Antologija Kla kla klasika je plod sodelovanja literarnega zgodovinarja Igor­ ja Sakside in glasbenika Roka Trkaja: prvi je napisal strukturalističen uvod (Negotov uvod, napeto jedro, srečen zaključek) in zaključek (Večno vračanje istega), drugi pa je uglasbil poezijo. Antologiji je priložen tudi glasbeni CD z dvanajstimi izvirnimi besedili, ki so nastala po motivih že znanih pesmi klasikov, vendar so tu posodobljeni, torej avtorski (Trkaj idr.). Ni naključje, da je antologija Kla kla klasika izšla ob slovenskem kulturnem prazniku, na Prešernov dan, 8. februarja 2017. Delo je razdeljeno na tri dele: Dihi z mano, S krvjo pukaplan in Pojem ton svobode. Raperska poezija je zapisana v avtentičnem jeziku (npr. sleng) in slogovno utemeljeno jezikovno (ne)­ pravilnostjo. V antologiji je zbranih trideset pesmi devetih slovenskih klasikov, od katerih je večina predstavljena z več pesmimi, Gregorčič, Jenko, Prešeren in Župančič s tremi, Aškerc, Kette, Levstik in Murn z dvema ter Vodnik z eno, najdemo pa tudi šest ljudskih pesmi. Delo temelji na konceptu (mladinske) književnosti kot literarnega siste­ ma (Itamar Even Zohar, Marijan Dović) in na osrednjem pojmovanju, po Milena Mileva Blažić Igor Saksida in Rok Trkaj: Kla kla klasika. Ljubljana: Mladinska knjiga (Zbirka Domače branje Knjiga pred nosom), 2017. 1492 Sodobnost 2017 Mlada Sodobnost katerem je književnost dinamičen, funkcionalen, razslojen in odprt sistem. Lahko ga predstavimo s shemo, ki je sestavljena iz šestih struktur: 1) avtor (proizvajalec), 2) kontekst (institucija), 3) repertoar (klasika), 4) trg (CD, knjiga, nastopi, splet), 5) produkt (knjižna in ne/knjižna izdaja (CD)) in 6) sprejemnik (naslovnik). V tej atipični antologiji so poudarjene prvine mladinskega literarnega sistema, in sicer heterogenost in razslojenost literarne produkcije – knjiga kot knjižni ter “knjiga” kot neknjižni medij – zgoščenka ali CD. Ob klasi­ kih (npr. Prešeren …) soobstajajo tudi drugi literarni diskurzi, prepletanje izvirnega (klasika) in predelanega (posodobitev) znotraj raperskega kor­ pusa. Zbirka “zimzelenih pesmi” vključuje reprezentativne elemente slo­ venske književnosti in na svojevrsten način empirično preverja kakovost njihove folklorizacije – avtorske (raperske) predelave v popularni glasbi. Trkaj poustvarja ljudske in avtorske pesmi, ki so v svojem bistvu odprt sistem za predelave in literarizacije (M. Golež Kaučič). Pesmi klasikov so pri tem razumljene kot besedila ali osnutki za nadalj­ nje posodobitve. Dejstvo, da so številni klasični avtorji postali del mladin­ ske književnosti oziroma kanon mladinskega branja in učnih načrtov za slovenščino, predvsem v tretjem triletju (Bettina Kumerling Meibauer), je opazna značilnost mladinske književnosti po Evropi. Kaj takšnega je bilo mogoče ravno zaradi večnaslovniške odprtosti (angl. crossover) teh del. Sistemska teorija se zrcali tudi v  tem, da je klasiko možno razložiti s poso dobitvami, ki jih lahko pri književnem pouku obravnavamo neodvis­ no od zgleda ali primerjalno, v soodvisnosti izvirnega in ciljnega (posodob­ ljenega) besedila; poleg tega pa jih lahko obravnavamo tudi v kontekstu intertekstualnosti. Posodobljena avtonomna besedila Roka Trkaja so namreč izrazito inter­ tekstualna. Če na primer primerjamo Prešernovo in Trkajevo Lepo Vido, vidi mo, da so v raperski verziji ohranjene vse prvine Prešernovega izvir­ nika (glavne in stranske osebe, čas, prostor, dogajanje in motivi, sporočil­ nost), vendar je Trkaj dodal prvine medbesedilnosti (Marko Juvan), kot so avtore ferencialnost (Igor), heteroglosija ali večglasje v smeri internacio­ nalizacije (Rusija, Španija, Švica …), slovenizacija (Brkini, Kras, Trenta …), besedne igre (Kras – krasno; sobota – Sobota), sleng (nm (nam), kle (tukaj), sm (sem) …), citati (Veni Vida Vici) in podobno. Omenjena pesem je le en primer izvirnega besedila, ki je nastalo iz že znanih prvin, vendar tvori novo celoto. Na zanimivo posodobitev ali poustvarjalno pisanje naleti mo ob Prešernovem Povodnem možu, ko se Trkajeva pesem medbese­ dilno navezuje tudi na Urško Andreja Rozmana Roze (motor), kar pomeni, Sodobnost 2017 1493 Igor Saksida in Rok Trkaj: Kla kla klasika Mlada Sodobnost da pričujoča antologija ne folklorizira le klasike (Povodni mož), ampak tudi sodobno klasiko. Celotna antologija je hibridna (Marko Juvan: ), saj presega tradicional­ na pojmovanja in postavlja nove kriterije. Ob vsakem besedilu je poso­ dobljena tudi obravnava – gre za večnaslovniško književnost, ki presega tradicionalno pojmovanje didaktike mladinske književnosti. Antologija je tako v prvi vrsti odličen primer preseganja didaktike, ker je hkrati poučna in subverzivna (književnost prikazuje kot dinamičen, odprt in ustvarjalen sistem), potem primer preseganja mladinske, saj so izvirna in subverziv­ na besedila primer večnaslovniške književnosti (crossover) in nazadnje književnosti, saj presega pojmovanje knjige kot knjižnega gradiva – knjigo namreč pojmuje tudi kot književno dogajanje (uprizoritvene dejavnosti), književnost pa kot dogodek in uglasbeno književnost. Avtor uvoda, Igor Saksida, uspešno združuje akademskost (v antologiji mesto najdejo tudi karizmatični teoretiki, kot so Pirjevec, Bernik, Koblar, Žigon), kulturo (Prešeren, Shakespeare) in popkulturo (6pack Čukur, Amo, Murat & Jose, Nipke, N‘Toko, Pankrti, Rok‘n‘Band, Šifrer, Zlatko idr.). K splošni redefiniciji klasike sodijo tudi predhodni izbori Igorja Sakside, kot so Primi pesmico za rep: mali cvetnik slovenske mladinske poezije (1997), Preshern.doc (2004), Cipsipilipsipilonika: pesniško popotovanje od izštevanke do konsa (2009), poleg monografijskih antologij (P. Golia, N. Grafenauer, V. Jeraj, S. Kosovel, M. Košuta, V. Möderndorfer, T. Pavček, K. Šoster Olmer, B. Štampe Žmavc, S. Vegri, O. Župančič). Ob vseh pozitivnih značilnostih, ki jih tokratna antologija prinaša (po­ so dobitev klasike, ne/knjižni deli knjige, večnaslovniškost in medmedij­ skost), pa ima tudi eno pomanjkljivost – vsa izbrana besedila temeljijo na preseganju tradicionalnega koncepta, ki ni uresničeno do konca – vsi predelani avtorji so klasiki (Vodnik, Prešeren, Murn …) ali sodobni klasiki (Fritz, Kovič, Minatti, Novak, Pavček, Strniša, Zajc), vendar ni avtoric, oziroma jih je nekaj zgolj omenjenih (S. Makarovič, S. Vegri, B. Štampe Žmavc). Kla kla klasika uresničuje svoje multimodalno poslanstvo tudi tako, da so znotraj metabesedila tudi napotila na spletne strani, npr. https:// genius.com/Trkaj­dramilo­lyrics, kjer je po načelih primerjalne mladinske književnosti (Emer O‘Sullivan) predstavljeno izvirno besedilo (na primer V. Vodnik: Dramilo (1795)) ob novi izpeljavi (R. Trkaj: Dramilo (2017)). Ne le posodobljena pesemska besedila, tudi metabesedilo Igorja Sakside (literarnozgodovinski kontekst, literarnoteoretična terminologija in lite­ rarnodidaktična obravnava) temelji na intertekstualnosti in se nanaša na 1494 Sodobnost 2017 Mlada Sodobnost Igor Saksida in Rok Trkaj: Kla kla klasika začetke književnosti v Egiptu, omenja svetovne klasike (Dante, Homer, Shakespeare) ter se osredotoča na slovensko književnost: klasiki, sodobni klasiki in sodobniki. Gre torej za odličen meddisciplinarni in medmedijski projekt ter vizijo, kako naj bi poučevali književnost v šolah. Za razliko od učnega načrta za slovenščino (1998, 2008, 2011, 2015), so v antologiji profe­ sionalno navedeni viri in literatura. Za razliko od tradicionalnih antologij, v  katerih prevladuje koncept pesimističnega pojmovanja življenja, tanatos, v  pričujoči antologiji pre­ vladujeta optimizem in biofilja, kar zna biti zanimiv pokazatelj morebitne redefinicije življenja iz solzne šentflorjanske doline v nov koncept imagologije slovenstva. Če antologijo pogledamo v  širšem kontekstu, najdemo primerjalne podobnosti (in razlike) med Novakovim antologijskim konceptom Oblike sveta, Oblike srca in Oblike duha, ki klasicizira sodobnost, in Saksidovim tokratnim konceptom, ki posodablja klasike. Oba koncepta univerzitetnih predavateljev temeljita na širokem poznavanju književnega gradiva, s tem da prvi predstavlja avtorsko poetično klasicizacijo pesniških oblik, drugi pa posodobitev klasike. Oba koncepta pa temeljita na pojmovanju, da je književnost dinamičen, funkcionalen, razslojen in odprt sistem, ki ponuja obilo možnosti za formalno ali vsebinsko (po)ustvarjanje. Sodobnost 2017 1495 Igor Saksida in Rok Trkaj: Kla kla klasika Mlada Sodobnost