a Poštni urad 9020 Ceiovec Vertagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCetovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNIK XXXiX. CELOVEC, PETEK, 16. MAREC 1984 ŠTEV. 11 (2166) PREDSEDNiK SFRJ NA OBiSKU V AVSTRiJi: L Važen poudarek manjšinskemu vprašanju Špiijak sprejel tudi predstavnike Slovencev in Hrvatov V vseh pogovorih, ki jih je imet z avstrijskimi poiitiki, je imeio manjšinsko vprašanje važen poudarek. Tako je dejai predsednik SFR Jugo-siavije Mika Špiijak v razgovoru s predstavniki koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov, ki jih je sprejet med svojim tridnevnim uradnim obiskom v Avstriji. Podčrtal je uradno stališče Jugoslavije, da člen 7 avstrijske državne pogodbe še vedno ni izpolnjen; na to dejstvo je opozoril tudi najvišje predstavnike avstrijske države in vlade, ki jih je srečal med svojim obiskom. Avstrijski predstavniki, zlasti zvezni predsednik Kirchschla-ger in kancler Sinovvatz, so mu zagotovili, da se bodo zavzeli za rešitev vprašanj člena 7 v sodelovanju s prizadetima manjšinama (torej le ne gre samo za vprašanja interpretacije mednarodnih dokumen- tov, kot je v zdravici dejal Kirch-schlager, marveč za spoštovanje in izpolnitev pogodbenih obveznosti!). Zastopniki Slovencev in Hrvatov, ki sta jih vodila predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Feliks VVieser in predsednik Hrvaškega kulturnega društva Ivo Muller, so predsednika Špiljka seznanili s trenutnim položajem in mu tolmačili svoje težnje in težave. Pri tem so Slovenci opozorili zlasti na nevarnost uvedbe takoimenovanih geto-šol za slovenske otroke, med- tem ko so Hrvati prikazali absurdnost ljudskih štetij v Avstriji, ki iz desetletja v desetletje zmanjšujejo število manjšin. Predsednik Špiijak je bil dobro obveščen o aktualnih vprašanjih ter je zastopnike manjšin pozval, naj zastavijo vse sile, da si izbojujejo svoje pravice iz državne pogodbe in ustave. Pri tem naj se oprejo predvsem na lastne sile in si v dialogu s pristojno vlado prizadevajo za rešitev odprtih vprašanj. V matični državi pa bodo vedno imeli zagovornika svojih teženj, je dejal predsednik Špiijak ob koncu razgovora, ki sta se ga udeležila tudi zunanji minister Lazar Mojsov in finančni minister Vlado Klemenčič. Ploden posvet o dvojezičnem šolstvu -Na vzgojnoizobraževalnem področju moramo napraviti večji korak 'n polagoma začeti oblikovati svoje predstave glede ohranitve sedanjega stanja, predvsem pa glede nejegovega nujnega kvalitetnejšega razvaja." Te uvodne besede direktorja Slovenskega znanstvenega inštituta dr. Avguština Malleja so v ponedeljek in torek doživele že kar del uresničitve. Dvodnevni strokovni posvet o vzgojno-tzobraževalnih vidikih dvojezičnega pouka in pouka slovenščine na Koroškem je prinese) kopico podatkov, teoretičnih izhodišč in praktičnih pobud, na katerih bo mogoče v bodoče graditi. Posvet so skupno organizirali Slovenski znastveni inštitut v Celovcu, Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu m Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, na njem pa je 32 Avtorjev razmišljalo o 15 glavnih temah. Neposredni povod za posvet je bila prav gotovo akutna nevarnost, da se poslabša sedanja ureditev dvojezičnega pouka. Tako so bili v središču pozornosti prav prispevki koroških avtorjev. Predsednik ZSO Feliks Wieser 'n tajnik NSKS Franc Wedenig sta uvodoma opredelila prisotnost in me- sto dvojezične vzgoje v politiki slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Dr. Franci Zwitter je svoj referat o dvojezični šoli v luči avstrijske državne pogodbe in drugih pravnih določil uvedel z besedami, da smo v hudi situaciji, saj se manjšina bori za ureditev, ki je doslej nikakor ni priznala, kar je nekega diskutanta pripravilo do pripombe, da zdaj branimo vsaj tisti kos pogače, ki smo ga dobili, preden bomo umrli od lakote. Za Teodorja Domeja, Vladimirja Klemenčiča in Franca Wedeniga, ki so pripravili statistični prikaz dvojezičnega šolstva in analizo mreže in strukture dvojezičnega šolstva, je okoli 2300 prijavljenih na različnih ravneh ..naravnost plebiscitarna odločitev slovenskih staršev in mladine za izobraževanje v svoji materinščini". Seveda pa bi bilo, kot so dejali naprej, v normalnih pogojih število znatno večje. Sicer pa so referenti opozorili na hude strukturne vrzeli v šolstvu za pripadnike slovenske manjšine. Bolj ali manj neposredno aktualni so bili tudi drugi prispevki, ki so vsestransko razčlenili problematiko šolstva na Koroškem. Predavali so Avguštin Mahe, Franc Brežjak, Valentin Inzko, Felicitas Kelih, Reginald Vospernik, Franc Merkač, Erik Prunč, Peter Gstettner, nadzornik Franc Wie-gele in uradnik deželne vlade, da naštejemo samo nekatere predavatelje s Koroške. Sodelavci inštitutov v Trstu in Ljubljani pa so prispevali svoje predvsem s predstavitvijo izkušenj pri Slovencih v Italiji in jugoslovanske izkušnje. Razprava se je vrtela tako okoli osnovnega šolstva kot tudi okrog otroških vrtcev in višjega šolstva. Na vrsto je prišla tudi šolska reforma in njeno izvajanje v raznih državah, na kraju pa še nekateri pedagoški problemi v zvezi s položajem jezika in njegovim posredovanjem. Mimo številnih takoj uporabnih argumentov proti šolskemu apartheidu — tako recimo je uradnik deželne vlade poudarit, da bi ločitev šol škodovala tudi neprijavljenim otrokom — je posvet predvsem odprl vpogled v osnovne problemske sklope, nekatera vprašanja, npr. visoko šolstvo, pa je sploh samo načel. Vsekakor pa bodo rezultati posveta lahko osnova za širše in temeljitejše informiranje prizadetih, in to na Koroškem niso samo Slovenci. Tudi slovenske ženske vključene v mednarodno žensko gibanje Prejšnji teden, ob mednarodnem dnevu demokratičnih žensk, so biie po vsem svetu veiike prireditve, na katerih so ženske demonstrirale za mir, za sožitje, za razorožitev, predvsem pa za svoje lastne pravice: za enakopravnost v družbenem življenju in na delovnem mestu, za soodločanje v vseh vprašanjih političnega in družbenega življenja. Tudi v Avstriji so ženske svoj praznik obhajale predvsem v znamenju boja za nadaljnje uresničevanje emancipacije. Opozorile so, da so kljub doseženim uspehom še vedno zapostavljene na raznih področjih, še posebej pa na delovnem mestu, kjer še daleč ne dosegajo enakih pogojev z moškimi tako glede napredovanja kot tudi glede plače. S tradicionalnim občnim zborom se je v praznovanje mednarodnega dneva žensk vključila tudi Zveza slovenskih žena v Celovcu. O uspeli prireditvi, na kateri so naše ženske manifestirale svojo povezanost z mednarodnim ženskim gibanjem ter posebej opozorile na pereča vprašanja naše narodne skupnosti, obširneje poročamo na 5. strani današnje številke. Volitve in manjšinsko vprašanje Manjšinsko vprašanje ne sme biti predmet bližnjega volilnega boja. Tako je vedno spet slišati iz ust deželnih politikov vseh barv, ki pa sami skoraj dan za dnem poskrbijo za to, da je v javnosti govora o manjšinski problematiki. Celo svobodnjaški Haider je že izjavil, da nima namena, da bi volilni boj bremenil z manjšinsko problematiko — toda z zahtevo po delitvi šol na južnem Koroškem je ravno koroška FPO skupaj s KHD dovolj jasno pokazala, da želijo ti krogi boj za glasove voditi predvsem na nacionalnem valu. Prav zaradi te akcije očitata obe veliki stranki svobodnjakom, da so prelomili trostrankarski pakt. V to smer je šel tudi velik del ..manjšin-ske" debate minuli teden v parlamentu na Dunaju (glej posebno po- ročilo na 2. strani) in v tem smislu se je te dni izjavil deželni .glavar Wagner. Dejal je, da za koroško SPO manjšinska problematika in vprašanje manjšinskega šolstva ne more biti predmet volilnega boja in se zato njegova stranka tudi nikomur ne bo pustila vpreči v svoj voz. Svobodnjakom pa je povedal, da bodo morali sami odgovarjati za posledice svoje samostojne akcije. Za deželnozborske volitve, ki bodo 30. septembra letos, stranke že pripravljajo svoje programe in kandidatne tiste. Na okrajnih listah SPO so tudi posamezni zavedni Slovenci, vendar pa VVagner ni hotel izdati ..skrivnosti", ali bo kakšen Slovenec tudi na dokončni de-želnf listi uvrščen na izgledno mesto. „SP0 na Koroškem je še vedno bila za kakšno presenečenje", je menil. Alpe-Jadran: Posvet o manjšinah PREBERITE na strani 2 Jutri bo odprt sejem „Gost 84" 3 Izšla knjiga spominov Heiene Kuhar-Jeike 3 Teden stovenskega filma 4 Prireditve Rožanskega izobraievainega tedna 5 Občni zbor Zveze siovenskih žena 6 Občni zbor KSŠŠ na Dunaju 8 Povejmo miadini resnico o fašizmu Delovna skupnost Alpe-Jadran bo na posebnem srečanju razpravljala o položaju, vlogi in razvoju manjšin v tem prostoru. Tako je na nedavnem srečanju skupnosti v Trstu predlagal predsednik slovenske vlade Janez Zemljarič. Njegova pobuda je naletela na ugoden odziv, saj se je plenarno zasedanje delovne skupnosti zavzelo za pripravo takega srečanja. Kot je dejal predsednik deželne vlade iz Veneta, Carlo Bernini, ki je hkrati predsednik komisije delovne skupnosti za kulturo in informacije, obstaja zanimanje za to temo, saj gre pri delovni skupnosti za združenje regij, v katerih živi še posebno veliko narodnih manjšin. V delovni skupnosti Alpe-Jadran je združenih deset dežel: Koroška, štajerska, Zgornja Avstrija, Slovenija, Hrvatska, Furlanija-Julijska krajina, Veneto in Trentino-Alto Adige, aktivni opazovalki pa sta Bavarska in Salzburg. Na srečanju v dvorcu Miramare pri Trstu pred tednom dni so razpravljali o številnih vprašanjih sodelovanja na tej „nevral-gični točki Evrope" (predsednik skupnosti Antonio Comelli), ki obsega področja zaščite okolja, prometa, kulture in gospodarstva. Tako bodo recimo začeli z izmenjavo letnih štipendij, prihodnje šolsko leto jih bo dvajset; Moderna galerija v Ljubljani pripravlja potujočo razstavo o umetnosti med obema vojnama v prostoru Alpe-Jadran; nadaljevali bodo tudi z mladinskimi igrami poleti in pozimi, dogovarjajo pa se tudi za skupno turistično propagando predvsem na izvenevropskem trgu. Izven dnevnega reda pa so prejšnji petek vključili v razpravo tudi problematiko mejnih blokad in sprejeli ustrezno resolucijo. Menda je ta nastop imel že konkretne posledice: pri vračanju iz Trsta so novinarji opazili, da se je na mejnem prehodu na Vratih vrsta čakajočih tovornjakov skrčila na minimum. 3000 sindikalistov za mir V nedeljo je v Ljubljani okoli 3000 sindikalistov iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške manifestiralo za mir, sožitje in razorožitev. Sindikalisti — med njimi je bila tudi skupina slovenskih sindikalistov s Koroške, ki je koroški sindikat ni sprejel v svoj kontingent — so se s to manifestacijo odločno zavzeli za mir. Poseben pomen je srečanje dobilo s tem, da sindikalne zveze prihajajo iz držav z različnim družbenim sistemom, iz držav, ki po mednarodni uvrstitvi pripadajo trem taborom: blokovskemu, neuvrščenemu in nevtralnemu. Govorniki so bili predsednik Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen, ki je poudaril, da bi morale narodne manjšine v povezovanju preko meja predstavljati še aktivnejši in enakopravnejši dejavnik, generalni sekretar CGIL in podpredsednik Evropske zveze sindikatov Luciano Lama ter predsednik koroških sindikatov Erwin Fruhbauer. Slovenski sindikalisti so se mirovnega srečanja udeležili na lastne stroške, v Ljubljani pa so svojo prisotnost poudarili tudi s posebnim transparentom v slovenščini. Unkart proti segregaciji Koroški deželni zbor nima pristojnosti, da bi odločal o segregacijskih določilih, je v sredo rekel vodja'deželne ustavne službe Ralf Unkart. S tem je zavzel stališče do zakonskega predloga svobodnjakov, ki tako kot KHD zahteva ločitev šot po narodnosti. Unkart je takšno zahtevo imenoval segregacijo. Po njegovem mnenju nima prav nič opraviti s krajevnim določanjem dvojezičnih šol. Krajevna opredelitev dvojezičnega šolstva je po Unkartu še edino vprašanje iz manjšinskega šolskega zakona 1959, ki je provizorično urejeno. Pogoj za dokončno določitev krajevne veljavnosti bi bilo po zakonu 1959 ugotavljanje manjšine, tedaj bi tudi bil pristojen deželni zbor. V tej zvezi je Unkart sodil, da preštevanje iz leta 1976 ne bo mogoče vzeti za takšno ugotavljanje manjšine, saj je avstrijska vlada leta 1976 takšno uporabo izključila. Še pred nedavnim je deželni glavar Wagner dejal, da bi bilo možno preštevanje leta 1976 priznati kot ugotavljanje manjšine. To bi koroške- mu deželnemu zboru dalo možnost, da odloča o krajevni veljavnosti dvojezičnega šolstva. Odlašanje pri zaščitnem zakonu Negotovost glede ravnanja vlade pri zaščiti Slovencev v Italiji Pred teti je neki predsednik itatijanske viade izjavi), da njegovi izvedenci iahko izdetajo zakon za giobatno zaščito Stovencev v enem samem dnevu. Sedaj, ko sta miniti že dve teti, odkar je končata svoje deto posebna vtadna komisija in zakonskega osnutka še ni, se Sto-venci v ttatiji upravičeno sprašujejo, kje se je zatakniio: pri izvedencih ati pri potitikih. Vladni osnutek je namreč bistven. Šele ko bo tudi ta predložen v parlamentu (kjer že dolgo čakajo osnutki komunistov, socialistov, demokristjanov in Slovenske skupnosti), se bo začela obravnava. Dolgo odlašanje vzbuja pri Slovencih več skrbi: vlada ima očitno nekaj dvomov, mdetem pa se razmere v italijanskem parlamentu nevarno krhajo zaradi vedno ostrejšega spora med socialisti in komunisti. Sedanje politično ravnovesje v državi se utegne podreti in s tem tudi ugodni pogoji za rešitev slovenskega vprašanja. V takem vzdušju je razumljivo, da zazveni vsaka uradna izjava vladnih predstavnikov kot alarmni zvonec. Zunanji minister Andreotti je med februarskim obiskom v Beogradu na primer izjavil, da po njegovem mnenju „enaka zakonodaja ni mogoča" za vse Slovence v Italiji (s tem je očitno mislil na priznanje Slovencev v videmski pokrajini, torej beneški Sloveniji), ter da jugoslovanska stran na to „nima kritičnih pripomb". Pripomba je vendarle prišla, nekaj dni pozneje, a ta epizoda je usmerila vsa prizadevanja slovenskih organizacij v odločno poudarjanje, da morajo za Slovence v videmski pokrajini veljati ista načela zaščite kot za vse ostale. Ta in podobne epizode so ustvarile vzdušje, ko Slovenci v Italiji vedno jasneje formulirajo stališča, od katerih ne mislijo odstopati, italijanski nacionalistični krogi pa vedno bolj brusijo svoja protistaiišča. Kratek povzetek teh dveh „front" bi iahko bil naslednji: Avstrijski helsinški komite ima posebno delovno skupino za enako obravnavanje narodnih manjšin Ob priložnosti 2. zasedanja mednarodne konference Mednarodne helsinške federacije za človekove pravice, ki je bilo 10. in 11. marca na Dunaju, se je prvič v javnosti predstavil tudi Avstrijski helsinški komite. V smislu načelne listine, ki je bila predstavljena skupaj s knjigo „Kon-ferenca za varnost in sodelovanje v Evropi" (z zaključnimi dokumenti helsinške konference 1975 ter nasledstvenih konferenc v Beogradu 1978 in Madridu 1983), je ta komite neodvisna, strankarsko nevezana organizacija. Ustanovljena je bila decembra 1982 s ciljem, da spremlja upoštevanje in uresničevanje omenjenih dokumentov. Avstrijski helsinški komite želi poživiti ideje helsinške konference in po njihovih načelih pospeševati mednarodno razumevanje v skupnem interesu mirnega sožitja. Hkrati želi vplivati tudi na praktično uporabo teh dokumentov na notranjedržavnem področju. Za uresničitev teh nalog je Avstrijski helsinški komite ustanovil več delovnih skupin, med njimi tudi delovno skupino za enako obravnavanje narodnih manjšin, ki jo vodi član njegovega koordinacijskega odbora dr. Franci Zvvitter. Na zasedanju mednarodne konference je dr. Franci Zvvitter opozoril tudi na trenutni napad nemško-nacionalističnih krogov na dvojezično šolstvo na Koroškem. Poudaril je, da gre pri tem napadu za akcijo, ki nasprotuje človekovim pravicam ter duhu in načelom sklepne listine Konference za varnost in sodelovanje v Evropi. Zato je izrazil upanje, da bo Mednarodna helsinška federacija za človekove pravice, katere član je tudi Avstrijski helsinški komite, podprla slovensko narodno skupnost na Koroškem v njenem prizadevanju za obrambo pred apartheid-politiko in za ohranitev skupne vzgoje otrok obeh narodnih skupnosti v interesu zagotovitve miru v deželi. Na dunajskem zasedanju je sodelovalo okoli 50 zastopnikov Mednarodne helsinške federacije za človekove pravice iz 16 držav Evrope in Amerike, navzoči pa so bili tudi predstavniki raznih mednarodnih organizacij. Slovenci trdijo, da morajo biti zaščitna določila vsebovana v enem samem zakonu; da morajo pokrivati vseh 35 občin, v katerih so Slovenci zgodovinsko prisotni, ter da morajo enotna načela zaščite veljati za ves ta prostor. O tem se ne diskutira, lahko pa se razpravlja o postopnem izvajanju teh načel, ki mora biti jasno definirano. Neofašisti grozijo, da bodo na zakon ogovorili z referendumom proti njemu; desno krilo vedno bolj razcepljene Liste za Trst, pa je bolj natančno: Slovenci ne smejo imeti poseben zaščitni zakon, ampak morajo biti vključeni v zakon za vse manjšine v Italiji; zaščita je lahko le kul-turno-jezikovna, absolutno ne družbenogospodarska; slovenščina ne sme biti nikjer postavljena na isto raven kot italijanščina in končno, stopnja in oblika zaščite mora izhajati iz števila in deleža slovenskega prebivalstva, ki mora biti zato prešteto. Negotovost v pričakovanju vladnega zakonskega osnutka je vendar dosegla tudi pozitiven učinek: vzpodbudila je Slovence, da pridobljeni čas čim bolj koristno uporabijo, zlasti v odnosu do italijanskih someščanov. Zakonska zaščita Slovencev se ne tiče le Slovencev; postavlja se vedno bolj kot kvaliteta odnosa med Slovenci in Italijani. Pane/ 5tr%?tj, Trst Pospeševanje kulturne izmenjave med obema narodoma na Koroškem Te dni se je v Celovcu osnoval poseben „Komite za pospeševanje kulturne izmenjave med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom na Koroškem". V trenutku, ko si nemški nacionalisti s KUD in FPt) na čelu prizadevajo, da bi z delitvijo šolske vzgoje še poglobili prepad med obema narodoma v deželi, je toliko bolj razveseljiva akcija, ki je nasprotno usmerjena v zbliževanje in medsebojno razumevanje de-želanov obeh jezikov in narodnosti. To novi komite, ki mu pripadajo osebnosti iz različnih političnih in kulturnih krogov, tudi posebej naglaša: da ga je treba razumeti kot ..protiutež separatističnim tendencam, ki dobivajo zdaj spet aktualnost z napovedanim referendumom za ločitev nemške in slovenske šolske vzgoje". V svoji prvi izjavi novi komite naglaša, da pomeni delovanje dveh kulturnih krogov veliko obogatitev za Koroško. Toda kljub temu, da imata oba kroga v deželi že dolgo zgodovinsko tradicijo, vlada v širokih krogih prebivalstva trenutno še veliko nezaupanje do drugojezične kulture, čemur je vzroke treba iskati v pomanjkanju informiranosti, se pravi v pomanjkljivem medsebojnem poznavanju. Zato si je komite zadal nalogo, da bo z organizacijo kulturnih in političnih prireditev pospeševal razumevanje, sodelovanje in kulturno izmenjavo med slovensko in nemško govorečim prebivalstvom. Dosedanji člani komiteja prihajajo v pretežni večini iz nemško govorečega dela prebivalstva, in sicer iz različnih političnih in poklicnih krogov. Lok sega od bivšega predsednika deželnega zbora Rudolfa Tilliana in predsednika koroške Socialistične mladine Petra Kaiserja do predstavnikov mlade VP Karla Schwabeja in Philippa Novaka ter od lastnikov umetnostnih galerij Inge Freund in Ernsta Hildebranda preko socialističnega občinskega svetnika Giinterja Sormanna do predstavnika Zveze evropske mladine Alexandra Pa-noscha. Posebno številno pa so med članstvom zastopani „obliko-valci javnega mnenja" — novinarji, kjer vrsta sega od izdajatelja deželne kulturne revije „Die Brucke" Ernsta Gayerja preko urednika slovenskih radijskih oddaj Horsta Ogrisa do glavne urednice nemškega cerkvenega lista Marie Halmer. Novemu komiteju je samo želeti, da bi imel s svojim delom čim več uspeha — v korist medsebojnemu spoznavanju, razumevanju in sodelovanju med pripadniki obeh narodov na Koroškem, s tem pa mirnemu in prijateljskemu sožitju v deželi. Parlament o manjšinah Turek m Haider V parlamentu na Dunaju so prejšnji teden obravnavali vladno poročilo o manjšinskem vprašanju in posebej o tako imenovanem pospeševanju manjšin. Razprava je bila sicer kratka, vendar je pokazala marsikaj značilnega. Predvsem je prišlo dovolj jasno do izraza dejstvo, da odmaknjenost od Koroške precej pomirjevalno vpliva na duhove: čeprav so bili glavni govorniki izključno Korošci, iz njihovih ust ni bilo slišati bojevitih gesel, ki smo jih vajeni na domačih tleh. Govornika obeh velikih strank (Gradenegger za SPU in Paulitsch za OVP) sta tudi ob tej priložnosti očitala svobodnjakom na Koroškem, da s svojo zahtevo po spremembi manjšinskega šolstva spravljajo v nevarnost mir v deželi. Gradenegger je v tej zvezi celo izrazil ustavnopravne pomisleke ter je prejel aplavz tudi iz FPO-jevskih poslanskih klopi, ko je koroškim svobodnjakom — ne da bi jih posebej imenoval — očital, da s svojo pobudo glede manjšinskega šolstva zasledujejo strankarskopolitične interese. Tako je bil koroški FPd-jevski poslanec Ortner vidno v zadregi, ko je skušal vzbuditi razumevanje za akcijo svoje stranke. Pač pa so bili govorniki vseh treh strank edini v enem: namreč v očitku na račun koroških Slovencev, ker še vedno niso vstopili v manjšinske sosvete, kot jih predvideva osporavani zakon o narodnih skupinah. V tro-strankarski edinosti so pozvali zveznega kanclerja, naj poskrbi za izpolnitev vseh pogojev, ki so potrebni za ustanovitev še manjkajočih sosvetov. Kakšni naj bi bili ti pogoji, sicer niso povedali, je pa kljub temu jasno, da odnos, kot ga kažejo na pristojnih mestih do reševanja odprtih manjšinskih vprašanj, prav gotovo ni najboljše priporočilo, da bi se pustili osrečiti s tem menda čudežnim sredstvom. po /očitv: šo/, s Fatcro je predsednik ^oro%e TTO 7/^ider prižge/ svoj strgM^%rs^opoh'tiČ7M ogenjček v vo/i/netn koj%, v svobodnjaški stranki s%?ni ni ndieteia ie n% rgZMtnevcnje in odobravanje. Tozadevna zadržanost osrednjega predsednika .Sfegerja je splošno znana. 5pe-cijično koroški problent, ki ga je iz oddaljenosti težko presoditi, je diskusijo o ločitvi šol imenoval predsednik štajerske fTO Turek. Sicer domneva, je dejal Turek, da Haider s svojim zakonskim osnutkom pravilno ravna, vendar zanj ni nobenega dvoma, da ni dovolj manjšinam zagotoviti le pogoje za njibov obstoj, marveč morajo biti deležne „nadproporciona!nega pospeševanja". Henda štajerski Turek ni potomec tistib Turkov, ki so pred stoletji ugrabili Afikiovo Zalo, pa bi zdaj s svojim razumevanjem za koroške Slovence želel popraviti krivico, ki so jim jo povzročili njegovi „predniki"? UKREP AVSTRtJSKE NARODNE BANKE: Povišanje obresti zaradi odtoka deviz Sejem „Gost 84" od 17. do 22. marca v Celovcu Avstrijska narodna banka je sklenila povišanje diskontne mere od 3,75 "/o na 4,25 "/o in lombardne mere od 4,75 "/o na 5,5 "/o. Prvo so obresti, ki jih morajo banke plačati Narodni banki za odkup menic (Wech-sel), drugo pa obresti za posojila na vrednostne papirje. Na ta način se banke refinancirajo, se pravi, da si priskrbijo del denarja, ki ga potem v obliki kreditov posojajo gospodarstvu, državi in zasebnikom. Višina obresti, ki jih plačujejo jemalci kreditov, je torej odvisna med drugim od diskontne in lombardne mere, ki jo določi Narodna banka. Od obresti, ki jih bankam plačujejo jemalci kreditov, pa so odvisne tudi obresti, katere kreditni zavodi nudijo za naložbe oz. vloge. Odločilno vlogo tukaj igrajo veliki naložniki, npr. zavarovalnice, nekatera velika podjetja in premožni zasebniki. Če se !e-tem zdijo obresti, ki jih dobijo v Avstriji, prenizke, skušajo svoj denar naložiti v inozemstvu, kjer so obresti višje. Prav to se je v Avstriji v preteklih mesecih zgodilo. Zaradi novega davka na dohodke od obresti (Zinsener-tragssteuer), ki ga je treba plačevati od letos naprej, so naložniki začeli kupovati več in več inozemskih vrednostnih papirjev. V tujino je od sredine preteklega leta „odteklo" za približno 18 milijard šilingov deviz. Samo januarja in februarja letos je šlo preko mej 6,3 milijarde šilingov. Drugi vzrok za ta razvoj je bil visoki uvoz inozemskega potrošnega blaga proti koncu minulega leta. Veliko ljudi je zaradi novega davka na obresti dvignilo prihranke in v večjem obsegu nakupilo dolgotrajnejše konzumne potrebščine, ki jih pretežno uvažamo iz tujine. Sedanji ukrep Narodne banke bo povzročil višje obresti za naložnike, tako da bodo bolj motivirani za nalaganje kapitala na domačem trgu. Diskontna mera bo s tem za četrtino odstotka nad nemško, lombardna mera pa bo točno odgovarjala tisti v Zveni republiki Nemčiji. Druga posledica bo seveda tudi povišanje obrestne mere za komercialne kredite in kredite državi. To je manj razveseljivo za gospodarstvo in za banke, ker je povpraševanje po investicijskih kreditih slej ko prej slabo, višje obresti pa niso ravno najbolj primerno sredstvo za pospeševanje konjunkture. Namen Narodne banke je kljub te- mu zaustaviti devizni odtok in zavarovati tečaj šilinga do nemške marke. Na razmerje med šilingom in marko namreč pritiska visoka inflacija v Avstriji. Medtem ko so v Nemčiji februarja cene v primerjavi s prejšnjim letom narasle samo za tri odstotke, v Avstriji računajo s še enkrat tako visokim porastom. Višji tečaj marke bi povzročil podražitev obsežnega uvoza iz Nemčije in nadaljnji odtok deviz. Industrijska proizvodnja v Avstriji pa istočasno ne daje kakšnih vidnejših konjunkturnih signalov, ugotavlja Inštitut za gospodarske raziskave (WIFO) v najnovejšem mesečnem poročilu. Nekoliko izboljšal se je položaj v proizvodnji surovin in polizdelkov, v industriji investicijskega blaga pa ni opaziti kakega napredka. V kolikor se je položaj v posameznih panogah nekoliko izboljšal, je to bilo bolj posledica tujega povpraševanja kakor pa domačega. To se odraža tudi v kreditnem sektorju: po statistikah Narodne banke se je delež direktnih kreditov januarja znižal za 10,7 milijarde šilingov, čeprav je država za svoje potrebe najela za 5,1 milijarde šilingov več kreditov. Takšnega pojava v tem obsegu pa že dolgo ne pomnijo. dr. KrisftjdM .Sc/te/lunder Jutri bo na celovškem sejmišču odprt letošnji 16. strokovni sejem gastronomije in turizma „Gost 84", ki bo potem do 22. marca (dnevno odprt od 9. do 18. ure) nudil bogat izbor vsega tistega, kar zanima ljudi in podjetja s širokega področja dejavnosti, ki sp kakorkoli povezane z gostinstvom in tujskim prometom. Sejem bo obsegal razstavno površino okoli 35.000 kvadratnih metrov. Na tem obsežnem prostoru bodo obiskovalci seznanjeni z najnovejšimi dosežki pri ureditvi in opremi turističnih objektov, velikih kuhinj in drugih lokalitet, potrebnih za uspešno turistično poslovanje. Ponudba bo segala od posode in pribora preko strojev in naprav do pohištva, tekstilij in živil. Prav tako se bo mogoče seznaniti z modernimi oblikami ureditve trgovinskih lokalov in opreme sanitarnih naprav. Interesenti bodo našli najrazličnejše ponudbe za športno udejstvovanje in smotrno oblikovanje prostega časa. Trgovinska zbornica, združenje pekov, cvetličarji, vrtnarji, koroško-štajerske pivovarne in druga združenja so pripravila posebne razstave. V okviru sejma bo prirejeno tradicionalno, letos že 12. mednarodno tekmovanje mladih kuharjev, pri katerem bodo sodelovala moštva iz treh držav. Prirejena pa bodo tudi razna strokovna posvetovanja. Na podlagi navadno sklenjene pogodbe o udeležbi Slovenije oziroma Jugoslavije na sejemskih prireditvah v Celovcu (pogodba zagotavlja udeležbo do leta 1992) bo Slovenija ustrezno zastopana tudi na sejmu „Gost 84". Tako bodo v jugoslovanskem paviljonu razstavljali izdelovalci opreme za gostinske obrate, na tekmovanju mladih kuharjev bodo sodelovali gojenci gostinske šole iz Celja, na mednarodnem tekmovanju v pripravljanju hladnih bifejev pa bo sodelovalo moštvo iz Ljubljane. Prav tako je udeležba Slovenije zagotovljena tudi za ostale sejemske prireditve. V okviru sejma „Do-pust 84", ki bo prirejen v času od 12. do 15. aprila, napovedujejo posebno razstavo mesta Ljubljane, poleg tega pa naj bi se ob svoji stoletnici s posebno razstavo predstavila tudi Opatija. MED NOVIMI KNJIGAMI Pričevanja koroške partizanke V četrtek 8. marca 1984 — ob mednarodnem prazniku žena — je v Dokumentacijskem arhivu avstrijskega odporniškega gibanja na Dunaju bil pomemben kulturno politični dogodek. Tam so namreč predstavili knjigo „Je!ka — pričevanja iz življenja koroške partizanke", ki sta jo napisala Thomas Busch in njegova žena Helene Busch-VVindhab, založil pa Dokumentacijski arhiv avstrijskega odporniškega gibanja. Predstavnik arhiva, dr. Neuge-bauer, ki je slovesnost otvoril, je ob tej priložnosti poudaril, da je arhiv vedno bil in je solidaren s koroškimi Slovenci. Govornik je med drugim naglasil, da člen 7 avstrijske državne pogodbe še ni izpolnjen. Slavnostni govor je imela državna sekretarka Johanna Dohnal, ki je povedala, da je načrt nacizma bil popolno iztrebljenje slovenske manjšine na Koroškem, kar se je odražalo v masovnem izgnanstvu slovenskih družin s Koroške. Doh- DR. LARCHER V ŠENTJAKOBU V ROŽU: „Vsak človek je večjezičen 1) Vsak človek je zmožen naučiti se več jezikov, jih uporabljati, se jih znova naučiti in spet pozabiti. 2) 2e materinščina ni en sam jezik, marveč je sestavina iz več jezikov. 3) Jezik otroštva je pokrajinsko, družbeno in kulturno ozko omejen. 4) Za vsakega človeka je knjižni je-nk, ki se ga nauči v ljudski šoli, prvi tuji jezik. 3) Vsakomur se stavlja vprašanje, kaj ""'naredi z jezikom otroštva: ali ga izpodrine, ga popolnoma podvrže občevalnemu jeziku, išče sporazume, ali se 'rdo oprijema jezika otroštva. . 6) Se bolj zamotan postaja problem, je jezik otroštva slovenščina, občevalni jezik pa nemščina, kajti sporazum — ali mešanica med tema dvema jezikoma — je le redek (čeprav taki sporazumi celo zelo poqosto obstajajo). 7) Kdor jezik otroštva izpodriva, sam sebe hromi. Pretežni del svojih duševnih moči porabi za prilagajanje in izpodrivanje. Preostane mu majhen del duševnih zmožnosti, da se lahko od-P/e novemu, neznanemu in tujemu. Prisiljen je biti večni „Abwehrkampf". Povsod voha nevarne sovražnike. Ker jrna slabotni Jaz, je politično omahljiv. Nagiba k napadom (agresijam), ter ustvari v sebi poželenje po ogroženosti. 8) Kdor vztraja pri jeziku otroštva, se sam kulturno, družbeno in gospodarsko omeji. 9) Rešitvi sta lahko dve: Obe sta politični: Prva je v .glotocidu" ( = umor jezika); jezik je treba iztrebiti s silo. Po več rodovih težave morda izginejo. Druga možnost — jeziku otroštva izboriti pravico javnosti, tako da se ga lahko vsak poslužuje v kulturnem, družbenem in gospodarskem vsakdanu, enakovredno z občevalnim jezikom — javno, in ne le zasebno. S temi mislimi — v obiliki razmnoženih listov — je v nedeljo zvečer v kulturnem domu v okviru Rožanskega izobraževalnega tedna v Šentjakobu v R. Dietmar Larcher zaključit svoje predavanje .Vsak človek je večjezičen". Marsikomu so te trditve in dognanja znane, vendar postavljene v bolj abstraktnem sklopu, kar je zahtevalo od Poslušalcev več pozornosti, ker je moral vsak zase vzpostavljati podobnosti z resničnostjo pri nas. Poleg splošnih trditev je bilo predavanje polno koristnih in novih informacij: "nastanku, razvoju, namenu, važnosti, zlorabi, lepoti in posebnosti jezika nasploh. Predavatelj je razmišljal o pojmih, kijih dan na dan rabimo, a se nikoli ne vprašamo, kaj sploh (vsaj za nas) po-nienijo. Predavanjenibilo, zgleda, za poslušalce osporavano — čeprav, ali morda prav zaradi tega, ker je Larcher večinoma jemal primere iz Južne Tirolske, ki jo dobro pozna. Zato se je najbrž tudi razgovor, ki ga je vodil Mirko ^akounig, oddaljil od razmišljanj predavatelja, ter se razvil v smeri prizadetosti in neprebolete oziroma neobdelane osebne zgodovine posameznikov. Res, da so taki prispevki, predvsem za mlade poslušalce mučni, vendar ali so zaradi tega neupravičeni ali celo .primitivni"? Se namig za tiste, ki jih vedno zanima le število: dvorana ni bila polna Ptudineprazna.. nalova se je dotaknila tudi trenutne situacije na Koroškem in dejala, da se sramuje za sodeželane, ki zahtevajo geto-šoie. O aktualni šolski problematiki je spregovoril tajnik ZSO dr. Marjan Šturm in apelira) na vse navzoče, da pomagajo koroškim Slovencem in se izrečejo proti apartheidu. Pozval jih je, da podpišejo podpisno akcijo KSŠŠ na Dunaju. Za kulturni del predstavitve je poskrbe! moški pevski zbor SPD „Zarja", ki je pod vodstvom Joška VVrulicha zapel nekaj primernih pesmi, ki so med številnim občinstvom našle prisrčen sprejem. Predstavitev knjige „Je!ka — aus dem Leben einer Karntner Partisanin" je med udeleženci našla velik odmev, in pričakovati je, da bo knjiga pritegnila tudi mnogo bralcev. Kot znano, bo knjiga, ki bo sprva na voljo v nemščini, izšla tudi v slovenščini, za prevod katere bo poskrbel Jože Blajs. 80-tetnica rojstva pesnika Krasa V HcM/fo 7$. rncrM M ?M:MK/o $0 /er o:/Mr se je rtM/ 5rcčM kosove/ — 7?esn;^ A.*nzM. Čepr^TJ je K?Mr/ ze/o MM — Mo je Mrngj 22 /er — je kosove/ e?M TM/t/ragocfne/š/Z? pMw/š^:7: oseMos?/ v s/ovensA;' MjrževnoM m M/f%;7. S sMd/no prervLreMOStjo je Mr nMd/jevg/ec pMn/šMgd /zroč;7a A/:rr-TM-zKcMgMrcM ^Mša/ Mjet; v svojo j?esew r/M r?*<2g/M Mw;r