10 " " " " " " " " " !A !A !A !A !A !A !A !A !A!A!A !A !A !A!A !A !A !A !A !A !A !A !A!A !A !A !A !A!A !A!A !A !A!A !A !A!A !A!A !A !A !A !A !A !A !A !A !A !A !A!A !A !A !A !A Celje Koper Kranj LJUBLJANA MARIBOR Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto Postojna Premiki rib iz Medvedc v letih 2008–2016. (vir podatkov: Ribiški kataster, izdelava zemljevida: Center za kartografijo favne in flore) Več o drugih velikih školjkah celinskih voda v Sloveniji lahko preberete v novi knjižici Centra za kartografijo favne in flore iz niza Življenje okoli nas – Velike školjke celinskih voda Slovenije: raz- širjenost, ekologija, varstvo (na sliki naslovnica knjižice). tako ugotovili, iz katere ribogojnice na Madžarskem so bile kitajske brezzobke prinesene na Poljsko. Kitajska brezzobka je ena redkih tujerodnih vrst, za rekon- strukcijo širjenja katere je v genetskih podatkovnih zbirkah dovolj podatkov. Upam, da bo takšna rekonstrukcija opra- vljena tudi v Sloveniji. Evrazijska vidra (Lutra lutra) je naša druga največja predstavnica družine kun (Mustelidae). Območje razširje- nosti vrste je največje znotraj rodu in velja celo za enega izmed največjih med sesalci. Življenjski prostor vrste je vezan neposredno na vodna telesa, najugodnejši habitat za vrsto pa pred- stavljajo čisti in najmanj 15 km dolgi vodotoki s širokim obrečnim pasom rastlinja. Pomembno vlogo pri izboru življenjskega prostora ima seveda tu- di dostopnost hrane. Poznavanje tako prehranskih značilnosti vrste kot tudi širše ekologije je ključno za pripra- vo varstvenih smernic, preprečevanje konfliktov z ljudmi in upravljanje z vr- sto. Raziskanost evrazijske vidre je v evrop- skem in svetovnem merilu zadovoljiva. Med pregledom literature se najpogosteje srečamo s študijami prehranskih značil- nosti vrste, ki so bile v Evropi opravljene na že več kot sto različnih lokacijah. Na- sprotno pa je na Slovenskem o njeni pre- hrani znanega malo. Študije prehranskih Prehrana evrazijske vidre na reki Mirni Besedilo in foto: Miha Robar značilnosti vrste so redke in omejene zgolj na lokalno raven. V okviru diplomske na- loge z naslovom Razširjenost, prostorske in sezonske prehranske značilnosti evrazijske vidre (Lutra lutra L.) na reki Mirni smo na Oddelku za gozdarstvo in Ostanke prehranjevanja z žabami najpogosteje opazimo zgodaj spomladi; na sliki ostanek sekulje (Rana temporaria). 11 obnovljive gozdne vire BF UL na območju reke Mirne opravili eno prvih podrobnej- ših raziskav o prehranskih značilnostih evrazijske vidre pri nas. Ker vidre živijo skrivnostno življenje v težko dostopnih habitatih in so predvsem nočno aktivne, je njihovo opazovanje z namenom proučevanja prehranjevanja močno oteženo. Najpogostejše metode za proučevanje prehranskih navad plenilcev so analize pogostosti pojavljanja ostan- kov plena v iztrebkih. Vidra je teritorialna vrsta, ki označuje svoj teritorij z odlaga- njem iztrebkov na vidna in izpostavljena mesta ob vodotokih. Vidra je prehranski specialist, njen glavni prehranski vir so ribe. V naši raziskavi, ki je potekala na 18 km dolgem odseku reke Mirne in 1,5 km dolgem odseku reke Save, smo med oktobrom 2015 in aprilom 2016 pobirali vidrine iztrebke za kasnejšo laboratorij- sko analizo neprebavljenih ostankov ple- na v iztrebkih. Prepoznavanje vidrinih iz- trebkov ne predstavlja večje težave, saj se jih zaradi značilnega vonja po ribjem olju in vidnih neprebavljenih ostankov ribjega plena lahko loči od iztrebkov drugih vrst. V laboratoriju smo analizirali 86 vzorcev iztrebkov. V opravljeni študiji smo ugotovili, da so na izbranem območju v prehrani vr- ste najpogosteje zastopane ribe (78 %). Drugi najpomembnejši prehranski vir predstavljajo brezrepe dvoživke (9 %) in tretjega potočni raki (5 %). Med ribami prevladujejo krapovci in ostriži, delež sal- monidnih vrst pa je relativno nizek. Ugo- tovili smo tudi, da se v prehrani vrste po- javljajo razlike glede na tok reke in letni čas. V spodnjem delu Mirne in Save, kjer je tok rek umirjen in počasnejši, v prehra- ni prevladujejo krapovci in ostriži, salmo- nidne vrste pa niso prisotne. Nasprotno so v zgornjem toku reke v prehrani zasto- pane salmonidne vrste, delež krapovcev in ostrižev pa je nižji kot v spodnjem toku rek. Analiza sezonskih značilnosti v prehrani vrste je pokazala, da so dvoživke in raki v hladnem delu leta zastopani v znatno manjšem deležu, saj je njihova aktivnost omejena predvsem na topli del leta. Tuje študije kažejo, da med brezrepimi dvoživ- kami vidre najpogosteje plenijo sekulje (Rana temporaria), redkeje pa navadne krastače (Bufo bufo). Podobno smo ugo- tovili tudi v naši študiji, saj so vsi nepre- bavljeni ostanki dvoživk, ki smo jih uspe- li identificirati, pripadali rjavim žabam (Rana sp.). Literatura navaja, da je med potočnimi raki na območju Mirne prisoten le koščak (Austropotamobius torrentium). Z analizo neprebavljenih ostankov rakov smo to tudi potrdili, saj v prehrani vidre niso bili prisotni neprebavljeni ostanki drugih vrst potočnih rakov. Pridobljeni rezultati so nov kamenček v mozaiku znanj o tej skrivnostni in kariz- matični vrsti, ki pogosto buri duhove med ribiči in lokalnim prebivalstvom. Mesta, ki so jih vidre uporabljale za označevanje teritorija (n=86). Razlike v prehrani vider glede na tok reke. Večje ribe vidra poje na rečnem bregu, za njo pa na mestu prehranjevanja ostanejo značilni sledovi. V iztrebku so s prostim očesom vidni neprebavljeni ostanki plena. kamen, 80% korenine; 9% deblo; 7% pesek; 2% drugo; 1% vegetacija; 0% spodnji tok zgornji tok 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % krapovci salmonidi pravi ostriži žuželke potočni raki drugobrezrepe dvoživke fr ek ve nc a (% )