskega tipa, ki pa naj bo obenem sodobna in izvirna tvorba jugoslovanskega delavskega razreda, docela prilagojena tedanjim potrebam in pogojem borbe delavskega razreda in naprednim silam narodov Jugoslavije.
Kmetijoi niso zadovoljni s sedanjim lovskim zakonom. O tem so že veliko razpravljali, spremembe pa ni še nobene. Zato so iz občine Slovenska Bistrica poslali predlog ustavnemu sodišču SR Slovenije, naj ugotovi, če nekatera določila zakona niso v nasprotju z ustavo. O tem so obvestili tudi zbor zadružnikov in kooperantov Slovenije, ki je bil pred tedni v Ljubljani. Ker Je na zboru zmanjkalo časa za nadrobno obravnavanje vseh vprašanj, je o predlogu ustavnemu sodišču razpravljal na prvi seji odbor, ki so ga izvolili na zboru. Sklenil je, da bo podprl predlog.
Lovci bodo gotovo zagovarjali sedanji lovski zakon kot doslej. Kmetijci pa so te stvari dobro preučili in utemeljili. preden so se podali pred ustavno sodišče. Kot najpomembnejšo spremembo v sedanjem zakonu predlagajo črtanje določila, da so kmetijci dolžni zaščititi svoja polja na krajevni običajni način. Tako določilo namreč' pogosto' koristi lovcem, ki jo povzroči divjad na poljih in v gozdovih, ali vsaj ne vse škode. Kmetijci trdijo, da je to v nasprotju z lastninsko pravico. Zakaj bi morali oni zaščititi svoja polja pred divjadjo, kar jim povzroča dodatne stroške, in ne lovci svoje divjadi, da ne bi delala škode lastnikom in upravljalcem zemljišč? To ni usklađeno z dobrim gospodarjenjem. šele ko bodo stroške za zaščito poljskih pridelkov pred divjadjo in raznih nasadov prevzele lovske družine, bo možno izračunati, koliko koristi ima naše gospodarstvo od lova.
Kmetijci opozarjajo, da se s kmetijstvom preživlja veliko ljudi, zato mora imeti prednost pred lovstvom. Obe dejavnosti bi morali obravnavati vsaj enakopravno. Sedanji računi niso čisti. Pred 10
in več leti, ko je bil lov le neke vrste šport za domače lovce, je bilo manj divjadi kot zdaj. Za zadovoljitev tujih lovcev in za zvečanje svojih dohodkov jo množijo. Tuji lovci sicer dobro plačajo uplenjeno divjad — plačajo pa jo lovskim družinam, ne kmetijcem, ki jim zvečano število divjadi povzroča več škode.
Ali ni v nasprotju z ustavo, da se razmnožena divjad — srnjad se je v 10 letih menda pomnožila za desetkrat, fazanf- pa še bolj — hrani skoraj vse leto na poljih in v gozdovih, korist od odstrela pa imajo le lovci? O tem naj razsodi ustavno sodišče. Kmetijci pa predlagajo, da bi o številu divjadi o zaščiti kmetijskih zemljišč in gozdov odločali tudi oni skupaj z lovci. Le tako bo možno uskladiti koristi vseh in se zmeniti brez sodišč za ustrezno plačilo škode. Za lovstvo naj velja enak gospodarski račun in obveznosti lovcev do dajalcev krme njihovi divjadi kot za vse druge gospodarske dejavnosti. Seveda bodo morali oboji upoštevati, da 'se ohrani ustrez-
no razmerje posameznih vrst za lovstvo koristne divjadi in drugih poljskih in gozdnih živali, da se posamezni škodljivci v kmetijstvu in gozdarstvu ne bi preveč razmnoževali.
V skupnem gospodarstvu je treba upoštevati koristi kmetijstva in gozdarstva — lov naj bo le dopolnilna dejavnost. Takim zahtevam je gotovo težko oporekati, saj tako gospodarijo tudi v tistih državah, iz katerih prihajajo lovci k nam na lov.
JOŽE PETEK
Prevelik uvoz v zadnjih dveh mesecih
V državi smo lani *.anuar-ja »dosegli« v blagovni bilanci 1046 milijonov din pri-manjklaja, letos pa znaša zunanjetrgovinski deficit že 1642 milijonov din in je za 57 % večji kot lani v enakem času. To pomeni 131 milijonov dolarjev primanjkljaja. Izvoz smo z 10—12 % povečanjem dosegli, uvoz blaga iz tujine pa presegli v 2 mesecih za 27,3 °/o, kar je znatno nad predvidevanji družbenega plana.
Kmetijski nasveti
Ladja »Moša Pija-de« splavljena
Naše trgovsko ladjevje bo dobilo še eno sodobno oceansko motorno ladjo s 15.000 BRT. V ladjedelniški družbi »Cockerill Yards Hoboken« jo je naročila »Jadranska slobodna plovidba« iz Splita za svojo stalno progo Rdeče morje — Vzhodna Afrika.
Pred dnevi so ladjo svečano splavili. Svečanosti je prisostvovala poleg velikega števila povabljencev Lepa Pija-de, žena pokojnega Moše Pi-jadeja, ki se bo ladja po njem imenovala.
Zajedalci pri perutnini
Gojiteljem perutnine često jemljejo voljo različni zajedalci, ki povzročajo, da živali hujšajo, slabo nesejo jajca, njihovo meso pa je manj okusno. Posebno nevarni so ere-vesni zajedalci, ki so velikokrat krivi za neuspehe v kokos-jereji. Bolezenski znaki so si pogosto zelo podobni in jih loči le živinozdravnik.
H Klopke, ki se zadržujejo v temnih, neočiščenih kur-nicah in pijejo kri perutnini, uničujemo tako, da prebivališče kokoši razkužujemo s karbolineji ali z zažiganjem žvepla. Kokošjo pršico, ki tudi sesa kri, odpravimo, če kurnice premažemo z apnenim mlekom, kateremu bmo dodali malo kreolina. Kokošjo uš, ki žre perje, zatiramo s pantakanom ah kakim drugim podobnim pripravkom.
Proti kokošjim glistam in želodčnim črvom se borimo z dajanjem zdravila antihelmina. Da se bolezni obvarujemo morajo biti kurnice čiste, dobro razkužilo pa je vreU lug.' Tudi proti trakuljavosti poznamo že zelo uspešna zdravila, vendar je zdravljenje zamudno in je bolje preprečiti razvoj trakulje, ki gostuje še v nekaterih drugih zivakcah.
Krvava griža je zelo nevarna bolezen piščancev, ki so stari že 14 dni m več. Bolezenski znaki so: kilavost, povešena krila, driska, krči, zateglo čivkanje, dremavica, pogrni. Znaki so precej podobni beli griži, za katero pa zoo-lijo piščanci že takoj ob rojstvu. Bolne živali moramo odstraniti prostor pa temeljito razkuziti. v
■ Kot smo nekajkrat poudarili, je posebno važno da znamo kurnice in druge prostore ter predmete, s katerimi laliko pride v stik perutnina, temeljito razkuziti m da imamo kot rejci perutnine smisel za red in čistočo. Najbolj učinkovito je slej ko prej kemično razkuževanje, kamor šteje razkuževanje z lugom, s karbolineji kreolinom, klorovim apnom, nadvse zanesljivo pa je razkuževanje s plamenom, za kar uporabljamo spajkalno svetilo.
Inž. M. L«
INTERVJU Z LADOM AMBROZlčEM-NOVLJANOM PO 25 LETIH POHODA LEGENDARNE ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE NOV NA ŠTAJERSKEM
1
Slovenska skupščina je pred nedavnim sprejela zakon, s katerim je proglasila 27. april za državni praznik Slovenije. Z velikim slavjem, ki bo v nedeljo v Velenju, bomo torej prvikrat v naši zgodovini proslavili državni praznik slovenske republike. Kakšne misli se vam utrinjajo ob tem prazniku, če se spomnite usodnih aprilskih dni v 1941. letu?
Pametno in modro je, da 27. april ponovno vstopi v vrsto slovenskih aarodnih praznikov. Veliko slavje, ki bo na ta dan v Velenju, bo sicer posvečeno spominu na slavne boje koroških in štajerskih partizanov, na legendarni pohod Štirinajste divizije v severno Slovenijo, vendar je ustanovitev Osvobodilne Fronte slovenskega naroda eden najpomembnejših dogodkov v naši zgodovini. Obletnice ustanovitve OF bomo zato odslej praznovali še dolgo vrsto let, saj tako imenitni dogodek ne bo mogel biti tako kmalu pozabljen.
Odločno usmerjanje sodobnega političnega gibanja v Jugoslaviji po demokratičnih poteh, da bi ljudje s samoupravljalskimi oblikami družbenega udejstvovanja praktično utrjevali socializem, povezujem s političnim programom OF slovenskega naroda. Tedaj je uspelo združiti vse napredne sloje slovenskega naroda v boju za skupni cilj, to je za narodno osvoboditev in združitev ter za socialistične družbene odnose. Usodni aprilski dnevi leta 1941 so z Osvobodilno fronto dali Slovencem politično zasnovo, ki je rodila sijanje rezultate in še dandanes oplaja sodobne politične tokove. To je poglavitna misel, ki se mi utrinja ob proslavi 27. aprila.
Med sijajne boje lahko še prištevamo bitko v Suhi krajini marca
1943	in bitko pri Ribnici istega meseca 1943. Dražgoška borba pozimi 1941 _ 1942 je bila zgodovinska znanilka osvoboditve zatiranih, okupiranih in zasužnjenih narodov.
Znamenite so operacije velikih slovenskih operativnih enot. Med nje štejemo pohod štirinajste na Štajerko, pohod XXX. divizije v slovensko Benečijo in dalje prav do furlanske nižine in do sotesk pontebske železnice. Znamenite in zgodovinsko važne so vojaško politične akcije, ki so bistveno vplivale na potek vojnih dogodkov ter dale nacionalno ali pa revolucionarno obeležje dogodkom. Sem bi prišteli razorožitev italijanske vojske ob njeni kapitulaciji in likvidacijo belogardizma ter plavo-gardizma.
Posebnost naše vojne * zgodovine je ljudska vstaja na Primorskem ob italijanski kapitulaciji. Na štajerskem je znamenita jesenska ofenziva šlandrove brigade leta 1943. Niso pa samo naše zmage znamenite. Tragičen, toda junaški konec so doživele mnoge partizanske enote. Poznamo poslednji boj Pohorskega bataljona, bataljona Prešernove brigade na Pokljuki pa Cankarjevega bataljona na Gorjancih. Tu so bili uničeni skoraj popolnoma do poslednjega partizana bataljoni, ki so se tolkli do zadnjih moči. Niso se predajali sovražniku niti niso zastonj polagali svojih žrtev. Naštel bi lahko še dolge vrste bojev, bitk, operacij, ofenziv in protiofenziv, ki so kot znamenita zgodovinska dogajanja izoblikovala končno zmago.
V	novejši dobi se je glede vred-, notenja narodnoosvobodilne vojne in revolucije marsikaj izpremenilo. Vojni in revolucionarni tradiciji se
posveča velika pozornost. Zgodovinsko se obdelujejo in prikazujejo značilnosti naše preteklosti in z gojitvijo tradicij NOB se popularizirajo. Založbe si prizadevajo, da bi izdajala politično, vojaško in umetniško pomembna dela in jih razširjala med ljudmi. Kulturna ustvarjalnost vedno bolj posega po gradivu iz naše vojne preteklosti.
tako imenovani Ljubljanski pokrajini jo je bilo lahko pogrešati. Težišči pomembnosti osvobodilnega boja na Slovenskem sta namreč proti koncu vojne nastajali na Primorskem in v severni Sloveniji. Poleg tega je se-
O slavnem »Pohodu štirinajste« ste napisali pred leti znano knjigo. Kot enega izmed odgovornih komandantov NOB vas prosimo, da v zgoščenem prikazu ocenite legendarni pohod XIV. divizije. Predvsem nas zanima odgovor, kaj je pomenil pohod XIV. divizije kot vojaško dejanje
O pohodu štirinajste na štajersko so še danes najrazličnejša mišljenja. Eni, zlasti tisti, ki so površno, brez poglobitve oblikovali svoje zaključne misli, menijo, da je pohod bila nepotrebna in neuspela akcija. Drugi pretiravajo vojaško in politično pomembnost pohoda štirinajste. V prvi vrsti je treba vedeti, da je bilo pošiljanje tako močne operativne enote v severno Slovenijo nujnost. Dobro poveljstvo, ki mu je bila poverjena naloga, da skrbi za vojaške operacije na Slovenskem, je moralo konec leta 1943 računati, da morda prihaja že konec Hitlerjevega režima spričo porazov na vseh frontah. Tedaj so bile na štajerskem in na Koroškem sicer sijanje, toda preslabotne partizanske enote, da bi bile kos položaju v primeru nemške kapitulacije in poraza. Zato je bila poslana na štajersko štirinajsta. V
General Lado Ambrožič-Novljan
Ali je točna ugotovitev in mnenje, da Slovenci slabo gojimo spomine na slavne dni naše revolucije? Kako ocenjujete to področje v zadnjem obdobju?
Res je, Slovenci nezadostno gojimo spomine na slavne dni naše revolucije in osvobodilne vojne. Kot potrdilo tej trditvi velja omeniti zakasnitev sklepa o praznovanju tako pomembnega dogodka kot je bila ustanovitev Osvobodilne fronte. Naša zgovina je polna sijajnih vojaških akcij, bojev in bitk, ki jim ne posvečamo zadostne pQzornosti. Boj v Jelenovem žlebu je npr. klasičen primer slučajnega spopada dveh enot, v kateri zmaguje številčno slabši nasprotnik. Od kod je izhajala moč trem partizanskim bataljonom Gubčeve in Cankarjeve brigade, ki so šteli okoli 360 borcev, da so obkolili in v komaj dve uri trajajoči borbi skoraj popolnoma potolkli italijanski bataljon, ki je imel okold 500 mož irv je bil do zob oborožen! Vsak narod bi bil ponosen in srečen, če bi na strani svoje zgodovine lahko zapisal tako slavno bitko negle-de rta to, kakšna je bila formacijska moč udeleženih enot. Hrabra obramba peščice grških vojakov, ki so zaprli pot sovražniku v termopilski ožini, živi kot legenda že več kot dva tisoč let!
Skoraj popolnoma v pozabo je utonil junaški boj štirih slovenskih brigad, ki so 24. julija 1943 napadle Žužemberk. Brigade so se tolkle tri dni in tri noči — prav kot v pravljici — sredi gibanja desetkratno močnejših sovražnikovih čet in dosegle zavidljive uspehe.
verna Slovenija tedaj imela še ljudi, ki bi jih bilo treba mobilizirati k partizanom in jih tako rešiti pred usodo, da bi se kot nemški vojaki borili proti zaveznikom in proti interesom svojega ljudstva. Mobiliza cijske naloge štirinajste so torej imele velik političen pomen, ker so krepile osvobodilno in revolucijo narno gibanje v severni Sloveniji.
Štirinajsta divizija je s sijajnim manevrom prodrla na štajersko kot celovita enota in izzvala Nemce na boj. Prodrla je globoko na področje, ki ga je nemški rajh smatral za svojega in ga določil za priključitev. Vojaški pomen pohoda je v tem, da je pripeljal na prag Hitler jeve trdnjave partizansko operativno enoto, ki je tako bolj od vseh ogrozila interesa nemštva v sev. Sloveniji. štirinajsta je prehodila nad 300 kilometrov, napravila znameniti manever skozi Hrvaško, prodrla neprestano boreč se od Mozirskih planin in, četudi zdesetkana, ostala na Štajerskem. Težko bi v zgodovini osvobodilne vojne Jugoslavije našli drznejši in pomembnejši bojni pohod kot ga je napravila Štirinajsta. Njen vojaški pomen ni zato samo lokalen, pač pa obči primer osvobodilnih vojn in revolucionarnih gibanj sodobnega sveta.
Seveda ne moremo pripisati vseh uspehov v boju z Nemci v sev. Sloveniji le štirinajsti. Na štajerskem so se pod najtežjimi pogoji borile še druge partizanske enote kot sijajna in borbena šlandrova brigada, Zidanškova brigada, številni štajerski in koroški bataljoni, kozjanski, kamniško-zasavski in koroški odred ter tretja brigada VDV. Na pleča borcev teh enot so se zvalile težave vseh bojev in nepopisno trpljenje od začetka vstaje slovenskega naroda pa do prihoda štirinajste divizije.
upora, če pomislimo na zmogljivosti naroda v boju za goli obstoj na svetu.
Deloma je odgovor na to vprašanji vsebovan že v odgovoru na drugo vprašanje. Dodati moramo le še, da imamo Slovenci svoje legendarne vojne epizode, ki v ničemer ne zaostajajo za onimi iz drugih jugoslovanskih pokrajin. Denimo npr. velika italijanska ofenziva 1942. Trajala je polnih šestnajst tednov. Italijani so dosegli številčno premoč v razmerju 1:27. Boreč se proti temu fantastičnemu pritisku sovražnika, je partizanska vojska ne le vzdržala, temveč je prav tedaj ustvarila svoje najslavnejše brigade kot so Tomšičeva, Gubčeva, Cankarjeva in šercerjeva. Čeprav je italijanski okupator sistematično uničeval materialno zaledje partizanske vojske in ubijal ali pa odganjal v zapore -ter internacijo pripadnike OF, ni mogel zatreti politične zasnove osvobodilnega gibanja. V tej bitki se je bila naša Kozara in naša Sutjeska, če že hočemo primerjav iz osvobodilne vojne jugoslovanskih narodov. Pohod štirinajste in njen boj februarja
1944	pa je eno največjih vojaških dejanj v slovenski zgodovini.
Naša osvobodilna vojna je pokazala, da so neizčrpne zmogljivosti naroda, če se bori za svoj obstoj in za nove družbene odnose. Zmogljivosti osvobodilnih in revolucionarnih gibanj pa so nova kvaliteta, ki bo vplivala morda odločilno pri oblikovanju sodobnih strategij.
Zakaj Nemci niso mogli uničiti XIV. divizije, čeprav so imeli skoraj vse »vojaške adute« glede številčne premoči, oborožitve itd. na svoji strani?
Glede na dejstvo, da se je štirinajsta gibala in se borila na štajerskem ko celovita enota, da je bila obremenjena s težkim in rezervnim orožjem, da je bila sama sebi zalege, ker na terenu še ni mogla najti zadostne podpore prebivalstva, glede na to, da se je začela prav ob prihodu čez Sotlo huda zima, so zares imeli Nemci vse taktične adute na svoji strani. Vendar divizije niso mogli uničiti, ker je bila štirinajsta močna zaradi svoje izredno kvalitetne kadrovske sestave, ki je razpolagala. z veliko moralno močjo. Dandanes zatrdno vemo, da je moralni faktor v določenih pogojih vrednejši od materialnega, da ga prekaša, da spodbuja fizično moč, ki jo je težko premagati. Vsega tega je bilo v neizčrpni zakladnici enot štirinajste v izobilju. Od tod in pa od prenašanja neizmernih naporov in zaradi mnogih žrtev, ki jih je dala divizija, izvira njena legendarna veličina.
Reprodukcija ilustracije Božidarja Jakca »POHOD« iz knjige Staneta Terčaka ŽIVI ZID o pohodu XIV. divizije s Suhorja v Beli krajini
na štajersko
Včasih slišimo in beremo, da Slovenci nimamo Kozare, Sutjeske in drugih slavnih prizorišč največjih bitk za osvobajanje domovine. Mar ni legendarni pohod Štirinajste divizije naše največje vojaško dejanje v vsej slovenski zgodovini? Mar ga ne bi mogli (oz. morali) primerjati z najdragocenejšimi izkušnjami osvobodilnega boja v drugih področjih Jugoslavije? Prosimo vas za oceno, kakšen je s tem v zvezi glavni nauk našega vseljudskega
Kaj menite o vprašanju tradicij NOB in revolucije na mladi rod?
Tradicije je treba prenašati na mladi rod. Ob bogatem izviru moralnih in bojnih kvalitet borcev naj mladi rod črpa navdih in moč za svoj napredek, blagostanje. Tukaj bo našel tudi pota, da se bo znal upreti vsakemu nasilju in da bodo njegove ideje in dela ostala nepremagljiva
Lado Ambrožič-Novijati
3
5
2
4
6
B DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60000 izvodov!
BEOGRAJSKI AVTOMOBILSKI SEJEM
Največji uspeh s prikolicami
IMV je v Beogradu spst uspešno nastopila z prikolicami tipa »Adria« Osebni avtomobili Austin 1300 že letos na tržišču.
V petek, 18. aprila, je generalni direktor Industrije motornih vozil iz Novega mesta Jurij Levič-nik, na beograjskem avtomobilskem sejmu sklical novinarsko konferenco. V paviljonu št. 7, kjer imajo razstavljene prikolice »Adria«, se je zbralo več kot 50 novinarjev iz številnih jugoslovanskih redakcij. Po uvodnih besedah direktorja Levičnika so novinarji zastavljali vprašanja.
Direktor Levičnik je poudaril, da namenoma sklicuje novinarsko konferenco v od-
Belokranjci bodo plesali v Velenju
'0. maja se bodo v Velenju srečali slovenski in hrvaški pionirji. Udeležili se bodo pomembnega slavja ob petindvajsetletnici pohoda XIV. divizije na štajersko. Tej slovesnosti bodo prisostvovali tudi bivši komandanti in preživeli borci XIV. divizije. V Velenje bo odpotova-
lo	tudi 50 metliških pionirjev. 20 pionirjev, ki so člani folklorne skupine, bo sodelovalo tudi v kulturnem programu. Na tem slavju bodo zaplesali dva belokranjska plesa
ir*' * vv
Sejmišča
Živahen novomeški sejem
21. aprila je bil v Novem mestu sejem, na katerega so pripeljali kmetovalci 651 prašičkov, prodanih pa je bilo 570. Manjši pujski so šli v denar po 160 do 220 din, večji pa po 230 do 320 dinarjev. Cene so bile tokrat malo višje kot pretekli teden.
Brežiški sejem
V	soboto, 19. aprila, je bil v Brežicah sejem, na katerem je bilo naprodaj 535 prašičkov, prodali pa so jih 499. Za manjše so zahtevali 10 din za kg, za večje pa 6 din za kg.
delku, kjer so razstavljeni najrazličnejši tipi IMV prikolic, ker bo tovarna tudi v bodoče posvetila veliko pozornost prav izdelavi avtomobilskih prikolic.
Novinarje je zanimalo, zakaj na našem tržišču prodajo tako malo prikolic (letos okoli 120). Zvedeli so, da naši ljudje še ne vedo za ugodne pogcje pri nabavi avtomobilskih prikolic. Ob tej priložnosti so zastopniki IMV omenili tudi nelojalno konkurenco, ki jo pri nas podpirajo nekateri gospodarstveniki, ko nabavljajo angleške prikolice za drage devize; enake bi pri nas dobili za dinarje, in celo 20 odst. ceneje.
Prisotni so spraševali direktorja Levičnika, kdaj bodo pričeli z montažo osebnih avtomobilov AUSTIN 1300. Odgovoril je, da bodo prvi prišli na tržišče že v drugi polovici letošnjega leta; njihova cena bo okoli 30.000 dinarjev.
Omenil je, da je avtomobilski del sicer nekoliko zapostavljen zaradi povečane proizvodnje prikolic, vendar
Smreka ugasnila vse luči v Novem mestu
Smreka, ki jo je nekdo v torek zvečer posekal v Ra.go-' vem logu je pretrgala električni vod, ki napaja Novo mesto. To se je zgodilo ob 18.35. Skoraj 4 ure in pol je bil v temi ves star: del Novega mesta na levem bregu Krke, na desnem bregu pa del Kandije in naselje Majde Šilc. Vse večerne prireditve so odpadile. Luči so zagorele ob 22.58, ko dežurni ekipi električarjev uspelo okvaro odpraviti.
imajo v programu proizvodnjo 1,5-tonskega dostavnega vozila, ki ima posebne sposobnosti in servisno opremo angleške znamke KISMET.
Posebno pozornost obiskovalcev sejma je vzbudila vrsta novih tipov kombijev in pol-tovornih avtomobilov, katerih proizvodnjo je IMV dokončno osvojila.	S. DOKL
Danes novi Austin 1500!
Pričakujejo, da bo angleški koncern BMC, s katerim ima novomeška IMV podpisano pogodbo o skupni izdelavi njihovih tipov avtomobilov, danes cbjavil proizvodnjo novega AUSTINA s približno 1500 kubičnim motorjem .Na pogled bo novi avtomobil podoben dosedanjemu tipu 1800, le da bo manjši.
1
Pojdimo v Velenje!
Novomeška tovarna zdravil KRKA ima poleg večjega razstavnega prostora na Zagrebškem velesejmu tudi poseben paviljon na prostem, kjer prodajajo svoje kozmetične izdelke. Pri stojnici je bila že prve dni velika gneča. Kaže, da je Krkina kozmetika med potrošniki želo cenjena.	(Foto: Ria Bačer)
Zastopniki IMV iz Novega mesta čedo Crnelič, Jurij Levičnik, inž. Božo Kočevar in inž. Martin Sever so odgovarjali novinarjem v petek, 17. aprila, na novinarski konferenci v Beogradu	'	(Foto:	S.	Dokl)
(Nadaljevanje s 1. str.)
prižgalo kresove, okrasili bodo spomenike NOB in partizanska obeležja, vsi kraji v velenjski občini, še posebej pa Velenje, bodo pričakali odeti v zastave in zelenje množice ljudi, ki bodo prišele na to veliko slavnost.
V	partizanskem taboru v Velenju se bo zbralo okoli 6000 borcev iz štajerskih in koroških partizanskih enot. Prireditelji vabijo nekdanje borce, naj ne pridejo na proslavo v nekdanjih uniformah, pač pa v civilnih oblekah, pripno pa naj si odlikovanja.
Iz sosednje Avstrije bodo prišle delegacije Zveze slovenskih organizacij, Zveze koroških partizanov in Narodnega sveta, borčevske organizacije Avstrije in delegacije 85 obmejnih občin iz Avstrije. Iz Italije bodo navzoče delegacije Slovenske kulturne gospodarske zveze, Slovenske skupnosti, Zveze partizanov in AMPI, vabljene pa so tudi delegacije iz Madžarske, i H V Velenju bodo v nedeljo, 27. aprila na dan proslave odprte vse trgovine, za prehrano bo skrbel na prireditvenem prostoru 219 stojnic, med stojnicami pa bo tudi več zabavišč z glasbo.
■	Avtomobiliste z našega območja opozarjamo, naj vozijo po naslenjih cestah: Ljubljana—Arja vas — Velenje in RogašLta Slatina—Šmarje—Celje—Arja vas—Velenje.
| Posebni vlaki s polovičnim popustom bodo z našega območja vozili 27. aprila takole:
Iz Novega mesta (za kraje do Trebnjega) odhod ob 5.20 in prihod v Velenje ob 9.00, povratek iz Velenja ob 17.32, prihod v Novo mesto ob 20.59.
Iz Dobove (velja za kraje na progi od Dobove do Zidanega mosta) odhod ob 4.56, prihod v Velenje ob 7.45, povratek iz Velenja ob 19.30 in prihod v Dobovo ob 22. uri.
nOr.FHJXKA BANKA IN HRANILNICA
v NOVEM MESTU s podružnico v KRŠKEM in ekspoziturama v TREBNJEM in v METLIKI
iskreno čestita za praznik dela l.maj vsem poslovnim prijateljem, komitentom in vlagateljem in se še nadalje priporoča za sodelovanje.
% za hranilne vloge in sredstva na deviznih računih občanov nudimo najugodnejšo obrestno mero od 6,5 do 8 odstotkov, # dajemo kredite za stanovanjsko graditev, pospeševanje kmetijstva, obrti in turizma na podlagi namenskega varčevanja,
# vodimo žiro račune občanov, 9 opravljamo devizno-valutne posle, odkup in prodajo valut, # odobravamo kratkoročne in dolgoročne kredite G opravljamo tudi vse druge bančne posle
Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji.
BO MEDOBČINSKI SKLAD ZA INVESTIRANJE V ŠOLSTVU PODALJŠAN?
Dvajset šol v sedmih letih!
»Prepričan sem, da bo sklad uresničil tudi program za preostala tri leta!« -»Ustanovitev sklada za kulturo je pomemben korak za reševanje kulture v novomeški občini« - »Velika samorastniška sposobnost Dolenjske!« -Pogovor z Jožetom Suhadolnikom iz Novega mesta
Znano je, da ste že več let predsednik medobčinskega sklada za investicije v šolstvu. Bi nam povedali, kakšne uspehe je imel sklad od ustanovitve in kaj od njega lahko še pričakujemo?
—	Kljub nekaterim težavam, predvsem pri zbiranju sfedstev, je sklad uspešno preži v sl že sedem let od desetih, za kolikor je ustanovljen. V tem času je bilo zgrajenih, dograjenih ali preurejenih 20 šol od 25, kolikor jih predvideva desetletni program. Dober program je omogočil, da so bile uresničene vs° T/ssticije, predvidene do zdaj. Seveda je bilo možno us i delati le s prizadev-
JOŽE SUHADOLNIK
nostjo vseh članov upravnega odbora, ki ga sestavljajo zastopniki šestih občin — ustanoviteljic sklada. Prepričan sem, da bo Ssklad uresničil Midi program za preostala tri leta. S soustanoviteljicami pa se že dogovarjamo, da bi delovanje sklada podaljšali za pet ali deset let.
Kako se je novomeška vključila v republiški pro-gTam »Sto let — sto šol«?
4. julija na svidenje v Škofji Loki
4. julija bo na vrtu gradu v Škofji Loki veselo, saj se bo okoli 5.000 ljudi udeležilo 14. tradicionalnega izseljenskega piknika, ki ga pripravljata občinska skupščina in Slovenska izseljenska matica. Pokrovitelj nad prireditvijo je Kreditna banka in hranilnica iz Ljubljane.
Na priljubljeni izseljenski priredtvi bodo nastopili: slovenski izseljenski pevski zbor »Zvon«, folklorna skupina iz nizozemskega Heerlena, trio Lojzeta Slaka z vokalnim kvintetom »Fantje iz Praprotna«, pihalni orkester glasbene šole iz škofje Loke, mo-žlki pevski zbor »Ivan Can-tear« iz Virmaš, vokalni kvintet bratov Pleško iz Puštala, ženski vokalni kvartet glasbene šole, trio bratov Arnold iz Železnikov, trio Mihe^Dovžana z vokalnim kvintetom Gorenjci in pevko Ivanko Kraševec, tamburaški orkester iz Reteč, folklorna skupina turističnega društva iz škofje Loke. Organizatorji prireditve bodo izdali poseben prospekt v 4.000 izvodih, kjer bodo še podrobnejše informacije.
— Novomeška, pa tudi dru--ge dolenjske občine imajo načrte za izgradnjo in opremo šol, zato mislim, da gre tu bolj za vprašanje, s kolikšnimi sredstvi bo republika pomagala uresničiti občinske načrte. Iz izkušenj vemo, da ni republika niti prej niti letos zagotovila za izgradnjo šol toliko denarja, kot je bi-
lo	sprva predvideno.
Kakšno je vaše mnenje
o	tem, da pri nas čedalje bolj uveljavljamo »načelo«, naj tisto, česar ne more občina, zgradijo občani? V mislih imam krajevne samoprispevke, za plačevanje katerih se občani odločajo na referendumih?
— Sredstva za skupne potrebe (v naselju, krajevni skupnosti, občini) se lahko zagotovijo iz občinskega proračuna, iz prispevkov delovnih organizacij ali s prispevki občanov. Vedeti moramo, da so tako sredstva občinskega proračuna kot sredstva delov--nih organizacij v bistvu sredstva občanov, ker so jih ustvarili občani. Ker gre torej za sredstva občanov, je vprašanje, ali je bolje zbirati denar za skupne potrebe v občinskem proračunu ali tako, da jih dajo občani neposredno za \rnaprej določen namen (za šolo, cesto, vodovod itd.). Prepričan sem, da je treba zbirati denar na oba načina.
Ali je kultura — po vašem mnenju — s tem. da je občinska skupščina ustanovila sklad za kulturo, že povsem rešena?
— Z ustanovitvijo sklada je občinska skupščina napravila pomemben korak na poti k načrtnemu in samoupravnemu reševanju tega področja Zagotovljeno je predvsem, da bodo delavci, ki delajo na področju kulture, odločali o delitvi denarja, namenjenega kulturi. V odloku o ustanovitvi sklada je med drugim rečeno, da je potrebno pri delitvi denarja za osebne dohodke delavcev v kulturnih zavodih upoštevati merila, ki že veljajo za osebne dohodke
delavcev na področju izobraževanja.
Na katero oprašanje bi še radi odgovorili, pa do zdaj niste imeli priložnosti?
—	Zakaj nekatere republiške institucije prezro Dolenjsko, kadar govore o razvoju Slovenije?
Menim, da je že čas obravnavati Dolenjsko v okvirju Slovenije enakovredno z drugimi območji. Dolenjska je zanimiva s svojimi posebnostmi in je pokazala veliko sa' morastniško sposobnost. Zato bo ena glavnih nalog dolenjskih poslancev, da se bo do zavzemali, da bo Dolenjski naposled le priznano enakovredno mesto.
IVAN ZORAN šič
Močan in mrzel veter je pihal v soboto, 19. aprila, na Vahti (na Gorjancih), kjer so pionirji iz metliške občine predali torbo s kurirčkovo pošto pionirjem iz novomeške občine. Pionirji stopiške in podgrajske šole so ob sprejemu priredili krajši kulturni spored. Zbranim je o poteh kurirčkove pošte spregovoril predsednik ob* tinske Zveze prijateljev mladine iz Novega mesta Ivan Grašič. Predstavnik I. slovenske topniške brigade ki se je med NOB dalj časa zadrževala tudi v krajih pod Gorjanci, je predal pionirjem osnovne šole v Podgradu darilo. Na sliki: Ivan Gra-govori pionirjem.	(Foto:	Ivan	Zoran)
Četrt stoletja v službi ljudstva
V počastitev 13. maja bo tudi letos teden varnosti s prireditvami
H 13. maja 1944 je vrhovni komandant NOV in POJ mar šal Jugoslavije Josip Broz — Tito izdal odločbo o ustanovitvi odseka za zaščito naroda (OZNA) pri poverjeništvu za narodno obrambo.
H S tem je bila sredi najhujših bojev narodnoosvobodilne vojske in najtežjih dni naše zgodovine ustanovljena enotna organizacija za boj proti notranjim in zunanjim sovražnikom ljudske revolucije.
■	Služba javne varnosti kot razvojna naslednica OZNE praznuje letos 25-letni-co ustanovitve. Za njo je četrt stoletja trdega, a za varnost ljudi, ki zgrajujejo in utrjujejo socialistične odnose, prepotrebnega dela.
»Naporno in odgovorno de-
lo,	ki ga opravljajo organi notranjih zadev, visoko cenijo vsi naši delovni ljudje, vsi, ki jim je pri srcu zgraditev
socializma,« je ob 10-letnici službe izjavil takratni predsednik izvršnega sveta Slovenije pokojni 3oris Kraigher.
»Dejavnost varnostne službe se je ves čas življenjsko prepletala z nalogami in cilji KP, ki danes predstavlja jedro v socialističnem družbenem razvoju,« je ob 15-letni-ci službe razmišljal Vladimir Kadunec, nekdanji državni sekretar za notranje zadeve Slovenije.
Zvezni sekretar za notranje zadeve Radovan Stijačič je dal lani v tednu varnosti daljšo izjavo, v kateri je med drugim poudaril:
»Organi notranjih zadev ne morejo uspešno delovati brez pomoči občanov. Ta pomoč pa je vse večja in vsestranska. Brezi, filni so primeri, da so občani s svojo pomočjo onemogočili kazniva dejanja in storilce. Služba javne in služba državne varnosti tu-
Izjemoma smo se odločili objaviti gornjo fotografijo: 7*letni Zlatko Žitnik iz Sevnega pri Otočcu je 17. aprila ob 12.10 plačal krajšo pot z življenjem. Pri Lešnici je na poti v šolo pretekel avtomobilsko cesto kakšnih 30 m od podvoza za pešce in vozove. Naletel je na osebni avtomobil PU 137-11, ki ga je
zbil ob cestni tlak, odkoder ga je nato odbilo čez levo polovico ceste na travnati cestni rob. Tam je Zlatko obležal ob šolski torbici nem in tih, v krogu njegovih domačih pa je zazijala boleča rana. Tragična nesreča naj bo opozorilo vsem tistim ki so vajeni prečkati avto cesto na Lešnici ali karkoli drugje!
di v prihodnje računata na tako pomoč občanov.«
V	naši ‘samoupravni družbi nam je vse bolj jasno, da varnost družbe ni samo dolžnost te ali one službe, marveč vsakdanja pravica in obveznost občanov, samouprav nih organov in družbeno-po-litičnih skupnosti.
Skrb za varnost države ih človeka, za zakonitost, za var stvo temeljnih načel socialističnega sistema torej ne more biti samo na ramenih kriminalistov, miličnikov in drugih 'specializiranih družbenih organov, marveč mora biti ta skrb enakomerno porazdeljena v vsej družbi in tudi med vsa njena predstavniška telesa. V razvoju našega druž-
benega sistema pomeni uveljavitev tega načela novo kvaliteto.
Kako bodo izpolnjene naloge organov za notranje zadeve, je torej dokaj odvisno od družbenih razmer. Bolje povedano, vse je odvisno od tega, ali družba odpravlja vzroke njej škodljivih pojavov, ali skrbi dovolj za vzgojo, posebno še za varstvo mladine, ali posveča dovolj pozornosti razvijanju takih odnosov med ljudmi, ki temeljijo na načelih socialistične morale, in podobno.
Teden varnosti, ki se bo začel s 13. majem, bo praznik, hkrati pa tudi priložnost, da postane teden sodelovanja med občani in tistimi, ki vsak dan skrbe za njihovo varnost in varnost skupnosti.
„Provokacija" v skupščini
Končno prve besede o JUŽNI MAGISTRALI v zveznem zboru zvezne skupščine
Pred kratkim smo brali v DELU, da je poslanec Cedo Kapor sprožil v zveznem zbo-
g ru nekoliko provokativno vprašanje o graditvi JUŽNE MAGISTRALE, se pravi izgradnji oziroma modernizaci-
■ ji cest v smeri Ljubljana—Bihać—Sar aj evo—Skopje.
Na slovenskem delu te ceste [ je poslanec omenil, da bi šla
2. cesta prek Novega mesta, in
■ ne Kočevja, kot je predvide-
[ no v študiji beograjskega žele-
U zniškega inštituta, ki je to štu-
■ dijo izdelal. Iz vsebine poro-[ čila pa se ni dalo jasno razbrati, kakšen odgovor je po-
■ slanec dobil.
No, naj je bil odgovor tak j ali drugačen, smo mnogi pre-
■ pričani, da vprašanje ni bilo
provokativno, študijo so & delali strokovnjaki in v njej zatrdili, da bi bila ta cesta za Jugoslavijo večjega pomena kot ostale ceste. Občutno bi bilo izrednega pomena za Slovenijo, ki vedno tesneje sodeluje na vseh področjih z drugimi republikami, predvsem z Makedonijo.
Tudi niso potrebni, spori, če bo JUŽNA MAGISTRALA na slovenskem delu potekala prek Novega mesta ali prek Kočevja, ker bo nedvomno potreben priključek iz obeh smeri: prek Novega mesta zaradi Zasavja in štajerske, prek Kočevja pa; ker je to najkrajša zveza iz smeri Ljubljane in zahodne ter južne Evrope.
Začetek javne razprave
S petkovim medobčinskim posvetom v Novem mestu se je na Dolenjskem pričela javna razprava o predlogih za izpopolnitev pokojninskega in invalidskega -zavarovanja. Uvodne misli je povedal Janez Japelj, član delovne skuipine za proučitev sis-tema zdravstvenega in invalidsko pokojninskega zavarovanja pri republiški skupščini, ki je predloge pripravila Navzoči predstavnici občinskih konferenc SZDT,. občinskih
sindikalnih svetov, službe socialnega zavarovanja in zaposlovanja so ugotovili, da bo potrebno v nadaljnjih razpravah predvsem najti ključ 7& rešitev financiranja poxojn inskega zavarovanja. Zavzemali pa so se tudi za to, da bi socialno zavarovanje dobilo več samoupravnih pravic. V ■ nadaljnjih razpravah ki ho* do potekale predvsem v •‘>4* jih strokovnih krogih, bodo morali razrešiti tudi vprašanje upokojevania žensk.
DOLENJSKI LIST
Št. 17-18 (996-997)
To strah ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
BO V NOVEM SADU
Ivanka pravi: „Kar bo pa bo”
Pred kratkim sem imel priložnost govoriti s pevko Ivanko Kraševec. Odgovorila mi je na nekaj zastavljenih vprašanj
— Kdaj se prvič zapeli?
— Prvič sem zapela še kot otrok v domači kuhinji. Leta 1957 sem nastopila v Ljubljani na oddaji »Pokaži, kaj znaš«. Potem sem nekaj časa hodila k solo petju.
— Kaj pojete najraje?
— Začela sem z zabavno llasbo, pred dvema letoma pa sem postala pevka domačih viž, ko me je Maroltova prosila, naj zapojem nekaj belokranjskih pesmi. Na neki prireditvi sem srečala tudi Dolžanov ansambel in vokalni kvintet »Gorenjci«. Tako smo začeli nastopati skupaj.
— S katero pesmijo ste dosegli največ uspeha?
— Z Belimi rožami iz Aten in s Prodajalko vijolic, v narodno zabavni ?lasbi pa s šopkom jasmina.
— Kdo vas raje posluša, mladi ali starejši?
— Radi me imajo ljudje srednjih let, ki niso posebno navdušeni nad beat glasbo. Mislim, da bo mirna melodija ostala vedno lepa in cenjena.
— In vaši načrti?
— Samo bo prišlo. Kar bo, pa bo! Zdi se mi naj-
(vanka Kraševec v narodni noši.
(Foto: Albin Božič)
Dol j e prepustiti toku življenja in si ne obetati preveč Tako ne moreš biti ne razočaran ne presenečen.
VINKO VLASIC
S komedijo DNEVI NAŠE SREČE so se te dni predstavili kočevskemu občinstvu mladi igralci MKUD »Matej Bor« iz kočevske gimnazije. Naštudirali so jo pod vodstvom mladega režiserja RTV Ljubljana Jožeta Voznyja. Igrali so jo že za domačo osnovno šolo, gimnazijo in za ostalo občinstvo, gostovali pa so tudi v Ribnici. V načrtu imajo še nekaj gostovanj po Dolenjski, nato pa bodo 7. junija nastopili z n.io še na osrednji proslavi 50-letnice kočevske gimnazije, ki se je bodo udeležili bivši in sedanji profesorji ter dijaki.	(Foto: Peter Šobar ml.)
Sprememba
naslova!
Naročniki, ki spremenijo svoj stari naslov, naj sporočijo oba naslova Dogaja se, da sporo čijo samo novega, ker pa imamo pri nas včasih več naročnikov i enakim f-Tiimkom m imenom, seveda ne moremo vedeti, čigav naslov )e treba spremeniti
Obtožbe niso resnične
Iftl HRANILNICA LJUBLJANA
prireja za svoje varčevalce vsake štiri mesece nagrauna žrebanja. V poštev pridejo varčevalci, ki bodo do 30. aprila 1969 imeli vloženih najmanj 2000 Ndin z odpovednim rokom nad eno leto (varčevalci vezanih hranilnih vlog, stanovanjski in kmetijski varčevalci, ki namensko varčujejo po pravilnikih banke ter lastniki vezanih deviznih računov).
Vsakih nadaljnih vloženih in vezanih 2000 Ndin povečuje možnost do pridobitve nagrade.
MflGIfflPMg
Glede na članek v »BEL-Tudi niso potrebni spon, ki je bil objavljen na 16. strami Dolenjskega lista 17. aprila 1969, smo dolžni dati naslednje pojasnilo:
Za odhod v tujino obravnavamo le tiste kandidate, ki so brezposelni (to dokažejo z zaključeno delovno knjižico). Upoštevamo tudi take, ki so odvečna delovna sila v delovni organizaciji, sporazumno z delovno organizacijo. Način takega poslovanja imamo uveden od julija 1968. V tujino posredujemo zaposlitev le tistim, .d to zahtevajo.
Primer »Belta« je naslednji: Samo v letošnjem letu do 20. aprila 1969 je zapustilo delo 91 delavcev, v tujino pa jih
je odšlo preko zavoda (organizirano) 16, in to v času od julija 1968 do 20. aprila 1969. Od teh 16 delavcev se je prijavilo 12 z zaključeno delovno knjižico, 4 pa s pismenim pristankom »Belta«. Lahiko, da jih je na delo v tujino odpotovalo več, toda ne s posredovanjem zavoda.
Smatramo, da so obtožbe v članku, ki se nanašajo na Zavod za zaposlovanje, neresnične in prosimo, da se' v bodoče, ko se bo pisalo o zaposlovanju v tujini, preverijo in dopolnijo podatki pri Zavodu za zaposlovanje.
KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE, NOVO MESTO
Kurirčkova pošta v Vavti vasi
P
3
3
J®
Mam
PODELJENIH BO 250 LEPIH NAGRAD, med njimi tudi dva osebna avtomobila. in to FIAT 124 in FIAT 850.	'
ZAUPAJTE NAM SVOJE DENARNE POSLE! Opravimo jih hitro, zaupno in pod najugodnejšimi pogoji preko najbolj razširjene mreže poslovnih enot: CENTRALA: LJUBLJANA, Šubičeva 2
PODRUŽNICE: Beograd, Cika Ljubina 8/1 — Novi Sad, Grčkoškolska 2 — Mestna hranilnim ljubljanska — Domžale — Kamnik — Kočevje — Murska Sobota — Trbovlje
PREDSTAVNIŠTVO: Miinchen, Herzog \Vilhelmstrasse 1 EXPOZITURE:
V Ljubljani: Bežigrad — Miklošič — Stara Ljubljana — šiška in Vič
Izven Ljubljane: Črnomelj — Gornja Radgona — Grosuplje — Hrastnik — Lendava — Litija — Ljutomer — Logatec — Medvode — Rakek — Ribnica — Vrhnika — Zagorje
V AP Vojvodini: Bački Petrovac — Beočin — Srbobran — Sremski Karlovci — Temerin — Titel — Žabal.i
Dva tedna so tekle skrbne priprave na kurirčkovo pošto. V soboto so pionirji postali borci, knjige so zamenjali za puške, razredne pionirske skupnosti pa so dobile imena slavnih brigad in divizij VII. korpusa. Veter je nosil snežinke, bičal je borce, ki so korakali na obrambne položaje, da obranijo osvobojeni šolski okoliš. Njihov trud ni bil zaman. Z njimi so se veselili prebivalci, matere, žene padlih borcev so iz njihovih rok dobile šopke rož in iz drobnih src pionirjev je privrela iskrena zahvala vsem ljudem, ki so trpeli za našo svobodo.
Kurirska patrola VII. korpusa je krenila v partizansko •vas Drganja sela in se z nageljni zahvalila materam, ženam in očetom. Tu so pionirji sprejeli tudi kurirčkovo pošto. Na poti v osvobojeno vas so morali uničiti dve skriti sovražni zasedi. V koloni se je najbolj izkazala bolničarska skupina, ki je pomagala ranjencem. Brigade so se z zastavami in transparenti zbrale pred spome-
nikom, kjer so se udeležile partizanskega mitinga. V nedeljo so pionirji borci stražili kurirčkovo pošto v šoli v Vavti vasi, v ponedeljek pa so ponesli torbo, v kateri je bilo pismo za tovariša Tita, pesmi, spisi in nekaj lepih fotografij, proti Soteski.
JOŽE PEČNIK VAVTA VAS
Obdavčeno
amatersko
delo
V resoluciji zvezne komisije za telesno kulturo, ki je bila sprejeta namesto zakona o telesni kulturi, je izrecno poudarjeno, da si morajo začeti .elesnokulturna društva sama ustvarjati čimveč lastnih sredstev, da bi bila v bodoče čim manj odvisna od občinskih proračunov. Poudarjeno je tudi bilo, da je treba posebno skrb posvetiti telesni vzgoji mladine, ker bodo le zdravi občani lahko branili domovino, če bo potrebno.
Telesnokulturna društva o kočevski občini dosledno izvršujejo te smernice, zato jih je nedavno sprejeti odlok občinske skupščine Kočevje o občinskem davku občutno prizadel ne le finančno, temveč tudi moralno. Vsi razumemo, da so davki nujni. Razumemo tudi, da jih podpirajo od vstopnin za plese in umetniško - zabavne prireditve, kjer so vstopnine visoke, program pa Izvajajo profesionalci. Ne moremo pa razumeti, da bomo morali odvesti 10 odstotkov davka od vstopnine za telesnokultume prireditve, če bomo hoteli pokazati staršem in občanom. kako smo med letom vzgajali mladino.
Vendar bi razumeli tudi to, če bi imeli v naši občini športne prireditve profesionalnega športa, ki polni stadione z navijači, klubske blagajne prirediteljev pa z denarjem. Težko pa se bomo sprijaznili ?. občutkom, da bomo morali za prikaz amaterskega in nesebičnega dela poleg že prej omenjenih nalog in tudi v nadi, da bomo dobili z vstopnino kak iinar za društvo, plačati še občinski davek!
ANDREJ ARKO
VRATA !	,	1 OKNA
inies polkna
ribnica KREDIT
^rutella
Kakšna trgovina v Irci vasi?
aperitiv
Ker se zdaj v okviru zazidalnega načrta za območje Irče vasi in Broda odloča o tem, kje naj bo trgovina, bi rada povedala smje mnenje. Na tem območju živi okoli 1500 prebivalcev, nimamo pa nobene trgovine in smo prisiljeni kupovati vse, kar potrebujemo, v mestu.
V zvezi z zazidalnim načrtom se sklepa o tem, naj bi bil na Brodu bodoči potrošniški center, na križišču cest na Drski pa majhna zasilna trgovina. Ker se mi takšna rešitev ne zdi dobra, pripominjam: če že gradimo trgovino na Drski, potem naj bo takšna, da bomo lahko kupili v njej kruh, meso, mleko, sadje in zelenjavo ter vse drugo blago. Le v tem primeru bi trgovina bila za nas rešitev. Lokacija na križišču cest na Drski pa se mi ne zdi najboljša, ker
je tam premalo prostora. Sodobna trgovina potrebuje veliko površine tudi okoli stavbe, zlasti za parkirišča avtomobilov, pa tudi za dostavo in odpremo blaga. Na omenjeni lokaciji teh pogojev ni. Ne smemo pozabiti, da bodo hodili po nakupih v trgovino tudi šolarji, ki bi bili prav v križišču na Drski v veliko večji nevarnosti zaradi pro-.meta kot kje drugje.
Po mojem mišljenju bi bil na Drski najprimernejši prostor za trgovino na levi strani ceste nasproti lokacije za otroški vrtec. Tam je za 1 ha prostora in bi ga lahko porabili za trgovino, parkirišča in otroški vrtec.
Potrošniški center na Brodu bo vsekakor potreben, vendar šele takrat, ko bo ta predel res zazidan.
Pavla Povše, Irca vas
BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA
BETI
METLIKA
s svojimi obrati v Črnomlju, Dobovi, Ljubljani, Mirni peči in Metliki čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela?
ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA!
INDUSTRIJA IN RUDNIKI NEKOVIN
KREMEN
NOVO MESTO
Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela 1. maj in jim želimo še veliko delovnih uspehov!
KOLEKTIV
GOZDNEGA
GOSPODARSTVA
BREŽICE
čestita vsem občanom za praznik dela 1. maj ter hkrati priporoča svoje proizvode in usluge!
imaj
%
OPEKARNA KANIŽARICA
Vedno imamo na zalogi vse vrste opečnih izdelkov, betonske votlake za kletne prostore, in betonske cevi premera 10-40 cm.
Za prvi maj iskreno čestitamo!
NAJHITREJE IN PO SOLIDNI CENI VAM ZGRADI HIŠO DO ZAŽELENE FAZE
GRADBENO OPEKARSKO PODJETJE MIRNA
Podjetje proizvaja tudi zidno opeko, betonske votlake, strešno opeko in nudi razrez lesa.
Priporočamo se za naročila in čestitamo za 1. maj!
TEKSTILNA TOVARNA
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ!
TRGOVSKO PODJETJE
KRKA BREŽICE
vabi vse občane v svoje dobro založene prodajalne v Brežicah in okoliških krajih.
Za 1. maj čestitamo!
IZDELKI,
Kl
NE
RAZOČARAJO
NOBENE
ŽENE
TRGOVSKO PODJETJE
TRGOPROMET
KOČEVJE
Obiščite naše prodajalne, ki so vedno dobro založene z vsem, kar potrebujete za gospodinjstvo in dom!
Za 1. maj čestitamo vsem delovnim ljudem!
imaj
KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA
nudi v svojih prodajalnah raznovrstno blago.
Obiščite našo vinsko klet v Metliki! Za praznik dela iskreno čestitamo!
TRGOVSKO PODJETJE
LJUDSKA POTROŠNJA
BREŽICE
vabi v svoje trgovine in gostinske obrate.
Za 1. maj, praznik dela, čestitamo!
ELEKTRO LJUBLJANA poslovna enota KOČEVJE
čestita vsem delovnim ljudem
z« nr&znik l.mai
MESNO PODJETJE METLIKA
V	naših prodajalnah vam nudimo kvalitetno sveže meso in mesne izdelke.
Ob prazniku delovnih ljudi pošiljamo tople pozdrave!
KMETIJSKO GOZDNO POSESTVO KOČEVJE
z vsemi svojimi obrati čestita vsem delovnim ljudem za l.ma5 praznik dela!
HHIIHMH*!——MM—............
UGODNA PRILOŽNOST ZA NAKUP PREMOGA
*
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE
nudi potrošnikom kvaliteten rjavi premog po znižani ceni.
Ugoden nakup je možen samo do konca avgusta.
Vse informacije dobite pri prodajni službi rudnika ali po telefonu: 86-110
KOLEKTIV RUDNIKA ČESTITA ZA PRAZNIK DELA VSEM DELOVNIM LJUDEM!
m
OBČINSKA SKUPŠČINA RIBNICA
Občinski sindikalni svet Občinska konferenca SZDL Občinski komite KZS Občinski odbor ZZB NOV Občinski komite ZMS
Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela, 1. maj, in jim želimo še veliko delovnih uspehov!
I* maj
KOLEKTIV PODJETJA
PREVOZ
BREŽICE
čestita za praznik dela, l.maj!
OBRTNO KOVINARSKO PODJETJE DOBOVA
Izdelujemo vse vrste jeklenih konstrukcij in opremo.
Priporočamo se za naročila.
Za praznik delovnih ljudi čestitamo!
OBČINSKA SKUPŠČINA KOČEVJE
Občinska konferenca SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor ZZB NOV Občinski komite ZMS Občinski sindikalni svet
Pozdravljamo vse občane in delovne ljudi in jim želimo še veliko delovnih uspehov!
DELOVNI KOLEKTIV
KOPITARNE
SEVNICA
ČESTITA ZA PRAZNIK DELA VSEM DELOVNIM LJUDEM
TOV^flNA OTROŠKE KONFEKCIJE
JUTRANJKA SEVNICA
%
priporoča svoje kvalitetne izdelke in čestita za 1. maj
OBRTNO PODJETJE
OPREMA KOČEVJE
izdeluje opremo a vse vrste lokalov.
Za l.maj iskreno čestitamo!
KEMOOPREMA
TREBNJE
Cisterne za centralne kurjave z grelci ali brez njih.
Hitra izdelava in dostava na dom.
Za l.maj čestitamo vsem delovnim ljudem!
GOSTINSKO PODJETJE
HOTEL PUGLED
KOČEVJE
vabi v svoji gostinske obrate in čestita za nrwnii?!
4 %
c
ZDRAVILIŠČE
ateške
Toplice
Za l.maj obiščite naše gostinske lokale: restavracijo, kavarno, bar ter notranji in zunanje kopalne bazene.
Za l.maj iskreno čestitamo!
zrn
Ob prazniku slovenskega naroda 27. aprilu in velikem slavju v Velenju objavljamo iz knjige Staneta Ter-čaka ŽIVI ZID odlomek, ki govori o zadnjih pohodih legendarne Štirinajste divizije na Štajerskem.
Noč pod Peco nas ni poživila. Mrzlo, megleno jutro v dolini Bistre nas je pozdravilo vise neprespane in pobite. Kakor megla so se vlekli borci okoli lesene bajte. Straže zunaj so se stisnjene v dive gube opirale na puške. Pred jutranjim hladom in vetrom, ki je vel po ozki dolini, so se borci zavijali v tanke, raztrgane plašče. Sonce še ni posijalo v dolino, skladi Pece Da so že žareli v snjegovi svetlobi.
Kolona se Je pred bajto uredila in zavila proti gornjemu koncu okze dolinice kmečkemu domu, ki je čepel kakih sto metrov nad cesto. Cesta je vodila v Orno. Ko smo dospeli pred hišo, je v kotlih že vrelo. Kuharji so zaklali dva koštruna in jih razsekali. Umo so se vrteli okoli ognja in metali kose mesa v vrelo vodo, da bo čiimprej kuhan toliko zaželeni in potrebni topli zajtrk. Vsi smo strmeli v kotle kakor v odrešenje. Obetala se nam je topla juha z mesom,
ki nas bo ogrela in nam vrnila moči.
Veselili smo se prezgodaj! Na zgornjem koncu doline je nenadoma zarezgotaio in se usulo proti nam. Našo patrulje so se že spoprijole s Švabi. Zagrizeno so sekale z vznožja Komna na cesto. Nemci so vztrajno rinili na naše položaje. Pred Osojnikovo bajto, ki 'je čepela nad cesto in jim zapirala prehod k nam, se je razbesenela borba. Borci, ležeči v zmrzlem snegu niso popustili niti za korak. Kakor lačni volkovi so kazali Švabom zobe in bralnili bajto z zadnjimi silami. Pri hiši, kjer se je kuhal zajtrk, so borci brez povelja po prvih strelih zahrumeli iz hiše in zavzeli položaje okoli nje. Trhli plotovi ofeoli gorice in staj so se hreščeče lomili. Skozi prehode v plotovih so se usipale razredčene čete. Besna srditost nam je gledala iz oči. »Prekleto, tako poceni se pa ne damo ugnati, zajtrka še nismo pospravili, lačni ne gremo nikamor,« se je zarežal borec za plotom. Vsi smo bili trdno odločeni biti se za toliko zaželeni zajtrk do zadnjega. V kotlih je kipelo. Vonj po na pol kuhani ovče-vini nas je razburjal do onemoglosti. Zdelo se nam je, da je vse ozračje, vsa dolina polna tega vonja.
»Juha in meso bosta vsak čas kuhana. Ne in ne! Prav nikamor nas ne premaknejo. Kotlov ne bomo prevračali. Naj le pridejo! Fantje, niti koraka od bajte, dokler ne pospravimo zajtrka,« je bodril Cene.
Takrat nas je napolnila divja odločnost. Bili smo podobni lačnim zverem, ki uporno branijo svoj plen.
Na zgornjem koncu doline je postajalo streljanje vedno krepkejše. Močan, gost temno siv dim se je dvignil v nebo. Veter ga je raznašal po dolini. Zasmrdelo je po goreči slami. Ta vonj se je mešal v ozračju z vonjem na pol kuhane ovčevine. Prici so s fosfornimi izstrelki zažgali leseno, s skopo krito oajto, ki je bila v trenutku vsa v ognju.
Ko smo se razporejali za plotovi, je iz gornjega klanca doline primotovilil komandant Luka. že od daleč je mahal z roko in kazal prek doline na vznožje Ora-ževega vrha.
»Pantije, brž prek ceste in na pobočje hriba, da se rešimo. Vsak trenutek nam lah-ko presekajo pot!« Kar zago-mazelo nam je po telesu. Spomnili smo se Komna in zasede v Rastkah. Na zajtrk smo takoj pozabili. Ubogljivo in z najveojo naglico smo sledili Luku. Kuharji so ročno prevrnili kotle. Dišeča vroča juha je talila umazani sneg. Borci so se umikali nazaj prek gorice. Vsak se je zaletel k prevrnjenem kotlu in hlastno pograbil kos ovče-vine. V teku smo nadaljevali pot prek čistine v strugo potoka, po katerem smo se umikali, da čimprej prekoračimo cesto in se zakadimo v strmine.
V teku, s puškami, pripravljenimi za strel, smo trgali na pol kuhano meso in ga poželjivo goltali. Vedeli smo, da je to naš zajtrk, obed in skoraj gotovo tudi večerja. Jesti je bilo treba, posebno še, ko smo gledali mrke strme bregove Pece. Po vseh štirih smo se vlekli v strmino, šele sedaj smo lahko presodili položaj. Za pravo borbo je bil sposoben le redkokdo izmed nas. Molčeči komandant Luka je zadel pravo. Kotli bi nas zapeljali v smrt ali v najboljšem primeru v taborišča.
Po dveh urah plazenja v snegu smo ugledali zapuščeno bajtico. Osamljena se je skrivala v okrilju mogočnih gozdov. Z muko smo se privlekli do nje. Nalomili smo si smrekovih vej in polegli. Pod nami so hrstali v snegu čevlji zapoznelih borcev, ki so se vzpenjali za nami. V dolini pa so redko streljale zadnje straže, ki so se čez dobro uro vse zasople in zdelane privlekle h glavnini.
Bili smo zopet v snegu. Načelnik štaba Prodnik je razgrnil specialko. Gledal in tuhtal je, kod naj krenemo. Z Lukom sta izbrala pravo pot. Smeri nismo smeli spremeniti za nobeno ceno. Naša smer je bila Moravška. Treba je bilo zaviti proti jugozahodu.
V premišljevanju nas je zmotilo peke tanje pušk naših straž na desnem krilu.
»Hudiča, ali se vozijo z letali za naAii, da so že tukaj,« je zarentačil Jaka in napel brzostrelko. Položajev si nismo izbirali, razpostavili smo se kar okoli bajte.
»Tukaj jih bomo z lahkoto nakresali, če rinejo v strmino. Z golimi rokami jih po-mečemo nazaj v Bistro,« je z jezo v očeh pripomnil Jože.
Pokanje je ponehalo. Straža je javila, da se je prek pobočja prismučala švabska patrulja. Nič hudega sluteč so jo rezali prav proti nam.
To smo jim posvetili, da se je kaidlo za njimi. Naravnost v dolino so jo" ucvrli, da so se kar iskre kresale,« se je pobahal stražar.
Zasedli smo položaje nekaj metrov više nad leseno bajto in se oddahnili.
V zgodnjem popoldnevu so se začele vlačiti dolge sence po mračnem smrekovem le-sovju. Sonce se je skrilo za robato in zobato Raduho, Komen pa je tvoje teme nastavljal sončnim žarkom. Stal je na nasprotni strani1 ves pomlajen. Toplota in neka domačnost sta dihali preko griivastega vrha. Kar tožilo se nam je po zavetju in razgledu, ki nam ga je nudil prejšnji dan.
Fantje so posedli in zamišljeno ogledovali hribovje za Komnom. Velikanske Tir-ske peči s še večjimi predali so s svojimi najvišjimi navpičnimi skladi gledale n a nas. Bridke spomine smo obujali ob ogledu na vse te vrhove. Kje so dnevi, ko smo na njihovih pobočjih nočili. Zdelo se nam je, da je tega že najmanj leto dni, minil pa je komaj dober teden. Vsak bataljon je im^l takrat
že svojega harmonikarja, ki nam je v hišah, kjer smo prenočevali, pričaral z zvoki harmonike prijetno domačnost. Sedaj ni bilo med nami nobenega več. V go vlivih ležijo prestreljeni mehovi. Tam daleč po vrhovih leži tudi večina naše komore, ki nas je tako zvesto spremljala na našem pohodu. Kje so borci, naši tovariši tomši-čevci in bračičevci? Kako se jim godi? Ali so imeli vsaj toliko sreče pri prebijanju kakor mi? Vse je bila za nas velika neznanka. V koloni so bili redki tovariši, ki so še premogli nahrbtnike. Večina jih je izgubila ali odvrgla na težkem pohodu.
šalo vprašanje o"i bore« do borca.
»Zveza je, v koloni so vsi,« je vračal odgovor Janko, komandant zaščitnice. Pot se je vila med smrekovjem. Zametov se nismo več izogibali. Počitka si nismo mogli privoščiti, hiteti je bilo treba.
Visoko v rebreh sta se zasvetili dve majhni, drobni lučki.
»Oh, vendar enkrat,« je ob pogledu na lučki iahnilo med borci.
»Poglej, tudi v tej strmini so bajte,« je počasi izgovoril intendant Lovšin in pokazal
nja smo rinili po ozki gazi a* n.--j-* j opazovali, kda„ se bodo pokazali obrisi bajt. Napravili smo oster ovinek m nenadoma skoraj padli prek visokega plota v gorico. Pred nami se je motno belil mogočen kmečki dom. Skozi velika vežna vrata smo vstopili v prostorno, s kamnom tlakovano vežo. Koroški dom
v	visokih, komaj pristopnih hribih nas je sprejel s tako toplino, kakor so znali sprejemati le koroški hribovci Matjaževo vojsko.
Bili smo rešeni...
»Dober večer, fantje, kar naprej,« nas je v lopi z veselim obrazom pozdravil gospodar. Obe od dela žuljavi roki nam je molel v pozdrav. Vsa družina nas je zvedavo ogledovala. Zasmilili smo se jim. Zahrumeli smo v veliko prostorno hišo. Na beli javorovi mizi so se znašli veliki hlebi črnega kruha. Miza se je naglo spraznila. Na klop pri peči je postavil hlapec poln škaf tepkovca in veliko zajemalko.
»Fantje, zdaj pa p> njem! Ko spijete, borna še piine-sel,« nas je hrabril.
Gospodar je začel deliti cigarete. Prave cigare!,e, m koliko! Jedli, pili in kadili smo, kolikor je kdo poželel.
Na dvorišču je nastal ropot. Iz hleva so vlekli v gorico velikega, težkega vola. Jože, ki je stal pri oknu, je pomežiknil: »Tale nam bo vrnil moči.«
V	kuhinji se je v velikem kotlu grela voda, da sprejme kose volovskega mesa. ,r trenutku je bila pozabljena ov-čevina v Bistri, pozabljeno pa je bilo tudi vse trpljenje.
Dva dni smo počiva i v visokem pogorju na koroški strani. Obroči Švabov so bi-
li	razklenjeni. O fricih n bilo več sledu, švabske kolone niso motile planinskega miru. Flanine so se nam zđe'e prijazne. Z ljubeznijo in občudovanjem smo jih ogledovali. Bile so naše velike ?a-ščitnice.
Reprodukcija ilustracije B. Jakca iz knjige Staneta Terčaka »Živi zid« o pohodu XIV. divizije na štajersko
Hajke so prenehale. Pvnbi so se potaknili po postojankah v dolini kakor poparjeni cucki. Doline so lahko vklenili v svoje verige, toda planinam niso mogli do živega. Planine so čuvale svcje ljudi. Na njih je sijala svoboda za svobodne ljudi.
Visoko gori pod vrhovi v svežem planinskem zraku, ob kruhu, mleku in mesu so si borci nabirali novih moči, ki so jih potrošili na dvomesečnem pohodu.
Štajerska nas je sprejela s snegom in burjo, 5va’ji, z bombami, mitraljezi in topovi, naši ljudje na naši zemlji pa s težkim pričakovanjem, ljubeznijo in z odprtimi rokami.
Zaorali smo ledino oci Sotle prek Kozjanskega, Pohorja in Paškega Kozjaka, Graške gore, Savinjskih planin in
»Proboj XIV. divizije predstavlja eno od najslavnejših strani herojske borbe narodnoosvobodilne vojske v Sloveniji.«
EDVARD KARDELJ
tako zbranostjo.
»Zvoni, zvoni! Vas mora biti v bližini,« je šel šepet po vsej koloni. V planini je zvonilo otožno, počasi se je razlival glas zvonika prek zapuščenih, zasneženih lesov in globač in nas vabil.
Ptri Sv. Jakobu je avoniio večno luč. Nam pa je zvoni-
lo	v novo življenje.
Stopili smo na ozek kolovoz na čistini. Lučki sta izginili. Kolovoz je bil izhojen, vedeli smo, da so hiše in ljudje v bližini.
Srečni in polni pričakova-
Reprodukcija ilustracije B. Jakca iz knjige Staneta Terčaka »2ivi zid« o pohodu XIV. divizije na Štajersko
Pece, Črnivca in Menine planine vse tja proti moravski strani.
Naloge, ki so si jih dali izkrvaveli borci Pohorskega bataljona, Kozjanskega in Koroškega odreda in šlan-drove brigade, je izpolnila štirinajsta udarna divizija.
Iz planin so zopet zaveli vetrovi svobode. Prinašali so pozdrave svobodnih borcev vasem in mestom. Borba za svobodo, ki so jo pričeli pr-
vi	štajerski partizani, je vzplamtela od Prekmurja pa do Gospe svete .
Komandant Luka je dal znak za odhod. Počasi in z* veliko težavo smo zagazili v globoki sneg na slemenu. Obdajali so nas gozdovi, čeri in skalovje. Nikjer nobene bajte. Bili smo v divjem neznanem svetu. Pokrajina nam je bila tuja. Steza nismo poznali. Načelnik štaba Prodnik je vodil s specialko in kompasom. Pobočja so padala na obeh straneh strmo v sotesko. Na zahodni strani se nam je odpiral razgled na Koroško. Hiteli smo, kar se je dalo. Do noči se je bilo treba prebiti do samin, ki jih nismo videli, le slutili smo jih na drugi strani hriba.
Na večerni strani so se grmadili ogromni svinčeni oblaki in zakrili zahajajoče sonce. Tu pa tam so se skozi njihove težke zavese usuli rumeno rdeči prameni in osvetili sivo nebo nad Golte-mi, Romo in Mrtvim menihom. Oblaki so se grmadili, zbirali in risali na nebu čudne prikazni, ki jih je veter čez nekaj časa spet razgnal. ?rek slemena je zapihala ostTa burja. Doline pod nami so se začele počasi megliti. Objemal jih je pokoj prvega večernega mraka. Noč je razprostrla svoje dolge, temne roke prek vrhov in gozdov. Le sivkasto bele skale so se nam režale nasproti.
Kolona se je v zavetju noči prebijala prek slemena, se borila z burjo, zameti in snegom. Fantje so si spotoma urezali debele leskove palice, da so jim bila v oporo. Hodili smo tik drug za drugim.
»Pazite na zvezo!« se je glasilo povelje.	/
»Ste vsi v koloni? Ali ni nihče zaostal?« se je prena-
z roko proti lučkam, kjer so 1 se nadejali počitka.
Zbrali smo poslednje sile in pospešili korake. Nismo gledali več na pot, zaletavali smo se drug v drugega, padali in napredovali po ojki gazi. Naprej, samo naprej, da prispemo čimprej k lučkam! Na nič drugega nismo ' več mislili. Vsi borci so zavzeto gledali v temna pobočja, kjer sta migotali dve drobni iskrica.
»Lučki!«
S strahom smo ugibali, kaj je na koncu slemena. Ali bo med nami in drobnima lučkama še soteska, in če bo, kako globoka je.
Tedaj se je v dalji komaj zaznavno oglasil zvon. še nikdar ga nismo poslušali s
Odločili so se za vojaški poklic
Kmalu bo konec šolskega leta; za marsikaterega mladeniča se tedaj začnejo prve tegobe. Med težave štejemo tudi izbiro potklica. Ni se lahko odločiti za izbiro življenjske poti. Razen tega je vedno težje dobiti primemo mesto za uk, štipendijo in podobno. Zato se mladi fantje vedno bolj odločajo tudi za vojaški poklic; marsikateri postane podoficir in oficir JLA. Ker dovolj ne poznamo prednosti in težav poklicnega vojaka, smo obiskali šest aktivnih pripadnikov JLA in jim zastavili nekaj vprašanj:
— Kaj vas je vodilo, da ste se odločili za vojaški poklic?
— Kakšno je vaše počutje v JLA in kaj vam nudi ta poklic?
— če bi se ponovno odločili, kateri poklic bi izbrali?
— Kako preživite prosti čas?
PONOVNO BI SE ODLOČIL ZA TA POKLIC
Mirko Alapovlć (18 let) — vodnik in-ženerijske službe:
»K tej odločitvi so me r glavnem vodile materialne razmere doma. V tem poklicu se počutim dobro, vzljubil sem ga. Materialni pogoji so kar dobri, zadovoljen sem. če bi se moral ponovno odločiti, bi šel v šolo za telesno vzgojo, ker do športa čutim posebno nagnjenje.
Saj igram tudi nogomet pri novomeškem Elanu.
OD NEKDAJ SEM HOTEL IMETI UNIFORMO
Stojan Jakimovski (18 let) — kadet podoficirske šole:
»Od nekdaj imam rad uniformo, zato sem se lahko odločil za ta poklic. Po končani osemletki sem šel v podoficirsko šolo, ki jo zdaj obiskujem že tretje leto. Sel sem zato, ker mi ni treba skrbeti za zaposlitev, opravil bom šoferski izpit in istočasno še odslužil vojaški rok. Počutim se zelo dobro, ponovno bi se odločil za poklic, ki sem si ga izbral. Prosti 5as izkoristim za šport, poslušam glasbo in berem knjige.«
JLA Ml OMOGOČA NADALJEVANJE ŠTUDIJA
Miloš Džunović (29 let) — podporočnik
ABH službe:
»Ko sem ocenil dobre možnosti za svoj življenjski razvoj, sem se lahko odločil za oficirski poklic. Vedel sem tudi, da JLA nudi vse možnosti za osebni razvoj človeka. Sam sem izredno doštudiral za podporočnika, trenutno pa študiram že na višja šoli. Počutim se dobro, saj imam vse, kar potrebujem. Če bi se ponovno odločal, bi bila moja odločitev enaka sedanji, vendar bi začel z osmimi gimnazijami. V prostem času se bavim s strelskim športom, študiram in se posvečam svoji družini.«
ODLOČIL BI SE ZA VOJAŠKEGA PILOTA
Mirko Bilbija (27 -let) — poročnik tehnične službe:
»2e od malega sem želel postati vojak, posebno me je navdušila vojaška tehnika. Za vojaški poklic sem se odločil tudi zaradi tega, ker doma nismo bili premožni in sem si moral kar sam poiskati najboljše pogoje za študij; te pa mi je lahko nudila JLA. Trenutno se počutim dobro, še bolj pa bi se, če bi imel svoje stanovanje. Pri ponovni odlo-iitvi bi izbral poklic vojaškega pilota. Prosti čas. posvečam družini, branju tehničnih knjig, televiziji in športu.«
Tovarišija kapetana Vlajka
Trije vojaki so se javili, da bi šli radi na obisk domov. Prijelo jih je domotožje. Kar tako. Radi bi šli...
četrti se ni javil na raport. Pa vendar je bil najboljši vojak, čeprav je njegov brat pisal kapetanu Mitiču:
»Prosimo, pustite ga domov. Mati in oče so bolni. Materi peša vid. Rada bi ga videla, morda ga čez leto dni ne bo več mogla...«
Kapetan je fanta poklical v pisarno in mu rekel:
»Vem, da bi rad šel domov, pa si preskromen, da bi prosil. Tu imaš, potni nalog!«
Vojaku so se orosile oči od hvaležnosti...
»Neki naš tovariš je padel in si poškodoval roko« pripoveduje vojak Ante. »Priskočili smo vsi in-kar tekmovali, kdo mu bo lahko pomagal do zdravstvene postaje... V civilu je drugače.^ Saj se niti zmenimo ne drug za drugega, pa če bi človek na cesti umiral!
Armada je šola tovarištva. Tu smo si vsi bratje. Prijateljsko si pomagamo, ker vemo, da bomo tudi sami deležni pomoči, kadar bomo v stiski.«
»Sovražim votjno m ljubim vojsko«, pravi 44-letni kapetan I. klase Vlajko Mitič, komandir najboljše čete v garnizij; polkovnika Nagodeta v Novem mestu. Se temi besedami je kapetan Vlajko natančno omejil svoje živ-1 jensko poslantvo in uspeh v p..klicu hkrati. Zanj armada nista meč in ogenj — v fantih, ki pridejo v kasarno z vseh vetrov domovine, išče ljudi, njihove usode in hotenj/a. Potrudi se, da jih razume, da se jim približa in jim pomaga. Zaupajo mu.
»Biti vojax je težko«, pravi, »vendar mi bo težko tudi, ko se bom moral p sloviti odi uniforme. Rad imam te frnte in vsak njihov uspeh mi pomeni nekaj dni življenja" več . .. «
Zanimalo me je kako kapetan Vlajko skuje to veliko prijateljstvo, to vez med ljudmi, ki se srečajo enkrat v življenju na pravzaprav neprijetni dolžnosti.
»Ni človeka, ki ne bi imel rad samega sebe,« pravi, »ni S3, ki se ne bi veselil lastnega uspeha. Pazljivo spremljam delo svojih fantov in n|kdar ne pozabim pohvaliti najmanjšega uspeha. Se nikdar nisem naletel na voja-"a> s katerim se ne bi dalo delati. Trdim, da ni nepopravljivih ljudi in pripovedovanja kolegov o nekakšnih ■Problemih’ me naravnost ču-
dijo. Trudim se, da sem dosleden, pravičen in strog . . . « ... in dober! Samo tega kot vojak in kot skromen človek ni hotel povedati. Zadostovalo pa je že nekaj besed, nekaij pogledov, ki sem jih ujel, ko se je pogovarjal z vojaki, da sem to odkril. Res ga imajo radi in tudi boje se ga. Boje na poseben načn:
»Zg di se, da vojaka sp'ch ne pokličem na raport, čeprav je naredil napako ali prekršek, ker vem, d^ ga je tako zelo sram, da se to ne bo nikoli več ponevilo.«
Sram jih je, ker vedo, kako iskren prijatelj jim je. Boje se ga kot dobrega očeta. Na samem in zaupno so mi to povedali.
Vojak Ante Protrka, profesor književnosti in filozofije iz Imotskega, pravi:
»Z zgledom nas potegne za seboj. Spoštujemo ga tudi kot človeka!«
Taka metoda je kapetanu Mitiču zag: tovila uspeh v kolektivu in osebno zadovoljstvo. Njegovo četo je laskavo pohvalil komandant garnizije. Vojaški pouk je četa obvladala s prav dobro oceno, streljala je odlično, še posebno z minometom, za vzorno vzdrževanje orožja in opreme so dobili oceno 5.
»Niti ena puška ni bila nagrižena od rje nit: za 1 odstotek,« ponosno pripove-
Kapetan I. klase Vlajko Mitič
duje kapetan Mitič. In kdor je bil v vojski, ve kaj to pomeni. »Zavedamo se, da je to orožje, ki ga plača naš de'ovni človek!«
Pr. oceni notranjega reda v kasarn: so bili spet prvi, glede vojaške discipline in zadržanja pa brez enega samega prestopka ali pripombe!
Zamma’a me je še tna konferenca, vojaška oblika samoupravljanja. Kapetan Mitič ima tu preprosto načelo:
»Ce imamo vsi isti cilj, potem se ni bati demokracije, čeprav smo vojska. Jaz mislim, da mora biti demokracija tudi v armadi, v jugoslovanski ljudski vojski pa še celo. Na tej osnovi tečejo naše četne konference. Prizadevam si, da bi objektivno razrešil vse nesporazume, o katerih odkrito in pogumno razpravljajo vsi vojaki. Na konferenci nas ne ločijo položaji in predsodki... «
»Nikdar se še ni zgodilo, da bi kdo trpel posledice zaradi svojih pametnih ali tudi neumestnih razglabljanj na četni konferenci,« je poudaril desetar Marko Bedekovič iz štrigova pri Čakovcu in tovariši so mu pritrdili. »Ce kdo nima prav, ga skušamo prijateljsko prepričati in mu dokazati zmoto!«
Nehote sem pomislil na nekatere naše delavne kolektive
v civilu, lijer je samoupravljanje drugače in dalj časa uzakonjeno kot v armadi!
Pobrskal sem še globlje v »moralno-politično« zavest vojakov kapetana Vlajka in izzival:
»Kaj pa vojaška plača, ste zadovoljni s petimi dinarji na mesec?«
Bili so užaljeni:
»To vendar ni plača. Saj smo preskrbljeni z vsem. Tisti denar je za zobno kremo in še za kakšno malenkost,« je naglasil vojak Giovanni Ostoni, pleskar, po rodu Italijan iz Pule. »Mir in svoboda — to je največja plača! Saj se učimo branit: svoj dom in svoje družine. Sram bi me bilo, če bi mi za to kdo ponujal denar!«
Giovanni je najboljši strelec z minometom v enoti. Njegova mina nikoli ne zgreši!
Vojaka Stanka Hromca, doma uslužbenca v železarni na Ravnah na Koroškem, sem vprašal, katerega dneva v uniformi se najraje spominja in kdaj mu je bilo najbolj težko:
»Najbolj srečen sem bil na dan zakletve — prvič sem šel lahko kot vojak v mesto. Pa tiste zadnje besede v svečani obljubi, da bom pripravljen za svobodo domovine žrtvovati tudi svoje življenj«, so me globoko pretresle. Nenadoma sem se zavedal, da Jugoslavija računa z mano — z mojim življenjem . ..
Najhuje je bilo prvič, ko nas je neko noč zbudil alarm trobente. Odšli smo v mrzlo noč, v sneg in blato. Bil sem tako neutrjen, da so me zapustile moči in volja do vsega...«
Premalo je prostora in časa, da bi lahko zapisali vse kar so mi v nekaj urah povedali v četi kapetana Mitiča. Upam pa, da bodo te vrstice vsaj malo opogumile tiste, ki mislijo, da je armada samo neprijetna dolžnost. Odvisna je od vsakega posameznika. Kakor jo kdo razume, kakor jo kdo hoče razumeti!
M. MOSKON
Milan Pekcč (26 let) — vodnik I. klase inženerijske službe:
»Ker je bil oče oficir, sem se tudi jaz lahko odločil za ta poklic. Posebno, ker sem videl večje možnosti za svoj nadaljnji razvoj kot v civilu. Pri nas je precej dobrega, pa tudi pomanjkljivosti so. Poklic je zahteven in težak, vendar je še premalo cenjen. Prostega časa imam dovolj. Če bi se ponovno odločal, bi izbral verjetno tehnični poklic; znanost in tehnika me zelo zanimata.«
OFICIR BI MORAL BITI VSESTRANSKI
Ivan Blatnik (34 let) — pešadijski kapetan:
»Želel sem iti v vojsko, ker sem videl lepe možnosti za uspeh. Ker sem se že v srednji šoli bavil s športom, sem to nadaljeval v JLA. Oficir naše armade je dobro preskrbljen in ima nekatere ugodnosti, zahtev pa tudi ne zmanjka. Nobeno delo mi ni pretežko, če imam uspeh Naš poklic zahteva veliko, človek bi moral biti vsestranski, če bi se ponovno odločal, bi se za enak poklic, vendar za določeno usmeritev. Prostega časa imam kar dovolj, izkoristim pa ga za šport in ostalo razvedrilo.«
Tekst in foto: S. Boki
^°jaka Protrka in Hrome med pogovorom
Giovanni (levo) je najboljši pri minometalcu pravi Marke
TUDI OČE JE BIL OFICIR
Niko Jakofčič je živi leksikon
V Cerkvišču v Beli krajini živi eden izmed predvojnih komunistov, ki se vse od leta 1918 dalje natančno spominja dogodkov do danes - Njegovo pripoved bi morali posneti na magnetofonski trak
Pretekli teden je v okviru proslavljanja 50-letnice KPJ predaval na osnovni šoli Savo Kladnik v Sevnici tovariš Miha Marinko. (Foto: Alfred Železnik)
NE GRE LE ZA REFORMO V GOSPODARSTVU. AMPAK ZA REFORMO VSE DRUŽBE
Kongres se nadaljuje na tisoč frontah
-------------------------------------------------------------ne	analize,	študije,	široke	raz-
Intervju s članom sekretariata CK ZKS in urednikom slovenske izdaje Prave med članstvom itd. KOMUNISTA Francem Šetincem - Boj za reformo je boj v dejanjih
V	Cerkvišču je blata, da je strah, a sem se le prebila do Jakofčičeve hiše. Gospodarja Nika sem zmotila pri beljenju sobe. Odložil je čopič, sedla sva za mizo, nakar je v pogovoru bežal čas do poznega popoldneva. Tovariš Jakofčič je živi leksikon partijskega dela vse od prvih zarodkov Zveze komunistov v Beli krajini do današnjih dni. Po njegovih spominih bi lahko napisali celo knjigo, tako natančno se spominja dogodkov, ljudi in datumov.
—	Sem še iz prejšnjega stoletja. Za politiko sem se začel zanimati kot mlad fant, udeleženec prve svetovne vojne, ko sem spoznal, kako nesmiselno je boriti se in umirati za kapitaliste. Bil sem budi v italijanskem ujetništvu, zato sem prišel domov šele leta 1920, ko se je osnovala Jugoslavija.
Natančno mi je opisal razmere na vasi v časih, ko je imel minister Pucelj svoje pristaše, in kasneje, ko je
napredne kmete navduševal Radič. Jakofčiča pa sta oba razočarala, zato se je okoli leta 1928 začel nagibati h komunistom.
—	Leta 1930 sem prišel v stik z Janezom Marentičem, domačinom, ki je študiral v Zagrebu agronomsko fakulteto, a je pogosto prihajal domov v Boginjo vas. Bil je komunist. Večkrat sva se e njim in s pokojnim Črničam sestajala, spoznaval sem njune ideje in se zanje vedno bolj navduševal. Neko nedeljo 1933 pa me je Marentič povabil v Smukovo gostilno na Mlakah, kjer smo se tudi 6icer najlaže shajali. Najprej me je spraševal razne stvari, nato pa vprašal, če bi postal komunist. Pristal sem, nato mi je dal roko in dejal:
—	Od danes naprej si član Komunistične partije!
Partijska celica na Mlakah je bila zelo delavna. Z našo miselnostjo smo skušali prodreti med množice prek Sokola in kasneje s pomočjo društva kmečkih fantov in deklet. Ko je prišlo leto 1941 in druga vojna, smo bili pripravljeni. V Cerkvišču smo že 1941 imeli svoj odbor OF, nekaj mlajših fantov pa je že takrat odšlo v partizane. Po sklepu partijske celice sem jaz ostal na terenu. Na rajonski konferenci OF v Gradcu leta 1942 sem bil izvoljen za sekretarja ter opravljal bo funkcijo do junija 1943. Takrat sem postal predsednik gospodarske komisije za rajon Gradac, kmalu nato pa predsednik okrožne gospodarske komisije. Imeli smo nalogo zbirati hrano po vaseh. Spomladi 1944 so me izvolili za predsednika okra-
ja Bela krajina, po združitvi okrajev pa sem bil predsednik okrožnega cdbora Novo mesto do decembra 1946. V prvi povojni republiški ustavodajni skupščini sem bil poslanec.
Ni mogoče v članku napisati vsega, česar se tovariš Jakofčič spominja iz dni graditve naše ljudske oblasti. Točno ve, kaj je delal ta ali oni odbor, kdo je bil za posamezne naloge poverjen, itd.
Ko sva prešla na povojno obdobje, se mi je spet odkrila bogata zakladnica spominov. Potem, ko je bil Niko Jakofčič leto dni predsednik okraja Črnomelj, je bil premeščen na sekretariat za lokalno upravo v Ljubljano pri predsedstvu vlade. Dobrih 10 let je bil v Ljubljani, opravljal je razne odgovorne naloge, bolehna hrbtenica pa ga je privedla do upokojitve in vrnitve v domači kraj.
—	Leta 1957 sem prišel domov bolan. Zemljo sem že prej ponudil zadrugi. Zanjo so mi dali 200.000 din. Ni mi bilo žal. Od 3,5 hektara sem obdržal le hišo, vrt in njivo. Zdaj brkljam, kolikor še morem. Z ženo sva sama, oba imava dieto, sva bolehna, sicer pa nama kar dobro gre.
Ko sem ga vprašala, če mu je, odkar je spet kmet, žal za zemljo, ki jo je dal v
V BETI pospešena izgradnja
, Peter Vujčič, direktor tovarne BETI in predsednik občinske skupščine Metlika, je na zadnji seji skupščine obvestil odbornike, da se je tovarna letos odločila za pospešeno izgradnjo in vlaganje v modernizacijo proizvodnje. Investicije, ki so bile predvidene šele v letu 1970, bodo še letos vložene v razna dela in opremo. Letošnje naložbe v povečanje proizvodnje in modernizacijo bodo znašale okoli 15 milijonov dinarjev, tovarna pa bo do konca 1972 lahko zaposlila 500 novih delavcev.
družbeni sektor, se je samo nasmejal:
—	Zemlje ne potrebujem, saj je ne bi mogel obdelovati. Živim od pokojnine. Res pa mi je bilo malo čudno pri srcu, ko je zadruga mojo zemljo pred tremi leti razprodala. Dobili so zanjo več kot milijon.
Od Nika Jakofčiča sem se poslovila z mislijo, da bi morali njegovo pripoved posneti na magnetofonski trak.
RIA BACER
»V čem je bil IX. kongres ZKJ bistveno drugačen od dosedanjih kongresov Zveze komunistov Jugoslavije?«
Od prejšnjih kongresov se je po mojem razlikoval po tem, da je bil obrnjen predvsem k našim lastnim problemom. Pri tem je poskušal biti kar se da stvaren, nepotvorjen:	Jugoslavijo je
odsekal takšno, kakršna v resnici je, brez hvalisavega povzdigovanja uspehov. Skozi številne razprave delegatov je pokazal, kako živo prisotna je že samoupravna ideja v naših odnosih, v praksi. To je že, kot pravimo, materialna sila, ki je ni več mogoče zaustaviti ali celo poraziti. Res je, da saupravlja-nje marsikje še boleha za raznimi otroškimi boleznimi, toda ono je tu, treba ga je samo naprej razvijati, da bo postalo samostojnejše, bolj samozavestno in seveda tudi sposobnejše.
Najbolj se mi je vtisnila v spomin misel nekega delegata, ki je med drugim rekel, da med odstopajočim sta-
rim, administrativnim in nastopajočim novim, samoupravnim sistemom včasih nastaja prazen prostor, kot nalašč primeren za razne zmede, napake, nemarnost itd. če se hočemo izogniti raznim napakam, ne bomo klicali na pomoč starega, že preživelega sistema, temveč bomo naprej poglabljali in izpopolnjevali novega, ki še ni mogel pokazati vseh svojih prednosti, ker še ni povsem zaživel.
Druga misel, ki se mi je zdela celo vodilna, je bila ugotovitev delegata v komisiji za nadaljnji razvoj Zveze komunistov, da demokratične družbe ni brez demokratične partije. Uspešna preobrazba Zveze komunistov v demokratično, sodobno idej-no-politično silo je zato obenem pomembna spodbuda za nadaljnji uspešen razvoj naše samoupravne družbe.
»Kaj je kongres prinese! novega v mednacionalne odnose pri nas?*
Več odkritosti. Kongres je pokazal, da problemi, ki izvi-
rajo iz družbeno-ekonomskih odnosov in ne iz nekakšnih mednacionalnih nasprotij, niso več tabu. Delegati so o njih govorili odkrito, sproščeno. Res je, da so bili pogledi na povsem konkretne probleme včasih bistveno drugačni, a drugače tudi ne more biti, saj vendar živimo v ekonomsko in kulturno zelo neenako razviti Jugoslaviji. Mnoge stvari so sedaj po kongresu 'mnogo bolj jasne kot na pri mer vloga sklada za razvoj nezadostno razvitih republik in krajev, vprašanje državnega kapitala itd. Bolj poglobljeno, tudi bolj strokovno bo treba proučiti vprašanje tako imenovane kompenzacije ali bolje prelivanja dohodka iz republike v republiko oziroma iz panoge v panogo.
V	bistvu gre za nadaljnjo graditev naše federacije, ki mora postati zares skupnost enakopravnih narodov in narodnosti; Ce smo včasih upravičeno jezni zaradi počasnosti pri' urejanju določenih problemov na zvezni ravni, tega niso krivi nekakšni mednacionalni problemi, temveč je kriv birokratizem nekaterih zveznih organov, ki je nadležen Sloveniji prav tako kot Hrvatski ali Srbiji. Zdi se, da bo treba energič-neje in hitreje posodobiti zvezno upravo in jo razbremeniti trdoživih starih navad in manir.
»Kako so vplivale na odločanje in opredeljevanje delegatov predhodne obravnave kongresnih dokumentov?«
Temu se pravi — sodobno snovati in pripravljati kongres. Imate prav: predhodni dokumenti so omogočili delegatom poglobljeno delo. Vsak se je lahko, če je le hotel, temeljito pripravil na razpravo na kongresnih tribunah. Prvič smo uvedli na zveznem kongresu tudi demokratično proceduro sprejemanja dokumentov, pa primer z amandmaji. Le-te je bilo treba kajpak utemeljevati, braniti ali pa zavračati. Zato so se roke delegatov pri glasovanjih večkrat križale.
Mislim, da so dokumenti IX. kongresa ZKJ dobri predvsem po zaslugi tako skrbnih priprav in široke javne razprave, ki je predlagana stališča v osnutkih dokumentov dobro presejala in stehtala. Brez takšnih priprav in brez takšne javne razprave bi bil kongres le manifestacija, ki bi ga po svoje uravnavala volja manjšine. Tako pa je bil kongres zares delovni zbor jugoslovanskih komunistov, ki je opiral svoje delo na poglobi je
»Katere naloge so predvsem pomembne za pokon-gresno dejavnost Zveze komunistov?«
Nekdo je lepo rekel, da kongres sam po sebi ne more dati več dobrin, več dela, več aktivnosti. Uresničevati kongresne resolucije pomeni prevajati stališča v konkretne, realne odnose, v življenje. Kongres se mora nadaljevati na tisoč frontah, vsak dan in vsepovsod.
Najpomembnejša naloga, ki pa ni ločena od drugih, je uresničevanje reforme. Tovariš Tito je v svoji sklepni besedi rekel, da moramo do naslednjega kongresa pripeljati reformo do zmagovitega konca. Na prihodnji, to je deseti kongres ZKJ moramo priti z več uspehov in manj grehov. To pa pomeni, da se moramo za reformo, ki ni enkratno dejanje, temveč mora postati poglavitno vodi-
lo	in merilo našega gospodarjenja, bojevati vsepovsod, od tovarne prek občine do federacije. Ta boj kajpak ne sme biti deklarativen, ker potem ne bo; otipljiv, bo le boj z mlini na veter. Z ovirami, ki se postavljajo na pot reformi, najsi bodo to slabo gospodarjenje, majhna produktivnost, slab odnos do strokovnjakov itd., se je treba' spoprijemati ob konkretnih problemih in pojavih.
Zdi se mi, da preveč govorimo samo o reformi v gospodarstvu. Več bi morali storiti tudi za reformo celotne družbe, celotne družbene organizacije, ki je tudi le prepogosto neučinkovita ali premalo učinkovita. Na pri-mer: politika na vseh ravneh; tudi ta ni zmeraj dovolj učinkovita, dovolj intenzivna, temveč je, narobe, še preveč ekstenzivna, preveč zaposlena z deklaracijami. Mislim, da se ne bom zmotil, če bom rekel, da je modernizacija gospodarstva, povečanje njegove produktivnosti v marsičem odvisno od učinkovitosti celotne družbene organizacije.
Zelo pomembno se mi zdi nadaljevati s preobrazbo Zveze komunistov, ki pa nikakor ne sme pomeniti samo novo razvrščanje članstva, torej ne sme biti samo organi--eacijsko-tehnična, temveč mora biti vsebinska. Uspehe reorganizacije moramo meriti samo po tem, koliko uspeva komunistom revolucionirati socialne odnose pri nas, koliko so uspešni v prizadevanjih za napredek naše družbe, v skrbi za človeka. Njihov ugled, njihova veljava bo
v	sorazmerju z rezultati njihove akcije, njihove revolucionarne dejavnosti.
Vprašanja zastavilo JOŽICA TEPPEV
IZ ČASA, KO JE PARTIJA PREPOVEDOVALA LJUBEZENSKA RAZMERJA
Moj prvi in zadnji partijski opomin
50-letni Tone Smole, po letih članstva najstarejši komunist trebanjske občine, pripoveduje o svojem sprejemu v organizacijo
Tone Smole, nosilec spomenice NOB in visokih odlikovanj, po letih članstva najstarejši med oko-
li	500 člani Zveze komunistov v trebanjski občini, bo 25. maja, ko ima rojstni dan tudi tov. Tito, star natanko toliko kot naša partija — 50 let. Naključje je hotelo, da bo ta dan tudi osrednja občinska proslava ustanovitve KPJ pod mirenskim gradom, tako da bo naš skromni Tone, kakršnega vsi poznamo, slavil več praznikov hkrati.
Tone, ki je bil pred 50 leti rojen v Selcah pri Knežji vasi, nam je svoj sprejem v Komunistično partijo opisal takole:
»Po štiridnevnih bojih z Italijani na Muljavi sem bil junija 1942 pri Lučar-jevem kalu sprejet v KP štabne celice Varetovega bataljona. Takrat sem tudi zvedel, da sem bil do tega časa kandidat in da so me opazovali, kako iz-
polnjujem različne naloge.
Po končanem uradnem delu sestanka je sekretar-
ka Marjanca odšla v štabni šotor, mi pa smo čakali, da bodo urejene nekatere formalnosti. Izkušen partizan, odličen borec in obveščevalec, komunist in humorist Ivo mi je potisnil v roke zapečateno pi-
smo, češ naj ga odnesem sekretarki.
Ko je Marjanca pismo prebrala, mi je odločno rekla: »če boste še nosili taka pisma, boste partijsko kaznovani!« Nisem vedel, kaj je narobe, s strani pa sem opazil samo, da je na papirju narisano srce s ,marelo’ prebodeno. Bil sem v zadregi, nisem vedel, kaj bi naredil.
To je bil v 27 letih moj prvi in zadnji partijski opomin hkrati. V tistem času je bilo po partijski liniji strogo prepovedano navezovati ljubezenska razmerja. Razmere so zahtevale tako ostro partijsko disciplino, saj je bilo le na ta način mogoče uresničevati tislo, kar smo imeli za našo osnovno nalogo. Partija nas je v najtežjih urah učila dostojnega vedenja in pravega tovarištva. Le tako smo zmogli velike naloge v vojnem času in še težje v povojni graditvi.«
M. L.
12 DOLENJSKI LIST
St. 17-18 (996-997)
• ’>* '•
♦* • • •
, ■
- / ...v
UNIOR
[LESTEV
Variant
Idealen pripomoček v gospodinjstvu, vrtnarstvu in sadjarstvu. Lestev je lahka, prosto stoječa -dvokrilna, v nekaj sekundah pa jo lahko spremenimo v 3 metre dolgo lestev za prislanjanje.
§t. 17-18
(996-997)
\
KMETIJSKA MEHANIZACIJA: Da, toda kako ob teh cenah do nje?
UNIOR
orodje za vsak dom!
Vendarle je navzlic temu treba reči, da je to le ugotovitev, saj v zadnjih letih lahko naštejemo vrsto stvari, za katere lahko trdimo, da niso v prid zasebnemu kmetijstvu.
Izkušnje so pokazale, da nas je poenostavljenje že v preteklosti veliko stalo: enkrat smo se navduševali za obdelovalne zadruge, drugič za kombinate, kampanjsko in nenačrtno. Dokopali smo se do spoznanja, da pravzaprav ni dilema v tem: ali zasebna ali družbena raba zemlje.
® »MOJ MALI SVET«, revijo za vrtičkarje, rejce malih živali in ljubitelje narave, izdaja: Časopisno podjetje KMEČKI GLAS - Ljubljana • Revija izhaja enkrat mesečno na 48 straneh
REKLAMNA PRODAJA IZJEMNE, UGODNE CENE
za:
• ANANAS SIRUP »VITAMINKA«
• SADJEVEC NARAVNI »FRUCTAL«
• VINO, NAMIZNO, BELO IN RDEČE »SLOVIN«
• ČOKOLADNI DESERT »KANDIT«
• BALKAN KEKS »KOESTLIN«
• NAPOLITANKE NOUGAT »KOESTLIN«
• SARDINE V OLJU - MIRAMAR »DELAMARIS«
V VSEH PRODAJALNAH MERCATOR
IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST
— --------------------
KMEČKA TRIBUNA LJUBLJANSKEGA ŠTUDENTSKEGA LISTA
razpotju ne vemo natanko: kam
V kmetijstvu nimamo jasnega koncepta — Doslej so imela politična in ideološka izhodišča prednost pred drugimi — Prihodnost je v sožitju zasebnega in družbenega kmetijstva
Je izhod iz težav v kmetijstvu res samo v tem, da bo na vasi čas naredil svoje: odpravil prenaseljenost, izboljšal strukturo, uvajal novo tehnologijo, krepil sposobne kmetije itd.? Je storila družba, vsi odgovorni od skupščine do političnih vodstev že dovolj, če smo razmere samo ugotavljali, zapisali dobre resolucije? Ali ni naloga učinkoviteje spodbujati k rešitvam, ukrepati in pomagati? Smo nestrpni, če zahtevamo akcijo, jasno pot razvoja in manj zmot? Smo res demagogi, če trdimo, da se pomena kmetijstva ne zavedamo dovolj? Zakaj slišimo zahteve nekaj tisoč železarjev bolj kot glas mnogo več kmetov? Samo zato, ker vemo, da se kmetje ne znajo organizirati tako kot delavci.
Te misli roje človeku po glavi, ko prebira uspel poskus študentskega lista Tribune, ki je v svoji zadnji številki pod naslovom »Kmečka tribuna« s pomočjo izbranih izjav nekaterih poznavalcev kmetijstva opozoril na najvažnejše probleme na tem področju.
V večini izjav je čutiti klic po jasnem konceptu razvoja kmetijstva. Prof. Jože Levstik pravi: »Največje rezultate je po mojem mogoče doseči, če bomo mobilizirali kar največ kmetijskih proizvajalcev. Ne smemo sektaši-ti ne v levo ne v desno.« Inž. Janez Perovšek, nekdanji sekretar za kmetijstvo: »Prisotnost kmečkega sloja v političnem sistemu 'in političnem združevanja res ne ogroža socialističnega družbenega sistema.« Prof. Rudolf Tunk:	»Idejo samoupravlja-
nja moramo prenesti tudi v našo vas. Pri posamezniku moramo vzbuditi občutek gotovosti ...«
Docent biotehniške fakultete inž. Jože Spanring' pravi o tem takole: »Zasebna raba zemlje bo potekala vzporedno z družbeno organizirano še sto let, tako kot v tehnično najvišje razvitih državah na Vzhodu in Zahodu zato, ker se ena ukvarja z eno vrsto pridobivanja dobrin, druga pa z drugo.« Zato tudi stane 1 gram semena petunij več kot 1 gram platine. Ena poljedelska kultura bo tudi čez sto let zahtevala veliko več dela kot druga.
Nesporno je torej, da bo zasebna kmetijska proizvodnja še dolgo potrebna, zato je treba storiti vse, da bo tudi napredovala. Ce ročnega dela ni mogoče nadomestiti s strojem, velika proizvodnja še nima prednosti samo zaradi tega, ker je velika.
Direktor Kmetijskega inštituta Slovenije inž. Martin
Mastnak sodi, da je neurejeno tržišče ena glavnih ovir za napredek kmetijstva. Pravi: »Vertikalna integracija bi obvladala tržišče.«
Pri nas pa tega skoraj ni. Če bi se posrečilo najti skupni interes, danes ne bi stalo v Sloveniji 130 klavnic (ne malo na račun živinoreje), če vemo, da bi potrebovali le 5 ali 6 sodobno urejenih. Danes pa gradimo celo še nove.
Pravo kmečko zadružništvo lahko odločilno pripomore k napredku kmetije. K temu lahko bistveno pomaga tudi zastopstvo kmečkega stanu v naših organizacijah in skupščinah. Inž. Slavko Gliha pravi:	»Naše kmetijstvo nima
svojega ,vrha’, ima mnogo družbene nadgradnje, hkrati pa je tudi brez nje.«
Jasno je potrebno določiti tudi odnos do zemljiškega maksimuma. Brez dvoma je omejevanje velikosti posestev umetno zadrževanje tehničnega napredka na vasi, hkrati pa je tudi sredstvo, ki na vasi zadržuje presežek prebivalstva. Pri tem smo večkrat nejasni: v isti sapi smo proti odhajanju s kmetij in za povečanje sposobnejših kmetijskih gospodarstev.
Danes bi bolj kot kdaj prej morali vedeti, kakšen koncept razvoja bo imelo naše kmetijstvo; kaj naj podpiramo in kako naj podpiramo. Odgovor ni lahak. Dasta ga lahko le znanost in poznavanje celotne problematike, ne pa domneve in začasne politične rešitve. Kljub mnogim institucijam, ki jih
imamo pri nas danes ne premoremo kompleksne znanste-ne raziskave o zapletenih problemih kmetijstva, kjer se tehnološka in ekonomska vprašanja prepletajo s sociološkimi, socialnimi in drugimi. Le na podlagi take raziskave bi lahko načrtno urejali ta težka vprašanja.
Inž. M. LEGAN
Pouk v malih šolah se je začel
Osnovna šola Krško je organizirala pet oddelkov malih šol. Trije oddelki so v Krškem in po eden v Dolenji vasi in Zdolah. V Krškem so odprli vrata bodočim prvošolčkom že marca, v podružničnih šalah pa so jih povabili v šolske klopii v prvih aprilskih dneh.
Težave zaradi nerednosti
Nekatere delovne organizacije v krška občini zelo neredno plačujejo prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Ta se steka v blagajno sveta krajevne skupnosti. Ker je to njen najpomembnejša vir dohodka, ji povzročajo večji zaostanki nemalo težav pri delu. Svet krajevne skupnosti je sklenil, da bo predlagal občinski skupščini popravek odloka. V prihodnje naj bi njegovo izpolnjevanje nadzorovala služba družbenega knjigovodstva.
Novo mesto: pred IMV se je prevrnil
5. aprila zvečer se je peljal Dušan Lazar z osebnim avtomobilom iz Novega mesta proti Gotni vasi. Zaradi neprimerne hitrosti ga je na križišču pred IMV zaneslo v betonski steber vrtne ograje, odkoder se je odbil in se prevrnil. Škode je bilo za 8.000 din.
že nekaj teh okrnjenih izjav dokazuje, da se je pri nas uveljavil nazor, po katerem je kmet s svojim osebnim delom tako rekoč naš človek, ki ga v resnici potrebujemo in ga bomo še potrebovali.
Izdeluje Inkop Kočevje
Mercator
kultura
in
izobra-
ževanje
Nova premiera v Kostanjevici
V petek, 25. aprila opoldne, bo za šolsko mladino predpremiera, v soboto, 26. aprila ob 19.30, pa premiera mladinske igre »Sneguljčica« Paivla Golie, ki jo je z igralci Mladega odra pri PD Lojze Košak pripravila Marija Sketova. Nastopilo bo 28 mladih igralcev, ki so se vse leto marljivo pripravljali. Sceno je zasnoval akademski slikar Avgust Lavrenčič, kostume Vlasta Hegedušičeva, gilasbo Marko Žigon, plese pa Borut Hanžič. Opremo za predsta/vo je posodila mariborska Drama.
Zadnji abonma
6. maja bo Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo na novomeškem odru igro »Častnik za novačenje«. V sezoni 1968/60 bo to zadnja abonmajska gledališka predstava za novomeško občinstvo.
Konferenca ZKPO v Sevnici
V ponedeljek je bila v sev-nišketm gradu konferenca kul-tjurncnprosvetnih organizacij sevniške občine, na katero je občinski odbor povabil predstavnike v*seh kulturnih skupin. Na konferenci so obravnavali kulturno problematiko občine v duhu zadnjega kongresa v Ljubljani. Izčrp-nejše poročilo o konferenci bomo objavili v prihodnji številki.
Razstava dokumentov
V Dolenjski galeriji v Novem mestu so v torek zvečer odprli razstavo marksističnega tiska in drugih dokumentov o razvoju in delu ZKJ. Razstava je prva večja manifestacija v počastitev 50-let-nice ZKJ v novomeški občini.
»Sen kresne noči« na Gorjancih?
V Novem mestu so se že pričele priprave za Dolenjsko kulturno poletje 69. V zasnovi so tudi že prireditve, ki jih bodo letos videli. Med drugim pripravljaijo eno takih prireditev na jasi pri Miklavžu na Gorjancih, imenovali pa bi jo »Sen kresne noči«.
»Polovičnih resnic« ni bilo
V torek zvečer bi morala biti v novomeškem domu kulture abonmajska gledališka predstava »Polovičnih resnic«. Ker je zmanjkalo elektrike so prieditev preložili. V času ko to poročamo, še ni znano, kdaj bo igra sipet na sporedu.
ZAČETEK DOL. KULTURNEGA FESTIVALA
Slikar bajtarjev in otrok
Anton Repnik razstavlja v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki
Lamutov likovni salon v Kostanjevici na Krki je te dni izpolnjen z deli slovenskega slikarja Antona Repnika z Mute na Koroškem. 15. aprila je njegovo razstavo odprl Lado Smrekar, ki je prebral uvodni nagovor prof. Karla Peč.ta, ravnatelja slovenjegraškega umetnostnega paviljona. Repnikova razstava je že drugi stik tega slikarja
bajtarjev in otrok z Dolenjsko. Lani se je slikar udeležil trebanjskega tabora slovenskih slikarjev avtodida.c-tov; s slikovitostjo, ki jo lahko pripišemo popolni predanosti delu, je slikar v razdobju nekaj mesecev ustvaril novo galerijo obrazov. Repnikova olja, razstavljena po temah (kmečko življenje in socialne teme, gostija, obrazi,
„Gallus44 navdušil Novomeščane
Pevski zbor »Jakob Petelin-Gallus« iz Celovca po koncertu sprejela predsednica sveta za prosveto in kulturo ObS Ema Muser
Okoli 300 poslušalcev v novomeški dvorani doma kulture je v nedeljo, 20. aprila popoldne, z bratskim aplavzom nagradilo mešani pevski zbor »Jakob Petelin — Gallus« iz Celovca za njegov koncert umetnih in koroških narodnih pesmi.
Goste iz slovenske Koroške je v imenu občinskega 'sveta ZKPO Novo mesto pozdravil ravnatelj glasbene šole Ernest Jazbec. Poudaril je, da gojimo Slovenci s svojim: brati v zamejstvu še posebno tople vezi. Predstavnik zbora »Gallus« je zatem povedal, da prihajajo nekateri člani pevskega zbora na pev. ske vaje tudi po 60 km daleč.
Pevski zbor je pod vodstvom svojega dirigenta dr. Franceta Cigana na dvournem koncertu zapel več umetnih in koroških narodnih pesmi. Pel je skladbe Gallusa, Liparja, Vogriča, Simonitija, Hartmanove, ljudske pesmi iz št. Janža v Rožu, nato pa vrsto narodnih v priredbi vrste skladateljev.
Zbor je imel do zdaj - več kot 20 samostojnih koncertov med svojimi rojaki na Koroškem, nastopil pa je tudi domala v vseh državah srednje Evrope. V Novem mestu je gostoval prvič. Tu so gostom pripravili še posebno topel sprejem. Dopoldne so jih predstavniki kulturnega življenja pričakali na Otočcu, po koncertu pa je koro-
Pihalni trio v gosteh na maturantski ples
Ljubljanski pihalni trio, ki ga sestavljajo flavtist Fedja Rupel, klarinetist Igor Karlin, fagotist Vladimir čeme in basist Jože Stabej, je v torek gostoval na osovni šoli v Smarjeti in na Otočcu. 27. maja bosta še dva koncerta za učence osnovnih šol v novomeški občini. Na Prevolah in v Žužemberku bosta nastopila tenorist Mitja Gregorač in harfistka Pavla Uršič — Petričeva.
Mali kulturni barometer
■ JAMARSKA RAZSTAVA — V
Belokranjskem muzeju v Metliki Je že dalj časa jamarska razstava. Marljivi Črnomaljski jamarji so razstavili več sto fotografij, ki so jih posneli med raziskovanjem več kot 100 kraških jam v Beli krajini, ter jamarsko literaturo.
■ MALI OGLASI — V Ljubljani živeči zagrebški književnik Aleksander Marodič je pripravil za ljubljansko televizijo prvo slovensko televizijsko nadaljevanko pod skupnim naslovom »Mali oglasi«. Delo je režiral Mirč Kragelj.
— Člani ljubljanske podružnice Slovenskega geografskega društva so 20. aprila obiskali Sevnico in druge spodnjeposavske kraje.
■ JAKI V MARIBORU — Pred kratkim so v Mariboru odprli razstavo slikarskih del Jožeta Horvata — Jakija. Tudi iz te razstave sevajo: rast, bivanje in razkroj. Umetnika je občinstvu predstavil umetnostni kritik Zoran Kržišnik.
ške pevce 'sprejela v gostišču »Breg« predsednica sveta za prosveto in kulturo prof. Ema Muser.
otroci), so pretresljiva izpoved o svetu bajtarjev in otro*, za katerega dostikrat kar nočemo vedeti: ljubše so nam krajine in tihožitja, ker nas najpogosteje navdušijo z lepoto motivov in kompozicijo, ljubša nam je tako imenovana čista umetnost, ki ugaja očem in nas pusti nekoliko zasanjane, ne pa uporne, kot se nam zgodi ob pogledu na Repnikova dela. Bodejo nas bele oči RepnLtovih ljudi, o katerih pravi Branko Rudolf:	»Pravljično-panična
osnova je pri njem posebej v določenem »manirizmu« zmeraj se ponavljajočih človeških likov in v posebnosti njegovih »boleče-belih« beločnicah oči, posebnega znamenja kovača, katerega vid trpi zaradi poklicnega gledanja v žareče železo.« Sedaj Repnik ni več kovač. Kot delovni invalid se vse bolj približuje kmečxim, socialnim ter satiričnim temam.
PETER BREŠČAK
4 7S '
■ CELJSKI »OBRAZI« — V
Celju so se odločili, da bodo začeli izdajati literamo-kultumi časopis »Obraza«. Izdali pa bodo tudi posebno številko »Celjskega zbornika«.
■ »KRVAVA BAJKA« — V Kragujevcu bodo maja začeli snemati nov jugoslovanski film »Krvava bajka«. Zgodba bo obravnavala dogodke iz leta 1041, ko so Nemci postrelili okoli 7000 kragujev-skih rodoljubov. Predvidevajo, da bo premiera že 20. oktobra letos.
■ 20 LET UNIVERZE V SKO. PJU — Skopska univerza proslavlja te dni 20-letnico ustanovitve. Na njej Je do zdaj diplomiralo več kot 13.000 pravnikov, inženirjev in drugih strokovnjakov.
■ 164 SKLADB V ZAGREBU — 164 skladb, od tega 50 skladb Jugoslovanskih avtorjev, bodo izvedli na letošnjem festivalu sodobne glasbe v Zagrebu. Od 7. do 18. maja bo v ta namen kar 33 koncertov.
KUD Miran Jarc v Črnomlju je pred kratkim uprizorilo Spewackove »Naše tri angele«. Pri režiji je pomagal Dare Valič, igralec ljubljanske Drame, ki služi vojaški rok. Igro so pripravili za tekmovanje za Župančičevo nagrado. 19. aprila so z igro gostovali v Metliki, 20. aprila pa na Vinici. Odločili so se gostovati še v Dolenjskih Toplicah, Kostanjevici, Semiču, morda pa bodo nastopili tudi v Novem mestu in Kočevju. Na sliki: Janez Kramarič, Dušan Košuta in Stane Klepec kot Joseph, Jules in Alfred v prizoru iz »Naših treh angelov«	(Foto:	Slobodan	Nikolič)
DELEGATI O MINULEM KONGRESU ZKPOS
„Bojim se novih krif
PROF. JOŽE DULAR, ravnatelj Belokranjskega muzeja, Metlika:
»Dobri dve desetletji že delam po malem tudi v ljudskoprosvetnih organizacijah. Bil sem že na vrsti kongresov nekdanjega Sveta Svbod in prosvetnih društev in sedanje Zveze
kultumo-prosvetnih organizacij. Vsak kongres je bil izraz svojega časa, in moram reči, da so bile mnoge programske smernice, ki Jih je postavil ta ali oni kongres, izvršene ali pa tudi ne. Dostikrat
je bilo vse preveč na papirju in premalo sredi življenja. Spomnimo se samo, s kako ihto smo se zagnali" v ustanavljanje klubov, ki pa danes le še redkokje životarijo. Pa ne moremo reči, da so se preživeli, ko pravzaprav še zaživeli niso. Zdaj je akcija za najširšo demokratizacijo kulture na Slovenskem, za povezanost kulturnih prizadevanj, ki naj bi temeljile na samoupravni organizaciji, akcija za združevanje sredstev za kulturo in njeno organiziranost na celotnem področju, pa še marsikaj.
Jaz pa se bojim — mi-.slim predvsem na naše podeželje! — da se bodo kljub vsem besedam in lepim programom krizi amaterizma pridružile še močnejša denarna kriza, kriza poustvarjalcev in predvsem kriza občinstva. Prazne dvorane ponekod že obupno zevajo v amaterje na odru. šport, izleti, televizija dobivajo vse več privržencev. So pač stvari, o katerih govori-mo, in stvari, ki jih življenje samo frazgrinja pred nami.«
(15. nadaljevanje)
Imamo pa še eno pričevanje, kako je bil zavzet za razkrinkanje tiste dobe, ker je skozi njo mogel kazati tudi svojo. Leta 1908 ni -predaval le v Trstu, marveč preJ že na Dunaju v študentovskem društvu »6ava«. Preda* vanje je imelo naslov — »Trubar in naše razmere v do-movini«.
To predavanje je moralo biti zarodek predavanju v Trstu, saj so glavni nazori in misli isti in isti je tudi zaključek:	slovenski liberalizem je klavrn, breznačelen
n kompromisarski, klerikalizem dr. I. Šušteršiča in pajdašev pa je Cankarju sorodna reakcija, kakor je bila proti* reformacija. Vez s »Hlapci« je otipljivo jasna, toda tudi" podoba župnika v »Hlapcu Jerneju« se mu je porodil* že iz iste miselnosti, ki je bila takrat vsaj blizu ateizmu« če že ni bil Cankar zares ateist, ko ga je ustvarjal, kakor domneva Pregelj v že navedenem stavku. Od Cankarjevih predavanj, govorov in člankov in od legende »Kristusova procesija« vodi pot skozi »Hlapca Jerneja« k »Hlapcem«, kajti zaključek prvega Cankarjevega predavanja u®8 jedro kakor stavek v »Hipcih«, ko pravi Jerman o k°" vaču Kalandru: »Ta roka bo kovala svet...«
Župnik v »Hlapcu Jerneju« je tipiziran zastopa dogmatičnega primitivizma podeželske duhovščine, lika*** pa tipizacije cerkvene reakcionarnosti. 2upnik v »Hlapcih* je individualiziran in hkrati tipiziran zastopnik vojujo# se »cerkve« (eccle^ia militans), ki ji je religija bolj sredstvo za oblast kakor pa globlji notranji smoter. Takšen je tudi župnik v >Kralju na Betajnovi«, le da Je hkrati zelo primitiven lisjak, čeprav je župnik v »Hlapcih« orisan z dovolj ostrimi potezami, saj je bil Cankar pr&v tako, kakor je Jerman, njegov nasprotnik, je podoba župnika, ki zavrne Jerreja kot bogokletnika, ker terja svojo pravico, prav zaradi tipizacije* popolnoma nega* tivna. Za tem se ne skriva nič drugega kakor to, da sta cerkev in njen bog s svojimi služabniki vred na stran* reakcije, ki ne bo priznala pravice Jernejem. Zato nimaj0 Jerneji tudi pri njej ničesar iskati. Ni naključno, marveč globoko premišljeno, da gre Jernej od župnika, ki J0 po Cankarju tudi dobro premišljena zadnja postaja na Jernejevi bridki in trnovi poti, naravnost pred dom svo; jega dela in prižge plamenico upora, kakor so jo prižgal* tudi puntarski kmetje v 16. stoletju, katerim je v svojeg predavanju posvetil poseben odstavek, in to takoj po od* stavku o reformaciji in protireformaciji.
Kako široko in s kakšno posebno globino pojmuj® Cankar kulturo in kmečke punte, razodeva takoj s prvi®9 stavkom, ko pravi, da so bili kmečki punti v šestnajste^ in sedemnajstem stoletju »drugo veliko kulturno gibanje^ Takoj v naslednjem stavku pojasni, zakaj ima kmečfc punte za kulturno gibanje:
»Vsaka ped svobode, ki si jo pribori ljudstvo, le korak naprej v kulturi.«
Za merilo ne vzame neke abstraktne besede, marveč staro ljudsko besedo, ki ponazoruje stvarno, lahko w rekli materialno mero. Vsaka ped svobode mu je stvarca vrednota v kulturi, v tako imenovani kulturni nadstavb** kakor bi smeh reči po terminologiji modeme sociologij0*
»Tisti obupani, v svojem obupu do blaznosti pogumj^ kmetje, ki so požigali graščine in ki s« se upirali cesarsW vojski s kosami, ccpci in vilami, tisti kmetje, ki so šali valpte in gnali graščake pred plug, niso bili delavci na polju slovenske kulture nego Truban in P®* inatili. — Matija Gubec, ki so ga posadili v Zagrebu J1 razbeljen tron in mu potisnili v roko razbeljeno žew®» zasluži v vekomen spomin tron od brona na Markove*® trgu in krono od zlata. — Trubar in Dalmatin sta zapisa1 v knjigo spomenik slavnega svojega dela, puntarski kmetJ0 so ga zapisali v kamnito slovensko zemljo s svojo vroč krvjo . ..«
To je v zgodovinopisju in politiki za tiste čase edinstvena označba kulturnega pomena kmečkih puntov. K^T te so sicer takrat premagali, potolkli in pobesili, Pt€^ vele pa si pokorili, toda kri ni bila prelita zaman:
»Nobeno delo, ki ga je izvršil človek v prilog sv®* bode, torej v prilog kulture, ne izgine za vekomaj, ^ ogenj ga ne more za vekomaj pokončati, ne meč!
S krvjo tistih naših delavcev prvorojencev je bila poK11®” jena njiva naše poznejše kulture. In kadar bo že{e dozorela, kadar bodo kose pripravljene, sc bomo SP°” minjali mučenikov!«
Zadnji stavek sem podčrtal, ker ne pomeni ezops^ izrečena misel v njem ndč drugega kakor nov vel punt — revolucijo.
Se nečesa ne smemo prezreti: ko pravi, da ne izg!*10 nobeno delo, ki ga je izvršil človek v prilog kultuJ^j da je kri puntarjev pognojila njivo na-še kulture. Ali ista misel o smislu boja in žrtev skrita tudi v Jernejeve ^ koncu, ki je sicer lahko v nekem smislu tragičen, n’ V njegova smrt brezupna žrtev,- ker je smrt v boju Ti' ruska revolucija 1905. leta se ni Se posrečila, toda 1* leta je zmagala.
^KONEC>
jAŠ razgovor
Naš cilj je ostati v ligi
Kočevskim odbojkarjem je po toliko' letih uspešnega nastopanja v II. republiški odbojkarski ligi končno le uspelo priti med 10 najboljših slovenskih odbojkarskih ekip. 3 sodelovanjem v republiški ligi bodo kočevskim ljubiteljem športa preskrbeli prijiet-no osvežilo, ki ga v Kočevju
PROF. SAŠA BIŽAL
že dolgo niso imeli. O pripravah in težavah odbojkarjev je nekaj več povedal njihov trener in igralec prof. Saša Bižal.
— Vas je uvrstitev v republiško ligo preseuetila?
»Ker se je naš stalni konkurent Kamnik uvrstil na kvalifikacijah v višje tekmovanje, nam je bilo jasno, da nimamo več ovir za vstop naše ekipe v republiško ligo. Ker pa je slučajno kranjski Triglav odstopil, se nam je tako lepa priložnost ponudila nekoliko prej, jeseni bi se zagotovo uvrstili v prvo ligo.«
— Kako je z igralci?
»Trenutno imamo 10 zagretih in dobrih igralcev..To so: Cveto Arko Mirko Koruzar, Polde Kavčič, Kudi Murovič, Tone Kersnič, Stane Pogorelc. Jovo Cokorilo, Bojan Figar, Rajko Luz:> in Valentin Knavs.«
— Ste kaj vadili?
»Cez zimo smo vadili redno dvakrat tedensko v telovadnici. Ker so vsi igralci iz Kočevja, je naš delo teklo selo urejeno.«
— Znano nam je, da imajo kočevski odbojkarji posebno imolo?
»Nič več! Tokrat nas je pa le poiskala sreča. Prvič, ker smo prišli v republiško ligo, in drugič, ker imamo zelo ugoden žreb. Doma se bomo srečali s spodnjim domom in bomo tako enakopravno pre-trižah kopja.«
— Kaj je vas cilj?
»Naša želj ^ je, da ostanemo v ligi. Želimo osvojiti naj-■nanj osmo mesto.«
— Kaj pa prognoza?
»Zmagala bo ekipa Ljubljane; Kočevje, Kamnik, Braslovče in Novo mesto se bodo potegovali za zlato sredino .«
— Kdo vam pomaga?
»Največ pomoči smo dobili od kemične tovarne MELAMIN, ki nas bo verjetno sedaj še izdatneje podprla.«
S. DOKL
m
* i
Jože Hudelja (Vinica), Marjan Balkovec (Vinica) in Žan Plut (Semič) so osvojili tri prva mesta na medobčinskem krosu med mlajšimi pionirji (Foto: S. Dokl)
ATLETIKA
MEDOBČINSKO PRVENSTVO V KROSU
Mladi tekači so presenetili
Nastopilo blizu 300 tekmovalcev iz štirih občin — Prijetno so nas presenetili Balkovec, Dragoš, Bučar, Zupančeva, Kosmačeva in Henigmanova — Posebno priznanje gre vaditeljem.
Nedeljskega spomladanskega medobčinskega krOoa se je udeležilo blizu 300 mladih tekačev ■ iz 4 dolenjskih občin. Posebno so nas presenetili nekateri tekači iz Vinice, Dolenjskih Toplic, Šentjerneja in Dragatuša. Organizacija tekmovanja je bila na solidni višini in je v celoti uspela.
Rezultati: mlajši pionirji — 1. Balkovec (Vinica), 2. Hudelja (Vinica), 3. Plut (Semič); ekipno — 1. Vinica, 2. Vavta vas, 3. Mirna;
mlajše pionirke — 1. Zupanc (Dol. Toplice), 2. črtalič (Šmarješke Toplice), 3. Lužar (N. m.); ekipno
— 1. Dolenjske Toplice, 2. Novo mesto, 3. Šentjernej; starejše pionirke — 1. Kosmač (Šentjernej), 2. Koncilja (Dol Toplice), 3. Sve-tič (Dragatuš); ekipno — 1. Dolenjske Toplice, 2. Trebnje, 3. Šentjernej; starejši pionirji — 1. Dragoš (N. m.), 2. Pucelj (Šentjernej), 3. Jovič (N. m.); ekipno
— 1. Novo mesto, 2. Šentjernej,
ODBOJKA
Že na startu kar dva poraza za Dolenjce
Dolenjski odbojkarski ekipi Kočevje in Novo mesto, ki igrata v kvalitetni republiški ligi, sta nas to nedeljo neprijetno presenetili. Zlasti Kočevarji, ki imajo mlado borbeno ekipo, so nekoliko prepoceni položili orožje pred Kamnikom. Od Novomeščanov kaj več kot poraza nismo pričakovali, saj so tekmovanje v tej zahtevni ligi vzeli dokaj neresno.
Kočevje : Kamnik 1:3
Zaradi slabega vremena sta se ekipi srečali v telovadnici. Moštvi sta bili enakovredni, vendar so gostje bolje igrali ob mreži. Domačinom se je poznala neuigra-nost. Bolj bi morali igrati po navodilih trenerja. Ker je republiška liga zahtevnejša le treba igrati tudi z določeno taktiko Gledalci so prvo srečanje svojih odbojkarjev spremljali z velikim optimizmom, vendar so bili na koncu razočarani.
Kočevje:	Bižal Kavčič, Arko,
Koruzar, Kersnič, Pogorelec, Figar, Čokoliro, IVIurovič in Luzar.
A. ARKO
/
Novo mesto : Braslovče 1:3
Novomeščani so svoj povratek v republiško ligo že v prvem kolu plačali s porazom. Izdala jih je neuigranost in pomanjkanje kondicije. Brez vadbe verjetno ne bo šlo! Ker oričakujemo v Novem mestu nekoliko bol) kvalitetne ekipe, kot so Braslovče, upamo, da se bodo Novomeščani bolje pri-
pravili. Pri domačih je nekoliko bolje od ostalih igral Miran Simič.
Novo mesto: Mcdic, Šonc, Simič, Koprivnik, Berger, Goleš, Potrč in Penko.
Delegacija iz ČSSR v Kočevju
Delegacija Češkoslovaške zveze telesno-vzgojnih organizacij (Če-skoslovensky svaz telesne vyeho-vy) je bila gost Partizana Slovenije in je bila tudi na obisku v Kočevju. V delegaciji so bili predsednik UO Sokola CSTV, zvezni sekretar ĆSPV Jaroslav Smety-prach, zvezna načelnica Sokola Eva Bohmova in članica predsedstva Edita Ligoševa.
Sprejel jih je predsednik Partizana Kočevja prof. Saša * Bižal in član UO Dušan Smola ter upravnik Doma telesne kulture Andrej
NOGOMET
Take si igre želimo!
Arko. Najprej so si ogledali športne objekte, nato pa so jim obrazložili način, financiranja in upravljanja z vsemi športnimi objekti. Ker je bil v telovadnici ravno oddelek pionirjev in mladincev, ki se pripravljajo za razna tekmovanja in nastop na Zletu bratstva in enotnosti v Bihaću, so sl lahko ogledali tudi praktično vadbo.
V razgovorih je bilo ugotovljeno, da imajo češkoslovaški gostje precej podobnega v svojem programu.
Gostje so bili z obiskom v Kočevju zadovoljni in navdušeni nad delegacije je r>o nagovoru razdelil tovariškim sprejemom. Predsednik spominske značke Sokola z željo, da bi od zdaj naprej bile tesnejše vezi mod vodstvenim kadrom obeh društev. Na prihodnjo spartakiado v Pragi, so povabili tudi mladinca in mladinko iz Kočevja.
Ta obisk je bil veliko zadoščenje vsem starejšim delavcem v društvu, ki vztrajajo v delu in kljub vsem težavam uspešno delajo.
A. ARKO
To, kar ni uspelo rokometašem, so popravili nogometaši, ki so zmagali kar na štirih frontah. Največ vredna je zmaga Celulozarja, ki je porazil odlično ekipo Branika iz Maribora. Novomeščani so spravili dragoceno zmago nad kandidatom za višje mesto, Medvodami. Ekipa Medvod je bila ena od treh, ki so jo morali Novomeščani skalpirati, če hočejo napredovati v višje tekmovanje. Mirenčani so uspeli v Ponovi vasi. Ravno tako so Belokranjci, kot za šalo porazili sosede iz Bubnjarcev.
SAH
Celulozar : Branik (Maribor) 3:1
Odlični domači nogometaši so imeli tokrat hud boj z nasprotniki. ki so klonili že v prvem polčasu t rezultatom 2:0 Zadetka za
Kje, kdaj in kdo?
Nogometaši Celulozarja bodo v nedeljo gostovali v Velenju. V ljubljanski conski nogometni ligi bo mali dolenjski derbi na Mirni med domačo ekipo in Belo krajino, Novomeščani pa bodo gostovali v Ihanu. Rokometaši Brežic bodo imeli srečanje z ekipo Pirana, rokometašice pa se bodo srečale « igralkami Istega kluba. Ribničani bodo potovali na zanimivo srečanje k Ormožu. V ljubljanski conski rokometni ligi bo Krško imelo doma srečanje z Zagorjem, Krmelj bo Potoval v Duplje, Novolnešča-ni pa v Šentvid. Grosupeljčani bodo gostovali v Radečah. Odbojkarji Kočevi’ bodo gostovali v Ljubljani, Novomeščani Pa bodo imeli na Loki srečanje ^ Savo. Trebanjci, ki igrajo v II. republiški ligi. bodo igrali doma z Radovljico. To nedeljo prične tudi tekmovanje v H. repu h’	košarkarski ligi.
Novomeščani bodo gostovali v 'letliki. To srečanje je dolenjski dertii
domače moštvo sta dosegla Klaič in Stanojevič, ki sta bila tokrat izredno razigrana. V drugem polčasu so gostje s hitrimi napadi hoteli presenetiti domačo obrambo, vendar je odlični Klaič dosegel še tretji gol in tako zapečatil usodo gostov.
Celulozar je v tej tekmi poka zal izredne sposobnosti, vendar bi lahko dosegel še večjo zmago. Ce bodo igrali Celulozarji tako kot v nedeljo, potem sc lahko nadejamo najboljšega
L. HARTMAN
Elan : Medvode 4:1
Nogometaši Novega mesta so tokrat pokazali soliden nogomet, ki jim jo prinesel lepo zmago nad ekipo iz Medvod. Zlasti so bili dobri v prvem delu tekme, ko so nasprotnikom zabili tri gole. V nadaljevanju so se nekoliko preveč zadovoljili z doseženim rezultatom in so z nepotrebnim preigravanjem zapravili vrsto priložnosti za dosego zadetkov. Strelci za Novomeščane so bili: Maksimovič, Ilursa, Turk in Velagič.
N. N.
Bela krajina : Tornado (Bubnjarci) 6:1
Črnomaljski nogometaši so izkoristili proste dni in se srečali 7 Igralci Tornada iz Bubnjarcev. Kljub pomlr’cni ekipi so igrali dobro in visoko porazili goste. Zlasti so. prišli do izraza v drugem polčasu ko so v nasprotnikovo mrefco porinili štifi zadetke.
Strelci so bili: T. \Veiss 2, Kra-
marič 2, T. Švajger 1 in A. Švajger 1.
T. LATERNER
Odred (Ponova vas) : Mirna 1:2
Nogometaši Partizana z Mirne so gostovali v Ponovi vasi in premagali domači Odred z 2:1. Tekma Je bila zanimiva, sodnik jo je dobro vodil. Mirenčani so igrali dobro, razen nekaterih izjem. Odlično, vendar premalo borbeno, je zaigral strelec obeh golov Janez Stefančič.
A. TRATAR
V petek, 18. aprila, je bilo v Boš tanju tekmovanje 4-članskih šolskih ekip iz sevniške občine. Sodelovalo je 24 ekip. Rezultati: starejši pionirji (9 ekip) — 1. Sevnica 26,5, 2. Boštanj II 23, 3. Šentjanž 19,5, 4. Boštanj I 16, 5. Blanca 15,5 6. Krmelj 12,5 itd. Mlajši pionirji (8 ekip) — 1. Za-bukovje 20,5, 2. Blanca 19,5, 3. Sevnica I 18,5 4. Šentjanž 14, 5. in 6. Tržišče in Boštanj 12,5 itd. Starejše pionirke (6 ekip) — 1., 2 in 3. Telče Krmelj, Boštanj I 11. 4. Šentjanž 10,5, 5. Boštanj II 9,5, 6. Telče II 6. Mlajše pionir-
3. Šmihel; mladinke — 1. Henigman (N. m.), 2. Bajc (gimn. N. m.), 3. Nemanič (BETI, Metlika); ekipno — 1. gimnazija Novo mesto, 2. ekonomska srednja šola, 3. BETI, Metlika; mladinci — 1. Bučar (gimn. N. m.),	2. Košir
(gimn. N. m.), 3. Šimunovič (poklicna šola N. m.); ekipno — 1. gimnazija, 2. poklicna šola N. m., 3. ekonomska srednja šola N. m. Pri članih pa je zmagal Gabrijel Popovič, član ljubljanske Olimpije.
S. DOKL
Uspešen start v Novi Gorici
Novomeški in kočevski atleti so se udeležili otvoritvenega atletskega mitinga, ki je bil v nedeljo, 20. aprila, v Novi Gorici. Njihov start je bil dokaj uspešen. Zlasti so se izkazali Borut Kočevar, Ivica Jakše, Branko Suhy, Meta Zagorc in Meta Zagorjan. V glavnem nihče od atletov ni razočaral, vsi so se v zahtevni konkurenci dobro odrezali. Rezultati: 100 m — Hočevar 11,3; Hribernik in Divjak 11,8; — 100 m ženske: Jakše 13,1 (nov rekord Dolenjske) — daljina: Suhy 6,32; Hribernik 6,18; krogla: Virant 12,33; Šega 12,23; kopje — ženske: Zagorc 30,91 (3. mesto); krogla — ženske: Zagorjan 9,32; višina: Kristan 1,75; višina — ženske: Pučko 1,30; daljina — ženske: Saje 4,47.
Potovanje v Novo Gorico je novomeškim atletom omogočila IMV iz Novega mesta.
Sd
■ SEVNICA — Sevniški pionirji so na medobčinskem tekmovanju v Celju v spretnostni vožnji s kolesi med 11 ekipami osvojili četrto mesto.	(A.	2.)
Medobčinsko šahovsko prvenstvo
ke (4 ekipe) — 1. Zabukovje 10, 2. Sevnica I 6,5, 3. Boštanj 5, 4. Sevnica II 4. Tekmovanje je organizirala občinska zveza DPM Sevnica. Med posamezniki moramo omeniti dobro igro 6-letnega pionirja Kamila Lekšcta iz Sevnice.
B. DEBELAK
■ BREZICE — V nedeljo je bilo občinsko pionirsko šahovsko prvenstvo. Nastopilo je rekordno število mladih šahistov. Pri starejših pionirjih so zmagali Artičani. pri vseh ostalih ekipah pa so bili najuspešnejši Brežičani. (V. P.)
ROKOMET
Zastave na pol droga
Tokrat smo Dolenjci potegnili res kratko. Naših šest ekip, ki igrajo v kvalitetnejših ligah, je zabeležilo samo en neodločen rezultat in kar pet porazov. Od ekip v prvi republiški ligi, nismo mogli pričakovati kaj več, saj so se srečale z odličnimi ekipami Slovana in Rudarja iz Trbovelj. Presenečajo pa nas porazi Krčanov in Novomeščanov ter neodločen rezultat Krmeljčanov. Upamo, da prihodnja rokometna nedelja, ne bo tako črna, kot je bila ta.
Ribnica : Rudar (Trb.) 13:16
Moštvi sta se predstavili z dobro igro. Nekaj minut pred koncem so imeli Ribničani celo možnost, da izsilijo boljši rezultat. V ekipi domačinov so se odlikovali prav vsi igralci.
Ribnica: Kersnič I, Radič 7, Ponikvar 1, Matelič, Kersnič II 4, Lesar, Ahram in Pužclj 1.
Slovan : Brežice 19:10
Presenečenja tokrat ni bilo; Slo. van je bil .boljši zlasti v hitrih nasprotnih napadih. Brežičani so nastopili oslabljeni, brez Antolovi-ča in Svažiča, ki sta zbolela.
Brežice: Berglez, Kovan 2. Še-
tinc, Bršoc, Vervega, Bosimi 5. Avsec 1, Zorc, 2ivič, Pavlič 2.
V PODGORŠEK
Slovan : Brežice 9:5
Tudi druga tekma spomladanskega dela ni prinesla Brežičankam točk, vendar so kljub temu zapustile dober vtis, saj so igrale zelo lepo.
Brežice: Božičnik, Bužanič, Kuhar, Molan 2, Zorko I 1, Les, Zorko II, Mišič, Bali in Mišič 1 2.
V PODGORŠEK
Novo mesto : Radeče 7:18
Novomeščani niso bili kos fizično močnejšim Radečanom, ki so z lahkoto premagali domače roko-
metaše. Pri Novomeščanih sta nekoliko bolje igrala od ostalih Jaklič in Pelko. Zadetke za Novo so dosegli: Jaklič 4, Pelko 2 in Mam 1.
Krmelj : Šentvid 17:17
Krmeljčani so po nepotrebnem izgubili točko, saj so vodili četrt ure pred koncem še s 13:8. Domačinom se je maščevala taktika menjave igralcev.
Krmelj: Zaman 4, M. Papež 3, D. Papež 3, Prosenik 3, Z. Kolovrat 2, C. Logar 1 in Z. Metelko 1.
B. DEBELAK
Hrastnik : Partizan (Krško) 20:15
Gostje iz Krškega so igrali tokrat slabše kot ponavadi, posebno grobo je igral kapetan Jelen, ki 'e bil dvakra. izključen. Najboljša iTalca sta bila tokrat Kovačič in Gane, ki sta velikokrat rešila domačega vratarja pred zadetkom.
Krško: Katič. Gane 6, Jelen 5, Božič 1, Kovačič 2, Koman, Humar, Pogačar in Maeoša 1.
L. HARTMAN
II * S ip||% -'' - ' i
Od tu in tam
■ NOVO MESTO — V XIII. kolu občinske kegljaške lige so bili doseženi naslednji izidi: Krka II — Pionir 434 : 469, Luknja — Vseh devet 457 : 478, Stari devet — Krka I 355 : 435 in Železničar — Partizan (2bk.) 585 : 473! V vodstvu je 2elezničar s 24 točkami, sledijo: Vseh devet 22, Pionir 20, Krka, Luknja 18, Partizan 12, Iskra 10, Stari devet 8 in Krka II brez točke.	(J-	M.)
■ ČRNOMELJ — V soboto sta se pomerili ekipi gimnazije Novo mesto in Črnomelj v košarki in odbojki. V košarki so zmagali Novomeščani s 83:49. Najboljša pri gostih str. bila Pezelj in 2. Kovačevič pri Črnomaljcih pa Lah in Plut. Novo mesto: Pezelj 23, 2. Kovačevič 22, Šepetave 10, S. Kovačevič 6, Mirt 6, Špilar 4, Munih 4, Uhan 2. Črnomelj: Lah 18, Plut 16, Potočnik 9, Fortun 4, Lazič 2, Tajncr in Gavrilovič. V odbojkarskem srečanju med dijakinjami so zmagale domačinke z 2:1. V srečanju odbojkarjev pa je bila tekma prekinjena pri rezultatu 2:2. Novomeščani so morali iti na vlak in se 'e tako srečanje izjemoma končalo neodločeno.
(AL.)
■ KOČEVJE — Na osnovni šoli so tekmovali v orodni telovadbi. Fantje so se pomerili v prostih vajah, v parterju, na bradlji, v plezanju, skoku v višino in preskoku čez kozo. Rezultati — 5. razred: 1. Regali 55,50 točk, 2. Lozar 50,90 3. Urh 50,80, 4. Pugelj 50,60;	6. razred:	1. Klobučarič
57,40, 2. Kožuh 56,90 3. Grabrijan
56.50 4. Hudnik 55,50.
Ekipno: dekleta so tekmovale v prostih vajah v parterju, skoku v višino, skoku preko skrinje, na nizki gredi in v metu žoge v koš. Rezultati: 5. razred — 1. Lipovec
55.50 2. Damše 51,60, 3. Bauer 49,50, 4. Tomc 48,0; 6. razred —
1. in 2. Gregorčič in Curl 52,30, 3. in 4. Novak in Potočnik 50,60.
(A. A.)
■ BREZICE — Najmlajše roko metašice Slovana iz Ljubljane so se ^srečale z vrstnicami iz Brežic. Brežičanke so bile boljše In so zmagale z 9:8. Najbolj sta se izkazali Hribernihova in Zorkova.
(V. P.)
■ NOVO MESTO — Za memorial kegljača Franja Milaviča se je potegovalo 6 ekip. Zmagala je ekipa Pionirja in osvojila prehodni pokal. Rezultati; 1. Pionir 490 kegljev, 2. Vseh devet 479, 3. Železničar 404, 4. Krka I 3.08, 5. Luknja 390 in 6. Krka II 359 kegljev.	(J. M.)
■ KRMELJ — Občinska konferenca ZMS v Sevnici je v počastitev 50-letnice SKOJ priredila hitropotezni šahovski turnir. Med 10 udeleženci je zmagal Jože Maurer iz Sevnice z 8 točkami; sledijo; Šribar (Krmelj) 7, J. Blas (Sevnica) 6, Debelak (Krmelj) 5,5, Mejak in Drstvenšek (Sevnica) 4,5 itd. Prvi trije uvrščeni šahisti so prejeli diplome.	(D. D.)
■ ČRNOMELJ — Športni dan na PKS so izkoristili za merjenje moči med razredi v malem nogometu, tekmovalo je 5 ekip. Na zanimivem tekmovanju je zmagala ekipa 3. razreda. Najboljša strelca sta bila Hančič in Gregorič s 5 zadetki. Po končanem tekmovanju je ekipa PKš premagala gimnazijo s 4:2. Strelci so bili: Pezdirc 2, Šierk in Hančič za PKŠ ter Plut in Gavrilovič za gimnazijo. (A. L.)
■ KRŠKO — Na plavališču Celulozarja v Krškem bo 25. maja tradicionalna otvoritev letne plavalne sezone v Jugoslaviji. Na mitingu bodo nastopili vsi udeleženci Jugoslavije na olimpijskih igrah v Mehiki, med njimi tudi Djurdja Bjcdov.	(L.	H.)
■ NOVO MESTO — V nedeljo je bilo v dijaškem domu v Šmihe. lu namiznoteniško ekipno prvenstvo domskih skupnosti Slovenije. V moški konkurenci je nastopilo 6 ekip v ženski pa tri. V konkurenci moških ekip je žmagal Litostroj, n red Novo Gorico, TSš iz Ljubljane, Krškim, Kranjem in Velenjem. Krčani so premagali Velenje s 3:2 in v polfinalu izgubili z Novo Gorico 3:0. Finalno srečanje med Litostrojem in Novo Gorico se je končalo s 3:0 za Litostroj. V ženski ekipni konkurenci je zmag;ala TSŠ iz Ljubljane, pred Novim mestom in Kranjem. Novomeščanke so premagale Kranj s 3:2 in .izgubile s TSŠ s 3:2. Najboljša pri posameznikih sta bila Weithauser in Juras, pri dekletih pa Zajelšnikova. (P. U.)
■ KRŠKO — Na plavališču Celulozarja bo v soboto. 24. maja, plavalni dvoboj mladinskih ekip Slovnenije in / avstrijske Štajerske.
(L. H.)
B KRŠKO — Plavalni klub Celulozar je kandidiral za izvedbo letošnjega moštvenega in posamičnega članskega prvenstva SFRJ v plavanju, ki bo od 17. do 19. septembra. Kandidaturo Krčanov podpirajo vsi slovenski plavalni klubi ter Mladost, Medveščak in Primorje z Reke.	(L.	H.)
Delež
Štajerske
in
Koroške v NOB
(2. nadaljevanje)
Konec 1941 je centralni komite KPS imenoval nov začasni pokrajinski komitet KPS za severno Slovenijo. Na Dolenjskem je bdi ustanovljen II. štajerski bataljon, ki naj bi prodrl na štajersko. 25. decembra 1941 se je skušal prebiti čez Savo, a mu nd uspelo. Enote štajerskega bataljona (odslej I. štajerski bataljon) so tudi v hudi zimi 1941/42 izvajale akcije (del revirske čete je v noči na 26. december napadel Hrastnik) in politično delovale na svojih terenih.
★ Nov vzpon na pomlad 1942
Spomladi 1942 je prišlo kljub vsem težavam do novega poleta osvobodilnega gibanja na štajerskem. Konec marca 1942 je štab I. štajerskega bataljona izdal povelje o koncentraciji štajerskih partizanskih enot. V noči na 28. april 1942 je bataljon izvedel napad na Trbovlje. Po tem napadu je bila izvedena reorganizacija I. štajerskega bataljona, ki je do julija 1942 narastel na 5 čet, dve četi pa sta delovali samostojno. To sta bili Ruška četa in Slovenskogoriška četa, ki pa so jo Nemci 8. avgusta 1942 uničili. Čete I. štajerskega bataljona so izvajale akcije posamično ali pa so se združevale za večje akoije in se do prihoda II. grupe odredov konec avgusta 1942 uspešno spopadale z Nemci ter izvedle več uspešnih akcij. Naj omenimo le dve: 18. maja sta 2. in 3. četa napadli nemško postojanko v Ljubnem in jo razbili. V noči na 3. julij 1942 pa sta 1. in 3. četa z napadom na rudnik in obratno stražo v Hudi jami opravili najpomembnejšo akcdjo v tem obdobju in zaplenili veliko orožja. Konec avgusta 1942 se je prek Gorenjske in Koroške na štajersko prebila druga grupa odredov, ki je krenila na pohod 20. junija 1942 s 4 bataljoni, ki so šteli 551 borcev. Po več kot dvomesečnih bojih v času pohoda se je na štajersko prebilo okoli 120 borcev. V začetku septembra 1942 je štab II. grupe odredov izvedel reorganizacijo štajerskih partizanov. Ustanovljeni so bili 4 bataljoni: Savinjski, Moravski, Pohorski in Kozjanski.
Pokrajinski komite KPS za severno Slovenijo je do spomladi 1942 vzpostavil ali na novo uredil okrožja na štajerskem. Vzpon osvobodilnega gibanja pa so do jeseni 1942 ponovno zavrli vdori v organizacijo osvobodilnega gibanja. Po vsej štajerski so bile množične aretacije. Okupator je z vso silo pritisnil tudi na partizanske enote. Nemške ofenzivne akcije so si sledila druga drugi. Enote II. grupe odredov so kljub veliki nemški pemoči izvajale akcije. Najuspešnejši bataljon II. grupe odredov je bil Pohorski bataljon. V ta bataljon so se združile naslednje enote: Kranjčev bataljon II. grupe odredov, šaleška četa, Savinjska in Ruška četa. Aktivnost Pohorskega bataljona je bila za okupatorja na štajerskem v drugi polovici 1942 osnovni problem.
★ Junaška smrt Pohorskega bataljona
8. januarja 1943 je Pohorski bataljon do zadnjega borca padel v boju z neprimerno močnejšimi silami. Padec Pohorskega bataljona je bila najhujša izguba na narodnoosvobodilno gibanje na štajerskem. Padec teg bataljona in udarci, kl jih je prizadel okupator osvobodilnemu gibanju na terenu, so povzročili, da je NOB v vzhodnih predelih štajerske pričela zaostajati in je bilo težišče partizanske aktivnosti v letu 1943 v zahodnih predelih. 18. februarja je Nemcem uspelo uničiti tudi 2. četo Kozjanskega bataljona.
1942. leto je zahtevalo veliko žrtev. To je bila doba najhujšega nacističnega nasilja. Med drugim je do začetka 1943 padlo 17 narodnih herojev od 50, ki so se v teku NOB borili v severovzhodni Sloveniji. Vendar je bila to tudi doba, ko so se okupatorjeve pozicije v okupirani slovenski štajerski majale in ko je uporniško razpoloženje naraščalo.
Po izgubah, ki jih Je osvobodilno gibanje utrpelo v letu 1942 in v začetku 1943 so se razmere vztrajno izboljševale. Narodnoosvobodilno gibanje je naraščalo, že konec 1942 je bila ustanovljena štajerska operativna cona. Pokrajinski komite KPS za severno Slovenijo je vodil delo devetih okrožij. V prvih mesecih 1943 so bile partizanske enote aktivne predvsem na obmejnem ozemlju med štajersko in Gorenjsko (Kamniški, Zasavski in Savinjski bataljon). Tudi na Pohorju je bil v začetku maja 1943 ustanovljen nov Pohorski bataljon.
ZAčETKftflELAVSKE POffltftTT! NA SENOVEM
Z okrašeno lokomotivo v prvi maj
Izmenjava med sosedi
Potem, ko dosedanji predsednik Stane Nunčič ni mogel več kandidirati za odbornilza, so bili Krčani v veliki zadregi za župana. Precej sestankov in besed je bilo treba, da so končno le prišli do ožjega izbora možnih kandidatov, ki so bili pripravljeni sprejeti predsedniško dolžnost. V Brežicah je vse to šlo mimo brez posebnih 'pretresov, zato je večkrat kdo izrekel šaljivo pripombo, da jim posodijo župana in poslance, če bi jih sosedje rešili denarnih skrbi.
Saj imamo prakso!
Ko so na zadnji seji ob. činske skupščine Metlika raspravljali o tem, da bi morala občina prispevati za narodno obrambo vsaj 180 000 din, a da denarja ni, je padla pripomba:
— To je pa višek, da si zaradi revščine ne moremo pri. voščiti niti obrambe! Kaj pa, če nas napade sovražnik?
— Bomo pa spet dežela zlatih src in golih rok. V tem imamo že prakso — se je glasil odgovor.
1
Dvakrat hura za črnomaljske gimnazijce
2. aprila so v partizanskem kvizu »Niti našega življenja« tekmovali gimnazijci iz Črnomlja. Tekmovanje je prenašala tudi 'jubljanska televizija.
V prvem delu tekmovanja sta se pomerila šolska kolektiva gimnazije iz Trbovelj in Črnomlja, črnomaljski gimnazijci so se dobro odrezali, saj so pravilno odgovorili na vsa vprašanja in zmagali z rezultatom 10:6. Sledilo je tekmovanje treh predstavnikov obeh šol v ljubljanskem televizijskem studiu, črnomaljsko gimnazijo so zastopali Branka Praprotnik, Dušan Plut in Janez Stariha, vsi dijaki 4. razreda. V tem tekmovanju so dosegli 6 točk in z dvema točkama premagali Trboveljčane. Vsi trije so si pridobili enoletno štipendijo v višini 300 din na mesec.
ANTON LATERNER
Noben kurir se ni prebil
trol, ki so lovile kurirje, da bi jim zaplenile pisma. Pa-trol, ki so lovile kurirje, da Težke vode do hriba nad vasjo Cerovec, za zvezo na tako velikem področju pa so Imele radijske postaje, ki so jdh prinesli vojak: novomeške garnizije.
Konec igre so napovedale tri zelene rakete. Patrole so bile zelo močne, saj noben kurir ni prinesi pisma na cilj.
Vse patrole so se nato premikale proti kraju, kjer je bil postavljen taborni ogenj, čast, da prižge ogenj, si je prislužil naš dolgoletni tabornik Jože Bračika, ki je edini prestregel pošto. Potem smo zapeli pesem »Dviga tabor se iz ognja«.
Tovariš Jože Klobčar nam je pripovedoval o partizanskih bojih na Gorjancih, ki jih je sam doživel. Z zanimanjem smo poslušali kako, je bilo pred več kot dvajsetimi leti prav tu, kjer smo se danes »bojevali« mi.
Po tem malem mitingu so nam pri Badovincu na vrhu pripravili partizanski golaž, še med jedjo smo veliko govorili o partizanskih kurirjih in tudi šal je bilo na-pretek.
Domov smo se vrnili z avte busom.
MIHA LEGAN
VENTURA GARCIA CALDERON:
KACIKOVA
spreobrnitev
Ko sem nekoč na jasici svojim novim kristjanom bral mašo, me je opazoval, vendar ga sam nisem videl. Razpelo, pribito na drevo, vsi ti divjaki, klečeči na stoletja stari plodoviti zemlji, ki so med žvrgolenjem tisočerih pisanih in izpreminjajočih se tičev prepevali litanije — povem vam, bilo je ganljivo.
Iri dobesedno takole je Caniri — to sem izvedel šele dosti pozneje — poročal svojemu gospodarju:
»čez ramena se ogrne z nekakšno srajco brez rokavov, ki je prav, prav zelo lepa, skoraj tako z^Jena kakor papige. Po nji je vse polno debelih risb, ki so malce podobne želvinim oklepom. Medtem ko stoji pokonci zravnan, govori s hudičem. Prav dobro sem v drevesnem listju videl njegovo opičjo glavo. Nato dvigne košček kruha, čisto belega, kakršna je naša mani&ka, ampak okroglega, ga pogoltne in precej nato pije iz velikega zlatega vrča. Pijača mora biti zelo močna, ker prične takoj nato z močnim glasom nekaj blesti, dokler, naslonjen na komolce, ne zadremlje, čez nekaj časa se spet zbudi in sname srajco. Nato pa mu prinese hudič zrcala in steklene ogrlice, ki so dosti lepše od naših iz jaguarjevih zob.«
Med pripovedovanjem so kaciku Kušini oči kar izstopile. Ta nepoznana umetnija: piti čarobno pijačo in naravnost iz nebes sprejemati različna darila, mu je izredno ugajala. Takoj je ukazal svojim ljudem, naj se kar mogoče previdno polaste tega čarovnika, ki zna več kakor vsi njegovi.
Ne bom vas dolgočasil s pripovedovanjem podrobnosti, kako so me zajeli. To ni bilo težko, saj moja mala čreda ni bila prav nič bojevita. Skratka, ko sem nekega dne mirno ribaril, je z bližnjih dreves poskakalo nekaj orjaških postav in podrli so me na tla. Zvezali so mi roke in noge in me na nekakšni nosilnici odnesli v kacikovo kočo. Ta je kadil ylaje, ker je hotel uganiti iz sanj, ali mi bo kos. Sprejel me je izredno vljudno, to se pravi, njegove najljubše žene so mi v lepo izrezljanih in živo poslikanih bučah prinesle izvrstnega piva iz manioke, sveže banane in posušene liste koke.
Uslužno sem pil, kolikor je bilo treba, da ne bi "bil razsrdil duhov njihovih prednikov. Nato so me pozvali, naj takoj berem mašo. Tem velikim divjim otrokom se silno mudi, kadar si kaj zažele. Predvsem pa so hoteli prej ko prej pokusiti čudežno pijačo, ker je njihov vrač tako hvalil njeno skrivnostno moč. Toda ko so me ujeli, so pozabili na posode z mašnim vinom ...
Priznati vam moram, da ves čas, odkar sem misijo-naril, še nisem bil v taki zadregi. In če me tudi velja glavo, sem hotel rešiti njihove duše. Ampak ti pozitivisti bodo razumeli, o tem sem bil trdno prepričan, samo močno učinkujoča dejstva, nedvomne dokaze za moč novega boga. Predstojniki so mi to pozneje odpustili... Sklenil sem torej, — le nikar se ne smejte! — da bom bral mašo samo na videz. Uporabil sem pri tem chicho. Saj konec koncev je chicha pravzaprav perujsko vino, in že marsikateri bogoslovec je obžaloval, da se ne sme uporabljati za kreolsko mašo. Drugo je bilo vse pri rokah: velik kamen za oltar, moja mašna oblačila in križ
čudna, nenavadna divjaška maša, globoko v pragozdu! Za menoj so negibno stali poglavarji plemena s svojimi nagimi ženami. V rokah so držali sulice, namazani po obrazih s še čisto svežo rdečkasto barvo. Prav tesno kraj mene pa je kacikov vrač, ki se je hotel naučiti mojih čarovniških umetnij, pazno zasledoval sleherno kretnjo mojih rok. Storil sem jih mnogo — Vsemogočni naj mi odpusti! — kajti hotel sem doseči kar najmočnejši vtis pn teh preprostih ljudeh. Lepa cerkvena latinščina pod mrac-nimi zelenimi katakombami pragozdnih velikanov, opičji krohot, ki se je slišal iz daljave kakor hudičevo roganje — vse to je močno učinkovalo. Toda ko sem pil chicho iz keliha — Gospod sam ve, da sem imel čiste namene — s kacik ni mogel delj premagovati, priskočil je in mi iztrgal kelih iz rok.
Poskusil je, skremžil obraz, nato pa junaško in krepko potegnil. Za njim so pili vsi poglavarji in njihove najljubse žene, toda tudi vsi ti so se močno pačili, ker je bila pijača, ne čisto podobna chichi, tako zelo grenka. In zakaj? cisto na skrivnem sem ji bil pridejal nekaj mamila, ki sem ga imel v hlačnem žepu.
Lahko uganete, kaj je sledilo. Vse je pospalo, toda brez hudih, nemirnih sanj, kakor jih povzroča njihov viaje, pač pa v sladki opojnosti tehle rib, ki na pol mrtve plavajo v mesečini. Na krute, divje poslikane obraze jim ie legel krotek smehljaj in omilil divji izraz ustnic, prebodenih s kosom trstike ... Menite, da sem le za trenutek pomislil na beg? Ne! Izgubil bi se bil v gošči m nazadnje bi bil poginil kot žrtev zastrupljene puščice ali kače. m mimo tega sem napeto čakal, kako bo delovala pobožna zvijača.
Ko so se nekaj ur kasneje prebudili, so me spoštljivo obkolili in mi na prav nenavadne načine izkazovali spoštovanje. Celo Caniri sam kakor da je pozabil na svoj srd.
Saj so se morali meni zahvaliti za to potovanje v neznano, prijazno deželo — v leno plavajoči paradiž sanj. Moj bog je pač moral biti močnejši od njihovega, m njegov srd strašen!
In s podobo tega raja njihovih sanj sem jim nazadnje mogel razložiti nebesa in pridobiti te nejevemike iz pra gozda za vero v Kristusa.«
(KONEC)
Vse perilo so ji pokradli
Ana Dragan “lziTVGlike Bučne vasi je 20. aprila zjutraj ugotovila, da so ji neznanci pokradli vse perilo in obleke, ki jih je čez noč pustila na verandi. Ukradene predmete je ocenila na 400 din. Tatove še iščejo.
Tat v Dobravicah
Delavski zaupniki so imeti pred vojno težke čase - Oblast jih je preganjala, delodajalci so jih odpuščali z dela - Toda upali so
Senovo je zibelka naprednega sindikalnega gibanja v Spodnjem Posavju. Rudarji so si leta 1918 ob ustanovitvi nove Jugoslavije drugače predstavljali prihodnost, bili so prepričani, da si bodo nadaljnjo usodo pisali sami. Pa ni bilo tako, zato so se upirali. Sindikalna organizacija je združila vse napredno misleče delavce. 2e iz leta 1920 je znano zborovanje, ki ga je obiskalo okoli sto ljudi. Tista senovski rudarji, ki so takrat kazali pot rudarjem, se še spominjajo dogodkov iz predvojnih časov.
To so Alojz Omerzu, Jože Zidarič, Anton Hrušovar In Karel šterban. Ni še dolgo tega, ko so pri skupnem sre-
KAREL ŠTERBAN
Karel šterban je prišel k rudniku dobro leto pred drugo svetovno vojno. Prej je delal v Hrastniku. Vsa leta je bil funkcionar v napredni sindikalni organizaciji m je sodeloval v stavkah 1922 in 1923 ter v veliki gladovni stavki 1933. Leta 1939 30 ga v Hrastniku odpustili zaradi stavke in ga internirali v šempetrski kasarni v Ljub-
ljani. šele novembra 1940 je dobil zaposlitev na Seno-ven. Tudi ta rudnik je bil last Trboveljske premogok-.>pne družbe. Ob sprejemu so mu priporočili, naj minuje, naj ne dela proti direktorju.
Tov. šterban je še po vojni delal v Zvezi rudarjev in več let nadaljeval svoje pred vojno začeto sindikalno poslanstvo, seveda v svobodnih razmerah. Med prebivalci Senovega uživajo nekdanji borci za delavske pravice velik ugled in spoštova nje.	J.	TEPPEV
nja na Lošcah, kjer je bilo izredno veselo.
»Ali se spominjate tudi le tnice?« sem vprašala.
»Ne, tega slavja ne bi mogel točno časovno opredeliti. V spominu mi je ostalo bolj leto 1938. Takrat smo praznovali na Vrheh. Orožniki so šli za nami in nas opazovali od daleč. Ivo so videli, da se nam godi bolje kot njim v grmovju, so prišli bliže, vendar niso sitnarili.'«
Jože Zidarič je dve leti mlajši od Hrušovar.ja. K rudniku je prišel 1923 in se je zaposlil kot kurjač na lokomotivi, ki je odvažala premog na postajo v Brestanici. Pripovedoval je, da so vsako leto na prvomajsko jutro z zelenjem okrasili sopihajočo lokomotivo. To seveda mnogim ni bilo všeč, na tihem pa so ljudje odobravah njegov pogum, celo taki, kd so bili v službi naprednim delavcem nenaklonjene oblasti.
Nekoč je Zidariču rekel stražmojster Košar: »Saj bomo prišli na tvoje, toda zdaj je še prezgodaj. Ne smem vam pustiti prostih rok.«
Jožeta Zidariča so večkrat kaznovali. Na cesti se ponoči ni počutil varnega, zato si je sam pripravil preprosto orožje za obrambo.
ANTON HRUŠOVAR
Čanju pripovedovali doživljaje iz takratnih dni.
Anton Hrušovar se je rodil 1895 na Velikem Kamnu. V rudniku na Senovem se je je zaposlil 1924. Tam se je takoj vključil v Zvezo rudarjev. Dobro se spominja tudi SVOBODE, v kateri je tedaj delovala godba na pihala. Kulturno življenje je bilo v tem rudarskem kraju pred vojno zelo razvito, vendar so ga nasprotniki naprednega gibanja močno tlačili k tlom. Tovariš Hrušovar je med drugim povedal, da je bilo društvo SVOBODA malo pred drugo vojno prepovedano in da se je preimenovalo v VZAJEMNOST. Bil je včlanjen in je rad sodeloval pri prirejanju raznih praznovat^ ki drugih prireditev. Tovarišu Hrušovarju je ostalo najbolj v spominu praznovanje prvega maja. Delavoi so zelo težko pričakovali ta dan. Ob takih priložnostih so skrivoma izobe-šah zastave, slavja pa so prirejali v okolici, ker jim na Senovem tega ne bi pustili. Orožniki so preganjali take shode, zato so se jim raje umaknili. Zelo dobro se tov. Zidarič spominja praznova-
ALOJZ OMERZU, v ozadju JOŽE ZIDARIČ
(Foto: J. Teppey)
PO ENEM MESECU PREISKOVANJA:
Blagajna je bila v Savi
Ukradla sta jo dva 16-letna dijaka iz Sevnice, ki sta opozorila nase z razsipanjem denarja
Nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito. Kljub vsej skrivnostnosti na najdbo blagajne sevniške gasilske zveze ni bilo treba čakati 7 let, marveč je zadostoval en sam mesec. Blagajno, prazno seveda, so prejšnji teden dvignili iz Save.
Storilca sta bila dva sevni-ška dijaka, stara po 16 let. Kot plesalca na plesnem tečaju, ki je bil vsak teden v gasilskem domu, sta imela dovolj priložnosti, da sta dobro skovala svoj načrt. »Tisto noč Vrva najprej legla, za-
Hiša, v kateri je Alojz Štih vzel življenje svojemu tastu in tašči.
PRETRESLJIVA TRAGEDIJA V KORITIH PRI DOBRNIČU
Tast in tašča umorjena
Al°Jz Stih že v	preiskavi priznal, da je z vejnikom	ubil	svojega	90-letnega
tasta Janeza in	81-letno taščo Ano Špelič — Štihova	žena	meni,	da	je	mož
ubil njene starše, ko je bil pijan
tragedija se je zgodila v nedeljo, 20. aprila m i o6’ v Koritih pri Dobrniču, kjer sta med . »n ?,Uro v mlaki krvi obležala 90-letni Janez igrali “vj Ana	špelič. Miličniki so že ob 19.30 are-
•p v p ^ega	Alojza Stiha, špeličevega zeta, ki se
J\pel?°spodarskem poslopju zakopal v slamo in ga vvani V novomeške občinske zapore. Med zasli-ta§xm. Je Štih priznal, da je umoril svojega tasta m 5>co, in Sjcer z vejnikom.
mesta. Za Stiha so takoj odredih pripor.
Ana Stih je povedala, da je mož storil zločin v pijanosti. Pred umorom je tudi vlomil.v klet in iztočil iz soda tastovo vino. Preden so Štiha priprli, so ga odpeljali na odvzem krvi. Preiskoval ni sodnik pa je odredil, da ga mora pregledati tudi psihiater.
Kaže, da so strašni tragediji botrovale neurejene družinske razmere. Alojz Stih se je k špeliču priženil 1961. Pol posestva, ki ga je pokojni špelič izročil svoji hčeri Ani, je kasneje dobil zet Alojz. Oče Janez pa je v oporoki zapisal, da mora gospodar, to je Alojz Štih, izplačati njegovima dvema otrokoma doto: sinu 800 kg težkega vola, hčeri pa 50.000 S din. Ker se Štihu menda z izplačilom te dote ni kaj dosti mudilo, sta ga tast in tašča na to često opominjala z dvignjenim glasom. Kot vedo povedati, so se taka opozorila zadnje čase često ponavljala.
Nerazrešeno vprašanje dote naj bi bilo, kot kažejo okoliščine, glavni razlog, da se je Štih na tako krut način znebil ženinih staršev. Da je zgrabil za vejnik in ga smrtno zavihtel nad življenjem špeličevih, pa naj bi ga bil »prisilil« prepir pred samim umorom, potem ko je vdrl v tastovo klet.
tem pa vstala in se napotila proti gasilskemu domu. Težko blagajno (tehta okoli 120 kg) sva s pomočjo gasilske cevi spravila skozi okno dvorane, jo naložila na voziček in odpeljala do železniške proge, kjer sva počakala, da je prišel vlak, ter jo ob hrupu vlaka nasilno odprla. Pobrala sva denar — 'blizu 3.000 novih dinarjev, blagajno pa vrgla v Savo,« sta priznala preiskovalcem.
Komandir sevniške milice nam je primer takole pojasnil: »Preiskava nam je delala precej sivih la’s, dokler nismo zasumili teh dveh mladoletnikov. Nase sta opozorila z nakupi. Eden je kupil električno kitaro za sto tisočakov, drugi pa se je tudi drugače pršil z denarjem. Ko smo ju prijeli, sta takoj priznala. še več; ugotovili smo, da sta zagrešila tudi nekatere druge vlome: v glasbeno šolo v Sevnici, v Krškem ter v cerkev v Radečah.«
M. L.
i odkrila Štihova žf^i !«?> Ana- ko se je ° i i! . vmila iz Ljubiji’ Jer je bila ves dan na obis*0 Pri sestri
.^fsšala moža, ki se je _ zapečka, zakaj sta saITS™0trokom mesečno ^ /tva ’ ^e. Obrusil, da »stara K nista več med živim1-
nato stopila v sobo, ^^izor5	starši.
La'a’ ki ga je prvi hip in l ’ Je bil strašen: ob št?d ntU je v mlaki krvi 1 maln °^e> med posteljo u-dn °	11 jena mati. Ob
p0fid r rnrtve starše je začela vpitj
^'akrm-0^1 v hlev, kjer je n!u živino. Potem je
n so g0sP°darsko poslop-
je **> «,.,ila'toPal s slamo. V žp un* ^il ve^ eno ur£’Ulili?5-,19-30 so ga areti'
•p 7at *’	kraj	um°'
ra 601 Prišla komisija novske UJV in Tone
J’ Preiskovalni sodnik okr sodišča iz Novega
Vlom v Zabukovju
iz Zabukovja pri S 50 v torek nezman-civ' oon 1 v ^išo in mu odne-sli '^n0vih din. Miličniki 150 • oo ^ra^i akcijo, v kate1"1 in P°rabild tudi šolane
P*. v.0^° storilcem kmalu prižU na ^
Alojz Štih, 33 let
V nedeljo so na Gorjancih med Težko vodo in Vinjo vasjo novomeški tabornik: le izvedli terensko igro »partizanski kurir«, ki sta jo prejšnjo nedeljo onemogočila hudo snežno neurje in mraz.
Igra se je začela ob 9.45, ko so se kurirji s pismi začeli prebijat: skozi linije pa-
VELIKI GABER — OBRAMBNA VZGOJA. V nedeljo so vojaki novomeške garnizije na vežbališču pri Velikem Gabru razkazali učencem višjih razredov osnovnih šol trebanjske občine svoje orožje in jih poučili o uporabi. Zatem so jih zadržali na skupnem kosilu. 2e v četrtek pa so vojakom, ki so korakali iz Novega mesta, mladinci občine pod vodstvom rezervnih oficirjev in podoficirjev postavili zasede.
(Foto: M. Legan)
16. aprila je neznanec vlomil v hišo Janeza Cvelbarja v Dobravicah pri Šentjerneju. Odnesel je mo&co obleko, suknjič, zimski plašč in nekaj drugih predmetov. Storilca še niso našli.
Lojze Omerzu ima veliko slabih spominov na tiste čase, ko je delal kot rudarski zaupnik. Nekoč so ga hoteli celo izgnati, vendar se jim to ni posrečilo. Pritožil se je do Beograda in uspel. V jama je delal kot rudar od leta 1914.
Nck Partizanski borec J. Klobčar pripoveduje tabornikom o Gorjanskem bataljonu
Danes sprejem štafete
Danes bo v Brežicah sprejem zvezne Titove štafete, ki se ji bodo pri gradu pridružile tudi tri občinske štafete: Velika Dolina — Čatež — Brežice,	Bizeljsko—Kapele—Do-
bova—Brežice ter Pišece— Globoko—Artiče—Brežice. Občinski komite Zveze mladine vabi na sprejem učence osnovnih šol, dijake gimnazije, vse mladinske aktive in čim-več drugih občanov.
KRATKE VESTI IZ BREZIJ
I	v NEDELJO JE BILO VOLIŠČE v Brezgah pri Globokem že zgodaj odprto. Vo-
li	vne skrinjice so bile lepo okrašene in volivci so prihajali na volišče že v zgodnjih jutranjih urah z vseh strani. Domača dekleta so prvim volivcem pripele šopke cvetja, predsednik volivne komisije Jože Dirnbek pa jih je lepo pozdravil. Ob 10. uri je volilo že 90 odstotkov vseh volivcev, ob 11. uri pa so volišče že lahko zaprli. Volivci so pokazali, da se zavedajo svoje državljanske dolžnosti, saj so prišli na volišče pravočasno, čeprav so ceste slabe in je vasica raztresena.
■ SLABE CESTE, ki povezujejo naselja v akodici Globokega, so blatne in slabe. Šolski otroci prihajajo v šo-
lo	ob deževnih dneh z gumijastimi škornji in gazijo več kilometrov po blatu.
■ PITNA VODA je prav tako velika želja prebivalcev teh krajev. Ko so volili občinske odbornike, so si mnogi volivci želeli, da bi jih ti uspešno zastopali na sejah občinske skupščine, in se za vzemali zato, da se v prihodnje uresničijo tudi njihove želje po boljši cesti in zdra-
vi	pitni vodi.
L. B.
Izleti v maju
Mladi planinci brežiške osnovne šole bodo v aprilu in maju obiskali goro Oljko v Savinjski dolini, Paški Kozjak, Snežnik nad Ilirsko Bi-strico. V nedeljo, 20. aprila, so imeli prijeten izlet na Sljeme pri Zagrebu.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili bi iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Antonija Ulčnik, gospodinja iz Orešja, je padla na poti in si zlomila levo nogo; Ivan Zagmaj-ster, delavec iz Blatnega, se je zbodel z žebljem v levo nogo; Ano Kiler, gospodinjo iz Gorenje vasi, je povozil avto, pri čemer si je zlomila desno nogo; Olga Kuhar, Šivilja lz Loga, je padla s kolesom in si zlomila desno roko; Marija Kopina, gospodinja iz Straže, je padla v stanovanju in sl zlomila levo roko.
»METAL« Z JESENIC IMA V SKLADIŠČIH ŽIVILA
Halo, želite mast in moko?
Namesto z denarjem plačujejo dolgove z živili
Malo čudno je slišati, ko ponuja direktor obrtne nabavno-prodajne zadruge METAL na dolenjskih Jesenicah trgovskim podjetjem mast, otrobe, moko, mesne izdelke in celo tobak.
Taki telefonski pogovori zadnje čase niso redki, čeravno zadruga v normalnih razmerah posluje s kovinsko galanterijo, s plastičnimi, ključavničarskimi in žičnimi izdelki, z inštalacijskim materialom itd. Za spremembo pa imajo v skladišču pod upravnimi prostori kar lepo zalogo živil.
Drevi bodo peli gimnazijci
Drevi priredi gimnazijski pevski zbor samostojen koncert v veliki dvorani prosvetnega doma v Brežicah. To je eden najboljših zborov v Posavju. Naštudiral je pester program. Zbor uspešno vodi profesor Josip Klepač, ravnatelj glasbene šole v Krškem.
Slovenski oktet bo pel v viteški dvorani
V	soboto, 26. aprila zvečer, so občani brežiške občine vabljeni na proslavo praznika dela in obletnico Osvobodilne fronte. V slavnostni grajski dvorani bo koncert Slovenskega okteta, katerega Brežičani tako radi povabijo medse. Koncert je združen z otvoritvijo razstave iz zgodovine delavskega in revolucionarnega gibanja. Razstavo je pripravil Posavski muzej. Dokumentarno gradivo, ki priča o naprednem razvoju delavske misli na ožjem posavskem območju, je postavljeno v slovenski in jugoslovanski okvir.
Trgovsko podjetje
KRKA, Brežice POTROŠNIKI!
Za prvomajske praznike J se oskrbite v naših trgo-J vinah. Obiščite
f K-MARKET
v BREŽICAH!
NOVO V BREŽICAH
■ ZA OBISK VELENJSKE PROSLAVE se prijavljajo vsak dan novi udeleženci. Borci se bodo odpeljali v Velenje z avtobusom, drugi obiskovalci pa z vlakom in osebnimi avtomobili. Potovanje po železnici bo najcenej-Se. Za povratno vozovnico bo moral vsakdo odšteti 9,50 din.
■ V PONEDELJEK, 21. APRILA zvečer, je bila v prosvetnem domu proslava polstoletnega delovanja Komunistične partije v Jugoslaviji. Dijaki brežiške gimnazije so dali praznovanju zelo slovesen pečat. Program so pripravili po vzoru lanske proslave dneva republike v Jajcu.
■ V MAJU PRIPRAVLJA občinski komite ZMS Javne oddaje »Pokaži, kaj znaš«, ki bodo med drugim zahtevale od mladih tekmovalcev tudi poznavanje pomembnejših dogodkov iz domače zgodovine zadnjih desetletij- Prva oddaja bo 11. maja v Artičah, druga 18. maja v Dobovi in tretja
25. maja v Brežicah.
■ NOVO PRODAJALNO POHIŠTVA bo v kratkem odprlo trgovsko podjetje KRKA v središču mesta, v pritličju zgradbe, v kateri so upravni prostori,. S pohištvom je bila KRKA založena že doslej, vendar ni imela zanj specializirane trgovine in tudi ne prostora za razstavljanje.
■ BRALNA SEZONA JE MIMO in to se pozna tudi v knjigami. Literarnih del ne prodajo več toliko kot v zimskih mesecih, zato pa je več povpraševanja po raznih praktičnih pripomočkih (moda, stanovanje, cvetje na vrstu in na oknih) la po stripih, ki jih zadnje čase prodajo zelo veliko.
■ AMATERSKI ODER prosvetnega društva STANKO ČERNELČ je ponovno začel vaditi PLINSKO LUC, s katero bo gostoval v Krškem, t Sevnici, v Zagrebu, na Veliki Dolini in morda še kje. Predstava v Brežicah Je bila izredno uspešna.
METAL ima namreč ogromno dolžnikov in nekateri izmed njih so ponudili namesto plačila v denarju blago. Trenutno imajo za približno 6 milijonov dinarjev neplačanih računov. Mnoga podjetja so tožili, vendar komaj zdaj doteka denar za dolgove izpred dveh let.
Večina podjetij, s katerimi zadruga posluje, ima skoraj neprestano blokirane bančne račune. Nanje se po več mesecev ne nateče nič denarja, zato so tožbe neučinkovite. Včasih odkrijejo, da se stekajo sredstva na žiro račun kake poslovne enote, vendar je pot do takih odkritij dolga. V Sloveniji se to ne dogaja, zato pa je več primerov v sosednih republikah.
Pomanjkanje obratnih 'sredstev močno ovira poslovanje. Promet bi tudi letos lahko močno povečali, vendar jim obratna sredstva tega ne dopuščajo. Bančnih sredstev se zadruga do sedaj ni posluževala, ker ne more kriti obresti od posojil.
Tudi pri sestavljanju cen ima METAL težave. Davčni predpisi se stalno menjavajo. Vsaka sprememba obdavčitve vpliva na cene izdelkov, to pa postavlja zasebne proizvajalce v očeh kupcev v slabo luč.
j teppey
Nič več prostora na urniku
Srečanju mladinskih in otroških pevskih zborov so se Brežičani letos odpoveda-
li,	ker imajo že tako zelo natrpan program najrazličnejših prireditev. Zapolnile ga bodo še zlasti dramske skupine v okviru republiške revije. V tej seozni ima tudi Zveza mladine bogat program razen tega pa še sindikat in Zveza komunistov.
.......-ir.
Učenke baletnega oddelka glasbene šole v Brežicah so pod vodstvom zagrebške koreografinje Ruže Jurkovič naštudirale za javno produkcijo tri točke. Na sliki: mornarski ples.	(Foto:	Jožica	Teppey)
Tehtnica z glasovi se je nagnila
Udeležba na nedeljskih volitvah v brežiški občini je bila 92,04-odst. Za poslanca republiškega zbora je bil izvoljen kmet Ivan Cerjak
V brežiški občini je bilo za nedeljske volitve vpisanih 18.082 volivcev. Do desete ure dopoldne jih je prišlo na volišča 10.477, to je 57,9 odst. V tem času so dosegli stoodstotno volilno udeležbo na šestnajstih voliščih. Prvi so končali na Lazah in v Koritnem, kjer so do osmih opravili svojo dolžnost vsi volivci. Na volišče v šentlenartu je že deset minut pred sedmo uro prišel 92-letni Cešnovarjev oče in seveda prvi volil, »čeprav sem star, sem še državljan,« je dejal. Slabo vreme ga ni zadržalo in je pripešačil skoraj kilometer daleč.
V	občinski zbor nove skupščine so bili izvoljeni kandidati: prof. Marjan Gregorič iz Brežic, Boris Pavienč iz Brežic, Rado Bertole iz Brezine, Oskar Gerjevič iz Brežic, Ivan Hrastovšek iz Buko-ška, Franc Peterkovič iz Gornjega Lenarta, Adam Deržič iz Arnovega Sela, Stanko Cerjak iz Dečnih sel, Alojz Grmšek iz Križ, Darko Jel-čič iz Okljukove gore, Ivan Živič iz Brežic, Anton Hara pin z Bojsnega, Ivan Cizel lz Pišec, Ivan Sušin iz Pavlove vasi, Vinko Jurkas iz Brežic, Anton Žibret ih Loč, Vinko
Cančer z Velikega Obreža, Slavko Veble iz Kapel, Anton Pojar iz Župelevca, Rok Kržan z Bizeljskega, Milan šepetave iz Brežic, Karl Žni-derič iz Orešja, Vlado Curin
Terenske ekipe za pomoč
V	vseh večjih krajih brežiške občine bodo ustanovili ekipe za pomoč pri naravnih g drugih nesrečah. Z roko v roki jih bosta usposabljala organizaciia Rdečega križa in civilna zaščita.
NEPLAČANI RAČUNI ZA ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO
Čez milijon za izplačilo posojil
Občinska skupščina v Brežicah je 8. aprila sprejela proračun brez posebnih pripomb - Porabniki se bodo morali zadovoljiti z lanskimi zneski - Krajevne skupnosti bodo prejele 280.000 dinarjev
Po letošnjih predvidevanjih bodo skupni proračunski dohodki v brežiški občini znašali 12,265.000 dinarjev. Financiranje šolstva druge stopnje je letos prevzela republika. Razdelitev denarja iz proračuna se letos ne bo spremenila, ker ni denarja, da bi lanske deleže povečevali.
men jakov in nje kmetov.
za izobraževa-
J. T.
Kultumo-prosvetno dejavnost bo financiral še vnaprej sklad za kulturo. Zneski se bodo le za malenkost povečali, čeravno so potrebe Posavskega muzeja, Zavoda za kulturo, Glasbene šole m kultumo-prosvetnih organiza. cij mnogo večje. Nekatere veje bodo morali zadovoljiti z životarjenjem tudi letos.
Od lanskega leta Je ostalo še precej neporavnanih obveznosti za socialno varstvo. Tudi za letos obeti niso bol^ razveseljivi. Neporavnani so nadalje računi iz preteklega leta za zdravstveno varstvo.
Nekoliko več denarja je letos namenjeno za narodno obrambo, vendar bodo morale za te namene primakniti denar tud: delovne organizacije. Krajevne skupnosti bodo prejele letos 280.223 dinarjev. Del katastrskih občin do 3.000 dinarjev katastrskega dohodka je po novem odloku oproščen prispevka, to pa je bilo že upoštevano in torej ni strahu,
da krajevne skupnosti svoje, ga deleža ne bi dobile.
V skladu za negospodarske investicije je predvidenih 210.000 dinarjev za vzdrževanje cest na železniških prehodih in 100.000 din za urejanje podzemskega katastra.
V	tem skladu bodo tudi prispevki za uporabo mestnega zemljdšča, ki pa naj bi jih uporabili izključno za potrebe mesta.
Občinska skupščina bo mo. rala letos odplačati 1,095.000 dinarjev posojil, ki jih je najela v minulih letih. Za posojila kmetom borcem bo morala prispevati 60.000 dinarjev, ker je ta sklep sprejela že lani. Denar cestnega sklada bo porabila skupščina za vzdrževanje občinskih cest, za osebne dohodke cestarjev, za popravilo mostu čez Krko v Cerkljah, za nakup gramoznice v Dobovi in drugo. Sredstva sklada za kmetijstvo so namenjena za izplačilo preživnin, za premi, je na m’eko, za nakup ple-
IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Karlin« Debelak iz Kostanjka — deklico, Marija Salomon iz Krškega — dečka, Jožefa Barbič iz Stitne — deklico, Ivanka Ulčnik iz Križanega vrha
— Janka, Božena čulafič iz Brežic — dečka, Štefanija Vutkovič iz Brestanice — Bojano, Marija Jeler iz Reštanja — dečka, Angela Mastnak iz Prešne Loke — Angelco, Terezija Petrišič iz Dednje vasi — Metka, Jožefa Mlakar iz Dovškega — Mirana, Irena Ralt-tnaier iz Sel — dečka, Marija Racman iz Podgorja — Silvestra, Vlasta Najger iz Bizeljske vasi — Anito, Štefka Bcgolin lz Bregov
— Igorja, Dragica Stojs iz Leskovca — Tatjano, Marija Kolan lz Ribnice — Suzano, Dušanka Miloš iz Samobor* — dečka.
Gmajna: oplazil dva tovornjaka
Milorad Milivojevid lz Kragujevca Je 14. aprila pri Gmajni zaradi okvare ustavil tovornjak. Ko ga Je poskušal s tovornjakom prehiteti Martin Kem iz Jelenika pri Raki, Je nasproti prihitel tovornjak kranjskega podjetja CRE-INA, ki ga Je vozil Prane Jagodic Jagodic se Je umaknil na rob, Kernov tovornjak je oplazil kragujevsko in kranjsko vozilo, nato pa obstal s kolesi na nasipu. Škodo so ocenili na <*400 din.
iz Cerkelj, Karl Mladkovič iz Boršta, Ivan Golob iz Piro-šice, Anton Erjavšek iz Žejnega, Anton Zakovšek iz Krške vasi, Anton Škvarč iz Dolnjih Skopiof Rudi Srpčič z Velikih Malene, Stanko Gajski iz Ponikve, Franc Bajs z Brezja in Janko Vegelj z Obrežja.
Na devetih voliščih so voli-
li	kooperanti AGRARIE. V tej skupini so za zbor delovnih skupnosti izbrali Martina Gramca iz Gazic in Jožeta Vrstovška s Piršenbrega.
Volivcev je bilo 320, na volišče pa jih je prišlo 312.
Za kandidata zveznega družbeno-političnega zbora Franca Šetinca je glasovalo 15167 volivcev. V republiški zbor je bil izvoljen Ivan Cerjak z 8040 glasovi, medtem ko jih je imel drugi kandidat Vlado Deržič 7886.
Na vseh voliščih je bilo razpoloženje živahno zlasti v dopoldanskem času. čeravno je zunaj snežilo, so bila volišča pomladno okrašena z zelenjem in cvetjem. Pohvalo zasluži mladina, ki je malone povsod prevzela nase skrb za prijaznejšo podobo volišč.
RADIO BREŽICE
PKTEK, 25. APRILA: 20.00—20.10
— Napoved programa in poročila. 20.10—20.30 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 20.30—21.15
— Glasbeno oddaja:	Izbrali ste sami. \
NEDELJA. 27. APRILA:	11.00
Domače zanimivosti — V novem sestavu sta zasedali občinska skup-ščina Brežice in Krško — poročata Spela Pirnat in Marjan 2ibret — Franček Saje; Kako Je vrelo v vaseh okoli Dobove pred 50 leti — ZA NASE KMETOVALCE: inž. Lojze Pirc: Nekaj kmetijskih nasvetov
— Prijetno nedeljo vam vošči ansambel Borisa Kovačiča — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 13.00	— Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 29. APRILA: 18.00 do
19.00 — Novo v knjižnici — Jugo-ton vam predstavlja — Iz naše glasbene šole — Tedenski športni komentar — Obvestila, reklame in filmski pregled — 19.00—19.30 — Glasbena oddaja — Koncert mladinskega pevskega zbora gimnazije Brežice.
ČETRTEK. 1. MAJA: 9.00-9.15
— Prvomajski pozdrav — 9.15 do
12.00 — Voščila delovnih kolektivov.
NEDELJA. 4. MAJA: 11.00 — Domače zanimivosti — Franček Saje: Brežiški okraj »boljševiško gnezdo«
— ob 50-letnlci ZKJ in sindikatov
— Za naše kmetovalce: Inž. Marjan Horžen — Ekonomske koristi namakalnega sistema Donava—Tisa—Donava — Prijetno nedeljo vam voščijo Beneški fantje — Magnetofonski zapis: Cateške Toplice pred novo turistično sezono
— Pozor, nimaš prednostil Obvo-stila, reklame in spored kinematografov. 12.30 — Občani čestitajo in pozdravljajo
TORKK, B. MAJA: 18.00—19.00 — Svetujemo vam Jugoton vam predstavlja — I naše glasbene šole — Tedenski športni komentar
— Obvestila, reklame in pregled filmov. 19.00— 19.30 — MLADINSKA ODDAJA: Obiskali smo mladinski aktiv v PISeonh
BREŽIŠKE VESTI
liil
Kdor drugim prednost daje, sam zaostane
»Ne damo se in tudi molčali ne bomo več,« so mi on-dan povedale učiteljice v ko-privniški šoli. Prav imajo, saj tako ne morejo dolgo vzdržati. Domačini tam okoli so enakih misli in včasih popolnoma brez volje. Siti so obljub.
Kaj bi pravzaprav radi, boste vprašali. Nič drugega kot spodobno šolo, tako, da bodo imeli otroci v njej dovolj svetlobe, da jim bo pozimi toplo, da bo imela telovadnico in kak boljši prostor za shranjevanje učil, kot sta hodnik ali vlažna klet.
Odbornik Franc Božičnik je nekoliko razočaran, ker v svoji mandatni dobi volivcem ni mogel sporočiti vesele novice, da bodo začeli širiti in preurejati šolo. »Čeprav smo v hribovskih krajih,« je dejal, »brez osemletke ne bi hoteli biti. Zelo smo navezani na svojo šolo in težko nam bo, če bi morali učence višjih razredov poslej šolati na Senovem.«
Domačini bi najraje novo Šolsko zgradbo, ker bi jo lah-
ko postavili na prostornejšem kraju. Domnevajo, da bi bila celo cenejša kot adaptacija.
Solo v Koprivnici obiskujejo otroci iz 12 vasi. Približno petina jih hodi iz šmarske občine, zato občani pričakujejo, da bodo za gradnjo tudi sosedje nekaj primaknili. Prav zato, ker pomeni šola središče vsega okoliša, so ljudje tako navezani nanjo. V njej imajo svoj dom igralci, pevci, SZDL in DPM, ker je to edini prostor, kjer se sploh lahko zbirajo.
JOŽICA TEPPEY
Eno in trofazni motorji
Prodajalna ELEKTROTEHNE v KRŠKEM je dobro založena z enofaznimi in tro-faznimi elektromotorji domačih in tujih proizvajalcev. Imajo enofazne motorje znamke »RADE KONČAR«, »ELEKTROKOVINA« in uvožene poljske do 3 KM, trofazne elektromotorje pa lahko dobite do 10 KM in več. V prodajalni imajo tudi stoječe in ročne brusilne stroje, kovaške ventilatorje, zidne enofazne in trofazne ventilatorje, enofazne vodne črpalke ter hidrofore z enofaznim in trofaznim elektromotorjem znamke ElektTOkovina. Novost v trgovini Je praktičen prenosljiv elektrovarilni aparat jakosti 135 A, znamke »RADE KONČAR«.
Sobota v ritmu valčka
Turistično društvo Krško bo priredilo 26. aprila ob 20. uri valčkov večer v hotelu »Sremič«. Igral bo STEB iz Brestanice, pela pa bosta Meta Malus in Vasja Matjan. Rezervacije za prijetni večer dobite v hotelu »Sremič«.
Nad sestavom nove skupščine v krški občini so zadovoljni glede izobrazbe in glede starosti, ženske so v njej slabo zastopane, komaj štiri so bile izvoljene, vseh odbornikov pa je 62 v obeh zborih. Največ odbornikov je starih od 25 do 45 let. Samo 14 jih nadaljuje odborniško funkcijo iz minule mandatne dobe, drugi pa so bili prvič izvoljeni.
Temelje opornega zidu, po katerem bo tekla proga, so zakopali globoko v zemljo.
(Foto: Jožica Teppey)
ELEKTRIFIKACIJA PROGE DO DOBOVE DO 29. NOVEMBRA
Železnico in cesto prestavljajo
V Brestanici je ogromno gradbišče - Od tam se bodo selili v Krško
Letos morajo slovenske železnice izpolniti veliko obljubo. Progo od Ljubljane do Dobove elektrificirajo s pospešenim tempom in 29. novembra naj bi odpeljal po njej prvi električni vlak. Do tega časa morajo usposobiti progo za nove hitrosti. To zahteva ogromno dela in denarja.
Odbornik Franc Božičnik: »Ko bi šolo vsaj adaptirali!«
Naj večje gradbišče je trenutno v Brestanici v smeri od železniške postaje proti Blanci. Morali bodo prestaviti progo in tako ublažiti krivino, da bo primerna za povečano hitrost vlakov, ki jih bo vlekla električna lokomotiva.
Malo više od železniške postaje v Brestanici gradijo mogočen oporni zid, ki požira na stotine kubikov betona. Vanj bodo vgradili tudi 80 ton železa. Cez ta zid bodo nato usmerili železnico. Nekaj sto metrov naprej so prestavili tudi oesto. Progo
Na Senovem bo trgovsko podjetje PRESKRBA za prvomajske praznike odprlo novo samopostrežno trgovino.	(Foto:	Jožica	Teppey)
BESE >PRESKRBA (-10HESSSE0SS
fil	U
bodo speljali po stari cesti.
Na vprašanje, kdo je prevzel vsa ta gradbena dela, je Ilija Milanovič odgovoril, da gradbeno podjetje v * okviru Združenega železniškega transportnega podjetja iz Ljubljane. Postavljanje opornega zidu je trenutno najobsežnejše delo na tem odseku. S temelji so se zarili globoko v zemljo in med izkopavanjem morajo črpati iz tal velike količine vode.
»Za kolikšno hitrost boste pripravili progo?«
»Za 120 kilometrov na uro. Prej je prenesla le 80 kilometrov,« je povedal vodja gradbišča Radenko Ilič.
»In kdaj bo dokončan oporni zid?«
Sindikalisti na Senovem
Občinski sindikalni svet v Krškem je v petek, 18. aprila, priredii dvodnevni seminar za predsednike sindikalnih organizacij na Senovem. Obsegal je štiri osnovne teme, ki naj bi služile predsednikom kot napotki pri vodenju organizacije.
Seznanili so jih z ukrepi za gospodarski in družbeni razvoj v letu 1969, z nalogami sindikatov v občini in delovnih organizacijah, z vlogo sindikata v krepitvi samoupravljanja in neposrednim vodenjem sestankov in zborov v sindikalnih organizacijah.
Seminar je obiskalo nad 80 predsednikov sindikalnih organizacij. Trajal je dva dni. Predavali so jim ugledni družbeno-politični delavci z republiške Zveze sindikatov. Občinski sindikalni svet bo sredi leta organiziral še seminar za blagajnike.
»Rok imamo do 31. maja. Upam, da ga bomo izpolnili brez zamud.«
»Katero je naslednje večje delo, ki ga morate še opraviti?«
»Rekonstrukcija postaje Krško. V Zidanem mostu, v Sevnici in na Blanci smo to že opravili.«
»Ah boste v Krškem podaljšali tudi most čez Savo?«
»Letos ne, ker zahteva to preveč denarja. Kljub temu se bomo morali mostu nad progo lotiti cunprej, ker je na tem delu zelo veliko prometa. Seveda računamo na soudeležbo občine.«
J. TEPPEY
»Jama« na proslavi v Krškem
Za 50-letnico jugoslovanskih sindikatov bo v torek, 29, aprila, ob 19.30 v domu Svobode v Krškem proslava, na kateri bodo člani prosvetnega društva Lojze Košak iz Kostanjevice izvedli pesnitev »Jama« hrvaškega pesnika Ivana Gorana Kovačiča. Recital je naštudiral Lado Smrekar. Izvedli bodo tudi del simfonije »Ilova gora« Marjana Kozine. Na proslavi bo zapel mladinski zbor krške osnovne šole. Pred prireditvijo bo imela godba na pihala na Vidmu promenadni koncert.
»Saj imate v šoli trgovino«
Učenci brestaniške osnovne šole' kupujejo vse zvezke, knjige in druge šolske potrebščine v šolski trgovini, kd jo vodijo sami. Včasih se zgodi, da česa zmanjka, na primer lepilnega traku ali peres. Otroci se tedaj obrnejo na bližnjo trafiko, toda zgodi se, dđ' jih prodajalec odslovi praznih rok, češ kar v šoli si naročite, šolska trgovina morda res dela konkurenco trafiki, vendar bi otrokom lahko prihranili očitke.
Preimenovanje v podjetje
Zavod za zaposlovanje invalidov v Brestanici se je preimenoval v podjetje IDB ali INVALIDSKE DELAVNICE Brestanica. Občinska skupščina je kot ustanoviteljica dala k temu soglasje. Kot gospodarska organizacija ima kolektiv večje možnosti za uspešen nadaljnji razvoj. Cez dva meseca se bodo verjetno že preselili v novo halo, ki jo gradijo poleg elektrarne.
Protestno pismo republiški ZKPS
V novem republiškem vodstvu prosvetno-kulturnih organizacij Slovenije nista zastopani niti krška niti brežiška občina. To so jim v obeh občinah zelo zamerili, zlasti še, ker se je na tem območju rodilo medobčinsko sodelovanje. Oba sveta sta vsak zase pismeno protestirala proti takemu odnosu do Spodnjega Posavja.
Kresniček v Koprivnici
Mladinska dramska skupina v Koprivnici je izredno delavna. Lani je naštudirala tri igre, za letos pa pripravljajo spevoigro KRESNIČEK. Vadijo pridno, prostor za vaje pa jim je odstopila šola.
KRŠKE NOVICE
KRŠKO nudi
V SVOJIH PRODAJALNAH V KRŠKEM bogato izbiro blaga za ženske letne obleke,
moških kamgarnov in diolenov
PO IZREDNO UGODNIH CENAH.
Oglejte si tudi nove modele ženskih letnih oblek, kostimov in pletenin
ZA OBISK SE PRIPOROČAMO!
L-J
\m\ Priznanja jubilantom v Celulozi
Na slavnostni se$ delavskega sveta pred prvomajskimi prazniki se bodo v tovarni papirja v Krškem simbo-ično oddložili dolgoletnim članom kolektiva. Podelili Jim bodo priznanja in spominska darila. Za trideset let neprekinjenega dela v podjetju bodo nagradili dva delavca, za dve desetletji dvajset delavcev in za deset let 32 sodelavcev.
■ CLAM KRAJEVNIH ORGA-NIZACIJ, POHITITE! Združenje zveze borcev NOV bo tudi letos omogočilo letovanje članom ZB v Materadi pri Poreču in v Partizanskem domu na Jelovici. Za letovanje v obeh domovih se interesenti lahko prijavijo še do 30. aprila na sedežM Združenja zveze borcev NOV. Cena penziona v Materadi je din, na Jelovici pa 28, 26 in 24 din; razlika v ceni je zaradi različne udobnosti prostorov
■ RAJKO LIVIO PREDSEDNIK
DS. V tovarni papirja so se pred dnevi sestali na prvi seji novoizvoljeni člani delavskega sveta. Za predsednika so izvolili Rajka LIVIO, za podpredsednika pa Karla NOVAKA. Na isti seji so do konca leta oodal.uali tudi mandat dosedanjemu upravnemu odboru in vsem komisijam delavskega sveta
■ BARVE PRIMANJKUJE. —
Pešci so na ozkih mestnih ulicah zaradi naraščajočega prometa v vedno večji nevarnosti. Da pa je nevarnost pri prečkanju cest še večja, skrbita cestno podjetje in komunalna uorava ker Se sedaj
nista poskrbela za barvanje prehodov za pešce. Verjetno primanjkuje barve.
■ TUDI LETOS PAPIRNIČARJI BREZ ODDIHA. Letošnji proizvodni načrt v tovarni papirja predvideva, da bodo proizvodne zmogljivosti obratovale 355 dni. Papir-ničarji bodo delali neprekinjeno vse nedelje In praznike. Stroje bodo ustavili le v času remonta, ki ga nameravajo opraviti v prvi polovici maja.	_
■ ŠOFERSKI TEČAJ. AMD Ep-ško bo 27. aprila organiziralo tečaj za bodoče voznike A, B, C in P kategorije. Prijave za ta tečaj sprejemajo samo še danes in jutri (do 25. 4) v pisarni organizacije AMD.
■ POSEBNI VLAK. Vlak, ki bo 27. aprila oopeljal občane na veliko proslavo v Velenje, bo odpeljal iz Krškega ob 5.18, iz Brestanice a ob 5.24 Na Lifoni bo ustavil le v primeru, če bo dovolj udeležencev, kar bo potrebno sporočiti šefu postaje Krško. V Velenje bo vlak pripeljal ob 7.45. Vračal se bo ob 19.30, v Krško pa bo prispel ob 22. url. Cena vozovnice v obe smeri Je s popustom 9,50 din, kot smo že objavili.
80LA JE DRUŽBENO SREDIŠČE ZA VES OKOLIŠ
„Koprivnicam ne odnehamo”
V obeh zborih le štiri ženske
B lanca: program dela krajevne skupnosti
Svet krajevne skupnosti na Blanci ima za letos obsežen program dela. 2e nekaj časa imajo prebivalci teh krajev težave s prevozom čez Savo, letos pa bodo zanje kupili nov brod. Lotili se bodo tudi urejanja pokopališča na Rožnem, za kar bodo prispevali denar svojci pokojnikov. V programu je tudi obnova cest v Čanje, Cirje, Krajna brda in na Poklek. Vaške poti bodo vzdrževali z denarjem, ki ga dobijo kot občinsko pomoč, ter s samoprispevkom uporabnikov poti in cest.
Koncert v Boštanju
V domu Partizana v Boštanju so 20. aprila nastopili na kcncertu učenci in učenke tamkajšnje glasbene šole. Program je obsegal pevske in godbene točike. Nastopajočim sta izrekla priznanje ravnatelj šole Ivan šnuderkl in Jože Petančič, član Zavoda za prosvetno-pedagoško službo.	P.	D.
Drugačen poslovni čas trgovin?
Celjsko poslovno združenje za trgovino je predlagalo, naj bi tudi v trgovinah v sevniški občini spremenili delovni čas, ki bi bil bolj primeren za kupce v večjih krajih in na deželi. Predlog vsebuje ukinitev dela ob nedeljah povsod tam, kjer ni turističnega prometa. To je podprl tudi občinski sindikalni svet, občinska ‘skupščina pa na zadnji seji ni sprejela dokončnega sklepa, češ da je potrebno stvari še preučiti.
Podvrh: nov odbor SZDL
Na Podvrhu so na zadnjem zboru volivcev izvolili tudi nov odbor krajevne organizacije Socialistične zveze. Novi člani odbora so: Leopold Gabrijel, Ivan Po-žun, Anton Vrtačnik, Milan Mlinarič, Maks Seničar, Prane Baš in Marica Špan.
Za samoprispevek 52,7 odst, volivcev
Končni uradni izračun rezultatov ljudskega glasovanja o samoprispevku za gradnjo novega zdravstvenega doma v Sevnici je pokazal, da je za samoprispevek glasovalo 52,7 odst. vseh ljudi, ki imajo volilno pravico. Prejšnji teden smo objavili, da je glasovalo 51,51 odst., ker komisija še ni natančneje obdelela rezultatov glasovanja. Vsekakor pa pomeni odločitev prebivalstva dobro osnovo za napredek zdravstva v sevniški občini
ODGOVARJA KOMUNIST OD LETA 1939
Kaj je revolucionarnost?
Rudi Požun: »Mislim, da je revolucionarno, če sem bil medalje dela bolj vesel kot plače.«
pomeni. KOliko smo pretrpeli, saj delodajalci levičarjev niso marali! če si bil član organizacije, si lahko pričakoval, da te bodo takoj, ko bo priložnost, vrgli na cesto. Tega sem se dobro zavedal, ko me je v organizacijo sprejemal Jože Pungerčič, brat sedanjega sevniškega zdravnika.
— V čem je4 po vašem občutku, vaš revolucionarni prispevek?
— Predvsem v delu. V povojni graditvi nismo dobili plačanih nadur, pa smo vseeno vztrajali iz dneva v dan. Dobil sem medaljo dela in bil ponosen nanjo, pomenila mi je več kot plača. Mislim, da je revolucionarnost v žrtvovanju, odrekanju, tovarištvu in v nenehnem boju proti človeku lastnemu egoizmu.
— So razlike med tistim, kar ste govorili takrat in kar imamo danes?
— Takrat smo se borili za delavčeve pravice in za boljši zaslužek. Danes je preveč očiten boj za denar in ugodje. Mislim, da so preveliki razponi med zaslužki ljudi. Naj navedem samo primer starejših in mlajših upokojencev, kjer sem tudi sam prizadet, vendar ne govorim zaradi sebe. Te stvari lahko spremenimo, če le hočemo.
M. L.
RUDIPOŽUN
Rudi Požun, upokojeni mojster mehanične delavnice iz Sevnice, nekdanji borec Kozjanskega odreda, še vedno aktivni sindikalni delavec, nosilec treh visokih odlikovanj, je bil med vsemi sedanjimi člani ZK v sevniški občini prvi, ki je stopil v vrste te organizacije. Član je postal 1939. leta. 50-letnica ustanovitve KPJ je po svoje tudi njegov praznik.
— Rudi, kaj lahko rečete, če primerjate takratno in sedanjo revolucionarnost?
— V tistih letih smo se bili za kruh. Marsikdo danes ne ve več, kaj to
SZDL je ocenjevala volitve
V petek je izvršni odbor občinske konference SZDL obravnaval rezultate skupščinskih volitev. Ocena je bila zelo ugodna, saj se je v nedeljo udeležilo volitev 93.94 odst. volivcev, kar je ena najbolj-
Šentjanž: skupno do lastnih prostorov
V Šentjanžu že dolgo časa govorijo o tem, da bi kazalo preurediti kletne prostore stavbe, v kateri je pisarna krajevnega urada. Posebno člani mladinskega aktiva, ki pod vodstvom ravnatelja osnovne šole pripravljajo igro, in člani društva upokojencev bi zelo potrebovali primeren prostor za svoje delovanje. Vse kaže, da bodo zdaj skupno začeli preurejati omenjene prostore. Pri tem, upajo, bodo deležni tudi pomoči.
ših udeležb v Sloveniji, po sebno so se izkazali nekateri kraji, ki so imeli celo sto odstotno udeležbo. Mednje štejejo:	Skrovnik, Apnenik,
Vranje, Krajna brda, Prešna Loka, Poklek, Selce, Gor. Orle, Jeperjek, Krsinji vrh, Ponikve in Podgorje. To doka zuje, da so družbeno-politič-ne organizacije dobro delale na terenu. Vodstvo SZDL ocenjuje tudi. da struktura občinske skupščine ustreza razmeram v občini.
Mali oglas,
M ga objavljate v Dolenjskem listu — zanesljiv uspeh! Prebere ga 150.000 gospodinj, vdov cev. temetovalcev dijakov, uslužbenk tn vojakov doma tn po svetu! Poizkusite!
SEVNIŠKI PABERKI
■ NASTOP BRK21CANOV. 27. aprila bo ob 19.30 nastopil v dvorani TVD Partizan v Sevnici pevski zbor brežtSke gimnazije, ki ga vodi prof. Josip Klepec. Za ta samostojni nastop brežiških pev cev je v kraju dovolj zanimanja.
■ TRADICIONALNI IZLET NA DEBELI RTIC. Športna komisija Avto moto društva v Sevnici bo tudi letos priredila prvomajski Izlet na Debeli rtič. Avtobus bo odpeljal 1. maja ob 5. uri zjutraj, med vožnjo pa bo tudi tekmova nje v poznavanju prometnih pred pisov. Cena tridnevnega Izleta je za člane AMD 35 dinarjev, za ne člane pa 63 dinarjev
■ PREDAVANJE O TRAVNI-8TVU. Predavatelj biotehnične fa kultete iz Ljubljane inž. Gvido Fajdiga, naš znani travniški stro kovnjak, je bil v nedeljo spet povabljen, da predava kmetoval cem sevniške občine. Zatem je bil predviden tudi ogled kmetij Jo žeta Strnada in Antona Marolta, ki im^*">	urei<»nr>	n*»*o
z električnim pastirjem
■ TEKMOVANJE V PROME
TU. Za torek Je bilo v Sevnici sklicano občinsko prvenstvo »Pokaži, kaj znaš o prometu«. Zma govalci se bodo uvrstili v nadaljnje tekmovanje.
■ »GRIPA« JE BIL POZIVNI ZNAK. Ko Je sevniška milica raziskovala krajo blagajne občinske gasilske zveze, je hkrati tudi odkrila, kdo je pobiral denar iz garderobe, ko je bil v dvorani gasilskega doma plesni tečaj. To Je bila skupina 5 učencev osnovne Sole. ki niso bili stari niti po 14 let. Njihov pozivni znak Je bil »gripa«. Denar so porabili za cigarete in sladkarije.
■ ASFALTIRANJE CEST. Do 8 (unija, ko bo v Sevnici proslava 100-letnice sevniškega tabora, bodo v mestu uredili vse glavne ulice Cesto mimo žage so že as fultirsli sedaj so na vrsti še druge Mesto bo dobilo pršce I lepSo podobo, ko bodo vsn »n d«-
Če želite
odgovor ali naslov iz malih oglasov, nam pošljite v pismu dopisnico ali znamko za 50 par!
UPRAVA LISTA
Danes teden so v trgovski hiši v Sevnici odprli posebno trgovino konfekcije LIS* CA, kjer si kupci in poslovni partnerji lahko ogledajo izbiro te znane sevniške tovarne. Na sliki: glavni direktor LISCE Vinko Božič po otv-oritvi razkazuje gostom izbiro kravat. *	,	(Foto: IVI. Legan)
Vse je namenjeno mladini
V čast 50-letnice ZK: predavanje Mihe Marinka in tekmovanje v poznavanju zgodovine KPJ
Z vrsto prireditev tudi v sevniški občini proslavljajo 50-letnico ustanovitve KPJ. Tako je prejšnji teden na povabilo šole »Savo Kladnik« govoril v Sevnici o zgodovinski vlogi KPJ Miha Marinko, član sveta federacije. Učenci, člani mladinskih organizacij, ravnatelji in predavatelji zgodovine z vseh osnovnih šo! v občini ter člani vodstev družbeno-političnih organizacij so bili z neposredno doživetim in zanimivim pripovedovanjem tov. Marinka ze lo zadovoljni. Miha Marinko si je ogledal tudi konfekcijo LISCO in obiskal Tončkov dom na Lisci.
V čast 50-letnice ustanovit ve KPJ so za nedeljo organizirali taborni ogenj, ob kate rem so mladini posredovali
krajevno zgodovino delavskega gibanja, ki je v Sevnici že zgodaj zbujalo revolucionarno zavest tamkajšnjega prebivalstva.
V soboto, 26. aprila, bo v dvorani TVD Partizan tudi posebna javna prireditev, na kateri se bodo tekmovalci kosali v poznavanju zgodovine Komunistične partije Jugoslavije. Pokrovitelj tekmovanja je občinski komite ZK.
V čast jubileja je predvidena tudi večja proslava na Lisci, kjer je bil 1938 pomemben sestanek novega politbiroja KPJ. Več bomo o tem shodu še poročali.
Naročit« svoi list na domači naslov
S
Nujen je nadzor za vozače
Z Bučke in okolice se vozi vsako leto več učencev k pouku v sevniško osnovno šolo. Letos je ponavadi šolski avtobus že tako polil, da je ogrožena ' celo varnost, prevoza. Ljudje prosijo za večji avtobus, vendar dobijo odgovor, da drugače ni mogoče. Ker bo imela izobra ževalna skupnost letos ob čutno več denarja, bi bilo mogoče prevoze izboljšati. Starši tudi pripominjajo, da je treba za otroke, ki čakajo v Sevnioi na avtobus, poskrbeti, da se ne bodo, pre puščeni sami sebi, potepali po mestu. Za nadzor bi bilo potrebno zagotoviti denar
K. Z.
Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela in jim želimo še veliko delovnih zmag!
OBČINSKA SKUPŠČINA SEVNICA
občinska konferenca SZDL občinski komite ZKS občinski odbor ZZB NOV občinski sindikalni svet občinski komite ZMS
OBČINA SEVNICA
prodaja
na javni dražbi:
1. zemljišče s pare. št. 642/1, ki je vinograd,
v izmeri 1424 m!, pare. št. 750/2, ki je vinograd, v izmeri 780 m-’ in pašnik v izmeri 774 m*, pare. št. 642/2, ki je travnik v izmeri 1022. mJ, ter na pare. št. 108 — stavbišče — stoječo klet, vse pripisano pri vi. št. 650 k. o. Cimik, občina Sevnica.
Izklicna cena skupaj za zemljišče in klet je 1210 din.
Javna dražba za te nepremičnine bo 30. aprila 1969 ob 15. uri v sejni sobi občinske skupščine Sevnica;
2. zemljišče s pare. št. 119/1, ki je travnik,
v izmeri 2903 m7, pripisan pri vi. št. 650 k. o. Cimik.
Izklicna cena za to parcelo je 400 din;
3. zemljišče s pare. št. 139, ki je travnik,
v izmeri 4780 m2, pripisan pri vi št. 660 k. o. Cimik. Izklicna cena za to parcelo je 430 din;
4. zemljišče s pare. št. 116, ki je njiva,
v izmeri 4780 m', pripisana pri vi. št. 650 k. o. Cir-nik.
Izklicna cena za to parcelo je 2400 din;
5. zemljišče s pare. št. 125/2, ki je travnik,
v izmeri 7834 m-’, pripisan pri vi. št, 650 k. o. Cimik. Izklicna cena za to parcelo je 630 din; ter
6. zemljišče s pare. št. 119/3, ki je travnik,
v izmeri 7101 m', pripisan pri vi. št. 650 k. o. Cimik. Izklicna cena za to parcelo je 1.100 din.
Javna dražba za zemljišča pod točko 2.-6. tega razglasa bo pri občinski skupščini Sevnica, sejna soba št. 4, dne 30. aprila 1969 s pričetkom ob 15.30 uri po vrstnem redu
Javne dražbe se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, ki se izkažejo, da so pri odseku za proračun občine Sevnice vplačale kavcijo v znesku 300 din.
Poleg najvišje^a p nudenega zneska plačajo zdraži-telji tucL stroške zemljiškoknjižnega prepisa, prometni davek od prenosa nepremičnin in sorazmeren del stroškov tega razglasa
Interesenti dobijo podrobnejše podatke pri premoženjskopravnem relVrentn občinsko skupščine Sev nica, soba št 24
SIEVNISKIJfESTNIK
SZDL O SKUPŠČINSKIH VOLITVAH
Ugodna ocena volitev
Nekateri kraji imajo stalno slabšo udeležbo -V skupščini je spet malo žensk in mladine
Ocena skupščinskih volitev je bdla poglavitna točka četrtkove seje izvršnega odbora in predsedstva občinske konference SZDL v Trebnjem. Ugotovljeno je bilo, da so potekale letošnje volitve povsem mimo in normalno, udeležba pa je bila v celoti dobra, velike razlike pa so med posameznimi volilnimi enotami.
Vodstvo SZDL se je pri oceni volitev dalj časa zadržalo pri obravnavanju rezultatov v volilnih enotah Luko vek, Dol. Nemška vas, Ponikve, Sela-Šumberk in Draga, kjer je bila udeležba najslabša. Sklenjeno je bilo, da je potrebno poživiti delo Socialistične zveze v teh krajih ter imeti nasploh več posluha za želje in probleme tam živečih ljudi.
Kot ugodno so na sestanku ocenili tudi novo sestavo občinske skupščine, pač pa s staro pripombo, da je v njej malo ženska in mladine. Med odborniki sta le dve odbornici in dva člana mlajša od 27 let. 21 odbornikov je sta rih od 27 do 35 let, 23 od 35 do 44 let, 7 od 45 do 53 let in 5 nad 53 let. Po izobrazbi jih ima 18 nedokončano osnovno šolo, 18 osemletko, 8 srednjo šolo, 7 višjo in 6 visoko.
Trčenje kolesarke in motorista
20. aprila popoldne se je pripe tila prometna nesreča na Cesti bratov Milavcev v Brežicah. Kolesarka Marjeta Kovačič iz Sent-lenarta se je pripeljala s parkirnega prostora na omenjeno cesto. Naproti se je po Cesti prvih borcev pripeljal motorist Jože Šetinc iz Brezine in trčil v kolesarko, ki mu je zaprla cesto Oba sta padla po cesti in s< lažje poškodovala. Na kolesu je za okrog 100 din škode.
Nesreča na mostu čez Krko
20. aprila dopoldne se je pripe-tela prometni nesreča na mostu prek Krke v Brežicah. Voznik osebnega avtomobila Friderich Schil-linger iz Avstrije se Je peljal iz Čateža proti Brežicam. Ko je pripeljal do mostu in zavijal proti Brežicam, se je zaletel v stoječi avtomobil Darija Benčiča iz Zagreba. Na av^mobilih je za okrog 800 din škode.
V	novi občinski skupščini je 22 kmetovalcev, 10 kvalificiranih delavcev, 5 visoko kvalificiranih delavcev, 5 teh nakov, 6 inženirjev prve ali druge stopnje itd. Socialistična zveza je predlagala tudi ljudi za nekatere vodstvene funkcije v občinski skupšči ni, ki se je konstituirala vče raj.
Krajevni praznik Velike Loke
20. aprila je skromno proslavila svoj krajevni praznik krajevna skupnost Velika Loka. Svoj praznik ima v spomin na hudo bitko na Medvedjem, ki je bila 18. aprila 1942 in ki je tako prestrašila Italijane, da so kmalu zatem izdali zloglasno odredbo o streljanju talcev, po kateri so prve žrtve padle v Radohovi vasi.
Seminar za vodstva SZDL
Izvršni odbor občinske konference SZDL je v zadnjem sestanku sklenil prirediti poseben seminar za vodstva občinskih in krajevnih organizacij, na katerem se bodo člani natančneje seznanili z novo vlogo Socialistične zveze ter z novimi metodami dela. Ob koncu maja bo v Trebnjem seja občinske konference SZDL, na kateri bodo v tem smislu dopolnili tudi pravila organizacije ter dokončno sprejeli dopolnjenj volilni program.
V Velenje 700 ljudi
Predvideno je, da se bo osrednje letošnje proslave NOV, ki bo 27. aprila v Velenju, udeležilo tudi 700 prebivalcev trebanjske občine. Tja bodo vozili posebni vlaki tudi iz Dolenjske, večji kolektivi pa bodo za svoje člane organizirali prevoze z avtobusi. Izvršni dobor občinske konference SZDL je v četrtek sklenil, da bo plačala stroške udeležbe na proslavi za člane obč'nske konference SZDL. Poseben avtobus bo odpeljal iz Trebnjega v nedeljo ob 6,30.
Posluh za „drobne” stvari
Ciril Pevec: »Ob vsem bo treba urejati tudi .drobne’ probleme, pomembne za ljudi.«
Včeraj je na prvi seji nova občinska skupščina v Trebnjem izvolila za novega predsednika ObS Ci rila Pevca, ki je to dolž nost opravljal že doslej Za naš list je v štirih toč kah očrtal najvažnejše za deve, s katerimi se bo skupščina ukvarja1« v prihodnjih štirih letih.
1. Skupščina se bo zavzemala predvsem za pri-
dobivanje novih delovnih mest, za reševanje težavne kmetijske problematike ter za naloge, ki izhajajo iz programa Socialistične zveze in zborov volivcev.
Zdi se mi predvsem pomembno, da se skupščina resno loti reševanja vseh tistih tako imenovanih »drobnih« problemov, ki v bistvu niso drobni in pomembno prizadenejo naše Ljudi.
3. Potrebno je temeljito preučiti celotno kulturo in izobraževanje, ki je pogoj za obstoj in napredek razvite družbe.
4. Mislim, da je treba ponovno preučiti učinkovitost sedanje organizira nosti ter se odločiti za take oblike dela, ki bodo demokratične, hkrati pa tudi učinkovite. Vsak odbornik bo moral intenzivno sodelovati pri uresničevanju sprejetega programa 2elim tudi, da bi imeli volivci stalno kontrolo nad delom odbornikov in dn bi odločno zahtevali odpoklic, če odborniki ne bi dobro izvrševali svojih dolžnosti.
M. L.
(VA HOMU. Zdaj, ko je odlezel sneg, se bodo na Homu znova lotili gradnje ceste. Na sliki: med dogovorom z vaščani. (Foto: Legan)
Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKE GASILSKE ZVEZE 20. APRILA
v
Se vedno se čutijo zapostavljene
Razen denarja gasilskim organizacijam manjkajo tudi šolani ljudje
Na občnem zboru občinske gasilske zveze so v nedeljo izvolili nov upravni odbor in nov nadzorni odbor. Upravni odbor sestavljajo: Franjo Bulc kot predsednik, Emanuel Rebernik kot podpredsednik, Ivan Repoyž — poveljnik, Stane Kovačič — namestnik poveljnika, Ivan Novak kot tajnik ter referenti: Bert Škufca, Ivan Vavtar, Milka Repovž, Malči Ko-stevc, Jože Klemenčič in člani Jože Zupančič, Janez škrjanc in Pavel Jevnikar. V nadzornem odboru so Nace Korbar — predsednik ter člani Maks Kurent, Rudi Bizjak, Alojzij Kek in Janko Gregorčič.
Po uvodnem poročilu poveljnika Pranja Bulca ter po ročilu tajnika Ivana Novaka je bila tehtna razprava, v materi so govorniki priscazaJi nekatere najvažnejše p robi? me, ki ovirajo delo ne organizacije, ki v 26 društvih združuje 1.142 članov.
Gasilci vedno znova poudarjajo, da njihovo požrtvovalno delo močno ovira stal no pomanjkanje denarja. K.o so obravnavali letošnji program, so nekateri podvomili, da ga je mogoče uresn. čiti, čeravno so ljudje tako kot doslej pripravljeni sode-
lovati in žrtvovati svoj čas za delo gasilskih organizacij.
Znova so pudarjali, da so pri svojem delu zapostavljeni. Bert Škufca je celo predlagal, naj bi protestiran pri predsedstvu občinske skupščine, ker so dobili samo 5.000 dinarjev za delo občinske zveze. Tega potem niso naredili, ko je Janez Zajc, načelnik oddelka za splošne m družbene službe, pojasnil, da je navzlic veliki stiski pri sprejemanju občinskega oro računa namenila letos skup ščina precej več v oDčinstci gasilski sklad, katerega de
Pričakujejo 2000 ljudi
Osrednja občinska proslava 50-letnice KPJ bo 25. maja ob 14.30 pod mirenskim gradom
Prejšnji teden je bila v Trebnjem prva seja odbora za proslavo 50-letnice ustano vitve KPJ, SKOJ in sindikatov. Znotraj 25-članskega od bora so imenovala 8-članski sekretariat, kn ga sestavljajo Roman Ogrin kot predsednik ter člani: Ivan Longar, Ljuba Renko, Ivan Janežič, Tone Ždbert, Ivan Kos, Adolf Grum in Marjan Legan, imenovani pa so bili tudi člana pododborov, ki bodo poskrbeli za organizacijo proslave.
Dokončno se je odbor od ločil, da bo letošnja občinska proslava v nedeljo, 25. maja, ob 14.30 na prostoru pod mi- • renskim gradom. V kulturnem delu programa bodo nastopili domači pevca in god ba, za recitatorje pa bodo povabila nekaj članov gledališča iz Ljubljane, Slavnostni govor o pomenu obletnice bo imel Bogdan Osolnik, poslanec družbeno političnega zbo ra zvezne skupščine Zatem bo sledil zabavni del priredi tve.
Pričakujejo, da se bo slo vesnosti udeležilo okoli 2000 ljudi. Pripravljal™ odbor bo poskrbel za okrasitev, mladi na pa bo na večer pred praz nikom zakurila kresove po vzpetinah v Mirenski dolini Razen te, osrednje občinske proslave je bilo v čest jubi-
leja že tekmovanje pionirjev osnovnih šol in mladincev o poznavanju NOB, nekatera predavanja, o obletnici pa več govorijo tudi pri pouku v osnovnih šolah.
APRIL,
MESEC PAVLIHE
10 x po 50.000.- S din 100 x po 1000,- S din Ob 99 letnici PAVLIHE! Podrobnosti o razpisu berite v PAVLIHI!
■anr
nar je namenjen gasilstvu. Sklad bo imel letos skupaj s požarnimi premijami šest milijonov starih dinarjev.
Veliko so delegati razpravljali tudi o smotrnosti obstoja občinskega gasilskega sklada, češ da bi njegovo de lo lahko opravljala občinska gasilska zveza Na koncu pa so vendarle menili, naj ostane pri starem, xer poslovanje sklada posebej plača ob čina in ves denar sklada ostane izključno gasilstvu. Dodali pa so, naj uua zveza več vpliva na delo upravnega odbora sklada, razen tega je člane vedno puireono seznaniti, kako sklad posluje.
Obravnavali so tudi program letošnjih ^asusk.n prireditev. Sentruper.ško društvo bo praznovalo 7C-letnico, trebansko pa S5-letnico V čas lOD-letnice slovenskega gasilstva 'oodo priredili občinsko praznovanje, udeležili pa se bodo tudi republiških proslav v Metliki, Ptuju in Laškem. |
V	imenu republiške gasilske zveze je zbor pozdravil Jože Smodej, predsednic občinske gasilske zveze v Sevnici. Povedal je vrsto spodbudnih ugotovitev ter pozval, naj tudi gasilci v trebanjski občini pritegnejo j svoje vrste šolane ljudi. Ki bodo pripomogli k strokovnemu dvigu gasilske organizacije. Dodal je, da se morajo odborniki in poslanci novih skupščin stalno prizadevati, da bo družba gasilskim organizacijam na različne načine stalno pomagala
M L.
Mirna:
prvomajski ples
Na Mimi že nekaj let pogrešajo zabavnih večerov s plesom, zato se je vodstvo restavracije DANE dogovorilo z znanim triom »Tonček«, da bo ob sobotah zvečer zabaval goste. Prvi ples bo v sredo, 30. aprila, če bo prireditev uspešna, jo bodo naslednjo soboto Mirenčani, pridite!
P. S.
Odlikovani
gasilci
20. aprila so na občnem zboru občinske gasilske zveze dobili odlikovanja ob stoletnici gasilstva na Slovenskem naslednji član: humane organizacije: Jože Zupančič, Božo Pungartnik, Malka Gašperšič, Lado Kukenberger, Jože Pate, Alojz Rek, Ivan Repovž, Stanislav Lavriha, Ivan Vavtar, Franc Praznik, Franc Grčar, Franc Novak, Maks Kurent, Franc Kurent, Janko Gregorčič, Karol štamcar, Franc Lokar, Ivan Banič, Srečko Glušič, Franc Starič, Vid Zupančič, Tone Starič, Nace Udovč, Lojcska Peternel, Benjamin Miklavčič, Ignac Kotnik, Anton Starič, Alojz Veršaj, Franc Saje in Pucelj Anton. 2e prej pa so gasilska odlikovanja dobili: Jože Jerič, Janez Škerjanc, Stane, Kolenc, Bert Škufca, Franc Zupet, Pavel Kozole, Janez Berg, Stane Zupančič, Ludvik Gulič, Franc Gregorčič, Pavel Jevnikar in Jože jelene.
Nagrada — Tonetu Hrenu
Sekretar občinske konference SZDL Tone Zibert je v petik izročil poštarju trebanjske pošte Tonetu Hrenu nagrado 300 novih dinarjev, ki jih je v akciji pri zbiranju novih naročnikov Dolenjskega lista namenil izvršni odbor za najuspešnejšega zbiratelja Tone Hren je imel pri zbiranju izreden uspeh, saj je pridobil kar 146 novih naročnikov; kot sam pravi, pa še vedno ne bi miroval. Za širjenje glasila Socialistične zveze se mu je sekretar najtopleje zahvalil
Gor. polje: s VW v hišni vogal
Bršlinčan Marjan Kovač je 18. aprila dopoldne na cestnem ovinku v Gornjem polju z osebnim avtomobilom VW zaradi neprimerne hitrosti zadel vogal hiše štev. 11. Škodo so ocenili na 2000 din. Kovač se je peljal iz Soteske proti Straži.
Žužemberk: treščil v hišo
Janez Bavdak iz Žužemberka je 20. aprila popoldne v Žužemberku z osebnim avtomobilom zavijal v levo. Tega pa ni opazil Ljubljančan Slavko Jančar, ki se je pripeljal za njim in ga je prehiteval. Vozili sta se zaleteli, Jančarjev avtomobil pa je po trčenju odbilo še v bližnjo hišo. Škodo so ocenili na 1000 din
TREBANJSKE IVERI
■ LETOS KAK 12 TEKMOVANJ. Za danes je predviden občni zbor občinske strelske zve ze, na katerem se bodo pogovorili o delu strelskih organizacij v letošnjem letu. Skupno imajo letos v načrtu kar 12 različnih tekmovanj.
■ SE ENA MODERNA TRGOVINA. Trgovsko podjetje PREHRANA iz Ljubljane namerava zgraditi v Trebnjem nasproti sta re osnovne šole sodobno trgovino. Pogodba o tem bo podpisana v kratkem. Na vprašanje, zakaj so pustili v kraj še eno podjetje, so nam na občini odgovorili, da podjetje MERCATOR ne namerava v bližnji prihodnosti povečati svojih prodajnih zmogljivosti.
■ LANI 11 P02AR0V. Lansko leto Je bilo v trebanjski občini skupno 11 požarov, od tega 7 v
zasebnem sektorju. Skupna škoda je znašala 106.750 dinarjev; če ne bi tako požrtvovalno posredovali gasilci, bi bila škoda še mnogo večja.
■ NOVA FASADA. Na župnišču in delu stavbe, s katerim upprav-Ija Stanovanjsko podjetje Trebnje, bodo letos tudi na strani, ki je obrnjena proti avtomobilski cesti, obnovili fasado. Pročelja bo obnovila tudi krajevna skupnost na stari osnovni šoli, potrebno pa bi jih bilo še na nekaterih drugih starejših hišah, ki zdaj kazijo videz kraja.
■ PRVA TEKMA. V nedeljo bo v Trebnjem prva prvenstvena tekma domačega odbojkarskega moštva TVD Partizan. V goste bodo prišli odbojkarji iz Radovljice. Tekme bodo tako kot vsako leto ob 10. url dopoldne. Odbojkarska sekcija vabi kar največ gledalcev;
TREBANJSKEM VICE
Danes seja sveta za urbanizem
Danes, 24. aprila, bo v Ko-červju seja sveta za urbanizam, gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine, na kateri bodo razpravljali o spremembi odloka o obveznem odlaganju smeti, o predračunu stroškov za komunalno urejanje gradbenega zemljišča na desni strani Rožne vilice, o programu Vodne skupnosti za letos, o programu investicij za razširitev kanalizacije omrežja za letos, o lokacijski dokumentaciji za obrtne delavnice ob Ljubljanski cesti pri PETROLU in o stanovanjskih zadevah.
Naloge v čast 50-letnice
Na gimnaziji v Kočevju in na osnovnih šolah v otfbini bodo mladinci in pionirji pisali naloge v čast 50-letnice ustanovitve SKOJ, ZKJ in sindikatov. Pripravljalni odbor za proslave bo namenil najboljšim mladim piscem nagrade. Pisali bodo o delavskem gibanju s posebnim ozirom na razvoj KPJ.
Predaval bo dr. Ermin Kržičnik
V	kratkem bo za družbenopolitične delavce in gospodarstvenike iz Kočevja in Ribnice predaval dr. Ermin Kržičnik iz Inštituta za ekonomsko planiranje Slovenije. Na posvetu bodo govorili »O ekonomskem razvoju Slovenije« s posebnim poudarkom na občini Kočevje in Ribnici.
Najvažnejša vprašanja, ki jih bodo postavili, bodo: razvoj turizma in gospodarstva ter nadaljnji razvoj komunikacij na Kočevskem.
Skrb za novo sprete komuniste
Občinski komite ZKS v Kočevju je precej skrbi posvetil idejnoizobraževalnemu delu novo sprejetih komunistov. Za vse komuniste so pripravili naslednje teme: Vloga občinske skupščine in gospodarski razvoj občine; Mladi in samoupravljanje; Statut ZKS in naloge komunistov; Priprave na skupščinske volitve in Mladi v družbeno-političnih organizacijah (SZDL, ZMS, sindikati itd.). Razen teh so na novo sprejeti komunisti poslušali predavanja, ki so bila organizirana tudi za ostale komuniste. Predavali so: M. Marinko (Vloga, delo in razvoj partije); F. Popit (Naloge komunistov v predkongresnem obdobju) in dr. S. Pavlič (Jugoslavija in Slovenija v svetovnem gospodarstvu).
JU
Še tri krmišča za divjad
Lovci so lani opravili 840 prostovoljnih ur - Ivan Dolar častni član lovske družine
I «1
Na_ kočevskem Glavnem trgu so pričeli graditi novo trgovsko hišo NA—ME. Do občinskega praznika bo Kočevje dobilo sodobno urejeno blagovnico, s katero se bo za občinski praznik lepo predstavilo.	"	(Foto:	S.	Dokl)
Velika udeležba na volitvah
Na nedavnem občnem zboru članov lovske družine Kočevje so ugotovili, da je lani vsak njihov član opravil povprečno po 25 prostovoljnih delovnih ur. Uredili so še tri nova krmišča (in jih unajo zdaj osem), obdelali in posejali z ovsom krmno njivj za divjad itd.
Sklenili so, da bodo tudi v prihodnje kar najbolj skrbeli za svoje lovišče in da bodo zan; namenili nad polovico izkupička za uplenjeno divjad. Ostali izkupiček prorabijo predvsem za plačevanje škode, ki jo povzroči divjad, za prispevke višjim lovskim organizacijam itd.
Na občnem zboru so proglasili za častnega člana svoje lovske družine 67-letnega Ivana Dolarja iz Brega, ki ima veliko zaslug za napredek lovstva na Kočevskem. Podelili so mu tudi diplomo za zasluge na področ/J lovstva.
V kočevski občini je volilo 91,14 odstotka vseh volilnih upravičencev -Izvoljenih 60 odbornikov, za poslanca republiškega zbora pa Drago Benčina - Na več voliščih 100-odstotna udeležba
V obeh dneh volitev je v kočevski občini volilo kar 91,14 odstotka vseh upravičencev. Na mnogih voliščih so zabeležili 100-odstotno udeležbo. Samo v nedeljo so že okoli 9. ure dopoldne dosegli 100-odstot-no udeležbo na voliščih v Polomu, na Smuki, v Nemški Loki, Kuži ju in Štalcerjih.
Volitve je ponekod oviral sneg. V obrobnih območjih občine ga je zapadlo tudi po pol metra in več. Tako se na primer člani volilne komisije, ki so bili v Loškem potoku, niso mogli vrniti v Kočevje s svojim avtom, ampak je moral ponje džip.
Za odbornike občinske skupščine so bili izvoljeni:
—	v občinski zbor: Anton Pugelj (Struge), Anton Fabjan (M aka), Jože Furlan (Koblarji), Angelca Umek (Stara cerkev), Ri^di Bartol (Sloven sika vas) Herman Struna (Kočevje), Tilka Kovačevič (Kočevje), Egidij Šinkovec (Kočevje), Rudi Urh (Kočevje), Andrej Klun (Kočevje), Nada Hočevar (Kočevje), inž Dušan Oražem (Kočevje), inž. Miha Briški (Kočevje), inž. Savo Vovk (Kočevje), Peter Sobar ml. (Kočevje), Tomaž Krevs (Kočevje), Alojz Smolič (Kočevje), inž. Stane Letonja (šalka vas), Ivan Križaj ml. (Zeljne), Alojz Pret-nar (Dolga vas), Mihael Nagu (Livold), Srečko Košir (Mozelj), ’ Vlado Oberstar (Koprivnik), Jože Kastelic (Predgrad), Janko Intihar
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ TEČAJ POKLICNIH ŠOFERJEV in avtomehanikov bo ta mesec končan, v začetku maja pa se bodo začeli izpiti. Predavatelji pohvalijo tečajnike in napovedujejo, da bo tudi zaključek tečaja uspešen.
■ ■ ■ NOVO MESNICO Kmetijskega gozdarskega posestva Ko-čevje urejajo v pritličju novega bloka v Kidričevi ulici. Lokal bo sodobno opremljen in predstavlja novo pridobitev za kul turnej • So postrežbo potrošnikov.
■ ■ ■ PRODAJALNA POHIŠTVA trgovskega podjetja TRGOPRO-MET bo v kratkem dokončana. Zelo lepo so jo uredili v prostorih nekdanjih zaporov. Sedaj urejajo še fasado in končujejo nekatera zaključna dela. Podjetje je vložilo v ureditev lokala precej denarja. Dela je opravilo domače podjetje ZIDAR.
■ H ■ ZVEZNE PIONIRSKE FILATELISTIČNE RAZSTAVE v Slovenskih Konjicah se bodo udeležili tudi pionirji kočevskega društva. Razstava bo posvečena dne-
vu mladosti in rojstnemu dnevu maršala Tita. Zbirke bo komisija ocenila in najboljše nagradila. Kočevski pionirji na sestankih svojih krožkov sestavljajo zbirke znamk za razstavo. S strokovnimi nasveti jim pomaga vodja krožka Andrej Arko, ki je tajnik kočevskega filatelističnega društva.
■ ■ ■ IZŠLA JE 2E 4. številka revije »Moj mali svet«, ki je zaradi svojih strokovnih nasvetov postala zelo priljubljena med vrtičkarji, rejci malih živali in ljubitelji narave. Marsikomu je že veliko koristila pri spomladanskem urejanju vrtov in reji malih živali.
■ ■ ■ OBJESTNOST PRESEGA že vse meje! Pred nekaj dnevi je v mraku, ko na športnem stadionu ni čuvaja, nekdo pripeljal do okrasnega drevja avto, si izbral najlepši grm, ga obkopal, privezal z vrvjo k avtomobilu, ga izruval (na poteg z avtom), naložil na aito in odpeljal. Ce takih objest-nežev ne bodo strogo kaznovali, bo primerov vedno več, pa tudi škoda bo vedno večja!
(Kočevska Reka), Miha Klarič (Banja Loka), Franc Volt (Fara), Slavko Ferbežar (Osilnica), Alojz Pantar (Draga);
—	v zbor delovnih skupnosti: Miran Smola (KGP), inž. Jože Škulj (KGP), inž. Anton
Mladinski klub da; vendar...
Kočevska mladina bo verjetno kmalu prišla do svojega kluba, zlasti ker so možnosti, da bodo kmalu izpraznjeni prostori v starem muzeju. Vendar sta za zdaj kar dva kandidata: poleg mladine je še likovni salon. Ko smo se pogovarjali z nekaterimi odgovornimi ljudmi v Kočevju, smo zvedeli, da se jih večina navdušuje za to, da bi mladina dobila svoj klub. So pa istočasno izrazili zaskrbljenost, kako ga bo ta upravljala in plačevala drago najemnino.
Za mnenje smo povpraša-
li	tudi tovariša Staneta Lavriča, občinskega sekretarja ZK, ki je odgovoril takole: »Zaenkrat se ne bi mogel odločiti, komu bi ga prisodili. Mnenja sem, da sta obe vprašanji vredni istočasnega reševanja. Naj o tem odloči širša javnost!«
Proslava v čast 1. maja
V	Kočevju bodo v petek, 25. aprila, priredili svečano prireditev v čast 27. aprila, dneva ustanovitve OF, in 1. maja, praznika dela. Program na akademiji bo izvajal Akademski pevski zbor iz Ljubljane.
Za gasilce ni denarja Vabilo	N
Na redni skupščini občinske gasilske zveze Kočevje, ki je bila 19. aprila, so kritično obravnavali probleme požarne varnosti v občini in zahtevali naj v bodoče za gasilstvo dajejo več denarja. V občini deluje 17 gasilskih društev, ki imajo 387 članov. Več o skupščini in delu gasilskih društev bomo poročali v prihodnji številki našega lista.
Gregorič (KGP), inž. Edo Crmalj (KGP), Janez Kovač (KGP), inž. Anton Peterlin (KGP), Ivan Okrajšen (Snežnik), Tatjana Ličen (Snežnik), Ignac Križman in Albin Svete (Rudnik), Anton Levstik (Tekstilana), Pavel Peček (LIK), Tomaž Škufca (LIK), inž. Ivan Prezelj (Melamin), Alojz špolar in Franc Šilc (ITAS), Dominik Trobentar (INKOP), inž. Oto Devjak (Zidar), Stane Ocepek (Avto), Rudi Gruden (Elektro), Rudi Rauh (Trgopromet), Matija Praznik (Pugled), Franc Artač (Oprema), Ivan Zabukovec (Trikon), Saša Bižal (gimnazija), Dana Jerše (osnovna šola), dr. Marko Vizjak (zdravstveni dom), Meta Kokalj (KZSZ), Miro Hegler (obč. skupščina) in Nace Karničnik (družbenopolitične organizacije).
Šifrirano zmerjanje
Abecedo s posebnimi znaki oziroma šifro si je sestavila skupina kočevskih šolarjev, člani skupine raznašajo občanom, ki jih imajo »na piki«, listke, na katerih je napi-saruf besedilo s tajno pisavo. Tako je pred dnevi neki fantič pogumno pozvonil pri nekih vratih, izročil naslovniku listek in odšel — ni pa opazil, da mu je takrat padel iz šolske torbice listek, na katerem so bili razloženi znaki tajne pisave. Ko je naslovnik s pomočjo izgubljene (ali morda namerno izgubljene!) abecedne šifre pismo prebral, je zvedel naslednje: »Tovariš, ti si bik!«
Diplome za uspešno delo v lovski družini so prej e’i še Franc Čebin, Jože škoda, Alojz Urbič in Rudi Urh.
Po občnem zboru pa je moralo v veliko veselje ostalih lovcev prestati »lovski krst« 12 članov lovske družine.
Tovarniška glasila nazadujejo
Politična vodstva v kočevski občini bodo priporočila vodstvom delovnih kolektivov, naj redno izdajajo tovarniška glasila, ki so nekdaj bila zelo priljubljena, želijo, da bi v teh glasilih izhajalo tudi zgodovinsko gradivo, posvečeno praznovanju 50-letnice ustanovitve ZKJ.
Vimolj: uspešno sodelovanje
Na redni letni konferenci borčevskih organizacij v Vi-molju so ugotovili, da je tesno sodelovanje s krajevno skupnostjo in ostalimi krajevnimi organizacijami pripomoglo k uspešnemu reševanju krajevnih in borčevskih zadev. Sklenili so tudi, da bodo letos v sodelovanju z ostalimi okoliškimi organizacijami priredili več proslav, zavzeli pa so se tudi za postavitev spominskega obeležja padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja.
Nočitev manj, vendar večji obisk
V	kočevskem hotelu Pugled so letos zabeležili nekaj manj nočitev kot v enakem obdobju lani, vendar je obisk gostov letos precej večji. Manj nočitev je zradi dolge zime, ki je preprečila lovcem obisk kočevske okolice. Vendar v kratkem pričakujejo zlasti večji obisk iz inozemstva in domačih gostov, ki tja radi zahajajo.
Kočevska turistično zanimiva
Zanimanje za Kočevsko raste - Največ prinese lovski turizem - Premalo predstavljene turistične znamenitosti te pokrajine
Ker je pred durmi nova turistična sezona, smo se spustili v klepet s predsednikom turističnega društva v Kočevju Karlom Riglerjem in izvedeli tole:
Nova cesta in za spoznanje povečana propagandna dejavnost sta povečali zanimanje turistov tudi za Kočevje in Kočevsko. V zadnjih letih je zlasti lepo napredoval lovski turizem, ki prinaša že kar lepe denarce. Seveda pa lov ni edina turistična mikavnost; pozabiti ne smemo na Rog, Bazo 20, ‘•'muzej, podzemske jame in še kaj. Turističnih znamenitosti torej ne manjka; so pa res premalo predstavljene, kot upravičeno trdijo turistični delavci. Ker pa jih želijo bolj predstaviti širši javnosti, bodo turistični delavci še letos izdali nov turistični prospekt, ki bo zajel vse kolikor toliko ogleda vredne turistične znamenitosti. Vendar je prospekt šele v povojih, pa bo verjetno bolj koristil v prihodnji turističnj sezoni.
Nočitev so lani v Kočevju zabeležili blizu 12.000; največ v hotelu Pugled. Povečal se je zlasti obisk enodnevnih izletnikov, med katerimi so tudi tujci, zlasti iz Avstrije, Italije in Nemčije.
K lepšemu videzu mesta in okolice Kočevja prispeva tudi hortikulturno društvo, ki ga vodi inž Dušan Oražem: dru-
štvo ima pester delovni program.
Požrtvovalni turistični delavec tov. Rigler je povedal, da ima dela dovolj. Ko smo ga obiskali v Turističnem bi-
V	MELAMINU radi pomagajo
V	tovarni kemičnih izdelkov MELAMIN podpirajo dejavnost društvenih organizacij v občini. Med drugimi podpirajo tudi kočevske odbojkarje, ki so si priigrali pravico sodelovati v kvalitetni republiški ligi.
Vice Vukov v Kočevju
19. aprila je na zabavno-reklamni prireditvi v šeško-vem domu v Kočevju nastopil tudi anani pevec popevk Vice Vukov. Posluša'ci niso bili s prireditvijo preveč zadovoljni, saj se Je Vice med nastopom skoraj skregal z nekaterimi posušalci, ki so bili res nekoliko preveč nedisciplinirani (kajenje, med* klici »Djordje« itd.).
Letos bodo sprejeli 50 komunistov
Lani .so v kočevski občini sprejeli v Zvezo komunistov 110 komunistov, med temi kar 80 mladih. Letos kljub načrtnemu delu pričakujejo, da jih bodo sprejeli 40 do 50.
roju, je ravno urejeval spominke in razglednice, ki jih prav rad ponudi vsakemu obiskovalcu Kočevja. Razen tega je pripravljen vsak čas posredovati zaprošeno informacijo, organizirati izlet, pripraviti sprejem za goste itd. Torej dela za požrtvovalnega turističnega delavca ne zmanjka.
Kljub nekaterim delom na kočevskem glavnem trgu, kjer bo do konca leta zrasla nova trgovina Name, je Kočevje pokazalo kar čedno spomladansko lice.
t - S. DOKL
Volilna komisija zadovoljna
Volivna komisija pri občinski konferenci SZDL v Kočevju se je sestala 16. aprila in ocenila letošnje volitve kot v celoti dobro uspele. Opozorila pa je na nekatere manj pomembne pomanjkljivosti, ki niso bistveno vplivale na sam uspeh volitev.
V	kočevski občini le 15 km asfaltnih cest!
Kočevska občina je v republiki med tistimi, ki ima verjetno najmanj asfaltiranih cest. Zdaj ima vsega skupaj samo 15 kilometrov asfaltiranega cestiStfn
VAŠČANI V MALEM LOGU TRDIJO:
„Naša vas je zapostavljena"
Za vodovod so prispevali, dobili pa ga niso -Občinska cesta dobro vzdrževana, vaška in gozdna pa slabo - Napredek tudi v IV-ali log
».Naša vas je zapostavljena,« so pripovedovali ljudje v Malem logu v Loškem potoku, ko sem se ondan mudil med njimi. »Za gradnjo vodovoda v Loškem potoku smo prispevali nad 80 kubikov lesa. Minilo je že nekaj let, naša vas pa še nima vodovoda. In tudi ne kaže, da bi ga kmalu dobila.«
v Edini vir vode so kapnice. Pot, ki vodi skozi vaško gmajno »Nad kalom«, kakor pravijo, je zelo slaba. Do pred leti so jo sami vzdrževali, sedaj pa je nočejo več. Po mnenju vaščanov naj bi jo vzdrževalo KGP Kočevje, če
Otrok krade otroku
7-letna deklica je šla oni dan nakupovat v trgovino, a je kmalu prijokala domov, češ da ji je neki fant vzel denar.
Povedala je, da ji je denar padel na tla. Ko ga je pobrala, je k njej pristopil neki fant in zahteval:
-a- Daj mi denar! Meni ,je padel na tla!
Deklica se je ustrašila in mu ga dala.
Na postaji milice smo se pozanimali, če vedo za take primere. Zvedeli smo, da je takih primerov več, posebno pa se pri izsiljevanju otrok »odlikuje« neki ciganček, ki otrokom na razne načine izmami ali izprosi denar.
ne bo kmalu urejena, bo neprevozna. Vsekakor pa bi morali skrbeti za pot tako vaščani kot KGP, saj jo uporabljajo oboji.
Skozi vas vodi občinska cesta. Zanjo skrbi Komunala. Cesta je dobra. Malo pred vhodom v vas se odcepi pot v zaselek žagarji, ki je dolga 300 m. Vaščani želijo, da bi cestar na občinski cesti vzdrževal tudi ta del poti.
Javna razsvetljava je delno urejena. Potrebujejo še dve javni luči. Kdo naj bi dal denar za to, pa tudi za druge vaške komunalne potrebe? Krajevna skupnost Loški potok jim je doslej delila zelo skromna sredstva, manj kot bi jim po potrebah in številu prebival sfva pritikalo.
No. opisovali smo samo težave Liudje stremijo za napredkom in prav je tako. Tudi v tej potoški vasi žive ljudje, vsaj za večino velja, veliko bolje kot pred vojno. Precej hiš je prenovljenih in opremljenih s pridobitvami sodobne civilizacije. V vasi imajo kosilnice, motorne žage itd. Precej mladih je na delu v tujini. Enkra* ali dvakrat na leto se vračajo domov z avtomobili.
— r
Pripombe v zvezi z oskrbo
Občani Grčaric so dali pripombe o svoji trgovini in oskrbi s kruhom - JELKA jim odgovarja
Na nedavni konferenci SZDL v Grčaricah so člani zahtevali, naj bo njihova trgovina odprta vsaj poleti tudi popoldne. Predlagali so, naj bd trgovka iz Grčaric, ki se zdaj vozi na delo v Dolenjo vas, ostala zaposlena v do-mači trgovini, trgovka iz Rakitnice, ki se zdaj vozi na delo v Grčarice, pa naj bi se vozila v Dolenjo vas.
Pri trgovskem podjetju JELKA, ki ima poslovalnico v Grčaricah, smo zvedeli, da bodo želji Grčevljanov ugodili, kolikor lahko. Tako so za trgovino v Grčaricah že določili, da bo njen letni delovni čas deljen, in sicer od 7. do 12. ure in od 17. do 19.
' iS- ,\3C,
sv--
turizmu veo podpore
V občini Ribnica imajo okrog 800 konj. Pretekli mesec so jih cepili proti kužni smrkavosti. Na gornji sliki pregled konj pred staro kovačijo v Ortneku.
(Foto: F. Modic)
VOLILNI IZIDI V RIBNIŠKI OBČINI
Novi odborniki občinske skupščine
Izvoljenih 52 odbornikov občinske skupščine, za poslanca republiškega zbora pa France Ilc - Prva seja nove občinske skupščine bo 23. aprila -/	Predstavljamo	vam	nove	odbornike
V ribniški občini je preteklo nedeljo volilo za republiški zbor nad 79 odstotkov volilnih upravičencev, za kmetijsko podskupino nad 82 odstotkov, medtem ko je bila najboljša volilna udeležba na volitvah za zbor delovnih skupnosti občinske skupščine, in sicer nad 94 odstotkov. Za poslanca republiškega zbora je bil izvoljen Franc Ilc iz Gorenje vasi, za poslanca družbeno-političnega zbora zvezne skupščine pa Bogdan Osolnik.
ure; pozimi pa bo trgovina poslovala kot doslej.
Ne morejo pa ustreči predlogu domačinov o premestitvi obeh trgovk, kar je prva, ki dela v Grčaricah, poslo-vodkinja, druga, ki se vozi na delo v Dolenjo vas, pa je prodajalka. Zvedeli smo tudi, da se nekateri ribniški trgovci vozijo ali hodijo peš na delo celo dalj.
Naslednja zahteva Grčevljanov pa je, naj jim začne ŽITO Ljubljana dostavljati kruh. Zvedeli pa smo, da so predstavniki 2ITA odločno odklonili to zahtevo, češ da se jim dovoz kruha v Grčarice ne izplača.
Za odbornike občinske skupščine so bili izvoljeni:
— v zbor delovnih skupnosti: Vinko Šparovec (volilna enota INLES), France Tanko (INLES), France Levstik (IN-LES - obrat Loški potok), Božidar Urh (INLES - obrat Sodražica), Stane Goršič (Stanovanjsko komunalno podjetje), Stane škrabec (Kovinsko podjetje), Janez Sega (obrat SUKNO), Franc Mihelič (PletPnica • žičnih mrež Sodražica), Jože Vidervol (2TP - enota Ribnica), Jože Mohar (JELKA, Ribnica), Štefan Lovšin (zasebni obrtr niki), Jože Benčina (KZ Ribnica), inž. Alojz Marolt (KGP obrati Ribnica), Milena Borova« in profesor Janez Debeljak (oba osnovna šola Ribnica), Marjan Robba (osnovna šola Loški potok in Sodražica), dr. Božidar Voljč in mr. ph. Angelca Kač-Kalan (oba Zdravstveni dom), inž. Andrej Mihelič (občinska uprava), Ljubomir Djurič (JLA); Janez Mtrhar (Dolenja
vas), Alojz Mam (Ribnica), Janez Andoljšek (Velike Poljane), Jože Dolščak (Sv. Gregor), Franc Turk (Sodražica) in Franc Debeljak (Loški potok);
— v občinski zbOr:	Nace
Frelih (Rakitnica), France Trdan (Dolenja vas), Alojz Levstik (Prigorica), Franc Lovšin (Nemška vas), Stane Petek (Goriča vas), Peter Je-celj (Hrovača), Slavka Pucar (Ribnica), Janez Pucelj (Rib-nica-Mlaka), Bogo Abrahams-berg (Ribnica), Matija Lesar (Gorenja vas). Ignac Jereb (Bukovica), Ignac Lesar (Jurjeviča), Franc Debeljak (Do-
71
Inozemci" ne dajo denarja
Maja lani je občinska skupščina Ribnica poslala okoli 150 svojim občanom, ki delajo v tujini, odprto pismo, naj bi tudi oni prispevali za gradnjo šol v občini po 250 din na leto, kolikor povprečno plačujejo na leto občani, ki so zaposleni doma.
Pred kratkim smo se pozanimali, koliko so doslej prispevali za gradnjo šol domačini, zaposleni v tujini. Zvedeli smo, da doslej še noben ni nič vplačal
Tak odnos zaposlenih v tujini do gradnje, dograditve in opremljanja šol doma vsekakor ni na matu Doma se namreč šolajo tudi njihovi otroci. Tako tore.j tisti, ki so za-. pošlem doma in ki manj
gft o*.,* ffa ifof »i-nofrmrj«.
pltčviejo samoprispevek-za
ara'’mo šol za svoje in tuje otroke
Rešen spor zaradi zaslužkov
Delavci Špedicije KGP v Ribnici so negodovali, ko so prejeli osebne dohodke za februar - Zaradi snega niso mogli delati in so zaslužili pol manj kot običajno - Lani lep povprečni osebni dohodek
Zbor v kavarni
Na nedavni seji konference zveze mladine Ribnica so ugotovili, da nikakor ne morejo ustanoviti mladinskega aktiva, ker ne morejo zbrati dovolj mladih. Mladinec Ja• nez Blagšič je nekaj časa vse to poslušal, se • nato zamislil in predlagal:
— Zvečer zaprimo za eno uro kavarno in s tistimi, ki bodo ostali notri, bomo čisto lahko ustanovili aktiv, saj jih bo precej, najvažnejše pa je, da bodo v glavnem sami mladinci!
lenji Lazi), Janez Kozina (žlebič), Alojz Škulj (Velike Poljane), Jože Klun (Sv. Gregor), Anton Govše (Vinice-Zapotok), Anton Prijatelj (Za-mostec), Gvido Čarman (Sodražica), Ivan Vesel (Sodražica), Anton Alko (Gora), Janez Čampa (Zimarice), Franc Košir (Retje), Vinko Mohar (Hrib), Ivan Lavrič (Travnik) in Jože Anzeljc (Mali log).
Uspešno delo DU
Ribniška delavska univerza je letošnjo izobraževalno sezono uspešno začela. V Kovinskem podjetju, Pletilnici Sodražica in obratu SUKNO v Jurjeviči je organizirala več predavanj o varstu pri delu, o medsebojnih odnosih v kolektivu, o osnovnih nalogah samoupravnih organov, o aktualnih političnih dogodkih v svetu in drugem. Podobna predavanja bodo organizirali tudi za ostale večje delovne organizacije in predvidoma za člane vodstvenih organov sindikalnih podružnic.
Domači nedeljski turi~em počast izumira, ker m deležen razumevanja in po- -/ne. Federacija nudi lepe malnob-restne in dolgoročne kre ite za razvoj obmorskega iv. zim-skošpo-rtnega turizma. Razumemo, da te investicije prinašajo lepe devize in da imajo take investicije prednost. Vendar pa ne smemo poza. biti na naše male ljudi, ki si ne morejo privoščiti počitnic v dragih, predragih in za nje nedoseženih obmorskih in planinskih domovih in hotelih, razen tega pa si ne morejo omisliti nikakršnih vikendov.
Po napornem tednu dela si želijo v nedeljo oddih in malo razvedrila v naravi, vendar v bližini nimajo cenenih pla. ninskih in turističnih domov, ki bi bili dosegljivi z avtobusi. vozili ali peš. Takih krajev in domov je vsak dan manj, ker se ne morejo vzdrževati zaradi raznih zaprek, ki so največkrat finančne. Pogosto pa so vzrok tudi sla. be ceste, ki so posebnega pomena za turizem v občini.
Marsikje bi radi svoje izletniške točke in postojanke iz-boljšali in nudili našim do. mačim turistom kaj več a si ne morejo privoščiti krat. koročnih in visokoobrestnih posojil. Zato se pretvarjajo lepe postojanke, ki bi lahko nudile našemu delovnemu človeku res zadovoljivo rekreacijo, v navadne gostilne in izgubljajo svoj ugled in prvo. tni namen Ali res mora mali človek zbirati svoj težko pri-alnženi denar več let, da se lahko za nekg.j dni pomeša med petičnike na morju, ker se ne počuti dobro in si ne more privoščiti tistega, kar vidi okoli sebe? Zato moramo misliti tudi na našega delovnega človeka in mu tudi doma nuditi oddih in zabavo po »domači« ceni!
Obračamo se na federacijo in naše poslance, da izposlujejo t"di domačemu turizmu posojila pod podobnimi zmernimi pogoji, kot jih dobe drugi za pospeševanje ino-zemskeaa turizma.
V. PREZELJ Ortnek
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
Sindikalna podružnica Špedicija KGP Ribnica je imela pred kratkim sestanek, na katerem so razpravljali o delu in osebnih dohodkih. Ko so delavci prejeli kuverte z zaslužkom za februar, so bili nejevoljni. Zaradi visokega snega in posebnosti dela so dobili samo polovičen zaslužek, se pravi od 400 do 500 din, neki delavec pa je prejel samo 300 din.
Da bi delavci ne zašli v težave, je podjetje priložilo k zaslužkom v februarju še presežek osebnega dohodka za lani. Delavci pa kljub temu niso bili zadovoljni. Menili so, da bi morali v kritičnem zimskem obdobju tudi uslužbenci obrata prejemati 50-ods<totne osebne dohodke.
Na sestanku, na katerem so bili razen članov kolektiva navzoči tudi predstavniki KGP Kočevje in občinskega sindikalnega sveta Ribnica, so se o tem t.«molHto pogovorili
Prišli so do sklepa, da je potrebna strpnost med delavci in osebjem, ki ga štejemo za pisarniško. Odločili so se, da v prostorih obrata ne bodo več dovolili prodaje pijač. Odgovorni v podjetju se bodo zavzeli za člana kolektiva, ki je postal delovni invalid in zato manj zasluži, posebno še, ker so delavci plačani po akordu Naj še povemo, da povprečni osebni dohodek lani ni bil slab, saj je znašal f<57 din. Najmanjši zaslužek je HM R20, največji pa 1.2(50 din.
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju .n Ribnici naslednje maloprodajne cene:
Kočevje:	Ribnica:
(cena v din za kg) 0,85	0,90
1,95	2,00
1.75 in 1,95 2,00
1.75	—
krompir sveže zelje kislo zelje kisla repa fižol v zrnju čebula solata špinača korenje peterSilj rdeča pesa cvetača jabolka hruške pomaranče limone banane grozdje jalca (cena zn kos)
5,70 do 7,05 5,00
3 50
e;oo
4,70
2,90
7.50 2,10
4.50 4,35 6.25 5,00 5.30 6,20
3,70
6.50
5.00
5.40 (novo)
2,20
6.00
3.50 in 4,50 5.60
5 00
5:20
6.40 5,00
n fin
■ ■ ■ O ODSTRELU MEDVEDA na območju lovske družine Sodražica smo pred kratkim poročali. Lovec Marolt iz Jelovca nam je povedal, da je medvedov tod okoli precej. Pred kratkim je prihlačal medved v Jelovec, na cesti pri Sodražici pa so prečkali cesto kar trije medvedje, ki se tudi avtobusa niso ustrašili. Povedal je, da je pred nedavnim ustrelil medveda on, in ne Miv-šek, kot smo takrat poročali.
■ ■ ■ MLEKARNA v Ribnici se je preselila v prostore nekdanje mesnice. Sedanji lokal je bolj prikladen za prodajo mleka, kot je bil prejšnji.
■ ■ ■ ONICEVO HISO v Ribnici so začeli preurejati. Ko bodo dela končana, bo imela prednja stran hiše enoten videz. Stavbo urejajo delavci Stanovanjsko komunalnega podjetja.
■ ■ ■ ABONENTI TOPLIH MALIC v .Ribnici, to so tisti zaposleni, ki se hranijo v gostilnah, so ugotovili, da je kalorično najmočnejša in sorazmerno poceni topla malica v gostilni Žulj v Ribnici. Zanimivo je, da je to gostišče med »najmlajšimi«, saj je začelo poslovati šele lani.
■ ■ ■ ZAKRPANA JE cesta med Žlebičem in Dolenjo vasjo, ki jo je pozimi zmrzal močno poškodovala. Ta del ceste je bil asfaltiran pred cesto Ljubljana—Kočevje in je pogosto potreben večjih popravil. Zaradi pogostih popravil je ta del ceste precej rebrast.
■ ■ ■ POSEBNO SOLO ustanavljajo v Ribnici. Posebna komisija je ugotovila, da je taka šola, ki )e namenjena otrokom * mot-
njami v fizičnem in duševnem razvoju potrebna. V občini je doslej znanih 43 otrok, ki bi morali obiskovati tako šolo. Prostore zanjo bodo dobili v osemletki, primanjkuje pa jim učiteljev, zato bodo zaprosili za pomoč posebno šolo Kočevje. Denar za posebno šolo je zagotovljen.
■ ■ ■ VABILO SUHOROBARJEM, naj se udeleže tradicionalnega Markovega sejma, ki bo od 26. do 28. aprila v Vuzenici, je poslala Zveza zasebnih obrtnikov in gostincev iz Radelj ob Dravi v Ribnico. Seveda velja vabilo za vse panoge domače obrti.
■ ■ ■ VSI BORCI XIV. divizije iz ribniške občine se bodo predvidoma udeležili proslave v Velenju, ki bo to nedeljo. Občinski odbor ZZB jim bo povrnil del potnih stroškov. Proslave se bodo udeležili tudi številni ostali bivši borci (ki jim bodo krajevne organizacije ZB tudi pomagale pri kritju stroškov za prevoz), njihovi svojci in drugi občani.
IZ ORTNEKA
■ ■ ■ VOLILNA NEDELJA je bila bela in snežna. Kljub slabemu vremenu so vsi ortneški volivci volili že do 10. ure. Volišče je bilo lepo okrašeno tako v Ortneku kot tudi v Podpoljanah in na Velikih Poljanah.
■ ■ ■ NEZAŽELENA SNEŽNA ODEJA je zavrla delo na polju in gradnje. Sneg je padal tudi pretekli petek, zato je bilo na cestah manj prometa. Zaradi »nega so morale tudi poljanske mlekarice zopet nositi mleko v dolino	V.	P.
Kaj je s cesto na Golek?
Od glavne ceste do Goleka jo okoli 2 km zelo slabe poti, tako da si malokateri avto upa v vas. Vaščani so v okviru krajevne skupnosti Draga-tuš začeli akcijo za gradnjo nove ceste. Na vaškem sestanku so že pozimi sklenili, da bo vsako gospodarstvo prispevalo za cesto 1500 din, ugotovili pa so, da tudi s tolikšnim prispevkom občanov ceste ne morejo sami zgra diti. Po predračunu cestnega podjetja bi novo cestišče veljalo okoli 200.000 din. Cesta Sela—Golek je upoštevana tudi v letošnjem občinskem programu javnih del, zato ljudje upajo, da bo z združenimi močmi vendarle prišlo do gradnje.
Danes bo »Sneguljčica«
Igralska skupina, ki jo sestavljajo učenci nižjih razredov osnovne šole Črnomelj, je v režiji Elke Adlešič in Angelce Golobič naštudirala »Sneguljčico«. Danes bodo igro uprizorili za šolsko mladino. kasneje pa bo sledila ponovitev za starše in odraslo občinstvo. Pri »Sneguljčici« sodeluje okoli 40 mladih igralcev, za nastop pa so vztrajno vadili več mesecev.
Pomembno za zgodovino?
V Črnomlju so ugotovili, da je bilo pred vojno na območju občine nekaj pomembnih dogodkov v delu komunistov. kar bi morda sodilo v zgodovino našega delavskega gibanja. Podatke o posameznih važnejših konferencah, sestankih itd. zbirajo na pod agi izpovedi udeležencev, repub'išk; odbor za proslavo 50-letnice ZK pa bo preveril in presodil pomembnost teh dogodkov zaradi postavitve obeležij. Ena najpomembnejših stavb je gotovo Mihelčičema zidanica v Kotu pri Semiču, kjer je bila leta 1937 partijska konferenca.
Enoizmenski pouk samo v Semiču
V letošnjem šolskem letu obiskuje osnovne šole na območju občine Črnomelj 2.667" otrok. V samostojnih oddelkih se šola 83 odst. učencev, medtem ko 435 otrok še zmeraj obiskuje kombinirane oddelke. Na osnovnih šolah poučuje 112 učiteljev, od katerih jih ima 82 srednjo izobrazbo, 7 višjo, 7 visoko šolo in 16 nedokončano fakulteto. Med učnim kadrom je 26 moških in 86 žensk. Po ves dan so učitelji zaposleni na podružnicah v Črešnjevcu, Rožnem dolu, na Preloki, v Stari Lipi in Ziljah. Po vseh šolah imajo pouk v najmanj 2 izmenah, enoizmenski pouk pa imajo samo na osnovni šoli Semič.
Občinski praznik
spet prestavljen?
Janez Žunič ponovno izvoljen za predsednika
Na prvi seji novoizvoenega odbira mestne organizacije ZZB NOV v Cmom ju so za predsednika ponovno izbrali Janeza Zuniča, za podpredsednika pa Vilka Crni-ča. Razpravljali so o bodočem delu organizacije in predlagali, na,j. se občinski praznik spet praznuje na dan obletnice zasedanja SNOS 19. februarja, medtem ko naj 12. avgust ostane krajevni praznile mesta Črnomelj.
Razen’ tega oodo predlagali občinskemu odboru ZZB in občinski skupščini, naj z odlokom določita zaščiten prostor za partizanski park. ki bi bil mestu potreben.
Na seji so sprejeli še nekaj pomembnih sklepov, med katerimi so: obnoviti zgodovinska obeležja in spominske plošče v mestu ter okolici, izdelati pravilnik za organizacijo civilnih pogrebov, organizirati komemoracijo za dan mrtvih in določiti na trgu prostor za muzejsko zbirko.
Za 1. maj bo mestna organizacija priredila izlet v Lokve, kjer je bil smrtno ranjen komandant glavnega štaba NOV Franc Rozman— Stane. Za šolsko mladino pa bodo organizirali krajevna tekmovanja v poznavanju zgodovine NOB v Beli krajini. Tri najboljše ekipe bodo dobile nagrade.
VILKO CRNIC
Prva seja nove skupščine
Za sredo, 23. aprila, je bila . v Črnomlju sklicana prva seja novoizvoljene občinske skupščine. Dnevn:	red
predvideval volitve predsednika in podpredsednika skupščine, izvolitev članov komisij in svetov ter volitve poslancev v zbore delovnih skupnosti zvezne in republiške skupščine. O seji bomo obširneje porečali prihodnjič.
Kdaj bo izšel prospekt?
Odbor za organizacijo letošnjega jurjevanja dela, prav tako posamezne komisije. Ugotavljajo pa, da delo celotne komisije za propagando ni najboljše. Medtem ko so posamezni člani zbrali že precej reklamnih oglasov za prospekt, pa nekateri doslej še niso nič naredili. Prospekt bi moral že kmalu v tisk, če pa zadolžitve ne ne bodo opravljene, bo zamuda. Za celotno organizacijo jurjevanja utegne imeti zamuda s prospektom slabe posledice.
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ NOVA MLADINSKA GODBA je končno dobila nove instrumente. Za igranje pri godbi na pihala je prijav precej, zlasti iz Sol, k sodelovanju pa bi radi pritegnili Se mladino iz podjetij. Me-Sčani toplo pozdravljajo obnovitev mestne godbe.
■ SEMISKI MLADINCI se pod
vodstvom Milana Pirša pridno pripravljajo za premiero Goldonijeve komedije »Stric Ihta«. Računajo, da bodo pred domačim občinstvom nastopili že prihodnjo nedeljo.
m tRNOMEU IMA 3801 prebivalcev — Po podatkih matičnega urada Je bilo konec marca v Črnomlju 3804 ljudi, od tega 1804 moških in 1997 žensk. Od začetka leta 1969 do 31. marca se je število prebivalstva povečalo samo
za 12, ker jih Je v tem času tudi precej odšlo v tujino.
■ ŠTEVILO OBRTNIKOV PA DA — V letošnjem letu se je prijavilo upravi za dohodke 17 obrtnikov, odjavilo pa se jih je 25. Na večje število odjav so vplivali predvsem spremenjeni predpisi. Zdaj so v občini vsega 104 obrtniki, od tega 12 lesne stroke, 15 kovinske, 7 gradbene, tekstilne 11, usnjarske 2, prehrambene 7, gostinske 19, prevoznikov je 19, ostalih pa 12.
■ KRAJEVNA SKUPNOST v Črnomlju je poskrbela, da so začeli urejati mestne nasade in okrasno rastlinje, da bi bilo mesto čim lepša urejeno do Jurjevanja in poletne turistične sezone. Se zmeraj pa se dogaja, da otroci v nasadih delajo škodo. Starši bi morali na otroke bolj paziti In jim dopovedovati, da se to ne sme.
»Oeleieltsfil" ČRNOMELJ
Za dragatuški praznik
5. maja bo minilo 25 let od bombnega napada na Dragatuš. V spomin na ta dan praznujejo vaščani krajevni praznik. Letošnje jubilejno praznovanje bo bolj slovesno, vendar ga bodo prestavili na 11. maj. Ta dan dopoldne bodo Dragatuščani sprejeli medse več poslancev, predstavnike občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij. V prosvetnem domu se bodo udeležili proslave, ki jo pripravlja šola v sodelovanju s kultumo-prosve-tnim društvom. ZZB in drugimi organizacijami.
Poraba umetnih gnojil za 400 ton maniša
Medtem ko je 2475 kmečkih gospodarjev v letu 1967
pokupilo 1711 ton umetnih gnojil, pa so j«ih lani nabavili 400 ton manj. Za polovico je bila lani manjša tudi poraba semen, prav tako je močno nazadoval nakup kmetijskih strojev. Medtem ko so leta 1967 nakupili kmetje 70 kosilnic, so jih lani samo 23. V zadnjih dveh letih je KZ Črnomelj kreditirala nakup 6 traktorjev, število zasebnih traktorjev je v občini že tolikšno, da lahko opravijo z njimi vse oranje, zadruga kmetom le še kombaj-nira.
Menda je kriva . nesloga
Prebivalci Obrha pri Dra-gatušu so že lani začeli delati cesto. Pripravili so precej kamna, vendar pa dela niso končana. Cesta je na nekaterih mestih kamnita, na neka-•terih pa mehka, tako da je dostop z avtom še težji kot prej. Kdaj bodo delali naprej, še ni znano, pravijo pa, da bi že delali, če bd bila vas bolj složna.
V tem tednu možnost ugodnega nakupa ženskega, moškega in otroškega perila s 40-odst. popustom ter belega blaga za posteljnino v ostankih pri
Lojze Stariha iz Črnomlja je eden izmed najbolj prizadevnih sidikalnih delavcev v povojnem času. Rodil se je 1922 v Moverni vasi pri Semiču, že leta 1942 pa je začel delati za NOB, Pred dnevi mi je pravil, kako je postal invalid in se začel ukvarjati s sindika'nim de’om.
— 2e leta 1944 sem imel na težavnem pohodu iz Notranjske v Suho krajino težave z nogo. Medtem ko smo napadali Kočevje, sem moral v bolnišnico. V Kočevskem Rogu sem bil dvakrat operiran. Zatem sem se še lahk.j boril, a noga je bi!a vedno-slabša. 2e po osvoboditvi, ko sem bil še aktivni oficir, sem moral spet v bolnišnico. Ni bilo druge pomoči, morali so mi nogo amputirati. Po demobilizaciji 1948 sem bil še nekaj časa doma na okrevanju, potem sem bil 4 leta v službi na okrajnem komiteju v Črnomlju, od 1958 do 1966 pa sem bil tajnik občinskega sindikalnega sveta, več let pa tudi član republiškega odbora ZVVI. 1966 sem bil upokojen a še zmeraj delam v sindikatu kot predsednik nadzornega odbora ObSS. Imam pa še nekaj funkcij pri ZZB, in v drugih organizacijah.
— Kakšna je razlika med delom sindikata pred leti in danes?
— Zmeraj imamo toliko nalog in akcij, da delu nismo kos, zato skoro nobene naloge nismo mogli dosledno
izpe'jati. Mis’im, da nam to škoduje.
— Kaj je po vašem danes prvenstvena naloga sindikatov?
— Zahtevati od odgovornih ljudi, da organizirajo delovni proces tako, da bo delavcu om gočena večja storilnost, v zvezi s tem pa tudi večji osebni dohodek. Posebno pri nas v Beli krajini so zaslužki delavcev nizki, zato tudi toliko ljudi odhaja v tujino. Za ureditev teh stvari se moramo odločno zavzemati, pa bo marsikaj drugače.
R. B.
Boj proti tujkam
»Tovariši,« se je ogla- • sil na zadnji občinski kandidacijski konferenci v Črnomlju Jože Vidmar-Na-ce iz Semiča. »Kako morete zahtevati od naših kmečkih odbornikov, da razpravljajo v skupščini o plačani realizaciji, o sanacijskem programu, o infrastrukturi, o kapitalni izgradnji itd., če jim nihče ne razloži, kaj to pomeni. Povrhu vsega hočete Se, da bi o tem poročali svojim volivcem. Dokler bo v občinskem gradivu, ki ga dobijo odborniki, tako učen in popačen domači jezik in dokler bo v njem mrgolelo tujk, ne pričakujte, da se bodo ljudje bolj oglašali!«
Pet žensk se bo zavzemalo za kmete
Planinski doni na Mirni gori je ob vseh praznikih dobro obiskan posebno za 1. maj. Ker pa ob domu ni primernega parkirnega prostora, nastane vsakokrat gneča in problem, kako obrniti vozilo. Fotografija je bila posneta 1. maja lani najbrž pa letos ne bo nič drugače.	(Foto:	Polde	Grahek)
V novi črnomaljski skupščini je samo pet tovarišic. Razen prof. Ane Jankovič, ki je bila od-oomica že v dosedanji mandatni dobi, so vse dru-?e prvič izvoljene. Vsem petim smo zastavili enako vprašanje: »Za rešitev katerih stvari se boste kot novoizvoljena odbornica predvsem zavzemali v skupščini?«
$ MARA JURAJEVCIC, uslužbenka v obratu BETI, Črnomelj: — Nimam še nobenih izkušenj v skupščinskem delu. Najbolj poznam razmere v gospodarstvu. Mislim, da se bomo morali zavzemati za večjo storilnost in boljše zaslužke delavcev. Prav tako bo treba nekaj ukreniti, da bi izboljšali življenjske razmere kmetovalcev. Medtem ko smo na vseh drugih področjih le napredovali, pa se kmet ne more dokopati nikamor naprej.
H IRENA VRŠAJ, poslovodkinja v samopostrežbi Prehrane: — Najbolj potrebno je urediti preskrbo s kruhom tudi v popoldanskem času. Ko se bo poleti ob povečanem turizmu povečalo tudi povpraševanje po kruhu, bo problem še hujši. Razen tega menim, da je 25 iet po vojni skrajni čas izboljšati položaj kmeta. Kmetje bi morali imeti manjše davke, morali bi jim dajati posojila za nabavo strojev, pa bi mladino obdržali doma. Na kmetijah so zdaj samo stari ljudje, proizvodnja je majhna in zaslužka ni. Samo v naši trgovini prodamo na tone sadja in zelenjave, kar vse vozimo iz Ljubljane. Zakaj ne bi organizirali prodaje domačih pridelkov?
$ ANA JANKOVIČ, profesorica na osnovni šoli; — Upira se mi že govoriti o stvareh s področja šolstva, ki jih že leta ponavljamo, a še niso urejene. O tem nočem več govoriti. Nova skupščina pa ima po mojem nalogo nadalje razvijati gospodarstvo, zajeziti odhajanje v tujino in dati ljudem možnosti, da bi se zaposlili doma. Dolžni smo nekaj narediti tudi za kmečke ljudi. Imam občutek, da z dajatvami preveč pritiskamo na kmeta, namesto da bi vire občinskih dohodkov iskali na primer pri gostilničarjih.
0 FANIKA TOMAN, ravnateljica osemletke v Dragatušu: — V skupščini se bom zavzemala za to. da bi šolstvo dobilo več sredstev, s katerimi bi izboljšali osebne dohodke prosvetnih delavcev in utrdili materialno osnovo šol. Izven mojega delovnega področja pa vidim problem v tem, da za ženske ni dovolj delovnih mest, v odročnih krajih pa sploh nimajo možnosti za zaposlitev. Misiim, da bi morala Vinica dobiti kaK industrijski obrat, kajti samo zaradi ceste se turizem v tem kraju ne bo razvil. S tega področja ljudje množično odhajajo v tujino. Ce ne bomo mlajših zadržali doma, tudi turizma ne bo. Kmečko prebivalstvo pa bomo lahko obdržali doma tako, da nudimo kmetu boljše delovne pogoje.
0 DKAG1CA POVŠE, uslužbenka v semiški ISKRI: — Ker sem prvič izvoljena v skupščino, niti ne vem, kakšne naloge nas čakajo. Zdi se mi pa, da se moramo predvsem boriti za izboljšanje položaja kmeta, za ureditev razmer v šolstvu in za nadaljnje vlaganje v gospodarstvo, da bi lahko zaposlili novo delovno silo. Med vsemi perečimi zadevami v občini pa je po mojem kmetijstvo najbolj potrebno pomoči.
RIA BACER
Nedoslednost nam škoduje
Pred delavskim praznikom razgovor z zaslužnim sindikalnim delavcem Lojzetom Stariho: »Biti moramo bolj odločni!«
KOVICE mm
čnnormJljske. kamurut
t
Jože Dular
Ob stoletnici metliškega gasilstva
1869-1969
meHiškiitf
2
Iz prvih let delovanja metliške požarne brambe pravzaprav ni kakih večjih zapiskov, pač pa je ohranjena zahvala meščanov iz bljižnjih Rosalnic, kjer je 26. maja 1873 izbruhnil velik požar, pa so Metličani s svojimi gasilnimi pripravami preprečili, da se ni še huje razširil.
Ker metliška požarna bramba še ni imela potrjenih pravil, je graščak Savinšek v aprilu 1873 predložil mestni občini pravila prostovoljne požarne brambe v Metliki s prošnjo, da jih na občini pregledajo, s podpisom odobrijo in nato pošljejo še deželni vladi v Ljubljano: ta jih je julija istega leta tudi odobrila. Po teh pravilih so društvo sestavljali delovni in podporni člani. Prvi so se delili v plezalce, briz-galničarje, vodonosce in varuhe. Tako so pri požara brizgalničarji imeli svoj posel pri brizgalni, vodo-nosci so nosili oziroma dovažali vodo v bazen brizgalne, plezalci so morali naskočiti požar in reševati ogroženo premoženje in ljudi, medtem ko so varuhi vzdrževali red in varovali rešeno blago. Vsakemu od teh oddelkov je načeloval poveljnik.
Po društvenih pravi’ih so metliško
bramba nabavila društveno zastavo, ki ji je 23. maja 1875 kumovala Karlina pl. Savinškova. Zastavo iz rdečega blaga in okrašeno z zlatimi resicami je na eni rtrani krasila Florijanova podoba, na drugi strani pa metliški mestni grb z gasilskimi znaki. Kdo je izdelal zastavo in kje so jo kupili, ni znano. Ohranjeno pa je sporočilo, da je bila ob tej priložnosti v mestnem logu velika ljudska veselica, ki so se je udeležili tudi gostje iz Karlovca. Veselo razpoloženje je zmotil plat zvona, ki je klical gasilce, da so hiteli reševat goreče poslopje Franca Zalokarja na pristavi pri Sv. Roku.
V letu 1876 so se začela med člani trenja, zato je spomladi poveljnik Ferdinand Zalokar odstopil. Metliški občinski zastop je v aprilu imenoval poseben komite štirih članov, ki naj razčisti vsa nesoglasja. Ti so to storili, toda v nečem so se razhajali. Medtem ko so se trije strinjali, naj bo prvi poveljnik vsakokratni žipan mesta Metlika, je predlagal četrti — Anton Navratil — naj se za poveljnika in njegovega namestnika izvolita dva prizadevna gasilca, medtem ko naj bi bila občina le varuh protipožarnih priprav in drištvenih pravil.
V novembru 1876 je bil na izrednem občnem zboru soglasno izvoljen za gasilskega poveljnika ali vojvodo Anton Navratil. Izvolitev tega narodnjaka — kasnejšega deželnega poslanca in častnega meščana metliškega — ki je hotel vnesti v društvo slovensko dopisovanje in poveljevanje ter moštvo strokovno izvežbati, pa ni bila všeč županu Feliksu Hessu, ki je na občinski seji 8. decembra 1876 po predhodnem sporazumu z nekaterimi člani požarne brambe sklenil, da Navratilovo prostovoljno ognjegasno društvo popolnoma podredi mestni občini in ga spremeni v požarno policijo. Službeni jezik naj bi še naprej ostal nemški
SPREHOD PO METLIKI
■ AVTO PREVOZNO PODJETJE »METL1KATRANS«, ki mu je občina dodelila v uporabo gradbeni material Radmanove hiše na križišču črnomaljske ceste, je prejšnji teden pričelo to hišo podirati. Tako bodo lahko pričeli urejati križišče, čim bodo zagotovljena potrebna denarna sredstva. Podjetje Metlikatrans bo dobljeni gradbeni material uporabilo za zgraditev svojih garaž v Rosalnicah.
■ NA ZADNJI TRZNI DAN je trgovec z juga pripeljal na trg poln kamion dobrih jabolk, ki se jim je cena sukala glede na kvaliteto od 1,60 do 2,50 dinarjev. Nazaj grede je -moža nad Suhorjem čakala nesreča, saj se je na preglednem ovinku s praznim kamionom zaletel v naproti vozeči tovornjak.
■ IGRALSKA SKUPINA PROSVETNEGA DRUŠTVA iz Črnomlja je v soboto, 19. aprila zvečer, gostovala v Metliki s Spewacko-vo komedijo Naši trije angeli. Igralci so se pod strokovnim vodstvom igralca ljubljanske Drame tov. Dareta Valiča lepo vživeli v vloge in zaigrali vedro in sproščeno. Vsekakor je družina resen kandidat za eno izmed nagrad v Zupančičevem igralskem natečaju.
■ ZANIMANJA ZA LATERNO MAGIKO praškega gledališča, ki bo prihodnji teden gostovalo v Ljubljani, je precej tudi v Metliki. Ce se ne bodo ljudje odločili za skupinski obisk, ki bodo vsaj posamezniki ogledali te znamenite praške umetnike, ki v svojem programu posrečeno združujejo elemente gledališča, kina, trika in montaže.
požarno brambo vodili nadpoveljnik in njegov namestnik, štirje podpoveljniki in njihovi namestniki, blagajničar, nadzornik gasilnega orodja in priprav, zapisnikar in še posebni blagajničar bratovske blagajnice (skladnice). Nadpoveljnik je bil vsakokratni župan mesta Metlike, ki je na zunaj zastopal požarno brambo, medtem ko so njegovega namestnika blagajničarja, nadzornika orodja in zapisnikarja volili vsi aktivni člani. Štiri podpoveljnike in njihove namestnike pa 6i je iz s vaj e srede izvolil vsak oddelek moštva. Te volitve so bile vsako leto.
Na gasilski praznik — Florijanovo, 4. maja 1874, so bile prve volitve metliške požarne brambe po novih pravilih. Za poveljnika so člani soglasno izvolili Ferdinanda Zalokarja, za njegovega namestnika pa viteza Josipa Savinska. Hkrati so izvolili seveda tudi vse druge funkcionarje.
2e naslednje leto si je požarna
FERDINAND ZALOKAR
JI
Zadnja leta je amatersko igralstvo v Metliki zamrlo. Ljudje, ki so se včasih s tem ukvarjali, so pomrli ali pa nimajo več moči. Med mladimi je v zadnjem času vznikla želja ustanoviti novo igralsko skupino, saj je v mestu dovolj nadarjenih. Skupina, ki bi pripravljal igre, bi lahko skrbela tudi za proslave. Zelje in dobra volja sta torej tu, vsi drugi pa bi morali pokazati razumevanje, ker se v Metliki dostikrat zgodi, da amaterskim skupinam za trud ne pokažemo niti kanca hvaležnosti
-m
V Velenje bo šlo 150 Metličanov!
ZZB Metlika je organiziralo izlet v Velenje, kjer bo 27. aprila slovesna proslava ob ustanovitvi OF. Doslej se je za ta izlet prijavilo že 60 ljudi, računajo pa, da se bo slovesne proslave udeležilo več kot 150 Metličanov. Cena izleta je 30 din, udeleženci pa se bodo v Velenje odpeljali z avtobusom podjetja »Gorjanci« iz Novega mesta.
Dr. Franc Strmčnik v Metliki
V nedeljo, 20. aprila, je bil na metliški osnovni šoli roditeljski sestanek, zbranim staršem je predaval o vzgoji otroka v družini tudi % eden izmed vidnejših slovenskih pedagogov dr. France Strmčnik. Predavanje je bilo zanimivo in koristno. O uspe-h;h svojih otrok pa so se starši zanimali pri razrednikih.
Prvo znanie — v ma!i šoH
150 otrok iz Metiike in okoliških vasi obiskuje dvakrat na teden malo šolo. ki jo vodi vzgojiteljica Manja ^\iks. Pouk 'se je začel 24. marca in bo obsegal 80 šolskih ur. Mali učenci, ki se pripravljajo na vstop v šolo, že znajo lepo risati in pisati. V nekaj šolskih urah so spoznali, kako se bodo morali vesti v šoli in kako se bodo morali učiti. Starši so letos za malo šolo prispevali 45 din, preostali potrebni denar pa bo dala TIS.
Umetno osemenjevanje se je obneslo
V letu 1968 je bilo v metliški občini umetno oseme-n>enih 255 plemenie več kot v letu 1967, odstotek prego-nitev pa se je zmanjšal za 1,3 odst. Prvič je bilo osemenjenih 1.123 plemenie. v 231 primerih pa so postopek ponovili. Ugotovitev, da je na območju občine zajetih v umetno osemenjevanje več kot 90 odst. vseh plemenie, pomeni svojevrsten rekord.
Koviljke ni mm ujeti
Storilnost Koviljke Matjašič, strojne šivilje v tovarni BETI, je že izredna - Kolektiv ji je izročil posebno priznanje za delo!
Dobrih šest let je minilo, kar je Koviljka Matjašič sedla za šivalni stroj v tovarni BETI. Ves čas velja za eno najboljših šivilj, razen tega pa je njena storilnost padla v oči celotnemu kolektivu. Vsak mesec presega normo, po navadi za 50 odstotkov. Za njeno prizadevnost pri delu jo je kolektiv že nagradil s posebnim priznanjem.
Ondan sem bila pri njej v tovarni. Večja skupina delavk je šivala kopalne obleke za otroke. V osmih urah morajo po normi obrobiti 336 otroških kopalk ali 225 moških kopalnih hlač, tovarišica Koviljka pa je spet naredila mnogo več.
— Koliko otroških kopalnih oblek je šlo včeraj skozi vaše roke?
— štiristo sem jih obrobila. Pa saj to ni nič posebnega, — je še pridala.
— Kot najboljšo delavko v tovarni vas ljudje že pozna-
jo. Kako živite onstran tovarniških zidov? Imate družino, otroke?
— 2ivim v Metliki in imam družino. Sinček Robert bo kmalu star dve leti, mož pa je mehanik v Novoteksu. Ker imam majhnega otroka in nikogar od svojcev, da bi ga pazil, so mi v tovarni začasno pomagali s tem, da lahko delam samo v popoldanski izmeni. Dopoldne pazim otroka jaz, popoldne pa mož.
— Vam je nerodno odgovoriti na vprašanje, koliko zaslužite na mesec s svojo pridnostjo?
— Zakaj bi mi bilo nerodno! Vedno prinesem domov čez 1000 dinarjev.
— Ali ste zadovoljni v poklicu in z življenjem doma?
— Zelo sem zadovoljna, — je rekla, pri tem pa ji je ušel prisrčen nasmeh. Nisem dvomila o njenih besedah.
RIA BACER
V metliški Novoteksovi predilnici imajo najsodobnejše predilske stroje. Raztezalka (na sliki), ki so jo uvozili iz Italije, sodi med zadnje dosežke v tekstilni industriji
(Foto: S. Dokl)
POSLOVNO LETO SO LEPO ZAKLJUČILI
Uspeh jim je velika spodbuda
Koviljka Matjašič pri delu
Komunalno podjetje Metlika je povečalo svoj letošnji plan, čeprav bo število zaposlenih ostalo isto - O njihovih lanskih uspehih in o letošnjih načrtih smo se pogovarjali z direktorjem Matijem Jermanom
Dolga zima se je vendarle umaknila in slednjič le dopustila, da so dela/vci Komunalnega podjetja v Metliki začeli opravljati tudi nekatera zunanja dela. Ker so si postavili letos visok plan. kar 5,200.000 din, bodo morali hiteti z delom, če ga bodo hoteli uresničiti. V prvih mesecih letos so opravljali tista dela, za katera so že imeli sklenjene pogodbe. Prav zdaj urejajo vodovod v Metliki, dokončujejo pa tudi novo stavbo Doma počitka. Letos nameravajo graditi v Metliki še nov stanovanjski
blok, uredili bodo vodovod in Dom počitka, nekaj del pa bodo opravili tudi pri zasebnikih. v letošnjem letu bodo preuredili tudi svoje obratne prostore, ki so premajhni in dotrajani. Pri Dolenjski banki in hranilnici so zaprosili za posojilo 550.000 din. Sklenili so, da bodo svojim delavcem izboljšali delovne pogoje, prenovljena stavba pa bo polepšala tudi podobo Metlike.
Zdaj je pri Komunalnem podjetju zaposlenih 90 ljudi. V letošnjem letu ne bodo jemali novih delavcev, ker so
se odločili, da bodo nabavili nekaj nove strojne opreme, ki bo olajšala delo nekaterim delovnim skupinam.
Delavci Komunalnega podjetja vsako leto še pred pričetkom sezone urejajo tudi parke in zelenice in mestne ulice in tako poskrbijo, da je podoba mesta lepša. Čeprav letošnji občinski proračun še ni sprejet in še ne, vedo koliko denarja jim bodo dodelili, so namenili letos za urejanje parkov in zelenic 8.000 din, za najrazličnejše druge stroške 3.000 din, za pranje ulic pa kar 10.000 din.
Letošnji plan je obsežen, vendar pa ni neuresničljiv. 2e v lanskem letu so delavci Komunalnega podjetja dokazali, da znajo uspešno poslovati. Imeli so 3,800.000 din prometa, 250.000 din pa so namenili za sklade. Tudi osebni dohodki so bili dobri. Povprečni osebni dohodek je znašal 898 din. Poslovno leto so lepo zaključili in to jim je samo spodbuda za nadaljnje delo.
M. P.
Novi šef davčne uprave
Občinska skupščina Metlika je na zadnji seji imenovala za novega šefa davčne uprave Zvonka Hanzlja, ki je bil dolgoletni knjigovodja kmetijske zadruge Metlika.
w ‘j h m ■»
NOVO MESTO V PODOBI
Stari most ob južnem vhodu v mesto
Prva seja nove skupščine
Včeraj se je sestala na prvi seji nova skuščina, ki jo prav tako kot dosedanjo sestavlja 45 odbornikov občinskega in 45 odbornikov zbora delovnih skupnosti. Na ločenih sejah so na obeh zborih najprej izbolili predsednike zborov, nato pa so skupaj s 40 izvoljenimi delegati odborniki na skupni seji volili republiške in zvezne poslance. Po tej točki so poslušali poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev, odborniki so dali svečano odbomiško izjavo, izvolili predsednika in podpredsednika skupščine ter imenovali in izvolili člane svetov in komisij.
Bogdan Osolnik med gimnazijci
Tov. Bogdan Osolnik, direktor Inštituta za zgodovino delavskega gibanja iz Ljubljane in zvezni poslanec je imel 22. aprila na novomeški gimnaziji razgovor z gimnazijci o stališčih in skleipih IX. kongresa ZKJ in o odprtih družbenih vprašanjih našega časa. Razgovor je bil eden iz niza, za katerega Je dogovorjen z gimnazijci novomeške gimnazije.
Slavnostna seja ob 50-letnici
V	počastitev 50-let.nice KPJ bo jutri, 25. aprila, v Domu JLA v Novem mestu ob 18. uri slavnostna seja občinske konference ZK. občinskega sindikalnega sveta in občinske kcnference ZMS. O poslanstvu KP, o njenem delu, uspehih in nalogah bo na seji govoril Niko šilih, predvojni partijski delavec in organizator mladine na Dolenj- j skem. Na slavijostno sejo so 1 povabljeni stari revolucio- ■ narji, partijski, sindikalni in ; mlad;nski delavci iz predvojnega obdobja ter vodstva družbeno-političnih organiza- j cij
Vabilo na maturantski ples
Maturantje gostinske šole v Novem mestu vabijo na maturantski ples, ki bo v soboto, 26. aprila, na Otočcu. Igral bo ansambel »Union«, poje pa Andreja Zupančič. Predprodaja vstopnic je v Novem mestu v restavraciji »Breg«, v Trebnjem v gostilni GRMADA, v Brežicah pa v kavarni. Vljudno vabljeni!
Dodatek^ mora ostati!
Ravnatelji osnovnih šoi v novomeški obesni zahtevajo poprv ke v delitvi denarja iz sklada temeijr« izobraževalne skupnosti
Pogled v prodajalno BOROVA, kjer je pred prodajnim pultom komaj za 1 m prostora za stranke, svetlobo pa dajejo električne svetilke	(Foto: M. Jakopec)
Premajhen prostor za 1,4 milijona
Težave majhne prodajalne, ki s 4 prodajalci na 60 kv. metrov prostora ustvarja na leto z obutvijo 1,4 milijona din prometa — Kot jara kača dolg boj za preureditev ali novo gradnjo, čeprav imajo denar
Prodajalna BOROVO na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu se že 15 let, odkar je BOROVO spet prevzelo svojo trgovsko mrežo, stiska na 60 m prodajnega prostora in 11 mJ skladišč. V tem majhnem prostoru, ki dobiva le malo svetlobe skoz izložbena okna, ustvarjajo 4 prodajalci in 1 vajenec za 1,4 milijona prometa na leto. To pomeni približno 35.000 parov obutve. Koliko škatel je treba odpreti, preden je toliko parov prodanih, koliko nasvetov dati stranki, koliko parov pomeriti in na koliko vprašanj odgovoriti, pa najbolje ve 5-članski kolektiv. Morda se jim bo prihodnje ’eto nasmehnila sreča in bodo končno le začeli prodajati v novi ali pa vsaj preurejeni in prostornejši prodajalni?
stavbe (potrebujejo le 250 kv. metrov prodajnega prostora), so pripravljeni poiskati soinvestitorja. Graditi pa želijo samo na Glavnem trgu in na Cesti komandanta Staneta do Ljubljanskih vrat in prosijo za lokacijo.
V	primeru preureditve in povečanja dosedanjih prostorov so za razširitev prodajalne na hodnik, za ureditev skladišča v I. nadstropju in za ureditev dohoda v stavbo z zadnje strani. Da bi bilo to uresničljivo, je treba zagoto' viti eni stranki stanovanje, del stavbe pa odkupiti od lastnika Takšen postopek se rad zavleče, zato je treba hiteti. Upajmo, da bo DOMIN-VEST zmogel nalogo, ki je pred njim, in da bo prodajalna BOROVO prihodnje leto rešena svojih težav.
M. J.
Leta 1966 je imelo BOROVO pripravljenih 28 milijonov Sdin za preureditev ali novo gradnjo, do uresničitve pa m prišlo. Nekaj vzroka je gotovo tudi v tem, da ima BO ROVO precej veliko trgovsko mrežo in da je v Jugoslaviji dovolj krajev, ki z veseljem takoj sprejmejo ponujeni denar ter ga porabijo za preureditev prodajalne. Sodobna prodajalna pomeni večji promet, to pa pomeni tudi večji dohodek za področno občino. Človek bi rekel, da v Novem mestu sodimo drugače
Borovo je pripravljeno povrniti DOMIN VESTU naložbo v 12 zaporednih mesečnih obrokih. V prvi vrsti so za novo gradnjo, ker pa sami ne bi potrebovali cele poslovne
prmbe tudi glede odprave dodatkov za težje delovne in življenjske pogoje učiteljev. Imenovali So komisijo, ki bo znova proučila elemente za pridobitev dodatkov
Nadalje sj ugotavljali, da v lanski delitvi denarja ni bilo vse v redu. Tako se je dogajalo, da so bili osebni dohodki na istih vrstah zavodov povsem različni. Menili so, da je treba to pomanj-Ijivost letos odpraviti. Imenovali so komisijo, ki bo pripravila nova okvirna merila za delitev denarja med šolami. Predstavniki šol so obljubili, da bodo njene sklepe spoštovali in upoštevali.
Pojasnilo
K opisu reševanja pok. Dušana Bana, o čemer je poročal Dolenjski list v št. 15 od 10. aprila pod naslovom »Nabiral vijolice in utonil«, daje Poklicna gasilska enota Novo mesto naslednje pojasnilo:
8. aprila smo bili nekaj minut čez 17. uro obveščeni po telefonu o tem, da je padel otrok v Težko vodo in da se utaplja. Pet minut nato smo bili z reševalnim avtomobilom in ustrezno reševalno opremo že na kraju nesreče. Po 5-minutnem iskanju smo ob 17.10 potegnili utooljenčkovo trupelce iz vode. Trupla torej nismo iskali eno uro in pol, pač pa le 5 minut. Prebivalstvo opozarjamo, naj v primeru požara ali kakršnekoli nesreče, v kateri je potrebna pomoč naše gasilske enote, kliče samo številko 93 (brez drugih številk!), ker imamo stalno dežurno službo.
Poklicna gasilska enota Novo mesto
V	novomeški prodajalni BOROVO se res vprašujejo, kdaj bodo odrešeni. Delati v pretesnem prostoru ob luči električnih svetilk, brez zračenja, brez sanitarnih prostorov, v pogojih, ko vrata tako zijajo, da se v prodajalni neprestano nabira prah na obutvi, ko je treba brisati prah v izložbah vsak teden, ne, to res ni prijetno.
1,4 milijona din prometa na leto ali največji promet med vsemi novomeškimi prodajalnami obutve, in to v tako slabih pogojih, je velik delež, kd ga prispeva kolek tiv.
Pogajanja in pogovori za novo gradnjo ali preureditev in povečanje sedanjih prostorov se vlečejo že celih 10 let.
ZADNJA SEJA PREJŠNJE OBČINSKE SKUPŠČINE
Storili smo največ, kar smo mogli
Lanskr gospodarski dosežki so presegli vsa pričakovanja - Več podjetij je za nekajkrat povečalo amortizacijo - Industrija izvaža že petino vse svoje proizvodnje na tuja tržišča
vod za 16 odst., dohodek za delitev pa za 18 odst. Največ pezomosti bo treba usmeriti v povečevanje obratnih sredstev, da bi ublažili in zmanjšali zadolženost. Naslednja pomembna na’oga pa bo priprava srednjeročnega in dolgoročnega programa razvoja občine.
Ob koncu poročila o delu skupščine v njeni mandatni dobi je predsednik Franci Kuhar poudaril, da je bilo v zadnjih dveh letih doseženega veliko, čeprav načrti, zastavljeni za 4 leta, niso uresničeni, ker se skupščina pos’avlj-a že po dveh letih. Vsem odbornikom, skupščinskim organom in posameznikom, ki so sode1 ovali pri obsežnem delu, se je predsednik nato zahvalil.
M. J.
Nace Golob o mednarodni pol iti Vi
Medobčinski svet ZK Novo mesto priredi danes ob 16. uri v dvorani sindikalnega doma v Novem mestu predavanje o mednarodni politiki v svetu. Predaval bo Nace Golob, vodja kabineta člana izvršnega biroja CK ZKJ M\',alka Todoroviča.
8. aprila je bila na Otočcu zadnja seja občinske skupščine pred potekom mandata sedanjih odbornikov. Tudi tokrat so resno razpravljali o pomembnih stvareh in ugotovili, da so v zadnjih dveh letih storili največ, kar so mogli, občina pa je ob tem doživela lep napredek. Razen poročila o uspehih lanskega leta in o načrtih za 1. 1969 je bilo na dnevnem redu še več točk: poslušali so poročilo komisije za družbeno nadzorstvo o njenih ugotovitvah glede stanja v komunalnih organizacijah posebnega družbenega pomena, razpravljali o poročilih o delu skupščinskih organov ter organov uprave v zadnjih dveh letih ter rešili več upravnopravnih zadev.
denarja porabila v ta namen še 20 milijonov kreditov. Največ težav je bilo lani z obratnimi sredstvi. Zadolženost se je v primerjavi z 1. 1967 še povečala. Konec leta s.) bile terjatve do kupcev za 44 odst. večje kot obveznost do dobaviteljev, to pa znese v denarju 40 milijonov.
Tud: izvoz je presegel vsa pričakovanja. V primerjavi s tistim v 1. 1967- je bil za 70,5 odst. večji, industrija pa izvaža že dobro petino vse svoje proizvodnje na tuja tržišča.
Lanski uspehi so dobra podlaga za letošnje načrte. Gospodarstvo se je že razvilo do stopnje, ki je značilna za razvito družbo. Letos naj bi se celotni dohodek povečal za 33 odst., družbeni proiz-
Scari leseni most ob nekdanjem južnem vhodu v Novo mesto je stal za streljaj nad sedanjim železnim kandij-skim mostom. Desno ob mostu na kan-dijski strani je bila mitnica, levo pred mostom na mestni strani pa kapelica Janeza Nepomuka. Približno od leta
1600 je bil na tem mestu brod, s katerim so prevažali ljudi in blago v mesto. Ko pa so načele groziti vojne nevarnosti, zlasti turški napadi, so postavili most, ki so ga pred 70 leti, ko so postavili sedanjega, 'podrli
Lanski razvoj in gospodarski dosežki v občini so presegli vsa pričakovanja,’ čeprav je bil že v začetku leta planiran velik porast proizvodnje. Celotni dohodek se je povečal namesto za 18,1 odst. kar za 31,9 odst., družbeni proizvod namesto za 17 odst. kar za 28,4 odst., delovne organizacije pa so ob tem zelo gospodarno ravnale z ustvarjenimi sredstvi. Dohodek za delitev se je povečal za 22,4 odst., skladi za 20,3 odst., denar, ki ostane za podjetniško dejavnost in naložbe, pa za 40 odst.
Pohv lili so večja podjetja, ki so lani nekajkrat povečala amortizacijo. Naložbe v vrednosti 30 milijonov din so bile prav tako znatno presežene, saj so podjetja razen 37.5 mi’ijona lastnega
Ravnatelji osnovnih šol m	£
d: u* • h zavodov, k • h fi-	c
nancira novomeška izobraže-	ž
valna skupnost, so 14 apri-	1
la v Novem mestu razprav-	z
ljali o de itvi sredstev za izo-	E
braževanje in vzgojo p predlogu izvršnega odbora izobra-	j.
ževalne skupnosti.	^
Povrači'.o za osebne dohod-	j
ke prosvetnih delavcev je iz-	j.
vršni odbor izračunal na pod-	c
lagi tedensko opravljenih pe-	5
dagožkih ur, režijska stro-	j
ške pa tako, da je vrednost	t
pedagoških ur povečal za 20	,
odstotkov	,
Ude eženci razprave so me-	«
nili, da si manjše šole s ta-	(
ko odmerjeno vsoto za re-	j
žijo ne bodo kdove kako pomagale. Ravnatelj osnovne šole Prevole je dejal :ia bodo morali pri njih odpustiti šolsko kuharico, če bo obveljal predlog izvršnega odbora.
V	razpravi so poudarili, da bo treba zlasti manjšim šolam zagotoviti več denarja za režijske stroške, ob tem pa p praviti tudi ključ za delitev denarja za materialne izdatke.
Navzoči so imeli hude pri- '
I. SAB dobi spomenik
Na Laščah pri Dvoru bo 8. junija I. s.ovenska topniška brigada, ki ima domicil v novomeški občini, r "vila 25-lefcnico ustanovitve Na zboru preživelih borcev te brigade bodo odkrili "udi sp'menik I. SAB. 7 junija bodo pionirji osnovn h šol Prevole, žužemberk in Dolenjske Toplice odšli na pohod po poteh topniške bri- # gade. P edvideno je tudi, da bodo 14. maja v počastitev dneva mladosti pode'ili osnovni šoli Prevole in njenemu pionirskemu odredu ime I. SAB.
Govorimo naravno in jasno!
Poslušam ga, ko govori:
—	Zaradi reševanja nastajajočih problemov je potrebno, da se uredi delovni čas zaposlenih s tem, da se zaposli več delavcev in da se da zaposlenim proste delovne dni v času, ki jim pripadajo. Rešiti je treba tudi probleme neurejenih prostorov. S posluževanjem statutarnih načel in pravilnikov je zmanjšati anomalije tako posameznih članov kolektiva, kakor tudi vodečih ljudi. Naš pogovor je bil namenjen sodelovanju pri razreševanju nekaterih skupnih problemov. Ugotavljamo, da je treba vsebino in metode dela približati
konkretni praksi, Z akci-jOj ki jo vršimo, bomo hitreje rešili marsikak problem...
To je tretjina tega, kar je povedal. To se ponavlja na mnogih sestankih. Delovno ljudstvo, ali razumeš takšno govorico? In ti, tovariš, ali govoriš tudi doma tako? Ali rečeš ženi: »Izvršimo kosi-
lo,	da bomo razrešili naš skupni problem lakote!«« Govori torej na sestanku tako, kot govoriš doma; prisluhni živi in kleni kmetovi govorici, pa bomo vsi. radi hodili na sestanke in tudi politično delo bo šlo v klasje!
M JAKOPEC
Novih strojev ni kam dati!
Ker se šentjemejskemu mizarskemu podjetju PODGORJE še ni posrečilo urediti vprašanja glede zem'.j-išč, ki jih potrebuje za nove prostore, bo moralo z gradnjo počakati še eno leto. Računajo, da bodo to lahko rešili do jeseni, ko bo pripravljena tudi tehnična dokumentacija, in da bi bil pričetek de! prihodnjo pomlad.
Letos so povečali proizvodnjo za 10 odstotkov, najrveč, kar so mogli. Kupili bodo še pet novih strojev, ne upajo pa, da jih bodo lahko' že letos uporabili, ker jih ne bodo mogli kje namestiti.
Kooperacija je za PODGORJE tudi letos pomemb-
Pri Miklavžu spet odprto
Počitniški dom IMV pri MIKLAVŽU na Gorjancih je od sobote, 19. aprila, spet redno odprt za vse obiskovalce. Cesta je prevozna, medtem ko je za smučanje še dovolj snega. V gostišču vas bodo postregli z domačim kruhom, klobasami, šinje-kom in šunko ter pravim cvičkom.
na in zavzema že 30 odstotkov vse njegove proizvodnje. Podjetje sodeluje z lesnim kombinatom NOVOLES, za katerega dela polizdelke, pretežno vitrine in komode.
Analiza o prostih delovnih mestih
Analitska skupina Komunalnega zavoda za zaposlovanje v Novem mestu je začela izdelovati analizo, k: bo pokazala, koliko prostih delavnih mest bo na koncu šolskega leta za letošnje maturante srednjih šol ter diplomante višjih in visokih šol. Analizo izdelujejo s pomočjo prijav o prostih delovnih mestih za pripravnike, ki jdh ob začetku leta pošljejo delovne organizacije.
Ni več zanimanja za konje in voznika; potniki čakajo na hitrejše prevozno sredstvo. Pred 50 leti pa ni bilo tako! To zgovorno kaže podoba na hiši pred avtobusnim postajališčem na Dvoru, časi se spreminjajo, ravno tako tudi navade ljudi...
(Foto: Slavko Dokl)
PIONIRJEVI gradbinci ob morju
Gradbena sezona se je podaljšala čez vse leto, ker ob morju ni zime -Z vestnim in cenenim delom so osvojili obalo
Pri Gospodični spet odprto!
Planinsko društvo Novo mesto obvešča, da bo koča pri Gospodični na Gorjancih spet odprta od 1. maja dalje. Za obisk se priporočajo!
Odvisnost od letnih časov in vremena je bila do pred nekaj leti stvar, ki je močno peklila PIONIRJEVE gradbince. Z delavci so bile od nekdaj težave, povečevale pa so se tudi zato, ker jih je bilo treba pozimi, ko ni bilo dela, odpuščati in vsako pomlad znova iskati, priučevati in učiti. Zadevo so rešili z gradnjami ob jadranski obali. Tam ni zime in graditi je mogoče čez vse leto. Pred tremi leti so pri PIONIRJU prvič preselili del svojih zmogljivosti pozimi v Opatijo in Bakarski zaliv, predlani so začeli graditi v Šibeniku in letos nadaljujejo na otoku Hvaru. Gradijo turistično-gostinske objekte in je odtlej vse leto dovolj dela.
Tako zlahka, kot teče ta je PIONIRJEVE gradbince pripoved, seveda ni šlo. Naj- sililo k sodobnejšim načinom prej si je bilo treba s kon- dela.
dvorano, pokritim olimpijskim bazenom s toplo morsko vodo, zabaviščnim prostori itd. Prevzeli so tudi gradnjo 3 kilometre dolge ceste od Hvara do Male Garč-ke ter vodovoda in kanalizacije v Hvaru in tam, kjer gradijo.
Po morju so zvozili na Hvar 1000 ton cementa, 1000 ton gradbenega železa, 30.000 ton gramoza in za 300 ton drugega. Kaj več o gradnji na Hvaru pa bomo poročali v eni prihodnjih številk.
kurenčnimi ponudb? mi priboriti delo in prostor ob oba-
li.	še prej pa je bilo treba rešiti zelo težka vprašanja preveza materiala in opreme iz Novega mesta do gradbišč ob Jadranu, nastanitve in prehrane delavcev itd. Vse to povečuje stroške in tudi to
300 popolnoma razbitih fickov
Vedno več prometnih nesreč na cestah, škoda pa se povečuje v res gromozanske številke - Kje vzeti denar za vso to škodo?
Ne gre za izjemno prometno nesrečo, zato naj. se vam ne ježijo lasje! Res pa gre za 300 popolnoma razbitih fičkov. 900 fičkov je namreč vrednih približno 4,5 milijona din. Toliko pa je novomeška zavaro valna enota SAVA izplačala lani zavarovancem za avtomobilsko škodo in njene posledice. Poškodovanih avtomobilov je bilo seveda več kot 300, vedno več jih je, in resno se moramo vprašati, do kdaj tako?
Zdaj, ko smo se že opravičili za malce nenavaden na-s’ov, lahko nadaljujemo z resnim pomenkom. V novomeški enoti zavarovalnice SAVA >2 bilo lani za vse vrste zavarovanj vplačanih
12.727.000 din premij, hkrati pa je enota izplačala za
11.328.000 din škode ali 87 odstotkov vseh premij. Ker pa mora enota pa zakonu odvajati za kritje starih izgub 10,1 odst. od izplačane škode, je porabi1 a lani 98,60 odst. vseh premij.
Največ dela je s tako imenovanimi raznimi zavarovani, komor štejejo zavarovanja avtomobilov, avtomobilske odgovornosti (škode na drugih vozilih in stvareh), sbrojelomi itd. V te namene so zavarovanci vplačali lani
3.427.000 din premij, škode pa je bilo izp’ačanih iz tega naslova 4,588.000 din ali 131,83 odst. premij. Pri teh zavarovanjih je torej zavarovalnica v precejšnji izgubi. Zasebni in dr^bsni sektor
sta si po vplačanih zavarovalnih premijah približno enaka. Toda zasebni sektor je lani porabil za storjeno škodo 114,92 odst. vplačanih premij, družbeni sektor pa kar 146,25 odst.
Bencinska črpalka bo v Vavti vasi
Letos bo zrasla v Vavti vasi na desni strani ceste Novo mesto—Dolenjske Toplice nova bencinska črpalka. Prvotna lokacija za bencinsko črpalko na križišču v Straži ni bila odobrena. Republiški urbanistični inšpektor ni da' soglasja za to lokacijo, ker je menil, da je železniška proga preblizu. Podjetje Dominvest iz Novega mesta je poiskalo nov prostor na sproti osnovne šole v Vavt vasi. Zemljišče je že odkup ljeno, tudi lokacijska doku men taci j a je izdelana. Čaka jo le še na sog’aje repub liškega urbanističnega inšpek tor ja.
V skupini »razno« je pri
izplačilih škode porabljenega največ denarja za zahtevke tujih eseb. V tem znesku pa spet vcdn^o poškodovanci, ki dobijo zaradi telesnih poškodb polovico vsega. Naj povemo še to, da je pri nas zavarovanih 60 odst. vseh avtomobilov, v tujini pa le 15 odst., razen tega so premije pri nas precej nižje.
Novomeška zavarovalna enota ima izgubo še pri zavarovanju živine (lani je bilo za izplačilo škode porabljenih 107 odst. premij.) in posevkov (101 odst. premij). V celotni zavarovalnici SAVA so lani za izplačilo škode zavarovancem porabili 78,59 odst. vplačanih premij, v tem odstotku pa je že upoštevan obvezni odvod za stare izgube. Naša zavarovalna enota je glede tega v SAVI na dnu lestvice, pri izplačilih iz skupine »razno« pa v sredini spodnje polovice.
V zavarovalnicah se pogovarjajo o tem, da bo treba prihodnje leto zavarovalne premije za avtomobile spet povišati. Vozimo torej previdneje in se ne tolažimo: »Saj bo DOZ plačal!« Račun namreč kaže, da zavarovalnice nimajo neizmernega koša denarin!
M. J.
Ob jadranski obali jih zdaj že poznajo. Ce se pojavi PIONIR s svojo ponudbo, je investitorjem znano, da je to zanesljivo gradbeno podjetje, ki gradi poceni, dobro in se natančno drži dogovorjenih rokov. Roki dograditve pa so zelo pomembni prav pri turističnih gradnjah, kjer je investitorju veliko do tega, da bi bil hotel zgrajen do turistične sezone.
Letos so PIONIRJEVI gradbinci začeli gradnjo na otoku Hvaru. Temeljita pripravljalna dela so se začela že v zgodnji spomladi lanskega leta. Hvar je otok, oddaljen nekaj manj kot 60 km od obale. Vse potrebno je bilo treba najprej zvoziti po cestah, preložiti na ladje in na otoku znova zložiti na obalo. Ob gradbišču so si na Hvaru morali urediti zasilno pristanišče.
Predračunska vrednost gradenj na Hvaru je 22,270.000 din. Prevzeli so gradnjo hotela Genex v Hvaru in nastanitvenih paviljonov ter restavracije na Mali Garčki na Hvaru. Vsega bo tam 610 ležišč z ustreznimi pomožnimi prostori, restavracijami, kino
Železna zvestoba
Zakonca Martin in Uršula Šmalc iz Cegelnice pri Novem mestu sta 14. februarja praznovala 60-let-nico skupnega življenja. 3. maja ob 9.30 bosta svojo železno zakonsko zvestobo uradno potrdila pred pričami v poročni dvorani na novomeškem Rotovžu. Znova ju bo poročil Rudi Mraz.
Zakonca Šmalc bosta, drugi »železen« par po vojni v Novem mestu. Prva železna poroka je bila pred osmimi leti. Precej več pa je bilo v Novem mestu zlatih porok. Kar 23 jih je bilo po vojni oziroma skoraj vsako leto ena!
T
V Straži pripravljajo
Družbenopolitične ergani-zacije iz Straže pripravljajo v prazničnih dneh ob 50-let-nici KPJ. ustanovitvi OF in 1. maju naslednje prireditve:
O 27. aprila zvečer: v dvorani Zadružnega doma svečana akademija z recitalom,
0 30. aprila zvečer: taborni ogenj v Straži in kresovi po okoliških vzpetinah,
• 1. maja: zjutraj budnica, nato skupinski pohod na Frato. DopoMne se bo začel tudi 3-dnevni pohod taborniške čete v sodelovanju z organizacijo ZB iz NOV. Taborniki bodo šli v kočevske hribe in na Rog, ob povratku pa se bodo ustavili pri spomeniku na Cviblju pri Žužemberku, kjer bodo priredili žalno svečanost.
Seja izvršnega odbora SZDL
Jutri, 2p. aprila, bo v Novem mestu seja izvršnega odbora občinske konference SZDL. Razpravljali bodo o poteku volitev, o tem, kako organizirati razpravo o predlogih za spremembe v pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter o udeležbi prebivalcev našega območja na proslavi štajerska in Koroška v revoluciji, ki bo 27. aprila v Velenju.
Imenovan pripravljalni odbor
Imenovan je odbor za organizacijo pohodov za značko »Zlati čeveljček«. V odboru so: prof. Marjan Dobovšek, prof. Milan Smerdu, Janez Slapnik, Aco Dimitrovski, Danilo Kovačič, Rihard Romih in Tone Valentinčič.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ljudmila Ža-car iz Zloganja — Renato, Neža Nedanovski iz Kostanjevice — Roberta, Magdalen. Hodnik iz Kočevja — Tomaža Danica Kočič iz Trebnjega — Jasmino, Jana Ule iz Odrge — Andreja, Ana Kostanjevec iz Kamnega potoka — Anico, Ivanka Hrovat iz Irče vasi — Marka, Jožef- Smerkc iz Hrastja
— Vesno, Jožica Butala z Broda
— Cvetko, Darinka Popovič iz Ske-mljevca — Janka, Joža Derganc
Dolnje Straže — Natašo, Jožefa Kotnik iz Cilpaha. — Marjana, Marija Mirtič iz Žužemberka — Jožico, Mariia Kilak iz Gradca — Alenko, Ana Božič iz Ivandola — Jožka, Gabr.-ela Hrastar iz Cemš
— dečka, Draga Kovačič iz Zubi-ne — deklico, Helena Kopina z Mirne — dečka, Ljudmila Planinc iz Sremiča — dečka, Ana Pust iz Breze — deklico, Marija Zura iz Gotne vasi — dečka, Vera Kovačič iz Gabrja — deklico, Jožica Ku-kar s Sodjegr. vrha — dečka, Neža Ruparčič iz Straže — deklico, Hermina Trata/ iz Gabrijel — dečka, Jovanka Zupančič z Gornjega Gradišča — dečka in Marija Pavlinič iz Črnomlja — deklico
V nedeljo za »Zlati čeveljček«
Prvi pohod za značko »Zlati čeveljček« bo v nedeljo, 4. maja. Zbor udeležencev pohoda bo ob 8.30 pri ragovskem mostu v Novem mestu. Interesenti se lahko prijavijo na zbornem mestu, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila.
Prvi pohod je na poti: Ragovski most — Ragovo
— Graben — Krka — Ži-hovo selo — Dolenja vas
— leseni most čez Krko
— Otočec — Stari grad — Beceletova jama.
Novomeška kronika
■ ZDRAVILNA ZELIŠČA bo letos odkupna postaja zdravilnih zelišč »Krka« odkupovala tudi prek kmetijskih zadrug, brez d revizij skih nakupovalcev. V lanstfem letu so odkupili prek zadružnih organizacij na odkupni postaji Svrlik v Srbiji 1200 ton zdravilnih zelišč za 10 milijonov din.
■ SLOVESNA PROSLAVA 50-letnice ZKJ, sindikata, SKOJ, ustanovitve OF in 1. maja bo v Domu kulture jutri zvečer. Scenarij za to proslavo je napisal Jože Škufca, režirala pa jo je Alenka Bole-Vrabec. Recitacije in petje bo povezoval tekst, ki ga bosta brala Jože Falkner in Milan Bratož. Na proslavi bodo nastopali moški pevski zbor »Dušan Jereb«, ženski pevski zbor šole za zdravstvene delavce, v duetu bosta peli dijakinji ESŠ, recitirali pa bodo dijaki, delavci in vojaki. Igral bo orkester pod vodstvom Toneta Marklja.
II ZEBRE NA CESTNIH PRE-
HODIH so spet na novo prebarvane in dobro vidne. Prav bi bilo, če bi jih odslej bolj spoštovali vozniki motornih vozil, pa tudi pešci, ki v mestu še vedno prečkajo cesto na neprimernih mestih.
■ TRGOVINA SADJEZELENJA-
VA na Glavnem trgu je te dni dobila nov zelen neonski napis, ki bo privabil v trgovino marsikaterega novega kupca.
■ RAZSTAVA VRTNARSKIH PRIDELKOV Nemške demokratične republike bo odprta od 24. do 28. aprila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Hortikulturno društvo iz Novega mesta obvešča občane, da bodo na tej razstavi lahko videli nove sorte lončnic, sadike In najrazličnejša semena. Toplo priporočajo vsem tistim Novomeščanom, ki se zanimajo za cvetje, naj si razstavo ogledajo.
RODILA JE: Slavka Šlogar iz Zagrebške — Martino.
Ml
■H H
kupujte izdelke »rašica«!
m
Govorne napake niso sramota
Z vajami se odpravljajo govorne motnje, ki močno vplivajo tudi na duševni razvoj otrok
V	zadnjem času so začeli starši posvečati več pozornosti govornim napakam svodih otrok. Prizadevajo si, da bi jih odpravili, zato pogosteje iščejo pomoč na lo-gopedskem oddelku v Novem mestu, ki je bil ustanovljen že pred 11 leti. V začetku je delal nekoliko neredno, saj je morala defektologinja Kristina Rifelj, ki vodi ta oddelek, iskati učence z govornimi napakami po šolah. Pomagala jim je odpravljati govorne napake, ki so jim preprečevale normalno vključevanje v družbo sovrstnikov.
Starši v začetku niso bili poučeni o vplivu govornih motenj na duševni razvoj otrok in so celo menili, da bi se morali otroci svojih govornih napak sramovati. 2e po prvih uspehih pa so uvideli zmoto in zdaj prihajajo s svojimi otroki po pomoč iz Bele krajine, iz novomeške, trebanjske in krške občine. V logopedskem oddelku iščejo pomoč tudi sta-
rejši ljudje, predvsem tisti, ki so po različnih operacijah izgubili glas.
Zaradi povečanega zanima, nja za preprečevanje govornih napak pri otrocih in odraslih bi morali v prihodnje oddelek še razširiti, zanj pa bi morala biti tudi načrtno odrejena sredstva. Zdaj dela logpedski oddelek pri zdravstvenem domu Novo mesto in od njega dobiva tudi denar za opravljene storitve.
M. p.
ŠTAJERSKA
KOROŠKA-
v
REVOLUCIJ«
osrednja
proslava
Štajerskih
Irt
koroških partizanski« enotj pohoda! xtv. divizije M
ustanovit va OF Slovenija
PE BREŽICE
razglaša prosta delovna mesta
VEČ PRODAJALCEV
na servisih Novo mesto in Otočec ter vabi k sodelovanju.
Pogoji: kvalificirani trgovski delavci.
Nastop dela takoj ali po dogovoru. Poskusna doba traja 6 mesecev.
Pismene ponudbe je treba poslati na PE Brežice.
Hermclika
a.lluUUlUIIWIlUI<IUlMI]IIIMIHIiHtlN<milUmilllU«lilil(MIHNIMW!ltl)liNnUHniUII|j|JltlWillllltHllilil!iili!!IH!llllll<IIt)(illllHIUai|lll!:ilit!illtr.HniliillilttUUI
| KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA f
H	H
15. aprila so darovali kri na novomeški transfuzijski po-	H
p	staji: Jožefa Strle, članica splošne bolnice Novo mesto; Jo-	B
g	iefa Bizjak, Janko Poklač. Stane Urek, Silvo Zupančič, Ma-	M
g	Alojz Penko, Martina Facja, Stane Urek, Silvo Zupančič. Ma-	j|
•g	rija Brsan, Jože Nemanič, Martina Vrhovšek, Jožica Grmov-	fj
g	šek, Tončka Penič, Anica Adam Božo Pasarič, Ana Peček,	§j
|	Vera Jesenšek, Milen Mušic, Roman Hafner, Antonija 2galin	g
I	in Rafael Švigelj, dijaki srednje kmetijske šole Novo mesto;	||
g	Drago Brezovar in Matija Golob člana Krke, tovarne zdravil,	g
g	Novo mesto; Jože Brulc član IMV Novo mesto; Miha Grošelj,	g
g	član Iskre, Novo mesto; Kristina Progar. Ana Gazvoda in	g
gj	Vinko Rodič, člani Dolenjske banke. Novo mesto; Valerija	g
g	Petan, članica Novolesa, Straža; Jožefa Žagar in Ana Lokar,	B
g	gospodinji iz Birčne vasi;lvan Breznik, član Gradbenega obrt-	g
gj	nega podjetja. Novo mesto.
27. aprila 1969 VELENJB
»TEKSTILANA«
TOVARNA SUKNA - KOČEVJE
razpisuje
JAVNO LICITACIJO za prodajo "
KAMIONA TAM 2000
Izklicna cena 15.000 din.
Licitacija bo v nedeljo, 27. 4. 1969, ob 10. uri v podjetju.
Vse informacije dobijo interesenti v komerciali podjetja do 26. 4. 1969.
Republiški sekretariat za notranje zadeve Uprava javne varnosti NOVO MESTO
razpisuje
LICITACIJO za prodajo:
1. OSEBNIH AVTOMOBILOV ZASTAVA 750 in 1300
2. MOTORNIH KOLES JAWA
Licitacija bo dne 28. 4. 1969 od 8. do 9. ure za družbeni sektor, od 9. do 10. ure za zasebni sektor na sedežu Uprave javne varnosti v Novem mestu, Jerebova št. 1.
Interesenti morajo položiti kot kavcijo 10 odstotkov izklicne cene.
Pogovor z zdravnikom
Težave v starosti
Zadnje tedne dobivam vedno več pisem, v Katerih me bralci prosijo, naj napišem nekaj o starosti, o boleznih, ki se pojavljajo v tej dobi najbolj pogosto, in o tem, kaj narediti, da bi starost prijetneje preživeli.
V posameznih prispevkih v tej rubriki sem že pisal o tem, vendar so me te želje bralcev spodbudile, da poskušam ponovno zbrati nekaj najvažnejših bolezenskih pojavov v starosti in jih razložiti, da bi tudi mlajši bralci spoznali, kaj jih lahko zadene na stara leta. Upam, da me bodo razumeli in da bodo potem morda bolj spoštovali starejše ljudi.
1. STAROST
Vsi vemo, da se je povprečna življenjska doba v zadnjih letin močno podaljšala. Zadnja statistična poročila navajajo, da v Sloveniji doživi ženska povprečno do 72 let, moški pa do 70 let. Vzrokov za to je brez dvoma več. Napredek civilizacije s svojimi udobnostmi, pravilnejša in bolj pestra prehrana, higienske navade, dvig splošne izobrazbe, napredek zdravstva in drugih ved, skratka, močno zvišana življenjska raven. Vse to podaljšuje človekovo življenje. Ce pomislimo, da je človek v prazgodovinski dobi dočakal povprečno 16 let, v srednjem veku 35 let in tik pred vojno pri nas okrog 50 let, potem je razvoj očiten. Daljša povprečna življenjska doba pa pomeni, da je mnogo več starih ljudi kot včasih, kar velja za ves civilizirani svet. Prav zato pa se v zadnjem času skrb za stare ljudi še posebej poudarja in razvija, zdravstvo pa ima za to človekovo dobo posebno vejo, gerontologijo.
Kdaj je človek pravzaprav star, je težko reči, ker so razlike močno individualne. Vsi poznamo mladeniče pri 70 letih m starce pri 60 letih. Prevladuje pa mnenje, da se starost začne nekako okrog 60 let za oba spola. Nekateri zdravniki so mnenja, da bi lahko ljudje dočakali 110 do 120 let, če bi lahko izločili vse škodljive vplive za njihovo zdravje. Zaenkrat še ni veliko ljudi, ki bi dočakali to starost.
V starosti se najprej in najpogosteje začno pojavljati med telesnimi napakami bolezni srca in ožilja ter nekatere druge bolezni, ki predstavljajo znake obrabe organizma. Pogosteje kot pri mladih ljudeh se pojavljajo rakave bule, ki pa morda le niso privilegij starih ljudi, pač pa se razvijejo v tej dobi, ki so jo ljudje dočakali. V starosti se začne izgubljati maščoba na nekaterih delih telesa, kopiči pa se na drugih. Koža in mišičje začneta popuščati, zmanjša se moč in elastičnost. Zato se spremeni obraz, pa tudi koža na vratu, rokah in na drugih delih telesa ni več napeta. Telo ne more obdržati v sebi toliko vode, kot jo je lahko prej, ko je bilo mlado. Koža postane suha in mlahava. Nekateri znanstveniki so sploh mnenja, da je staranje nezmožnost obdržati v telesu dovolj vode in da se organizem zato bolj suši. Zaradi sprememb na okostju in vezivu med vretenci se zmanjša višina in podplati se sploščijo. Zato so starejši ljudje spet manjši. Starejši ljudje tudi boleliajo za revmatizmom, imajo težave z ledvicami in različne druge notranje bolezni, ker so pač bolj dovzetni za razne oolezenske vplive. Kašelj, težko dihanje in nemoč so navadno posledica razširjenih pljuč in okvar na srcu in ožilju.
(Nadaljevanje prihodnjič)
A,
)f£r UKA VAŠTFTOVA
RAŽI DEKLE
(Zgodovinski roman) rY/^
15
Valvasor si ga je pravilno tolmačil — poznal je Marijo. Različne njene avanture so mu vstajale v spominu. Prijel jo je za roko in ji resno pogledal v oči.
»Marija, še enkrat te prosim: ne delaj neumnosti! Upam, da mi moje popustljivosti ne plačaš z razposajeno neposlušnost j o. Bodi previdna! Ljubljana ni Bogenšperk. Pomisli, ako te spoznajo v moški obleki, te primejo biriči.«
»Komornik« je povesil pogled. Valvasor je bil zadovoljen.
Vitezovič je sarkastično zavlekel tanke ustne.
»Najboljše ni bilo, da svojemu komorniku diktiraš zapor v njegovi sobi.«
Kakor veter se je okrenila in pogled, poln jeze in n režira, je premeril zasmehovalca od nog do glave.
'Hu-u! Milost!« je pesnik smeje dvignil obe roki.
Ošabno je dvignila obrvi. S prisiljeno mirnim glasom je vprašala barona:
»V kateri skrinji dobim posteljno perilo?«
»Dozdeva se mi, da v onih dveh, ki stojita na hodniku. Hola! čuj, Mihec, še tole se pomenimo. Zdajle imam do kosila še različna pota. Predvsem moram iti k jezuitom, da povprašam zaradi Vol-benka. Ti, Pavel, poj deš k tiskarju Mayerju, kaj ne? In vi, Grajžar, ali boste peljali mojega komornika nekoliko po mestu naokrog:«
Grajžar se je priklonil.
»Opoldne me počakajta na Kapucinskem trgu pred vicedomskim mostom. Pojdemo k ,Črnemu orlu' na kosilo.«
Nekoliko pozneje sta Grajžar in Mihec stopila iz hiše.
Marija je bila precej utrujena in najrajši bi bila
ostala doma. Ali da bi to priznala Matiji Grajžarju — ne.
šla sta ob zidu za vodo in prišla v ozko in temno špitalsko ulico.
»Zakaj »špitalska'?«
»Ker so tale poslopja tu pri cerkvi sv. Elizabete meščanski špital, zavetišče za onemogle meščane,« je razložil Grajžar.
Marija se je ozrla na začrnelo zidovje in pogled ji je obšel blatno, temno ulioo. Pridrževala je sapo, ker ji je udarjal v nos neprijeten duh po plesnivih skladiščih, po vlagi, ki se je plazila po poševnih debelih zidovih navzgor.
Stresla se je.
Prerila sta se mimo stojnic, ki so stale na obeh straneh ulice, in prišla na trg.
Grajžar je iztegnil roko.
Marija pa ga je prehitela:
»Vem, tisto poslopje z arkadami in s stolpom na strehi je magistrat. V oni železni kleti pri vhodu izpostavljajo zločince ali pa jih privežejo na onile steber — sramotilni kamen. Kipa v oglih v prvem nadstropju pa predstavljata Adama in Evo.«
»Je stolnica. Ljubljano poznam', kakor da sem v j njej doma, čeprav sem prvikrat tu. Saj veste, da jo ; je oče narisal za baronovo veliko, delo »Die Ehre«. ; In še druge slike ima baron: Ljubljana iz ptičje per-( spektive — celo zbirko. Odtod poznam Ljubljano. J Lahko bi sama hodila po njej, pa bi se ne izgubila, j Saj Ljubljana ni velika.«
»Ni,« je pritrdil s hudomušnim nasmeškom, ki mu je čudovito razjasnil vedno resni, skoraj temačni obraz, »le nekoliko je večja od Litije.«	^
Pogledala ga je postrani in se nasmehnila. Zakaj je ne pogleda vedno tako toplo? Zakaj strmi s srepim pogledom vedno prek nje?
»če greva zdaj mimo stolnice in mimo frančiška-no do mestnih vrat ter tod nazaj po trgu na Stari trg do Pisanih vrat, pa sva premerila vse mesto po dolžini okrog Gradu.«
»Nu, pojdiva tako.«
»Ali bi radi bivali v mestu, Marija?«
»Uh, ne! Tu ni zraka. Svetloba, kakor če se okrog Bogenšperka pripravlja nevihta. Ni solnca, še mraza ni. Glejte blato na cesti! Na Bogenšperku je povsod led in sneg, lep, bel sneg. Tu pa — poglejte oni kup snega! Ves je sajast.«
Prikimal je.
Pred frančiškansko cerkvijo, za pokopališkim zidom, se je ustavil.
»Ali si ogledava cerkev?«
»Je li zanimiva?«
Skomignil je z rameni.
»Ima lepo grobnico turjaških grofov.«
»Grobnice me ne zanimajo. Postavljajo si jih ljudje, ld niti ob svoji smrti ne uvidijo, da smo pred Bogom vsi onaki.«
Pogledala je po velikem samostanskem poslopju in po ulici mimo cerkve.
»Tamle so že mestna vrata?«
PRVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA
atlasu'
• \ mas*
Draga, najin otrok je spregovoril. Poklical me je
Vabimo potrošnike v naše dobro založene prodajalne. Prav tako vabimo cenjene goste v našo
RESTAVRACIJO V RIBNIC'
kjer boste solidno postreženi.
Za 1. maj, praznik dela, iskreno čestitamo!
PUTNIK MOTEL TREBNJE
razpisuje prosto delovno mesto
RECEPTORJA
POGOJ:
srednješolska izobrazba in znanje dveh tujih jezikov
Prijave do 30. 4. 1969 na:
»PUTNIK«, motel Trebnje.
ŽIVEL 1. MAJ/
Trgovsko podjetje
JELKA
RIBNICA
NOVO! NOVO!
kmetijsko in trgovsko podjetji:
\AB) /kpmsia
BREZICE
obvešča,
da je v okviru oddelka za KMETIJSKE STROJE
RAZŠIRILA PREDMET POSLOVANJA
tudi na avlomaterial (prodaja rezervnih delov za Fiat 750, Tomos, škoda in deli za traktor Ferguson, rezervni deli za dvokolesa in gume), motorna kolesa in mopede.
Sprejemamo tudi posebna naročila za nakup osebnih vozil znamke škocfa in Vartburg. *
Vse informacije prejmete v trgovini z reprodukcijskim materialom, poslovalnica 1, Brežice.
Čaka vas 50 nagrad!
Lep spomladanski pozdrav vsem prijateljem križank! Lotite se je, saj ni težka, reševalce pa čaka tudi tokrat 50 lepih nagrad:
1. NAGRADA — 250 din
2. NAGRADA — 150 din
3. NAGRADA — 100 din
4. NAGRADA — 80 din
5. NAGRADA — 70 din
6. NAGRADA — 60 din
7. NAGRADA — 50 din
8. NAGRADA — 40 din
9. NAGRADA — 30 din
10.	— 50. NAGRADA — 41 lepih knjižnih daril
Izrezana križanka bo kupon za udeležbo pri žrebanju! Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 8. maja 1969, na naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, p.p. 3 (v levi kot kuverte pripišite: KRIŽANKA).
Ne pozabite: vaš točen naslov mora biti obvezno napisan na belem robu ob križanki! — Veliko zadovoljstva pri reševanju vam želi vaš
DOLENJSKI LIST
VODORAVNO: 1. ploščat prod, skr lica, 7. slovenski pisatelj, Levstikov sodobnik (Josip, 1836— 1923), 14 zeleno barvilo, 16. preživljanje poletnega dopusta, 18. sredozemska okrasna rastlina, 19. svetovno znani norveški dramatik (»Nora«), 21. uničevalec, razbijač, 22. žara, 23. kdor peče oblate, 25. novozelandski noj, 26. obrtnik živilske stroke, 27. ansambel s tremi člani, 28. zem-Ijevidna knjiga. 31. krati-
ca za nekdanjo konjsko silo, 32. čehoslovaško pogorje, tudi znana znamka tovornih avtomobilov, 34. iel vratu, 36. majhen železarski kraj na Gorenjskem (žeblji, umetno kovaštvo), 39. avtomobilska oznaka Makarske, 40. poznani slovenski zemlje-pisec, etnograf in zgodovinar iz 17. stoletja, avtor »Slave Vojvodine Kranjske«, 41. južnosrbska reka, tudi znamka cigaret, 42. velikan, 44. odposlanec,
46. znameniti pariški modni kreator, 47. biljardna palica, 49. orel iz germanske mitologije, 50. gostejša alkoholna pijača, 51. tovarna dekorativnih tkanin, 53.vez, povezava, 54. znamenita Verdijeva opera, 57. žival, ki piska, 62. kemični simbol za lantan, 63. ime pesnika Aškerca, 64. pernata žival, 65. ime pevca Irgoliča, 67. avtomobilska oznaka Turčije, 68. pa-ličast mikrob, 70. pijača iz stisnjenega sadja, 72. Tomosov avtomobil, 74. ograda za svinje, prostor okoli hiše, 77. koledar žepne velikosti z raznimi nasveti, šalami ipd., 79. moško ime, 80. ena od stranic pravokotnega trikotnika,
83.	rastlina zajedalka, 84. najstarejši prevod biblije v latinščino, 85. blodnja po svetu, 87. oseba, ki vodi in nadzira delovanje določenih aparatov, 89. letna vzdrževalnina vladarske hiše, 90. prebivalec bližnje—vzhodne države.
NAVPIČNO: 1. tajništvo,
2.	deska pri plotu, 3. velika sibirska reka, 4. stari Slovan, 5. začetnici najboljše slovenske slikarke (1861—1926), 6. dokaz, da nekdo ni bil ob določenem času na kraju dejanja, 7. član zgornjega doma parlamenta v nekaterih državah, 8. slovenski tednik, 9. jarek, v zemlji izkopan prehod, 10. vrba,
11.	oklopno vozilo, 12. južnoameriško . pogorje, 13. rjava žival, 14. zaupanje, 15.' opaž, 16. avion, 17. drugo ime za grško pokrajino Elido, 20. avtomobilska oznaka Sarajeva, 23. stara površinska mera, 24. avtomobilska oznaka Libanona, 27. proga, pas, 29. poseben smučarski čoln za reševanje ponesrečencev,
30. pripadnik južnoslovanskega naroda, 33. snov, 35. začetnici psevdonima slovenskega skladatelja Friderika Širce, 37. bivša francoska teroristična organizacija, 38. razpoka, preklan ost, 39. način oblačenja določenega časa, 43. mejna reka med Izraelom in Jordanijo, 45. vrsta ladje, 48. oblačilo, 50. lesena posoda, 52 moško ime, tudi znani rimski cesar, 53. električna riba, 55. kraj pri Mirni na Dolenjskem, kjer je kazensko poboljševalni dom, 56. žensko ime, 57. narava, 58. mesni izdelek, 59. začetnici našega največjega pisatelja, 60. redkejše moško ime, 61. ribiška priprava, 63. obokano stebrišče, 66. vrsta japonske rokoborbe, 67. naša tovarna usnjene galanterije, 69. kratica za cen-tipond, 71. vrsta žirafe, 73. bajeslovni letalec, 75. otipavanje, 76. vrata v plotu, 78. kemijski simbol za telur, 79. zemeljski plin, 81. barva polti, 82. vzdevek Goethejeve matere,
84.	rimska bogijkja jeze, 86. prva in zadnja črka abecede, 88. kemični simbol za erbij.
JOŽE UDIR
V prošnji za Kiplingov avtogram je bilo priloženih petnajst šilingov in pola čistega papirja.
»Spoštovani gospod,« je pisalo v pismu, »zbiram avtograme znamenitih ljudi in vas prosim, da bi te podpisali na priloženem papirju. Upam, da je poslani znesek dovolj velik za dve besedi.«
Kipling je takoj vrml papir in na njem pripombo — dve besedi:
»Hvala, dovolj.«
Konfekcija
KOMET
Metlika
priporoča svoje kvalitetne izdelke in čestita za praznik dela!
Nudimo kvaliteten premog za gospodinjstvo in industrijo. V poletnih mesecih dostavljamo na razdaljo do 20 km količine nad 5 ton brezplačno. Oddaljenejšim kupcem pa priznavamo znižane prevozne stroške.
Vsem delovnim ljudem, posebno rudarjem, čestitamo za praznik dela!
CESTNO PODJETJE
NOVO MESTO
Vsem delovnim ljudem pošiljamo prisrčne pozdrave in jim čestitamo za praznik dela 1. maj!
DDssansšEnEBžl
m
KRMELJ
METALNA
izdelujemo vse vrste jeklenih konstrukcij
Za praznik dela 1. maj čestitamo vsem delovnim ljudem!
OBČINSKA SKUPŠČINA TREBNJE
Občinska konferenca SZDL Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZZB NOV Občinski komite ZMS
Za praznik vseh delovnih ljudi 1. maj iskreno čestitamo vsem občanom in jim želimo še veliko delovnih uspehov!
GRADBENO IN OBRTNO PODJETJE Novo mesto
Priporočamo gradbene in obrtne usluge in hkrati čestitamo za praznik dela!
INDUSTRIJA ZA PREDELAVO PAPIRJA, KARTONA IN LEPENKE
PAPIRKONFEKCIJA Krško
Vsem delovnim ljudem želi naš kolektiv veliko uspehov in čestita za delavski praznik 1. maj!
Priporočamo naše izdelke:	papirno konfekcijo,
kartonažne izdelke iz trde in valovite lepenke ter tiskarske in knjigoveške usluge.
KOLEKTIV PAPIRKONFEKCIJE
Gradbeno podjetje SAVA, Krško
zagotavlja v svojem proizvodnem programu betonske prefabrikacije, ki jih ima vedno na zalogi: ■ visoko kvalitetni betonski stebri za elektrogospodarstva »DELSA« 9, 10, 5 in 12 m dolžine
■ betonski podstavki »UNIVERSAL« tip I in tip II za sanacijo lesenih drogov elektro omrežja ■ betonski zidaki vseh dimenzij ■ betonski robniki za cestne gradnje in parkovne
zelenice
■ gramozne prane agregate po frakcijah Vsi izdelki so atestirani, visoko kvalitetni in po konkurenčnih cenah. Cenjenim kupcem se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in se še naprej priporočamo.
Čestitamo za 1. maj!
PODJETJE ZA POPRAVLJANJE VOZ DOBOVA
Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela!
STANOVANJSKO PODJETJE TREBNJE
čestita za 1. maj vsem stanovalcem in jim želi vesele prvomajske praznike!
PODJETJE
TRANSPORT Krško
priporoča svoje usluge in čestita za praznik dela!
SPLOŠNO LIVARSTVO Dobova
Priporočamo svoje kvalitetne izdelke in čestitamo za 1. maj, praznik dela!
€Nfl
AGROSERVIS Brežice
Obiščite naše delavnice in prepričajte se o kvalitetnih uslugah in popravilih.
Čestitamo za 1. maj!
Specializirano podjetje za industrijsko opremo
SOP Krško
priporočamo steklarske, kleparske, vodnoinstalater-ske in pleskarske usluge.
Iskreno čestitamo za 1. maj!
GOSTINSKO PODJETJE
GRAD MOKRICE
Za prvomajske praznike obiščite' naše gostišče, kjer vas bomo solidno postregli.
Čestitamo za 1. maj!
KOVINARSKA
Krško
Pozdravljamo vse delovne ljudi in jim čestitamo /.a	1.	maj.
praznik dela'
SPLOŠNO MIZARSTVO
Krško
s svojimi obrati v Kostanjevici, Prekopi in Brestanici priporoča svoje izdelke in se priporoča za naročila.
Iskreno čestitamo za l. maj!
INDUSTRIJA
08UTVE
NOVO MESTO
Priporočamo naše kvalitetne izdelke in hkrati čestitamo za 1. maj, praznik dela!
KMETIJSKA ZADRUGA
KRKA
NOVO MESTO
Obiščite naše trgovine, kjer boste zadovoljni z nakupom. Za 1. maj čestitamo vsem delovnim ljudem!
ISKRA - ELEMENTI UPORI ŠENTJERNEJ KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK
Vsem delovnim ljudem želimo za 1. maj še veliko delovnih uspehov!
ZDRAVILIŠČE
DOLENJSKE
TOPLICE
Obiščite zdravilišče, kjer boste zadpvoljni z oskrbo in uspešnim zdravljenjem.
Za 1. maj čestitamo vsem delovnim ljudem!
Z" -j'
SGP PIONIR
NOVO MESTO
s svojimi obrati v Novem mestu, Brežicah, Ljubljani in na Reki.
Gradimo hitro, poceni in na sodoben način vse vrste gradenj.
Za 1. maj čestitamo vsem delovnim ljudem in jim želimo še veliko delovnih zmag!
OPEKARNA
ZALOG
Priporočamo kvalitetne opekarske izdelke in čestitamo za 1. maj, praznik dela!
O moške hlače 0 moški suknjiči % moške obleke 0 damska krila % pletenine vseh vrst 0 posteljno perilo
TRIKON
KOČEVJE
NAJNOVEJŠI MODELI - UGODNE CENE! Za 1. maj iskreno čestitamo!
SPLOŠNO GRADIO PODJETJE
ZIDAR
KOČEVJE
s svojimi obrati v Ljubljani, na Reki in v Kočevju
Gradimo vse vrste objektov!
Za 1. maj čestitamo vsem delovnim ljudem!
AVTO
KOČEVJE
Za 1. maj, praznik dela, čestitamo vsem delovnim ljudem!
avto
KOČEVJE.
^9
DOMINVEST
NOVO MESTO
ČESTITAMO ZA 1. MAJ IN ŽELIMO ŠE VELIKO DELOVNIH ZMAG!
TEKSTILANA
TOVARNA SUKNA
KOČEVJE
priporoča svoje kvalitetne izdelke in čestita za 1. maj — praznik dela!
SLOVENIJA VINO
OBRAT BREŽICE
Priporočamo naša vina in hkrati čestitamo za 1. mai, praznik dela!
ONPZ METAL
JESENICE NA DOLENJSKEM
čestitamo vsem delovnim ljudem za 1. maj, praznik dela!
GOSTINSKO PODJETJE
RESTAVRACIJA - Kočevje
Obiščite naš gostinski lokal, kjer boste vedno solidno postreženi. Za 1. maj iskreno
čestitat '.o'
I
ts»«
OBČtNSKA
SKUPŠČINA KOVO MESTO
Občinska konferenca SZDL — občinski komite ZKS — Občinski oclbor ZZB NOV — občinski sindikalni svet — Občinski komite ZMS
Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela in jim želimo še veliko delovnih zmag!
LESN! KOMBINAT
NOVOLES
Novo mesto - Straža
0 drobno pohištvo 9 stilno pohištvo £ vezane plošče 9 panel plošče % žagarski izdelki £ furnir ® šivani zaboji
Za praznik čestitamo!
mm
J
Kolektiv tovarne zdravil KRKA iz Novega mesta pozdravlja vse delovne ljudi in iskreno čestita za praznik 1. maj!
KRKA
NOVO MESTO
KMETIJSKA ZADRUGA ŽUŽEMBERK
vabi v svoje dobro založene prodajalne in hkrati čestita za 1. maj!
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO
čestita vsem delovnim ljudem za 1. maj. praznik dela!
TOVARNA ŽIČNIH IN PLASTIČNIH MREŽ
PLETILNICA - Sodražica
Izdelujemo vse vrste metalnih in plastičnih mrež za industrijo in široko potrošnjo po zelo ugodnih cenah.
Čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik dela!
KOVINAR
KOČEVJE
Priporočamo naše kvalitetne usluge in čestitamo za praznik dela!
AVTOBUSNI PROMET IN TUZEMSKA ŠPEDICIJA
NOVO MESTO - STRAŽA
Vsem delovnim ljudem čestitamo za 1. maj, praznik dela!
Hote! GRAD Otočec
Za prvomajske praznike obiščite našo restavracijo, motel in bife-delikat«**—
Za I. maj čestitamo!
ELEKTRARNA
BRESTANICA
Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela!
MIOTEL SREMIČ
KRŠKO
Vabimo vas v naše obrate v Krškem in Kostanjevici.
Za praznik iskreno čestitamo!
KOVINOPLAST
JESENICE NA DOLENJSKEM
Priporočamo vijačno blago, ki ga izdelujemo po konkurenčnih cenah.
Za praznik dela iskreno čestitamo!
AGROKOMBINAT
KRŠKO
Vsem delovnim ljudem čestitamo za 1. maj, praznik dela!
ELEKTR9 LJUBLJANA -
POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO
Za	dela	čestitamo	in	želimo	še	veliko	delovnih	usnehov!
OMP INSTALATER
NOVO MESTO
9 vodovodne instalacije # centralne kurjave © kleparska dela 9 napeljava strelovoda'
Za 1. maj, praznik dela, čestitamo in se hkrati priporočamo naročila!
Itoal
DRAGOCENO ZDRAVILO
MLADINSKA KNJIGA v Ljubijani je pred kratkim izdala v zbirki »Zlata ptica«, kjer izhajajo najlepše pravljice in pripovedke vseh narodov sveta, zanimivo in lepo opremljeno knjigo »Vietnamske man, ilustrirala in opremila pa jo je Ančka Gošnik-Godec. Pravljice so predvsem ljudsko blago iz različnih pokrajin daljnega Vietnama, te prelepe in pravljice«. Knjigo je iz ruščine prevedla Zdenka Jer-plodne dežele, katere ljudstvo še vedno trpi zaradi umazane, krvave in vsiljene vojne, ki so mu jo prinesli Američani. Pravljice v knjigi so predvsem odsev bujne domišljije, ki je v dolgih stoletjih ustvarjala ljudsko slovstvo na tem ozemlju, kot pravi v zaključni besedi knjige Branko Rudolf.
Po cesti je šel popotnik. Dolgo je že hodil, bil je utrujen in lačen, v žepu pa ni imel prebite pare. Potrkal je na vrata prve hiše in poprosil gospodinjo, naj mu da kaj za pod zob.
»Umiram od lakote,« je dejal. »Resda nimam denarja, a če me nasitiš, ti bom to povrnil z nečim, kar je dragocenejše od denarja. Razkril ti bom skrivnost zdravila, ki lahko postavi na noge umirajočega. Do zdaj je nisem še nikomur izdal. če umrem, jo bom nesel s sabo v grob in nihče ne bo izvedel zanjo. Daj mi jesti in povedal ti bom o tem čudežu.«
Gospodinja se ni dolgo obotavljala: brž je pogrnila mizo. Ko se je gost najedel, mu je dala pero in papir ter rekla:
»Zdaj mi pa le napiši svoj recept!«
Starejša dama je očitala Herbertu Georgeu Welisu, da so Francozi vljud-nejši od Angležev. Wells je seveda ugovarjal.
»Toda Angleži vendar pogosto to sami priznava jo,« je vztrajala trdovratna gospa.
»Vidite, prav to priznanje je dokaz, da smo mi vljudnejši.«
'tf
Po netci premieri so ga vprašali za mnenje o predvajani drami. Odgovoril je:
»Ne morem vam povedati, videl sem jo v izredno slabih okoliščinah.«
»Kako to?«
»Zastor je bil namreč dvignjen.«
»O, to je sila koristno in dragoceno zdravilo,« ji je odvrnil mimoidoči. »Povedal ti ga bom, zapisati pa ga ni treba. Pojdi z menoj! Sama boš vse videla!«
Gost in gospodinja sta odšla iz hiše in stopala po cesti. Popotnik je molčal in molčal, tako da je postala gospodinja nestrpna:
»No, bova že kmalu tam?«
»še malo potrpi. Na svoje oči se boš prepričala, v tvoje roke bom izročil recept.«
Ko so prišli do polja, na katerem je pravkar dozorel riž, se je popotnik ustavil, izpulil klas in ga dal ženski.
»Glej čudo, o katerem sem ti pripovedoval. Tole zdravilo rešuje ljudi. Le pomisli — ko bi ne bilo riža, bi bil jaz že zdavnaj umrl in ne bi dočakal današnjega dne.«
Gospodinja je otrpnila: bilo je tako preprosto, ona pa je pričakovala čudež. Gledala je riževo polje, kakor da ga prvič vidi. človek pa je nadaljeval: »Mar nimam prav? Tole dragoceno zdravilo je rešilo že mnogo ljudi. Poskrbi, da ga boš imela tudi ti čim več.«
Tako je dejal popotnik, se priklonil ženski in nadaljeval svojo pot.
'V'
Ančka Gošnik-Godec:	Ilustracija	vietnamske
pravljice »Človek, okrogel kot kokosov oreh« (Iz knjige »Vietnamske pravljice«)
[)000000000©000000©00©00000g00
Oa^i^iK vqlah<?ia
ARKADU
AVERČENKO:
(Nadaljevanje in konec)
»... A vendar... Kaj porečete, če vam zaupam majhno skrivnost, ki vas utegne zanimati, namreč: za varstvo zračne ladje zoper top sem izumil oklep — tako čvrst oklep, da ga top še oškmiti ne more. .«
General se je prijel za glavo.
»O, kaj bi me res radi spravili ob pamet...?! Kdor tako dela, kakor vi, je nizkoten — je podel — je čisto brez časti...«
Tujec je nabral čelo.
»Nikoli ne trgujem nečastno — zapomnite si to! S kakšno pravico mi kaj takega očitate?! Je morda moja zračna križarka zanič? Odlična je. Je morda moj top zanič? Mojstrovina je. Kaj bi torej še radi? Ali sem vas morda pretental, ali ukanil?!«
»Vi bi mi bili morali takoj ponuditi oklep.«
»Dovolite!« preudarno reče izumitelj. »Vojna umetnost — in vojna tehnika še prav posebno — se mora orga-nično razvijati, če naj bo zanesljiva. Takšnih preskokov, kakor vi mislite, ni.«
Nato sta nekaj trenutkov oba molče sedela. General je napenjal možgane, izumitelj pa mirno kadil svojo cigaro.
Pravzaprav bi mu bil general najrajši spet očital, da bi bilo bolje, če bi mu bil kdo drug ponudil oklep, a se je bal, da si bo tujec vnovič hotel obriti brke... Ne, res, le kaj bi se vrhu vsega še posmehu izpostavljal? . . Odločil se je torej in prišel z besedo na dan: »Kpliko?«
»Milijon.«
»Zadovoljite se vsaj s polovico.«
»Še malo ne,« odvrne gost. »Drugi bi mi plačali celo dva milijona.«
»Da, da ...« vzdihne general. »Vi, nenasitnik! Nu, zastran mene ... nate — vzemite svoj milijon! V božjem imenu! Ugonobili nas boste.«
Izumitelj položi nakaznico k prvima dvema, stisne generalu roko in stopi k vratom.
»Slišite!« ga pridrži general. »Le še trenutek! Vi ste torej o svojem trdno prepričani? Hočem reči:	da oklep
kljubuje vsakršnemu topovskemu ognju?«
Tujec se nasmehne.
»Iz mojega topa? I, seveda.«
»Potemtakem lahko mirno spimo?«
»Kajpak. Se pravi, če ne bodo iz-umljeii novi naboji s posebno probojno močjo.«
»Kako? Mar mislite docela resno, da jih bodo izumili?«
»Ni dvoma!«
»Usmiljena nebesa! Kdaj pač?«
»So... so že izumljeni.«
»Kdo...?«
»Jaz.«
»O, za vraga vendar... Zakaj pa niste tega takoj povedali?!«
»Kako da ne? Saj vam vendar pravim: takšni naboji so že izumljeni.«
General se porogljivo zasmeje.
»Tako, tako... In zdaj nam boste torej ponudili nove naboje — kajne? In ko bomo kupili naboje, se bctfte spet režali in nam povedali, da imate la razpolago še en oklep — oklep zoper lastne naboje — kajne?«
»Prav zares.«
»In ko nas boste spet oželi za milijon, boste spet izumili nov naboj in nov oklep, kajne?«
»Seveda.«
General je opletal z rokami kakor obseden, si izruval šop las in vreščal:
»Hudič vas poberi... živega...! Zemlja naj vas pogoltne...! Zvabili ste nas v zasedo, da se ne moremo izmazati. Ropate nas! Vi goltate našo kri, vi ugonabljate našo državol Kdo ste? Vsaj ime nam povejte, da vas bomo lahko na vseh križpotih preklinjali.«
Tujec je poskočil. Njegov obraz, na katerem je dotlej lebdel porogljiv smehljaj, se je zmračil: njegova spodnja ustnica je v zadržani jezi drhtela:
»Zmerjate me lahko, kolikor vam drago,« je hladno rekel. »S tem ne boste ne vi modrejši ne jaz neum nejši.. Svojega imena vam ne izdam; če pa bi imeli količkaj več pameti, kakor je imate, bi bili izprevi-deli, da sem poosebljena logika, da nisem nič drugega kakor zdrava človeška pamet. Z vašo pametjo pa je hudo narobe in prav zato tudi ne morete razumeti, da je čisto vseeno, ali se vaša država ugonobi s tekmo v oboroževanju v desetih letih ali v desetih minutah, človeški genij vam je spregovoril in vi, — vi, domišlja-vec, ga postavljate pred vrata. To mi je sicer prekleto malo mar; vsakdo se osmeši in ugonablja, kakor pač sam najbolje ve in zna. A vi, vi nimate dovolj temperamenta, da bi se vtf.j na mah in temeljito ugonobili. Sluga pokoren! ...« •
Po teh besedah je tujec zaloputnil vrata za seboj in zapustil vojno ministrstvo države, katere ime nam je konec koncev lahko deveta skrb.
b'
©
I
23. - »Lepega šmenta si mi skuhala! Sem mislil, da natakaš iz termovke, ti pa iz hladilnika! No. zdaj greva pa lahko peš naprej!« je zatulil Paradižnik, rdeč v obraz kot paradižnik. - Peš seveda nista šla. Obsedela sta nema in brez moči pri avtu; gorska panorama nenadoma ni bila več lepa. Mimo so drveli avtomobili in
korakali junaški planinci. Minila |e dolga ura, ko je zaropotal v dolini močnejši glas. Po serpentinah je rinil tovornjak. Rahlo upanje je ozarilo Paradižnikov obraz. - »Bi me potegnili do koče?« je vprašal šoferja, ko je kamion pri-ječal do avta. »Bi1« je odvrnil šofer. »Samo
vrvi nimam!« — Da, odkod vrv? Celo če bi se želel obesiti tu sredi vrhov, se ne bi mogel, ker ne bi nikjer dobil vrvi! Zaposlil je torej upokojene možgane Paradižnik in potuhtal jo je: odpel je naramnice z lastnih hlač! Solidne, predvojne naramnice!
111II lili 11
hi
W
m
m
VABIMO VAS NA I
RAZSTAVO
lm prodajo!
POHIŠTVA
SLOVENIJALES
ZA TOPLINO VAŠEGA DOMA
V KRŠKEM
OD 19. DO 29. APRILA 69 od 9. do 20. ure V DVORANI »PARTIZANA«
popust 5%	• • kredit do l.ooo.ooo SD . ^
ZAKLJUČNO NAGRADNO ŽREBANJE
kMeksTobm
LJUBLJANA
obvešča vse, ki so od 1. novembra 1968 do vključno 20. januarja oddali svinjske kože, da so bila dne 20. aprila 1969 izžrebana naslednja potrdila:
MOTORNA KOSILNICA
161348
TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK
214990	042081
MOPED
121542	088851
14465!:
TRANSISTORSKI SPREJEMNIK
015183
135292
018657
148507
044492
174162
USNJENA KONFEKCIJA
000644
016848
042104
062997
071089
128562
135601
150913
176493
198783
212897
002922
024391
045993
064000
072814
114791
139585
154564
183927
199318
214523
007595
029122
049757
071989
092449
107623
143119
157892
187683
204199
216837
082908
205515
005656
033835
051520
072314
101591
108035
.143342
160652
190312
205021
084663
021106
036087
051936
077043
102723
119679
145701
156433
189979
207230
115578
023082
038670
052274
069455
125337
104462
148353
161817
196429
210083
118251
010217
041819
057663
088800
129170
140398
144389
179369
196331
209615
Nadalje so bila izžrebana potrdila o oddani svinjski koži. izdana od 20. januarja 1969 do vključno 20. aprila 1969. ki se končujejo na končno številko:
61 (šestdesetena)
Obveščamo vse izžrebance, da lahko dobe dobitke od 10. maja 1969 dalje na na.jhli/ji oukupni postaji »KOTEKS TOBUS-a«.
Ob tej priložnosti čestitamo vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem za praznik vi. maj«.
nHMBOBHOHBMK
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica
LEOPOLDA GOSPODARICA
\'i Straže pri Šentrupertu
se iskreno zahvaljujemo vsem, sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter mu darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se zdravnikom in strežnemu osebju infekcijskega oddelk.) bolnice Novo mesto za vso skrb in nego. Posebno se zahvaljujemo TSS Mirna za vence.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Joži in Marija, sestra Pepca, brata Albin in Ferdo ter drugo sorodstvo
Mali oglas,
Ki ga objavljate v Dolenjskem listu — zanesljiv uspeh! Prebe re ga 150.000 gospodinj, vdovcev, kmetovalcev, dijakov, uslužbenk m vojakov doma in po svetu! Poizkusite!
ZAHVALA
Ob prerani, boleči izgubi ljube žene, mame, sestre in tete
JOŽEFE PFAJFER
roj. PUCELJ upokojenke iz Krmelja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji darovali vence, cvetje in v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, kakor tudi sosedom za nesebično pomoč. Posebna zahvala osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani za skrbno nego in pomoč pri zdravljenju, zdravniku dr. Stefanu Humarju za nego na domu, delovnemu kolektivu KREMEN iz Novega mesta in lovski družini Tržišče za izkazano pozornost, učencem osnovne šole Krmelj za spremstvo, govorniku za v srce segajoče poslovilne besede in pevcem za žalostinke. Zahvala tudi žup niku /a pogrebne obrede.
Žalujoči: mož Stanko, otroka Stani in Jožica sestra Terezija, brat Franci in drugo sorodstvo
PO SLEDI GORENJA
V ASA PRILOŽNOST Brez odlašanja sledite izdelkom Gorenja.
Sodelujte v tej nagradni igri. Pošljite na naslov tovarne razglednico svojega kraja.
Na razglednico napišite poleg svojega naslova številko garancijskega lista izdelka Gorenje, ki ga imate. Ce izdelka nimate, pa četudi ga ne nameravate kupiti, pošljite samo razglednico s svojim naslovom na »GORENJE« rovarila gospodinjske opreme VELENJE (PO SLEDI GORENJA)
Če želite
odgovor ali naslov tz malih oglasov, nam pošljite v pismu dopisnico ali znamko za 50 par!
UPRAVA LISTA
RADIO LJUBLJANA
■ - —  1 ■ - :_ .	i*	.	.j'	-,-4	'A
31
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 27. APRILA
9.00	Kmetijska oddaja v madžarščini (Pohorje, Pleši vec) t Beograd)
9-30 Po domače z ansamblom Bo-' mta Lesjaka in Jožeta Kre-žeta (Ljubljana)
»Ljubljana)
10.00	Otroška matineja: Andersenova pravljica. Filmska burleska (Ljubljana)
10.50	Prenos iz Velenja (Ljubljana)
12.30 TV kažipot (Ljubljana)
!4.15 Velesejemski TV biro
i Zagreb)
14.30 Milnchen: Namizni tenis — prenos (EVR)
16.35	Pran Žižek:	Napravite ml
to deželo spet Nemško —
1.	in II. del (Ljubljana)
J).00 TV dnevnik (Ljubljana)
“0.35 Humoristična oddaja (Beo-grad)
;*1.20 Videofon (Zagreb) ' ^1-35 Športni pregled (JRT)
£2.00 TV dnevnik (Beograd)
-2.20 Posnetek športnega dogodka • Ljubljana)
PONEDELJEK, 28. APRILA
11.00 Osnove splošne izobrazbe (Beograd)
14.45 TV v šoli — ponovitev
17.45 Risanka (Ljubljana)
TV v šoli (Zagreb)
Ruščina (Zagreb)
Osnove splošne izobrazbe (Beograd)
TV v šoli — ponovitev Ruščina — ponovitev Angleščina (Beograd) Madžarski TV pregled (do 17.00) (Beograd)
Po Sloveniji (Ljubljana) Spolne bolezni niso zatrte —
I.	del zdravstvene oddaje (Ljubljana)
Godala v ritmu (Ljubljana) Kalejdoskop (Ljubljana)
TV dnevnik (Ljubljana) Pedro Okrutni — portugalska TV drama (Ljubljana) Glasbena oddaja En francais — ponovitev Poročila (Ljubljana)
TOREK. 29. APRILA
9.35	TV v šoli (Zagreb) *0.30 Angleščina (Zagreb)
9.35
10.30 U.OO
14.45 15.40 16.10
16.45
18.00
18.30
18.50
19.20
20.00
20.35
18.00 Ostržek — otroški film (Zagreb)
18.20	Po sledeh napredka (Ljubljana)
18.40 Vokalno instrumentalni solisti (Ljubljana)
19.05 Na sedmi stezi (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.35	Niti našega življenja — mladinsko tekmovanje (Ljubljana)
21.40 Zena v svetu: Svedinja (Ljubljana)
22.10	Gala predstava v Montreuxu
—	posnetek (Ljubljana)
SREDA, 30. APRILA
9.35	TV v šoli (Zagreb)
16.00 Konjske dirke v Rimu (posnetek do 17.25) (Zagreb)
17.45 Rastimo — oddaja za otroke (Beograd)
18.30 En francais (Ljubljana)
18.45 Velika pustolovščina — serijski film (Ljubljana)
19.15 Mlada Evropa — oddaja iz cikla Niso samo rože rdeče (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.25	Madrid: Nogomet Španija :
Jugoslavija — prenos (EVR)
21.30 Nadaljevanje nogometnega prenosa (EVR)
22.15 Filmski festival v Beogradu in Oberhausenu (Ljubljana)
23.00 Koncert pred skupščino — posnetek oddaje TV Beograd (Zagreb)
ČETRTEK, 1. MAJA
9.05	Prvomajska čestitk" — na poved sporeda (Ljubljana)
čas — Samo Panor Slovenci v Italiji nekdaj m danes 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko El do Viler 20.00 Radijska igra — VVilfnd Schilling: »Atentat na domoljuba« 21.15 Deset pevcev — deset melodij 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana
■ SREDA, 30. APRILA: 8.08 Jutranji glasbeni spored z domačimi izvajalci 9.10 Iz glasbenih šol. 10.15 Pri vas doma 11.00 Poročila ■— Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr France Adamič: Ob 100-letnici prve kmetijske raziskovalne ustanove na Slovenskem 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Naš podlistek — Juš Kozak: Iz mask.
16.00	Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 1915 Glasbene razglednice z ansamblom Mihe Dovžana 20.00 Atraktivni posnetki Verdijevih oper 21.00 V pričakovanju Prvega maja. 22.15 V veselem ritmu od polke do beata.
■ ČETRTEK, l. MAJA: 8.05 Radijska igra za otroke — Sarah Kirsch: »Pijano sonce« 9.05 Melodije na tekočem traku 0.05 Naši najmlajši pojo o maju in pomladi. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.10 Cestitek za praznik. 13.15 Zabavna glasba 13.30 Zvone Kržišnik: Moč dela. 14.05 Z našimi ansambli in pevci na prazničnem izletu.
15.05	»Za mladi svet« 15.40 »Moja domovina « 17.05 »Ljubezen in glasba sta večni« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj 20.00 Pesmi o maju, veselju in cvetju. 21.00 Literarni večer — Francois Villon: »Veliki testament« 21.40 Glasbeni nokturno. 22.15 Za ples in dobro voljo. 23.15 Od melodije do melodije.
9.10 Revolucionarne pesmi v moderni priredbi (Beograd)
9.40	Svobodna Jugoslavija — Koncert IPZ (Ljubljana)
11.00 Risanka (Ljubljana)
11.30 Turistični vodič — tokrat drugače (do 12.15) (Ljubljana)
13.55 Poročila
14.00 Celovečerni film
15.30 Speedwav v Crikvenici in konjske dirke v Rimu (izjemoma) (Zagreb m EVR)
17.30 Del košarkarske tekme CSSR
Madžarska — prenos (Beograd)
18.00 Košarka Jugoslavija : Repre zen tanca po izbiri TV — prenos (Beograd)
19.15 Pomlad v glasbi (Beograd)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.35 A. Marodič: Mali oglasi (Ljubljana)
21.10 Baletna oddaja (Postojna) (Ljubljana)
21.40	VVojeck — serijski film (Ljubljana)
22.30 Montreinc: Podelitev nagrad za najboljše zabavno glasbene oddaje — prenos (EVR)
22.50 TV dnevnik (Beograd)
23.10 Konjske dirke v Rimu — posnetek (Zagreb)
PETEK, 2. MAJA
9.25	Poročila (JRT) (Ljubljana)
9.30 Praznični pionirski TV dnevnik (JRT) (Ljubljana)
10.00 Otroci nastopajo (JRT) (Ljubljana)
10.15 Risanke (JRT) (Ljubljana)
10.30 Beguš — otroški ser. film (Ljubljana)
11.00 Koncert narodne glasbe — prenos (do 12.30) (Beograd)
13.20 Poročila (Beograd)
13.30 Državno prvenstvo v boksu
— prenos (Beograd)
14.15 Košarka TV • CSSR - posnetek (Beograd)
15.30 Rim: Konjske dirke — prenos (EVR)
17.00 Glasbena medigra (Zagreb)
17.15 Košarka Jugoslavija : Madžarska — prenos (Beograd)
18.30 Filmska burleska (Ljubljana)
18.50 Sprehod po Zadru — zat«iv-no glasbena oddaja TV Zagreb (Ljubljana)
19.50 Propagandna oddaja (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.35 Tigrov zaliv — amer. film (Ljubljana)
22.20 Veš, vem — posnetek quiza (Ljubljana)
23.50 Poročila (Ljubljana)
SOBOTA, 3. MAJA
9.50 Poročila (Beograd)
10.00 Državno prvenstvo v • boksu prenos (do 12.30) (Beograd)
14.45	Rokomet Partizan : Borac
— prenos (Zagreb)
16.00 Košarka Jugoslavija : CSSR
— prenos (Ljubljana)
17.15 Daktan — serijski film (Ljubljana)
18.05	Rezerviran čas (Ljubljana)
18.30 Po domače z Veselimi planšarji (Ljubljana)
19.00 Jugoslovanska revolucija — ser film (Ljubljana)
19.30 Marlan Kozina- Proti morju (JRT) (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.35 Popularne popevke 69 — oddaja TV Zagreb (Ljubljana)
21.35 Filmska burleska (Ljubljana)
22.00 Maščevalci — serijski film (Ljubljana)
22.50 TV kažipot (Ljubljana)
23.10 Poročila (Ljubljana)
23.15 Rezerviran čas (Ljubljana)
23.35 Festival mladih v Subotici
—	prenos (Beograd)
■ PETEK i5. APRILA. i.ob Glasbena matineja. 8.55 Pionirski tednik. 10.15 Pri vas doma 11 00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasve ti — inž. Oto Križan: Sodelova nje prizadetih pri noveliranju za konov iz kmetijstva. 12.40 če? Polja in potoke. 13.30 Priporoča jo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Napotki za turiste. 15.25 Glasbeni intermezzo. 15.45 Turistična oddaja. 16.00 Vsak dan zn vas 17.15 Koncert po željah poslušalcev
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi nute z ansamblom Borisa Kova ciča. 20.00 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana p v. Lojzeta Lebiča. 20.30 Dobimo se ob isti uri.
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
■ SOBOTA, 26. APRILA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Radijska sola za nižjo stopnjo (ponovitev)
— Hi konjiček. 9.25 »Cez travnike zelene« (narodno-zabavne melodije). 10.15 Pri vas doma. 11.00 Po ročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti
— Inž. Valentin Cenčič: Mladina na Goriškem pogozdju. 12.40 Jakov Gotovac: Koledo; Tri narod ne. 13.30 Priporočajo vam . -4.05 Glasbena pravljica — I. Petrič: »Kačja dolina«. 15.20 Glas peni ihtermezzo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Naš podilstek — B. Zupančič: Sedmina. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino.
18.15 Vsako soboto »Top/>ops 11«
18.50	S knjižnega trga re.OO Lah k0 noč, otroci! 19.15 Minute z vokalno instrumentalnim ansamblom »Bele vrane«. 20.00 Spozna vajmo svet in domovino. 21.30 Iz fonoteke radia Koper 22.15 Oddaja za naše izseljence.
■ NEDELJA, 27. APRILA: 6.00-
8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska *gra za otroke — Aleksander Ma rodič: »Junaki Mihčeve brigade«. 9-05 Srečanje v studiu 14. 10.05 ^e pomnite, tovariši ... a) Lado Anibrožeč-Novljan: Štirinajsta na
štajerskem, o> Janez PerovšeK Pelko: Za resnico in ljudi 10.30 Pesmi borbe in dela 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00—11.15 Poročila — runstičru napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.15 Marjan Grampovčan: Naš revolucionarni boj nikoli ne zastara (spominska oddaja ob dnevu OF) 14.30 Humoreska tega tedna — Humor v partizanih
16.00	Radijska igra — Matej Bor: »Težka ura« 16.45 Z novimi ansambli domačih viž. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Serenadni večer
■ PONEDELJEK, 28. APRILA:
8.08 Glasbena matineja. 8.55 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Stanko Renčelj:	Organizacija pospeševa-
nja živinoreje v kmetijski zadrugi. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb. 22.15 Za ljubitelje jazza. 23.05 Literarni nokturno — Nataša Kastelic: Pesmi. 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe.
■ TOREK, 29. APRILA:	8.08
Operna matineja. 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — To Je bil najlepši dan. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.30 Kme tijskj nasveti — Inž. Milan Ro van:	Varstvo rastlin in varstvo
čebel. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam
15.05	Glasbeno udejstvovanje mladih. 15.20 Glasbeni intermezzo
15.45	Jezikovni pogovori. 16.00 Vsak dan za vas 18.45 Družba in
ODKAR STA ZAUPALA POPRAVILO AVTOMOBILA
AVTOSERVISU
„PIONIR"
V NOVEM MESTU
• ki opravlja servisne preglede in garancijska popravila na vozilih ZASTAVA, RENAULT in TAM
• splošna in generalna popravila vozil vseh vrst
• zamenjuje motorje na vozilih ZASTAVA in TAM
• opravlja kleparska avtoličarska in druga dela Posebno priporočamo: • optični pregled podvozja - posebno karamboliranih vozil in tistih ki imajo nenormalno obrabo gum
• uravnoteženje koles
• preizkus delovanja motorja in agregatov z najmodernejšo elektronsko napravo MOTOTESTERJEM
NOVOTEHNA h AVTO - DEII
Prodajalna Novotehne AVTO-DELI na Glavnem trgu v Novem mestu je naj večja trgovina z avtomobilskimi rezervnimi deli in avtomobilsko opremo na Dolenjskem.
Trgovina zadovolji z avtomobilskimi rezervnimi deli tudi najzahtevnejše kupce. Posebno veliko zalogo in izbiro rezervnih delov imajo za vozila FIAT — ZASTAVA, za katera ima NOVOTEHNA tudi svoj servis. Z rezervnimi deli za vozila TAM in FAP zadovoljuje zlasti prevozniška podjetja in remontne delavnice, ki kupujejo v AVTO-DELI material za reprodukcijo.
V trgovini imajo vedno izbiro raznovrstnih koles, mopedov in motornih ko-
les. Posebno veliko prodajo v zadnjen<. času priljubljenih PONYJEV in mor*?i-dov AVTOMATIK.
Domače ali uvožene gume za veh vrste avtomobilov, motoma kolesa mopede boste najlažje izbrali v trgo\ :i ni AVTO-DELI. Tudi karoserijske del* za vozila FIAT-ZASTAVA ima ta trgovina vedno na zalogi. Pozornost pr* svečajo v trgovini tudi izbiri vsakovrstne opreme za avtomobile, avtr^-električnemu materialu, akumulatorjem, prevlekam za sedeže, okrasni*'v predmetom, zaščitnim sredstvom in vrv-mu. kar se za motorno vozilo vedno potrebuje.
■	'	DOLENJSKI	UST	*	TEDNIK'VESTNIK-vsak četrtek 60.000 izvodov!
sedaj sta brez skrbi
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
KR'
NE
tedensK6LED7\R
Potok:, 25. aprila — Marko Sobota, 26. aprila — Zdeslav Nedelja, 27. aprila — Ustan. OF Ponedeljek, 28. aprila — Pavel Torek, 29. aprila — Robert Sreda, 30. aprila — Katarina Četrtek, 1. maja — Praznik dela
ESEZGOš)
Brežice: 25. in 26. 4. ameriški barvni film »Mož, ki ni znal ljubiti«. 27. in 28. 4. ameriški barvni film »Junaki zahoda«. 29. In 30. 4. ameriški barvni film »Obračun na Sant Valentina«.
Črnomelj:	od	25. do 27. 4.
francoski barvni film »Topli plen«. 29. in 30. 4. ameriški barvni film »Avanture 40-letnika«. 30. 4. in 1. 5. angleški barvni film »Dr. Fu Man Cu«.
Kočevje — »Jadran«: 25. do 27. 4. nemški barvni film »Pustolovščine na Amazonki«, 29. 4. ameriški barvni film »Rdeča linija 7000«. 29. 4. jugoslovanski film »Voz brez koles«. 30. 4. madžarski barvni film »Agin testament«. 1. 5. francoski barvni film »Karolina šezi«.
Kostanjevica: 27. 4. jugoslovan-sko-nemški barvni film »Winetou in Apanači«. 30. 4. »Fantomasov povratek«. 1. 5. francoski barvni film »Markiza Angelika«.
Metlika: od 25. do 27. 4. francoski barvni film »Fantomas proti Scotland Yardu«. Od 25. do 27. 4. ruski barvni film »Deklica na
žogi«. 30. 4. do 1. 5. ameriški barvni film »Pregon brez milosti«.
Mirna: 26. in 27. 4. ameriški film »Ona in njeni možje«. 30. 4. in 1. 5. jugoslovanski film »Ko-njuh planina«.
Mokronog: 26. in 27. 4. italijanski barvni film »Včeraj, danes, jutri«.
Novo mesto: od 25. do 27. 4. francoski barvni film »Človek, vreden milijon dolarjev«. Od 28r do 30. 4. ameriški barvni film »Družinske nadeve«. 1. in 2. 5. angleški barvni fil m»Upomiki«.
— POTUJOČI KINO NOVO ME-STO: od 25. do 29. 4. francoski barvni film »Fantom«
Novo mesto — Dom JLA: od 25. do 27. 4. ameriški film »Nenavadna kraja«. 28. in 29. 4. angleški film »Smrt v oči«.
Ribnica: 27. in 27. 4. angleški barvni film »Most na reki Kvaj«.
Sevnica: 26. in 27. 4. mehiški film »Pod nebom Meksika«. 30. 4. grško-ameriški film »Grk Zorba«.
Sodražica: 26. in 27. 4. ameriški barvni film »Komančerosi«.
Trebnje: 26. in 27. 4. francoski, gangsterski film »Meč in pravica«.
Ignac Banič, Dobruška vas 10, Škocjan, prepovedujem pašo in hojo kokoši ter živine po moji njivi v Satenku in vrtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Prepovedujem Jožetu Zabukovcu, Mala Slevica 26, in njegovi družini pašo kokoš: in hojo po moji parceli, obenem prepovedujem zetu Alojziju Lovšinu ukazovati sosedovim otrokom delati škodo po moji parcel;. Ce tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjala. Ivana Lavrič, Mala Slevica 25, Velike Lašče.
Ul
rog
SLUŽBO DOBI
IŠČEM 2 priučeni šivilji krojači-ci, do 25 let stari, za Karlovac, za stalno. Soba preskrbljena. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Hitro«.
KMEČKO DEKLE zaposlim v delavnici; hrana in stanovanje v hiši. Ivan-Udir, izdelovanje grel-
• cev za centralno ogrevanje, Goriče 2, p. Golnik na Gorenjskem.
IŠČEM mesarskega pomočnika. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Jože Štraus, mesar, Dol pri Hrastniku.
TAKOJ ZAPOSLIM soboslikarja. Stanovanje zagotovljeno. Pleskarstvo Martin Cvelbar, Cesta herojev 19, Novo mesto.
KVALIFICIRAN pekovski pomočnik, trezen in pošten, dobi službo. Hrana ln stanovanje preskrbljena. Plača od kilograma kruha in kosa peciva. Mesečni zaslužek do 140.000 Sdin. Anton Novak, parna pekama, Ribnica 52 na Dolenjskem.
MIZARSKEGA POMOČNIKA in vajenca sprejmem takoj. Stanovanje in hrana v hiši. Jože Peternelj, strojno mizarstvo — Škofja Loka, Grajska pot 14.
TAKOJ sprejmem brivsko — frizersko vajenko. — Salon Jurij Pestner, Novo mesto.
DEKLE, nad 18 let staro, ki ima veselje za gostilno, sprejmem. Naslov ▼ upravi lista (758/69).
KMEČKO DEKLE, ki ima veselje do dela na mehanizirani kmetiji in po želji lahko tudi v gostinstvu, sprejmem. Nastop službe takoj. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Franc Grašič, Kranj, Cesta talcev 7.
ZDRAVO, pošteno, pridno dekle, ki zna malo kuhati, sprejmem za pomočnico Zaželena dovršena osemletka in starost vsaj 18 let. Pismeno ponudbo pošljite na naslov: Zajec, Ljubljana, Titova 23/1.
IŠČEM gospodinjsko pomočnico — začetnico. Cerček, Ljubljana, Jenkova 10.
MIZARSKEGA pomočnika sprejmem. Pia dobra Možnost zaslužka do 170.000 Sdin z nekaj nadurami. Hrana in samsko stanovanje zagotovljena. Mizarstvo Dermastija, Ljubljana, Kamno-gor iška 8.
GOSPODINJSKO pomočnico, zdra-vo in pošteno, vajeno kuhe sprejme tako' dnižina z dvema deklicama (7 in 11 let). Plača 35.000 Sdin. Tamšak, Titova 40, Jesenice ia Gorenjskem.
SLUŽBO IŠČE
RADA BI DOBILA mesto frizerske vajenke. Sem pridna, poštena, imam osemletko Naslov v upravi lista (776/69).
FORD 12 M, 1966 četvero vrat, prodam ali zamenjam za FIAT 124 proti doplačilu. Vzamem tudi vrstni red za FIAT 124. Informacije na upravi Dolenjskega lista v dopoldanskem času ali po 16. uri na tel. št. (068) 21-617.
AVTO PRINZ 1000 L z diskastimi zavorami, ježevkami, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ogled danes, iutri n soboto. Informacije v upravi lista.
STANOVANJA
SPREJMEM moškega za stanovalca. Sokolska 3. Novo mesto.
Cenik malih oglasov
CENIK: vsak oglas do deset Desed — 10 Ndln, vsaka na daljnja beseda l Ndin Za naslov v upravi Usta: pribitek 1 Ndm Za oglase 3 ponudbo na upravo Usta Dod geslom: pribitek 3 Ndin
Redni zasebni naročniki Dolenjskega Usta imajo pri vseh malih oglasih, čestitkah, preklicih in podobnih objavah 20 odstotkov fopusta, pri zahvalah in osmrtnicah 50 odstotkov popusta, vsi tisti, ki z oglasom Iščejo službo pa 40 odstotkov popusta!
RAZNO
KUPIM
KUPIM dobro ohranjeno peč — kaminček. Naslov v upravi lista (721/69).
PRODAM
MOTORNA VOZILA
PRODAM motor NSU Prima, 150
ccm Stane Gosenca, Podgrad 23, Stopiče.
PRODAM motorno kolo Max 175. Cvelbar, Cesta herojev 19 — Novo mesto.
MOPED, tip 12, in električni štedilnik prodam Jure Murn, Vel. Orehek 12, Stopiče.
PRODAM dobro ohranjen kombiniran otroški voziček. Košmrlj, žabja vas 84, Novo mesto.
PRODAM gumi voz (nosilnost 3 tone). Ludvik Slak, Veliki Gaber 4.
JARKICE, 3-mesečne, prodajamo vsak dan popoldne. Lešnjak, Šmihel 28, Novo mesto
PRODAM košenico. Marolt, Stranska vas 43, Novo mesto.
PRODAM KOSILNICO BCS 127, 13 KS, in ' motorno škropilnico solo. Peter Predovič, Jugorje 14, Suhor.
PRODAM VODNJAK kompletno z vodo. Jože Pipan, Brod 6, Novo mesto.
PRODAM KOSILNICO za »Fergu-son«. Darovic, Ločna 26, Novo mesto.
PRODAM SENO po 0,50 din kg. Terezija Potočar, Sevno 3, Oto-ČGC ob FCrki	«
PR&DAM motorno kosilnico BCS 9 KS v odličnem stanju. Jože Ivanetič, Omota 8, Semič.
KUHINJSKO KREDENCO, dobro ohranjeno, prodam, žabja vas 89, Novo mesto.
PRODAM šivalni stroj Singer v kovčku. Kunstck, Žabja vas 55, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjen globok otroški voziček znamke Tribuna in otroški priklopni sedež za avto znamke Chicco, Informacije po telefonu št. 21-679, Novo mesto, od 17. ure dalje.
DVE LETI stari deklici prodam svoje oblekce, klobučke in ostalo garderobo. Urška Kastelic — Trdinova 5, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjen ročni pletilni stroj Passap št. 5, rezervne dele In strojček za pro-vijanje preje, Albina Pahulje, Kočevje, Seškova 3.
UGODNO PRODAM odlično ohranjeno francosko zakonsko posteljo In nov fotelj. — Ogled: Glavni trg C, Novo mesto.
PRODAM obtesano strešno ogro-djo. Naslov v upravi lista — (728/69)
PKODAM novejši otroški kombiniran voziček Tribuna. Kotar, Mestne njive 9, Novo mesto.
POSEST
Franc Luzar, Irca vas 55, Novo mesto, prepovedujem pašo kokoši in odlaganje smeti po moji parce-U v Gotni vasi. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Podpisani Franc Kocjan, Dobliška gora 19, Črnomelj, prepovedujem po svoji stavbni parceli št. 113/2 vsakršno vožnjo z vprežno živino in motornimi vozili.
^OBVESTILA I
Franc Sekula, Regerča vas 62, Novo mesto, prepovedujem hojo in delanje kakršnekoli škode po mojem zemljišču od št. 61 do 62. Kdor tega ne bo upošteval, ga >om sodno preganjal.
Obveščamo imetnike srečk gasilske loterije, da je bil izid žrebanja objavljen v Delu in Ljubljanskem Dnevniku 17. aprila.
Gasilska zveza Slovenije
Obveščam vse lastnike lesa pri žagi Marije Božič, Orehovica 4, Šentjernej, da les v osmih dneh umaknejo, sicer bo les last žage.
Ivan Žagar, Brod 11 in Alojz Miklič, Brod 28, Novo mesto, prepovedujeva hojo. vožnjo ter obračanje vprege po parcelah ob poti v Drage. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
EKSPRESNO OČISTI oblačila pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5
Jože Ancelj, Mačkovec 1, Suhor, prepovedujem pašo živine po moji košenici pod vasjo Gradnik. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Alojz Zadnik, (Jršna sela 110, prepovedujem hojo, vožnjo in pašo kokoši po mojem zemljišču pod železniško postajo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
DENAR IN ČAS vam morda ne dopuščata zdravljenja v zdravilišču. Z majhnimi stroški lahko doma zdravite bolezni jeter, žolča in črevesja, čire, zaprtja in hemoroide z rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, ta pa ga dobi v Novem mestu pri HMEUNIKU — tel.21-129, STANDARDU (MERCATORJU) — tol 21-158 in pri DOLENJKI — tel.21-440. ŽELITE TRAJEN in lep spomin? Prstane in druge zlate Izdelke dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Gosposki 5 Ljubljana (poleg univerze).
IŠČEM ZENSKO, staro od 28—33 let, za ženitev. Naslov v upravi Usta (726/69).
OSAMLJEN z dežele išče dekle do 35 let, zaradi ženitve. Samo resne ponudbe pod »Maj« na upravo Dolenjskega lista ŽELIM spoznati moškega v starosti 35 do 45 let ki Ima veselje do dela na srednle veliki kmetiji. Ponudbe pod »Resni ponudnik«.
KUPIM gradbeno parcelo na lo-čenski strani. Jože Špeh, Rago-vo 9, Novo mesto.
PRODAM POSESTVO na Dolenjskem, na Logu 11, Mokronog, s preužitkom ženske.
PRODAM gradbeno parcelo. Jože Škulj, Regerča vas, n. h., Novo mesto.
PRODAM novo hišo In gradbeno parcelo v bližini mesta. — Naslov v upravi Usta (761/69). PRODAM VINOGRAD blizu šemi-ške postaje. Informacije dobite pri Lovrinu, Kot 37, Semič. PRODAM montažno hišo O sobno) z vrtom v centru JVidma. Vseljiva bo s 1. julijem. Informacije:	Franc Pavlič, Krško,
Rjavčeva 1.
PRODAM parcele na Mestnih njivah, 30 arov travnika ln 50 arov njive, posamezno ali skupaj. Frančiška Franko, Ločna 29, Novo mesto.
PRODAM novo hišo 60 m2 m 65 arov zemlje med Krškim in Brežicami, 10 minut od železniške in avtobusne postajft. Cena ugodna. Vprašajte na naslov: Milan šporčlč, Spodnji Stari grad 56. Krško.
'.ODAM hišo z vrtom. U. F. Senovo 4, v bližini Brestanice. TAKOJ prodam hišo z lopim vrtom In večjim dvoriščem z drvarnico ln drugimi objekti neposredno pri cerkvi na Drnovem. Amalija Germek, Krško, Aškerčeva ul. 7
Trčenje na ovinku
Na ostrem ovinku pred osnovno šolo v Sušju pri Ribnici sta 16. aprila okoli 15. ure trčila polto-vorni avto trgovskega podjetja JELKA iz Ribnice, ki ga je upravljal Tone Stamfelj, in osebni avto, ki ga je vozil Janez Pucelj iz Otavic. Pucelj in njegov sopotnik sta bila lažje poškodovana, na vozilih pa je za okoli 8000 din škode, od tega za okoli 7000 din na osebnem avtomobilu.
Otrok pod avtomobilom
Na Cesti bratstva in enotnosti blizu bencinske črpalke v Metliki je Rado Macarol iz Ljubljane 19. aprila z osebnim avtomobilom zbil 5-letno Zdenko Muhič, ki je pritekla na cesto. Deklica je obležala s hudimi poškodbami, nato pa so
V NEDELJO, 27. 4. 1969, bodo gostovali v gostilni v Beli cerkvi »Henček« io njegovi fantje s humoristom »Leteči«. Za jed, pijačo in ples poskrbljeno. Pričetek ob 17. uri. Vabljeni!
OKLIC LICITACIJE NAJEMNINE Dne 8. 5. 1969 ob 8.30 bo v Mirni peči št. 28 javna licitacija najemnine poslovnega prostora mesnice — prodajalne mesa s pritiklinami. Najnižja sprejemljiva ponudba je 400 Ndin mesečno. Varščina: 2.000 Ndin Licitacije sp lahko udeleže delovne organizacije in občani, če jim je poslovni prostor potreben za njihovo dovoljeno dejavnost.
Ostali licitacijski pogoji so razvidni iz spisa, ki je interesentom na vpogled v uradnih dneh v pisarni občinske skupščine Novo me. sto, Ljubljanska cesta 2, soba št. 37.
Občinska skupščina Novo mesto oddelek za upravnopravne zadeve
Ob nenaaiii ir* vse prezgodnji izgubi našega dragega moža, očeta, strica in starega očeta
NACETA KOVAČIČA
iz Zbur pri šmarjeti
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo kolektivoma PE STANDARD in prodajalni Blagovnica Novo mesto ter gasilcem iz Zbur. Najlepša hvala gospodu župniku za spremstvo. Žalujoči: žena Marija, sin Janez, Jože, Franci in drugo sorodstvo
Ob nenadomestljivi in mnogo prerani izgubi mojo ljube ženo in naše zlato mame
JULIJANE PIRNAT
is Senuš pri Leskovcu
se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in dobrim pri-'ateljem kakor tudi kolektivu Kovinske Iz Krškega In kolektivu Re-tavracije iz Sevnice za veliko število darovanih vencev In cvetja ter mnogoštevilnim ki so jo prišli kropit in s tem počastili njen zadnji spomin. Zahvaljujemo se za vsa tiho Izrečena sožalja ln tolažbo v naši tako veliki srčni bolečini. Zahvaljujemo se tudi gospodu dekanu iz Leskovca ter vsem, ki so Jo v velikem številu spremili na zadnji poti >• njen prerani grob.
Žalujoči:	mož. Jože, hčerka
Julijana z družino, sin Vinku, hčerka Nežka z družino iz Bolivije, sin Martin z ženo iz Francije ln hčerka Anica z družino iz Sevnice
Senuše, 8. 4. 1969
Ob bridki izgubi našega očeta, moža
IVANA ROSTOHARJA
iz Zabukovja nad Sevnico
se iskreno zahvaljujem sosedom, ki so ml pomagali v težkih urah. Zahvaljujem se vsem darovalcem vencev in cvetja, za številno spremstvo na njegov zadnji poti. Posebna hvala pevcem, ki m mu za peU pri odprtem grobu. Hvala sinu Sandiju ln njegovi ženi iz Leskovca pri Krškem, ki sta žrtvovala proste ure za očeta v oddaljeni hribovski vasi, mu prinašala priboljške lr. ga tolažila Zalujočn žena Kati, sinovi Maks. Sandi. Stane r. družinami, hčerki Karlina in Minka s družinama
Ob nenadni izgub! naše mame
IVANE PLUT
iz Kota pri Semiču
se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom za vljudno pomoč v času njene bolezni in ob njeni smrti, posebno pa šo osebju internega oddelka splošno bolnice Novo mesto. NajlepSe se zahvaljujemo vsom, ki so Jo zadnjikrat obiskali ob mrtvaškem odru, vsem, k) so Jo spremili na zadnji poti, in vsem za podarjeno cvetje ln vence. Žalujoči: sinovi Anton z družino, Janez z ženo, Andrej z ženo in liči Rezka z družino
Prihodnja številka 8. maia!
Zaradi prvomajskih praznikov v tiskarni in pri dostavi našega tednika na dom, v četrtek, 1. maja — DOLENJSKI LIST ne bo izšel. Zato smo danes pripravili obsežnejšo dvojno številko 1?—18, številka 19 pa bo izšla v četrtek, 8. maja.
UREDNIŠTVO
SEJEM
NA VESELI GORI
Krajevna skupnost ŠENTRUPERT
sporoča
vsem svojim prijateljem, da bo živinski in kramarski sejem na
VESELI GORI PRI ŠENTRUPERTU
v ponedeljek, dne 28. aprila 1969.
Vabimo vse prodajalce in kupce živine ter ostale kramarske robe, da se sejma udeleže, ker so prijavljeni kupci za nakup govedi in konj.
jo odpeljali v novomeško bolnišnico. Voznik je avtomobil zavrl, vendar ni mogel preprečiti nesreče.
Z avtomobilom v obcestni kamen
Mirko Judež iz Krškega se je 16. aprila zvečer peljal z osebnim avtomobilom proti domu. V Leskovcu je zapeljal na levo stran ceste in zadel v večji obcestni kamen, od tam ga je vrglo 8 metrov naprej, da je obstal na cesti prevrnjen na levi bok. Vozniku je bila nudena zdravniška pomoč, na avtomobilu pa je za okrog 10.000 dinarjev škode. Judežu so odvzeli kri za preiskavo.
Neprimerna hitrost
17. aprila zjutraj se je pripetila prometna nesreča v Zg. Pijavškem. Anton Ul iz Maribora se je peljal z osebnim avtomobilom proti Sevnici. Naproti je pripeljal voznik osebnega avtomobila Silvo Mastnak iz Celja. Na nepreglednem delu ceste sta zaradi neprimerne hi. trosti trčila. Na vozilih je za okrog 5.500 dinarjev škode
Nesreča pri prehitevanju
16. aprila zvečer je šla proti Drnovemu peš ob kolesu po desni strani ceste Anica Geršak iz Krškega. Za njo je pripeljal tovornjak s prikolico Zvonko Candi iz Gorice, katerega je v trenutku, ko je pripeljal do Geršakove, prehiteval neznan voznik osebnega avtomobila. Zaradi tega je 'voznik tovornjaka peljal po skrajni desni stra-pi in pri tem zadel Geršakovo v ramo. Zaradi poškodb so Geršakovo odpeljali v novomeško bolnišnico.
Jezero: hladilnik pod cesto
Aleksander Perkanovič je 14. aprila dopoldne vozil tovornjak — hladilnik kmetijskega kombinata Bosanski Samac iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Jezeru ga je prehitel tovornjak s prikolico v trenutku. ko je naproti hitel ljubljanski avtobus. Perkanovič se je umaknil na desni rob ceste, kjer ga je najprej oplazil prehitevajoči tovornjak s prikolico, nakar se je pod cesto prevrnil. Škodo so ocenili na 5000 din.
Bereča vas: kombija sta se zaletela
Kamber Osmani iz- Novega mesta je 16. aprila popoldne vozil kombi iz Črnomlja proti Novemu mestu. Pri Bereči vasi se je pripeljal v ovinek po sredini ceste. Nasproti je vozil kombi Metličan Martin Kapus. Vozili sta se zaleteli, Osmanijev kombi pa se je po trčenju prevrnil. Huje sta bila ranjena Kapus in njegov sopotnik; odpeljali so ju v novomeško bolnišnico. Škodo so ocenili ria 165.000 din.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□El EJ	m
»DOLENJKA«
sporoča
m □
□
□ 30. aprila bodo odprte vse naše trgovine neprekinjeno od 8. do 18. ure.
=j 1. maja bodo zaprte vse prodajalne,
IsJ
m
2. maja pa bo odprt le
g MARKET
|^~j na Cesti herojev, in sicer od 7. do 11. ure.
□ Za 1. maj čestitamo vsem delovnim ljudem!
□
0
□
13
□
□
13
13
□
13
!3
13
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI; občinske Konieren ce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metli ka, Novo mesto. Ribnica, Sevnica m Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR. Tone Gošmk (glavni m odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl. Miloš Jakopec, Marjan Legan Marija Pado-van, Jože Primc, Jožica Teppey ln Ivan Zoran Teh nični urednik: Marjan Moškon
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 70 par (70 starih din) - Letna naročnina: 32 Ndin (3200 Sdin). polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej - Za inozemstvo 62.50 novih dinarjev (6 350 Sdin) oz 5 ameriških dolarjev aJi ustrezna druga valuto v vrednosti b amerl škib dolarjev - Tekoči račun pn podr SDK v Novem mestu 521 -«-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN fTPRA VE Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Teleton: (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografi) ne vračamo — Tiska CP »Delo« v Ljubljani