Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.250
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	. . . L 2.500
PODUREDNISTVO :	Letna inozemstvo . .	. . . L 3.500
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XXI. - Štev. 20 (1050)
Gorica - četrtek, 15. maja 1969 - Trst
Posamezna številka L 50
Knin Menih ibčii na inžina
Družbena občila povzročajo s svojim velikim vplivom spremembe v današnji družbi, posebno še v družini, ki je prva celica družbe. Tega dejstva danes nihče ne osporava, vendar pa do danes nimamo bogvekaj znanstvenih študij o dejanskem načinu tega vpiiva na družino. Te študije so se omejevale povečini le na televizijo.
Nekaj dejstev pa je očitnih. Tako je preprosta prisotnost modemih slišno-vid-nih sredstev, kakor so kino, radio, televizija in ilustriran tisk, danes nov dejavnik, ki spreminja življenjski ritem in način življenja v družbi in družini. Zato je važno, da pokažemo vpliv, ki ga imajo družbena občila na družino že samo s tem, da obstajajo in tako spreminjajo način mišljenja in življenja modernega človeka.
POSTALI SO DEL DOMA
Kino, televizija, radio, gramofon, magnetofon in tisk imajo v sebi silo, da spreminja družinsko življenje, počenši z zunanjimi vidiki kot so življenjski ritem, razdelitev časa, življenjske navade, možnost medsebojnega razgovora in skupnega bivanja. Ker pa so to le sredstva, je njihova sposobnost druženja ravno znotraj družine odvisna od zrele in uvidevne uporabe sprejemajočih. Vsaka možnost družbenih občil lahko v družini vodi do dialoga in do srečanja, bodisi da je pozitivna bodisi negativna. Sposobnost družine, da se prilagodi družabnim navadam, ki jih vsaki dobi narekuje življenjski ritem, je nekaj pozitivnega. Pomaga ohranjati enotnost in intimnost družine.
Ne smejo se pa zamenjati z neodpornim sprejemanjem tistih motenj, do katerih lahko pride. Tudi če razumemo družino kot skupnost, ki je odprta za druge ljudi in za druge skupnosti, pa vendarle živi svojsko življenje, ki se vzdržuje s srečanjem in notranjim dialogom družinskih članov in z uresničitvijo nekaterih tipičnih momentov, ki so značilni za to skupnost. Brezvestna in nezmerna uporaba družbenih občil bi mogla ravno skupnostno življenje spraviti v nered.
To dejstvo bi morali upoštevati predvsem tisti, ki so odgovorni (v smislu odloka o družbenih občilih, št. 11) za radio in televizijo, ker so ravno ta publicistična sredstva neposrednega pomena za družinsko življenje. Ne smemo pozabiti, da radijski in televizijski aparat postaneta kar »člana« družine, ki postavljata svoje zahteve glede razdelitve časa, pozornosti in prostorne in časovne ureditve na fizičnem in duhovnem področju družine.
Ta problem postaja posebno težaven in zaskrbljujoč pri revnih družinah, ki si v svojem stanovanju ne morejo privoščiti predvsem radijskega in televizijskega sprejemnika in morajo zato ugotavljati, kako se zaradi tega družinski člani zlahka zadržujejo na javnih prostorih in tako močno skrajšujejo čas, ki ga preživijo v družini.
POSEBEN VPLIV NA DRUŽINSKE ČLANE
Posebno pa vpliva prisotnost družbenih občil na zakonsko ljubezen, in sicer tako, da občila »skupno življenje« zakoncev in s tem možnost razgovora pospešujejo ali Pa ga ovirajo. Tako gresta zakonca npr. lahko ven (v kino) ali pa ostajata doma (pri televizorju) in si nato lahko skupno izmenjata svoje mnenje o filmu ali televizijski oddaji. Tudi vsebina sprejetih oddaj vpliva na duhovnost zakoncev in na medsebojne odnose. To še predvsem tedaj, če se vsebina oddaj ali predstav nanaša na ljubezenske probleme, na probleme zakonskega življenja, nerazvezljivost Zakona, ali pa če so oddaje iz sodobnega življenja o ločitvah zakona, škandalih itd. takšne, da nujno vplivajo na javno mnenje.
Znaten vpliv izvajajo družbena občila tudi na razmerje med starši in otroci. Avtoriteta staršev je namreč po informacijah in razlagi poročil in dogodkov, ki Jih prinašajo družbena občila, nenehno
izpodbita ali potrjena. To dejstvo omogoča sicer bolj odprto in manj samovoljno medsebojno razmerje, vendar pa nosi s seboj tudi nevarnost zmanjšanja in oslabitve avtoritete in vzgojnega vpliva staršev. To velja predvsem za tiste primere, ko se staršem ne zdi potrebno, da bi se o pojavljajočih se vprašanjih skupno pogovorili, ko ne skušajo problemov reševati v spodbudnem dialogu z otroki in jim ne dajo aktivne in dovolj kritične opore glede družbenih občil.
Skratka, bolj si moramo prizadevati za to, da bodo po eni strani starši sprejeli novo stvarnost, po drugi strani pa moramo otroke navajati k resnemu razmišljanju. Tako bomo ohranili svobodo osebne sodbe in osebnih nazorov in pristnost razmerja med starši in otroki ter se tako ognili nevarnosti novih spopadov generacij.
MLADINA IN POZNANJE NOVEGA NAČINA GOVORJENJA
Nevarnost takšnega spopada generacij nastaja tudi iz drugačne prejšnje izobrazbe novin generacij zaradi načina govorjenja družbenih občil. Čeprav sta bila film in tisk izumljena že prej, vendarle ni dvoma, da sta šele po zadnji svetovni vojni in po uvedbi televizije dosegla tisti slišno-vidni način govora, ki je svojski posameznemu občilu in ima izrazito družbeni pomen. Lahko rečemo, da otroci, do-raščajoči in mladina danes predstavljajo v tem smislu prvo »slišno-vidno« generacijo. Zanje je jezikovna stvarnost družbe' nega občila trajno izkustvo že od rojstva, skoro tako kakor materin jezik.
Tako pride do tega, da se morajo starši pogosto mučiti, da bi si znali posebno poročila vidno-slišne vrste razložiti in jih razumeti, medtem ko otroci taka poročila skoro instinktivno pograbijo in jih morejo z zadostno teoretično prejšnjo izobrazbo tudi razumeti. Vse to pa prav lahko pripelje do tega, da se pristojnosti v družini izravnajo in onemogočijo vpliv prednostnega stališča staršev, ki izhaja iz izkustva.
Zato je nujno potrebno začeti z vzgojo staršev posebno k odgovornosti na tem področju. Vzgoja za aktivno in pasivno uporabo družbenih občil mora biti celostni sestavni del dobre in popolne vzgoje v razvojnih letih. Ker so posebno doživetja ob kinu in televiziji tako daljnosežna, da spreminjajo celo strukturo psiholoških procesov in dojemanja, kritičnega presojanja in spomina, je očitno, da se starši ne morejo odtegniti dolžnosti takojšnje in primerne prilagoditve, ki jim omogoča, da se aktivno vključijo v vzgojni proces, da zahtevajo sodelovanje šole in se ne omejijo le na negativno stališče grajanja, obsojanja ali sklicevanja na »dobre stare čase«.
Ce danes v svetu družbenih občil krščansko pričevanje ni dovolj živo, je to zaradi pomanjkanja strokovno izobraženih, v veri in popolnosti trdnih krlstja nov. Naloga družine je, da pripravi takšne nove bistre in značajne kristjane. Nobenega človeškega poklica ni, ki se ne bi skladal tudi s krščanskim pričevanjem, kakršnega mora dajati vsak krščen človek.
Zato so starši dolžni, da morebitna poklicna nagnjenja k družbenim občilom v otrocih negujejo in to tako, da predvsem ustvarjajo poroštva, ki izvirajo iz posrečene verske in moralne vzgoje in navajanja na molitev. Tako omogočajo svojim otrokom ustrezno kulturno prvo izobrazbo, ki mora biti dostopna ne le izbrancem, ampak ob primernih javnih in zasebnih sredstvih za šole in inštitute vsem tistim, ki imajo sposobnost za takšne poklice.
Družbena občila postavljajo družine pred različne probleme. Od posrečene in pogumne rešitve teh problemov je odvisna v veliki meri sreča družine same, učinkovitost njenega delovanja za pripravo novih, odgovornosti polnih generacij in s tem tudi bodočnost sveta.
V petek, 9. maja se je klemen-tinska dvorana v Vatikanu napolnila s slovenskimi romarji. Ob kardinalu Šeperju, prefektu Kongregacije za verski nauk, so stali vsi slovenski škofje: ljubljanski nadškof dr. J. Pogačnik, mariborski škof dr. M. Držečnik, škof Slovenskega Primorja dr. J. Jenko in pomožna škofa dr. S. Lenič in dr. V. Grmič. Avdience so se udeležili gojenci in predstojniki Slove-nika z msgr. M. Jezernikom na čelu, člani posebnega odbora za graditev zavoda, med njimi predstavnik ameriških Slovencev prelat L. Baznik, tržaški škofov vikar msgr. L. Škerl, kancler goriške nadškofije msgr. Rudi Klinec, msgr. I. Kunstelj, msgr. S. Bavdaž, msgr. J. Vodopivec in drugi monsignor-ji, številni duhovniki vseh slovenskih škofij, tudi iz zamejstva, vsi bodoči letošnji novomašniki ljubljanske in koprske škofije (škoda, da ni bilo še mariborskih!), stotine slovenskih vernikov, med njimi skupina žena in deklet v narodnih nošah.
V pričakovanju na prihod papeža, ki je medtem sprejel nekaj madžarskih škofov in pozneje skupino »Caritas intemationalis«, ki sta jo vodila predsednik Jean Rodhain in tajnik msgr. Karel Ba-yer, so romarji zapeli vrsto slovenskih pesmi. Zatem je Sloveni-kov prefekt A. Markuža prebral uradno listino o blagoslovitvi te-
meljnega kamna. V njej so navedena imena prisotnih in našteta imena stolnih cerkva in Marijinih svetišč, ki so poslala »kamne«, kateri bodo vzidani skupno s temeljnim kamnom, vzetim iz neposredne bližine groba sv. Petra. Ta uradna listina bo vzidana v temeljni kamen skupno z drugim pergamentom, na katerega so vpisana imena vseh dobrotnikov, ki so do 1. maja 1969 poslali svoj dar za Slovenik. Nato je gojenec Oražem podal kratko poročilo o zavodu. Gojencev je danes 14, ki so trenutno razmeščeni v treh rimskih hišah, v pričakovanju, da jim bo zgrajen Slovenik. Ravnatelj msgr. Jezernik je še spregovoril o dobrotnikih, pohvalil zlasti one iz ZDA, Kanade in Avstralije: zavod bo predvsem dar preprostih slovenskih ljudi: skromna služkinja je darovala vse svoje prihranke: milijon lir; nekje prav te dni umira mož, ki je večji del svoje zapuščine prepustil Slo-veniku...
NAVZOČNOST SV. OČETA
Vstopil je sv. oče. Burno ploskanje. Ljubljanski nadškof dr. Pogačnik ga je v lepi latinščini pozdravil in omenil trojni namen slovenskega romanja: pokloniti se hoče slovanskemu apostolu sv. Cirilu ob 1100-letnici njegove smrti v Rimu; sv. očetu se želi zahvaliti za ustanovitev slovenske cer-
Truplo na peščini ob morju
Ermanno Lavorini je izginil letos 31. januarja. Mnogo kasneje so našli njegovo truplo rahlo zasuto na pusti peščini ob morju pri Viareggiu. Počasi je prišlo na dan, kar je bilo že nekaj časa v zraku: vmes je bila protinaravna ljubezen do dečkov. Nenadoma so preiskovalni organi zaprli 19-letnega Rudolfa, 16-letnega Marka in 13-letnega Andreja.
Marko, že od ranih let žrtev homoseksualnosti, naj bi bil pravi zvodnik med otroci v Viareggiu, Andrej naj bi bil zvabil nevednega Ermanna v stanovanje bogatega meščana, Ermanno naj bi bil tu umrl od injekcije mamila ali od strahu, Rudolf naj bi ga bil dvakrat pokopal: najprej na peščini po naročilu bogatega meščana in drugič, ko je pogrebu po televiziji prisostvovala vsa Italija.
Preiskovalci in tudi psihologi so v zadregi, ko si Marko, Andrej in Rudolf že cele tedne izmišljajo vedno nova priznanja, polna pošastnih prizorov. Lažejo iz samovšečnosti ali pa, da koga krijejo, ki bi rad prekril vsaj resnico, če že ni mogel prikriti zločina? Mogoče pa vedenje teh treh mladih nesrečnikov, ki so zapleteni v Ermannovo smrt, vendarle ni tako nedoumljivo, ko vidijo, da se zanje zanima televizija, da se zaradi njih polnijo stolpci v časopisju in revijah, da so bile njih fotografije že ponovno in ponovno objavljene in da držijo s svojimi zgodbami v zvedavi napetosti milijone ljudi. Postali so junaki tiska, radia in televizije in to jim brez dvoma godi.
Kar je treba iz vsega tega povzeti, je gotovo pretresljiva in dostikrat pošastna slika socialnega okolja, v katerem so ti mladi skvarjenci živeli. Na eni strani skupina petičnih krogov in »uglednih« meščanov, ki prirejajo orgije z mladoletniki po raznih stanovanjih, na drugi strani mladoletniki, ki so rastli oropani toplega družinskega vzdušja. Andrej je sin propadlega trgovčiča, Rudolf je našel službo v mrliškem podjetju in z zaslužkom je moral preživljati mater in sestro, Marko, ki trdi sam o sebi, da je ubil Ermanna, je pa nezakonski sin. Svojega
lastnega krušnega očeta je obdolžil, da je pokopal Ermannovo truplo, kar pa se je skazalo za laž. V šolo je hodil k nekim redovnicam, a jo je že pred dvema letoma obesil na klin ter postal mali vodja »dečkov iz pinejevega gaja«, kot so časnikarji krstili krdelce žrtev deške prostitucije v Viareggiu.
V časopisju se množijo s tem v zvezi razprave o psihologiji zločina in o sokrivdi sedanje družbe, ki se zgraža sicer nad pokvarjeno mladino, pa noče priznati, da je v njej vtisnjena njena lastna podoba. Vatikansko glasilo »L’Osservatore R.omano« vidi osrednji vzrok pohujšanja mladine v sproščenih navadah in spolni obsedenosti, ki žari iz sodobnega filma in brezvestnih množičnih publikacij, gotovo pa botruje socialna neenakost v družbi, ki zlasti v mladih očeh povzroča neuresničljive ambicije in pohlep po lahkem ter prijetnem življenju. Prav letoviški kraj Viareggio pozna vse preveč to neenakost, ko po eni strani doživlja turistični vrvež bogatih tujcev, po drugi strani pa nadaljuje malomeščansko življenje borbe za vsakdanji kruh.
Novi državni tajnik v Vatikanu
Za novega državnega tajnika je sv. oče imenoval francoskega kardinala Villot-a, ki je do sedaj vodil Kongregacijo za duhovnike. Novi državni tajnik, ki je nekak koordinator vsega dela pri rimski kuriji, je star 64 let. Po tem imenovanju imajo francoski prelati precej besede v rimski kuriji. Poleg Villot-a so Francozi: dekan kardinalskega zbora Tisserant, prefekt Kongregacije za versko vzgojo in semenišča Garonne ter novi prefekt apostolske palače Martin.
Bogati sadovi desetletnega delovanja
Nemška nabiralna akcija za potrebo tretjega sveta »Misereor« je v desetih letih svojega obstoja zbrala skoraj 90 milijard lir. S tem denarjem so podprli in uresničili 6404 načrtov.
kvene pokrajine s sedežem v Ljubljani; prosi ga, naj osebno blagoslovi temeljni kamen slovenskega zavoda v Rimu.
Papež Pavel VI. je tedaj pozdravil slovenske vernike v skupni očetovi hiši: žal mu je, da jim ne more spregovoriti v slovenščini, a govori jim iz srca, polnega očetovskih čustev. Nadvse se veseli tega srečanja, hvaležen jim je za ta obisk, ki je naj lepši izraz njihove globoke vere, ljubezni do Cerkve in vdanosti sv. očetu. Ce bi ga vprašali, kaj naj v tem času stori, kdor želi biti dober kristjan, bi odgovoril: »Naj bo zvest Cerkvi, zvest Kristusu! Manete in di-lectione mea! Ostanite v moji ljubezni ! In bodite složni, edini. Vi vsi, slovenski duhovniki, bogoslovci, verniki, bodite močni v veri v Kristusa! In ponosni bodite na svojo vero! Več razlogov imate za nezlomljivo zvestobo. Sveta brata Ciril in Metod sta vašim dedom prinesla krščansko vero; naš prednik Pij II. Piccolomini je za časa cesarja Friderika III. ustanovil ljubljansko škofijo in jo podredil naravnost Sv. sedežu. Mi pa smo vam ustanovili samostojno slovensko cerkveno pokrajino; z lastno cerkveno zgradbo smo slovenskemu ljudstvu izkazali čast, da imate svojo "slovensko Cerkev”, osnovo za še globlji verski razcvet.«
Do tu je papež govoril italijanski, nadškof Pogačnik pa je tolmačil. Zatem je sv. oče prebral uradni latinski nagovor: Zahvaljuje se za obisk; zelo ceni razloge, iz katerih so Slovenci priromali v Rim, saj so zgovorna priča njihove pristne in dejavne katoliške vere, ki so jo kot najdražjo dediščino prejeli od sv. Cirila in Metoda in ji ostali vedno neomajno zvesti. Srčno rad bo blagoslovil temeljni kamen zavoda, ki naj v Slovencih utrjuje vero in veže slovensko cerkveno provinco s Sv. sedežem. Naklanja apostolski blagoslov »vam in predragemu slovenskemu ljudstvu«. Pooblašča vse duhovnike, da svojim vernikom podele papeški blagoslov.
NOVI ZAVOD BO PRIČA SLOVENSKE RESNIČNOSTI
Nato so papež in škofje podelili prisotnim blagoslov. Pred sv. očeta so medtem položili temeljni kamen z vključenima listinama. Papež je blagoslovil temeljni kamen, poklonil škofom in romarjem spominsko podobico, spet stopil med vernike, se ustavil pred skupino narodnih noš, medtem ko so mu vsi ganjeni poljubljali roko. Nato se je poslovil. Dvorana je še vedno odmevala od slovenske pesmi, ki je še naj lepše izražala veselje in navdušenje, ki je prenapolnje-valo sleherno srce.
Med bivanjem v Rimu so se slovenski škofje srečali s predstojniki Slovenika in s člani odbora za zidanje slovenskega zavoda v Rimu. Ravnatelj msgr. Jezernik je podal poročilo o nakupu zemljišča in o pripravah za gradnjo poslopja. Inženir, ki bo vodil dela, je predložil in pojasnil načrt zgradbe. Po treznem pretresu vrste problemov so škofje izrazili vodstvu in odboru zahvalo za storjeno delo, odobrili načrte in voščili, da-bi kaj kmalu v Rimu zrasel slovenski zavod, ki naj simbolično predstavlja slovenski narod v krogu krščanskih narodov in njegovo povezanost s Sv. sedežem.
DR. R. KLINEC
Kaj naj povem?
Koliko naših ljudi je do sedaj opravilo velikonočno dolžnost? In tisti, ki je niso opravili, zakaj je niso?
Splošno je že znano, da se nekateri izgovarjajo: Čemu naj pa grem k spovedi, saj nimam kaj povedati! In ker nima kaj povedati, ostane brez velikonočnega obhajila.
Ali sta res zakrament svete pokore in obhajilo samo za zločince, za tiste pač, ki bi imeli kaj povedati?
In če nimaš kaj povedati, zakaj ne	greš k obhajilu?	Verjetno pa	brez	nič
gotovo ni. Manjka samo dobra volja. Ali	ni tako?
Večkrat se človek vprašuje, zakaj tako malo ljudi gre k obhajilu pri nedeljskih mašah, človek kar ne more verjeti, da so vsi ljudje, ki so pri maši in pri maši sodelujejo, tudi vsi v smrtnem grehu ali v neprijateljstvu z Bogom in da zato ne morejo k obhajilu brez spreobrnitve po pokori.
Pred vsako sveto mašo duhovnik in ljudje prosijo za odpuščenje: Boga in župnijsko skupnost. Ali ni to dovolj za pristop k obhajilu, če ni smrtnih grehov? Pri novi obliki svete maše, ki se obeta,	bo ta spokorni	značaj	svete	maše	še
bolj poudarjen. Naj nas torej izgovor:	»Kaj bom povedal?« ne	drži	daleč	od
obhajilne mize!
Morda se bodo te ideje zdele komu nekoliko drzne, a potrebno je, da jih poglobimo in iz njih izluščimo, kar je prav.
L. Šk.
Občni zbor Slovenske skupnosti končan
0b petletnici Slomškove založbe
Narod, ki svoje zaslužne može časti, da njih imena vzdeva ne saimo ulicam in cestam, marveč tudi kulturnim domovom in kulturnim ustanovam, kot npr. šolam, jih prav časti in spoštuje svoje velike sinove.
Tako so že mnogi pesniki in pisatelji v našem narodu dosegli čast, da so jim postavljeni spomeniki v domačem kraju (na rojstni hiši) in drugod. Pa tudi izdaje slovenskih knjig so z njihovim imenom ovekovečene. Ta čast je bila dodeljena prvima slovenskima pesnikoma Vodniku in Prešernu (z Vodnikovo in Prešernovo ■knjižno družbo) in velikemu mojstru slovenske besede Ivanu Cankarju (s Cankarjevo založbo) in še drugim.
Kakor dolgujemo veliko hvaležnost tem »kranjskim poetoma, ki so danes skupna last vsega slovenskega naroda, tako mora ves naš narod priznati, da je istočasno s Prešernom polagal temelje slovenski književnosti in kulturi štajerski rojak, ki je dobršen del svojega življenja prebil na Koroškem kot bogoslovec, semeniški spi-ritual in škof v Št. Andražu, Anton Martin Slomšek. Tudi on je nosil v srcu »ves slovenski svet«, in ne samo nosil, marveč je povsod budil ljubezen do slovenske besede, zlasti tam, kjer je bila najbolj ogrožena. Ni dvoma, da je Slomšek kot bogoslovec v celovškem semenišču in kasneje kot spiritual v istem semenišču, zlasti pa kot škof v St. Andražu v Labotski dolini, za desetletja otel mnogim slovensko besedo.
Med sredstvi otamanja pa je bilo v prvi vrsti njegovo lastno slovstveno ustvarjanje in književno delovanje:	izdajanje
knjig, odkrivanje in pobujanje pesniških in pisateljskih poklicev. Ti naj bi bili po Slomškovi zamisli nekaka zlata semena mod narodom. (Z veliko potrpežljivostjo in požrtvovalnostjo je svojim učencem — literatom — sam »pilil« njih stvaritve in jim bil mentor ter mojster.)
Slomšek nam je poleg svojih pesmi, ki so nekatere ponarodele, postale nekako ljudske pesmi, poklonil tudi mojstrsko delo v prozi (pripovedi), poučno povest »Blaže in Nežica v nedeljski šoli«, povest, katere vrednost so kmalu spoznali na Češkem in celo v Rusiji. Doživela je prevode.
Kakor nam je Prešeren prvi veliki glasnik v evropskem merilu, tako je pa Slomšek (hkrati s Ciglerjem) naš prvi ljudski književnik.
Zato je bilo docela na mestu, da je Slomšek tudd kot književnik postal predstavnik, častni predstavnik slovenske krščanske literature. Pred petimi leti je bila
Nemška Cerkev jemlje svojo sinodo zares
Nemška Cerkev že misli na sinodo, ki bo leta 1972. Na sinodo se nameravajo tako škofje kot duhovniki in verniki dobro pripraviti, zato bo šele leta 1972.
V Švici se pa pripravljajo na posamezne škofijske sinode.
Francoski laiki delijo sv. obhajilo
Po raznih francoskih škofijah so pooblaščeni laiki, da delijo sveto obhajilo, kadar za to ni na razpolago duhovnika ali diakona. Tudi med sv. mašo smejo pomagati deliti sv. obhajilo, če bi se sicer obhajanje preveč zavleklo. Župniki, ki želijo, da jim pomagajo pri delitvi obhajila laiki, morajo prositi za dovoljenje lastnega škofa.
Tisti, ki so v zadnjem času trdili, da Slovenska skupnost ne obstaja več, so se lahko prepričali ob njenem občnem zboru, ki se je nadaljeval tri nedelje, da je ta naša krovna politična organizacija še vedno živa, morda celo bolj kot je kdaj bila. Vsa zasedanja na občnem zboru so potekala brez vsakih prepirov in prerekanj: zborovalci so stvarno in na dostojen način govorili o nalogah Slovenske skupnosti v sedanjem času ter izrekali pripombe k pravilom in pravilniku Slovenske skupnosti in potem o vsakem členu posebej glasovali. Končno smo dobili pravila, o katerih mislimo, da v sedanji dobi najbolj odgovarjajo zahtevam in potrebam politične organizacije zamejskih Slovencev. V njej imajo po pravilih možnost uveljavljati svoje zahteve vsi Slovenci in lahko po svoji številčni moči sodelujejo pri vodstvu ter predstavništvu.
S TRŽAŠKEGA
Glavni oltar in umetniško urejeni prezbiterij nove župne cerkve v Idriji, ki je bila posvečena 1. maja letos. Kdor obišče Idrijo, naj ne zamudi prilike, da si ogleda ta prelepi izraz sodobne cerkvene umetnosti
osnovana »Slomškova založba«, katere cilj je izdajanje po možnosti izvirnih slovenskih leposlovnih del s krščansko tematiko, pa tudi znanstveno-bogoslovnih, liturgičnih in duhovno vzpodbudnih knjig. Slomškova založba hoče v Slomškovem duhu slovenskemu narodu posredovati duhovno kulturo. Želi vršiti med našim narodom (v dopolnilo Mohorjevi družbi) nekak »krščansko-literami apostolat« v smislu okrožnice Pija XI. »Divini Re-demptoris«, ki naglasa, naj katoliški tisk (tudi slovstvo) pomaga obnavljati krščansko nravnost in z življenjskimi zgledi pojasnjevati nauk sv. Cerkve.
Slomškova založba je vseslovenska založba tako glede na namen (za vse slovenske rojake doma in po svetu) kot glede na kraj izhajanja knjig (doslej v Gorici, v Trstu, v Ljubljani in v Celovcu).
Kot deseta knjiga z imenom Slomškove založbe je sedaj v Gorici v tisku slovansko zamejski roman »Na Višarjah zvoni«.
Ena najbolj aktualnih in najbolj priznanih knjižnih izdaj Slomškove založbe je bogato ilustrirana knjiga o sv. Cirilu in Metodu z naslovom »Zvezdi našega neba«. Priznanje so izrazili razni cerkveni in slovstveni odličniki. Češki kardinal dr. Beran je npr. dejal (dr. Ostravskemu, ki mu je knjigo izročil v avtorjevem imenu): »Takšno knjigo bi morali imeti tudi mi Čehi!«
Slomškova založba ima že dokaj prijateljev med slovenskimi izobraženci in med preprostim ljudstvom, tako na Koroškem kot na Primorskem in tudi že po svetu. Skromno, a vztrajno poganja vedno bolj globoke korenine.
Rojan
Na binkoštni praznik bomo imeli slovesnost prvega sv. obhajila. Moralo bi to biti že na Gospodov vnebohod, a je bolezen nekaterih prvoobhajancev to preprečila.
Na binkoštni praznik popoldne pa bomo v Marijinem domu proslavili stoletnico rojanske čitalnice. Čitalnica je bila ustanovljena junija leta 1968 in je pospeševala prosvetno delo v Rojanu in vzbujala narodno zavest. Pri proslavi čitalnice bodo sodelovali rojanska nižja srednja in osnovna šola ter cerkveni zbor.
Gročana
V nedeljo, 4. maja smo pospremili k zadnjemu počitku našega dragega mladega vaščana Marija Rapotca, ki je preminul v starosti 34 let. Pred dvema mese-coma ga je zavratna bolezen odtrgala od njegove žene, od matere vdove, tete in drage vasi. Zanj ni bilo več rešitve. Mnogi so zanj darovali -kri, da bi mu pomagali, toda bolezen je napredovala brez usmiljenja. 2. maja je zatisnil razbolele oči potem ko je zvedel, da mu je dopoldne žena v isti bolnišnici rodila prvega otroka malo Nadjo.
Vsa vas se je v teh dveh hudih mesecih strnila okrog težko prizadete družine in hvalevredno pomagala pri gospodarstvu. Moreča žalost je ob smrti legla na družino, na vse vaščane in daleč naokrog, kjer je bil pokojni znan kot resen, delaven in skrben gospodar. Zato je bil tudi pogreb res izraz splošnega žalovanja in sočutja z ubogo družino.
Naj Bog nakloni pokojnemu Mariju plačilo za težki križ, ki ga je vdano nosil, žalujoči družini pa tolažbo in vdanost v božjo voljo.
Proračun dolinske občine za leto 1969
Zadnja seja občinskega sveta, ki je bila 28. aprila, je bila posvečena izključno razpravi in glasovanju o finančnem proračunu za leto 1969. V imenu občinskega odbora je proračun obrazložil župan Lovri-ha, ki je izrazil veliko zaskrbljenost nad občutnim primanjkljajem, ki znaša nič manj kot 71.037.638 lir. V zvezi s tem je bolj ali manj odkrito polemiziral z levim centrom tako v državnem kot v deželnem merilu, v katerem, kot znano, odločilno sodelujejo tudi socialisti. Vendar pa se kljub temu ni oglasil noben socialistični svetovalec, da bi pojasnil, kako je s sodelovanjem Italijanske socialistične stranke v vladi v Rimu in v vladi dežele Furlani-ja-Julijska Benečija in še kje drugje. Kot znano, dolinsko občino vodijo komunisti in socialisti.
Občinska uprava namerava kriti omenjeni primanjkljaj 71.037.638 Mr s posojilom (40.014.298 lir), s prispevkom vladnega komisariata (19 milijonov lir) ter s povečanjem raznih davkov in drugih dohodkov v višini 12.023.338 lir.
Svetovalec Slovenske skupnosti dr. Tul je med razpravo opozoril predvsem na deficitarno poslovanje občinskih vodovodov, katerih primanjkljaj se veča iz leta v leto, namesto da bi se manjšal. Zadevni primanjkljaj znaša preko šest milijonov lir. Dejal je, da je treba absolutno ugotoviti vzroke za velike izgube vode in nato poiskati ustrezno rešitev. Podobnih misli je bil tudi svetovalec Prašel, ki meni, da bi moralo zadevno osebje budneje paziti na delovanje vodovodov.
Proračun je bil sprejet z 12 glasovi večine (komunisti in socialisti), proti pa so glasovali svetovalci Slovenske skupnosti in Krščanske demokracije.
Rezultat novih pravil so bile že volitve novih organov Slovenske skupnosti preteklo nedeljo. Vložene so bile tri kandidatne liste, ne zato, da bi se morda med seboj prepirali, kdo naj bo v vodstvu, ampak zato, da so prišle do izraza tiste politične skupine, ki so v glavnem ustanovile Slovensko skupnost in ki so ves čas obstajale, le da so jih nekateri hoteli za vsako ceno zanikati.
Prvo listo je predložila Slovenska krščansko socialna zveza, drugo SlovensKO ljudsko gibanje, tretja je pa bila predložena pod imenom Slovenska narodno obrambna skupina.
V glavnem je jasno tudi tistemu, ki se ni udeležil občnega zbora, kaj te liste odražajo. Lista krščanske socialne zveze je lista politikov okoli »Novega lista«. Med njimi sta znana predstavnika devinsko-nabrežinski župan Drago Legiša in že doslej znani politični delavec v Slovenski skupnosti Dušan Černe.
Lista Slovenskega ljudskega gibanja (bivše Slovenske katoliške skupnosti) je po programu in nazorih napredna katoliška politična skupina. Najvidnejši predstavniki te liste so dr. Teofil Simčič (že občinski svetovalec v Trstu), dr. Drago Štoka (sedanji deželni poslanec), organizacijski tajnik SLG, Franc Mljač in drugi. Značilnost te skupine je morda najbolj v tem, da ima cel kader mladih ljudi, ki so se pridružili izkušenim politikom in posebno živo sodelujejo pri organizaciji.
Tretjo listo — Slovenske narodno ob-
rambne skupine pa sestavljajo tako imenovani neopredeljeni (bivša skupina, ki jo je vodil dr. Škerk), med njimi so dr. Rafko Dolhar (sedanji občinski svetovalec v Trstu), dr. Janko Jež, in še nekateri. Z njimi skupno so pa nastopili tudi nekateri, ki se smatrajo za člane tržaške Demokratske zveze kot so: Ignac Marc, znani soustanovitelj SDZ Flaiban, časnikar Saša Rudolf, Edi Bernhardt, nekateri možje z Brega, kot Kosmač in še nekateri.
Zanimiv je rezultat volitev. Največ glasov je dobila lista Slovenskega ljudskega gibanja (57), za njim združena lista pod naslovom Slovenska narodno obrambna skupina (32), na tretjem mestu pa je lista Slovenske krščanske socialne zveze (26). Po proporčnem sistemu je potem vsaka lista dobila določeno število članov v vodstvu Slovenske skupnosti.
Rezultati niso presenetili, ker odgovarjajo dejanskemu stanju, razen v toliko, da bi bilo mogoče z organizacijo doseči še večjo udeležbo na volitvah.
Tako je končno dana možnost, da tisti, ki se še niso priključili Slovenski skupnosti, pridejo zdaj vanjo in se v njej uveljavijo s številom svojih somišljenikov, da pristopijo k nesebičnemu delu za našo manjšino, saj delo kar kliče ljudi, od izvoljenih predstavnikov pa nova doba nalaga nesebično delo. Mimo vseh obrekovanj in pomislekov morajo na stvarno, načrtno delo. Zastaviti morajo vse sile, da bo Slovenska skupnost živa in da bo izpolnila pričakovanje slovenskega zamejskega človeka.
mn,   muhi   m     umu minulimi     mi    ....................
Pastirski obisk iri Navem si. Antoni
Tržaški nadškof Santin je v nedeljo, 27. aprila prišel na pastoralni obisk v župnijo Novega sv. Antona. Najprej je obiskal slovenske vernike. Ob 7. uri zjutraj je imel zanje sv. mašo v slovenskem jeziku. Stregla sta mu prošt Salvadori in domači kaplan Sossa, ki sta brala berilo in evangelij. Sledil je škofov nagovor, ki so ga vsi pazljivo poslušali. Zaradi važnosti vprašanj, ki jih je v njem obravnaval, bi bilo prav, če bi se v celoti objavil. Med drugim je omenil, da je današnja zmeda po svetu, zlasti med mladino, naravna posledica naukov in nemorale, ki se že ves čas po vojni širi po mogočnih družbenih občilih, po raznih predstavah in po tisku.
Med mašo je nekaj pesmi ubrano zapela vsa cerkev, sicer pa je prepeval naš prenovljeni pevski zbor pod vodstvom Janka Bana in organistinje Rozalke čičigoj. Mavov ljudski »Svet, svet, svet...« ter ’ »Jagnje božje« pa so z zborom zapeli vsi verniki.
Po maši je nadškofa pozdravila organizirana mladina: skavti, skavtinje in člani ter članice prezidija Marijine legije »Kra-
ljice apostolov«. Čez 50 mladih ljudi se je zbralo v dvoranici nad zakristijo. G. nadškofa je v imenu vernikov pozdravil Mozetič Franc. Skavti in skavtinje so nadškofu v pozdrav zapeli našo »Skavtsko pesem«, fantovsko himno »Pridite fantje«, skavtinje pa mednarodno himno skavtinj. Potem so vse tri organizacije izročile pismeno poročilo o svojem delovanju.
G. nadškof je v odgovoru poudaril velik pomen organiziranega apostolskega dela. Marijina legija, ki zlasti po misijonskih deželah zelo veliko napravi za širjenje evangelija, se loti vsakega, tudi najtežjega apostolskega dela. Skavti in skavtinje s svojimi dobrimi deli, ki so jih dolžni vsak dan opravljati, morejo prav tako veliko narediti za sirjenje zdravih naukov. Od organizacije pa imajo največjo korist člani sami, ki rastejo v zdravem okolju in se navdušujejo za visoke vzore.
Slovenski verniki, posebej še organizirana mladina, smo g. nadškofu hvaležni za njegov obisk ter za pozornost in zanimanje, ki ga je pokazal do nas ob tem svojem obisku.
    imuni immmmmmm   ..........
Cerkev na Češkoslovaškem
Zadet od srčne kapi je umrl slovaški škof Ambrož Lazik, apostolski administrator Trnave, kamor spada tudi slovaško glavno mesto Bratislava. Dočakal je 72 let. V njem so vsi gledali prihodnjega prvega slovaškega metropolita, če bi se cerkvene razmere na Slovaškem uredile. Lazik je bil vrsto let na škofijskem ordinariatu, najprej kancler, potem generalni vikar, od leta 1947 pa apostolski administrator. Škofovsko posvečenje je prejel dve leti nato. Pozneje, je bil nekaj časa konfiniran. Tudi v zadnjem letu mu ni bilo lahko, ker je verski urad stalno posegal v cerkvene zadeve. Z njegovo smrtjo ostaja Slovakom samo še en od države priznan škof, namreč 79-letni Robert Po-božny. štirje slovaški škofi so bili posvečeni brez priznanja države v stalinistični
i,,katoliški glas" v vsako slovensko družino I
dobi. Od teh trije še sedaj delujejo kot navadni duhovniki.
Dr. Samuel Faltan je v imenu ministrskega predsednika ČSSR izjavil, da bodo nadaljevali s pogovori med vlado in Vatikanom za primerno ureditev medsebojnih odnosov. Po njegovem mnenju je v ČSSR 60 % prebivalcev katoličanov, 30 % ateistov, ostali pa so pripadniki 17 drugih veroizpovedi.
Prvo cerkev v Pragi po zadnji vojni bodo začeli zidati. Pristojne oblasti so dale vsa potrebna dovoljenja za to.
Po dvajsetih letih so se glavnega občnega zbora uršulink udeležile tudi zastop-
nice čeških in slovaških uršulink. Sestra Ptackova je kot provincialka predstavljala 95 uršulink na Češkem in Moravskem, sestra Horvathova pa 174 uršulink na Slovaškem.
Proslave sv. Cirila v Sofiji
V nedeljo, 11. maja so v Sofiji proslavili 1100-letnico smrti sv. Cirila. Te proslave se je udeležila tudi posebna delegacija sv. očeta. Ta delegacija, ki so jo sestavljali trije škofje, je šla v Bolgarijo na povabilo bolgarskega patriarha Cirila in sv. Sinoda bolgarske pravoslavne Cerkve. Sv. oče je izrazil željo, da bi ta obisk omogočil vzpostavitev tistih vezi globoke in dejavne ljubezni, ki so obstajale v času sv. Cirila in njegovih velikih učencev.
Prebivalstvo Afrike po veri
V Afriki živi 317 milijonov ljudi. Katoličanov je 31 milijonov, to je 10 % vsega prebivalstva. Protestantov je 22 milijonov. Vzhodnih kristjanov je 11 milijonov, ki živijo največ v Egiptu in v Etiopiji. Muslimanov je 125 milijonov, pripadnikov drugih verstev' pa 126 milijonov.
Španski delavci dvomijo
»španski delavci dvomijo v Cerkev, ne sicer v njen nauk, ampak v ravnanje njenih duhovnikov in laikov,« je dejal novi španski primas, nadškof dz Toleda. »Španski delavci menijo, da se cerkveni voditelji vse preveč izgubljajo v besedah, namesto da bi prešli k dejanjem, >kar valja tudi za krščanske laike, ki se še vedno pomišljajo udejstviti socialni nauk Cerkve.«
Zborovanje o položaju Beneških Slovencev
V nedeljo, 4. maja je videmska federacija PCI (Italijanska komunistična partija) priredila v Čedadu zborovanje, posvečeno narodnostnemu in socialnemu položaju Beneških Slovencev. Videmski komunisti so po vseh vaseh Beneške Slovenije nalepili dvojezične lepake ter trosili manjše, tudi dvojezične letake. Res škoda, da jim v'tem demokristjani ne sledijo; oni uradno še vedno ignorirajo obstoj Slovencev v tistih krajih.
Na omenjeni shod so bili povabljeni predstavniki vseh strank, ki so zastopane v deželnem svetu. Na zborovanju je med drugimi govoril tudi dr. Drago Štoka, ki je del govora imel v slovenščini in del v italijanščini, da so ga mogli razumeti tudi ostali gostje italijanskega porekla. Govor našega deželnega poslanca je naletel na močan odmev, zato ga v povzetku objavljamo.
Slovenska skupnost, ki je hotela biti na tem srečanju avtonomno zastopana, pozdravlja pobudo v korist Beneških Slovencev in ji je žal le, da niso tudi druge vsedržavne stranke doslej organizirale takih srečanj. Slovenska skupnost žal ni politično-strankarsko še prisotna v Beneški Sloveniji, upa pa, da bo v tem smislu čas nedvomno deloval pozitivno. Narodnostni razvoj Beneške Slovenije v zadnjem obdobju nam je porok, da gre na bolje, da postajajo Beneški Slovenci vse bolj samozavestni in nočejo več biti le predmet instrumentaliziranja ter izigravanja, ampak hočejo zaživeti človeka vredno življenje.
In da se to zgodi, bo Slovenska skupnost še naprej zastavljala svoje sile ter se bo še vnaprej potegovala, kjerkoli bo tp potrebno, da bodo Beneški Slovenci dosegli svoj narodnostni in socialni cilj.
V tem smislu se je Slovenska skupnost Želela udeležiti tega srečanja, tako kot bi se vsakega drugega, ki bi imel ta namen, tako kot se je udeležila 5. januarja letos srečanja zastopnikov narodnostnih manjšin Italije, ki je bilo v Špetru in tako kot sodeluje v Trstu in Gorici v odborih ter v organih, ki jim je glavni cilj narodnoobrambno delo.
Kakšen je narodnostni in gospodarsko-socialni položaj Slovencev v Nadiških dolinah, je dovolj, da citiramo knjigo Guya Herouda »Narodi in jeziki v Evropi«. V njej stoji na strani 334 zapisano: »Slovenci Beneške Slovenije so razdeljeni v dve skupini: 40.000 jih živi v dolinah okrog reke Nadiže in v Reziji, dva tisoč pa v Kanalski dolini. V videmski provinci slovenski jezik ni dovoljen ne v šoli in ne v javni upravi. Izven družinskega kroga je slovenščina v rabi le še v cerkvah, če v njih deluje duhovnik, ki je domačega rodu.«
Slovenci v Italiji so še vedno podvrženi težki diskriminaciji, saj so razdeljeni v tri kategorije: največ pravic še uživajo tržaški Slovenci, ker jih ščiti londonski Memorandum; goriški Slovenci so že manj zaščiteni, ker se na ta Memorandum ne morejo sklicevati: videmskih Slovencev pa ne brani nobena mednarodna listina, tako da jim oblasti vse do zadnjega niso hotele niti priznati značaja manjšine. Kdor je opozarjal javne predstavnike, da imajo tudi videmski Slovenci pravico do šol v svojem jeziku, je stalno dobival odgovor: »Ste vi, ki hujskate, oni so zadovoljni s
sedanjim stanjem, saj drugače bi bili že predložili zahtevo po šolah v lastnem jeziku!« Koliko hinavščine je skrite v tej trditvi!
Slovenska skupnost je zato trdno odločena nadaljevati boj za uveljavljenje narodnih in gospodarsko socialnih pravic Slovencev v videmski pokrajini. Ta trdi boj traja že dvajset let in Beneški Slovenci naj bodo gotovi, da bo uspešno iz-vojevan, ker se opira na nepisane zakone, zakone naravnega prava, ki so najbolj močni in trajni, pa čeprav morajo že nad sto let poslušati, da so «sclaf« (sužnji) in da to, kar govorijo doma, ni jezik, marveč neko skvarjeno narečje.
Pri tem pa je potrebno znova opozoriti tudi na težki gospodarski in socialni položaj te zemlje. Prisiljena emigracija odvaja v tujino mlade sile, medtem ko ostajajo doma le otroci, bolniki in starčki. Občine z 800-900 prebivalci so zaradi izseljevanja padle na 200-300 prebivalcev. Tudi vojaške služnosti so precej krive tega položaja, saj hromijo vsak industrijski in turistični napredek. Nujno jih bo treba odpraviti, istočasno pa poskrbeti, da bodo v Čedadu, v Špetru Slovenov in v Sv. Lenartu nastala industrijska in obrtna podjetja, ki bodo dajala kruh domačemu prebivalstvu ter zaustavila izseljevanje, to rak rano Beneških Slovencev.
Uspeh slovenskih dijakov
Vsedržavni zavod INA je pred časom razpisal slikarsko nagradno tekmovanje. Od 65 del tržaških dijakov, ki so bila predložena, jih je posebna komisija izbrala deset, ki bodo prišla vpoštev na vsedržavnem tekmovanju. Med temi so tudi dela treh dijakov slovenskih šol, in sicer Aleksandra Malalana iz IV. razreda znanstvenega liceja, Roberta Štefanija iz V. razreda znanstvenega liceja in Patricije žužek iz III. razreda rojanske srednje šole »Fran Erjavec«.
Počitniška kolonija »Slokad« v Dragi
Tudi letos bo »Slokad« vodil počitniško kolonijo za naše otroke v Dragi (3 km od Bazovice) in sicer za deklice v juliju in za dečke v avgustu.
Kdor ni še bil v Dragi, naj se kako nedeljo poda v Drago ali peš ali z avtom in se bo prepričal, da je počitniški dom res v čudovito lepem in zdravem kraju, kjer se otroci odpočijejo, naužijejo zdravega zraka in temeljito utrdijo za mrzle in vlažne dneve. Kolonija je daleč od vsakega hrupa, prahu in strupenih sap, ki
EKUMENSKO POTOVANJE V OHRID
Ob 1100-letnici smrti sv. Cirila organizira Apostolstvo sv. Cirila in Metoda za Slovence na Goriškem in Tržaškem prvo ekumensko potovanje med naše pravoslavne brate.
Namen potovanja je obiskati poleg nekaterih katoliških predstavnikov srbskega pravoslavnega patriarha v Beogradu in makedonskega metropolita v Skopju ter ogledati si slavne srbske samostane kot so Žiča, Peč, Studenica, Sopočani, Gra-čanica, Visoki Dečani. Glavni cilj pa je Ohrid ob prekrasnem jezeru istega imena, kraj, kamor so se po Metodovi smrti zatekli njegovi učenci in ki je postal kasneje zgodovinska zibelka slovanskih pravoslavnih Cerkva.
Potovanje ima študijski značaj in je namenjeno predvsem našim izobražencem. Trajalo bo deset dni, verjetno od 15. do 24. septembra in sicer z udobnim avtobusom. Cena potovanja 60.000 lir. Ob prijavi se plača 10.000 lir, ostalo vsoto pa do 15. avgusta.
Prijave sprejemajo: v Gorici g. Artur Košuta, ul. Mameli 8, tel. 5265 in g. Štefan Kleindienst, fotograf na Travniku, v Trstu pa dr. Stanko Janežič, ul. delle Docce 34. Vpisovanje se zaključi 15. junija.
toliko škode povzročajo zlasti mladim ljudem. Vsa je obdana od temnozelenih borovcev, od sadnega drevja in travnikov in 340 m nad morjem-. Trikrat na teden gredo otroci na kopanje in sicer dečki k Suhemu rtiču, deklice pa v Sesljan. Po izjavi zdravnikov je idealna, ker druži lastnosti morske in gorske kolonije.
Vodstvo »Slokada« išče delovno in nadzorno osebje. Za morebitna pojasnila pišite na naslov: Slokad, 34012 Bazovica, 90 (tel. 226117).
Po občnem zboru KASTE
V četrtek, 8. t. m. je bila v prostorih Kulturnega doma prva redna seja novoizvoljenega odbora Krožka absolventov slovenske trgovske akademije (KASTA). Odbor sestavlja 21 članov, med katerimi so tudi štirje dijaki V. razreda in v skladu s spremembo statuta, ki je bila odobrena na občnem zboru 24. aprila letos, tudi dva dijaka IV. razreda Trgovske akademije.
Na dnevnem redu je bila izvolitev pred-sedništva, nakar so se ostali odborniki razdelili v razne komisije. Novi odbor si je tako porazdelil funkcije: predsednik: Pilat Danilo; podpredsednik: Zudetič Jolanda; tajnica: Kosmina Nadja; blagajničarka: Starec Magda; komisija za strokovno izpopolnjevanje: Tavčar Silvij, Filipčič Edi, Canciani Božica, Carli Marino, Škabar Sonja, Starc Vesela; komisija za statistiko in delo: Žiberna Dario, Čebulec Sonja, Giacconi Mario, Sedmak Oskar, Zlobec Annamaria; komisija za družabnost: Batič Iva, Sferza Bruno, Filipčič Nadja, Kafol Stojan, Cuk Boris; komisija za tisk: Batič Majda.
Odbor se bo sestajal vsak četrtek v prostorih Kulturnega doma.
Majnica v Dolini
V nedeljo, 4. maja ter naslednja ponedeljek in torek je bila v Dolini tradicionalna »Majnica«. Dolinski fantje so postavili »maj« in poskrbeli za bogat kulturni program, ki je obsegal nastop domačega pevskega zbora »V. Vodnik«, folklorni nastop skupine »Breg« iz Boršta, ki jo vodi B. Baračič in jo na harmoniko spremlja Nadja Kriščak ter nastop tria Bordon z duetom Daria in Darka. Za prijetno razpoloženje pa so poskrbeli kvintet bratov Avsenik, ansambel »Vandrovčki« iz Kopra in godba na pihala iz Brega. V teh dneh je bila tudi občinska razstava in pokušnja vin. Ob priliki tega starega vaškega praznika so fantje izdali ilustrirano brošuro.
Resolucija repentabrskega občinskega sveta o tržaškem gospodarstvu
Repentabrski občinski svet je po pregledu stanja krajevnega gospodarstva, v katerem se pojavljajo znaki težav in krize, sprejel posebno resolucijo, v kateri zahteva odločen nastop pri odgovornih organih države in IRI-ja za dosego točne izpolnitve obveznosti in odločitev, ki jih je sprejel CIPE v oktobru 1966 in v oktobru 1968 v korist tržaškega gospodarstva; obenem poudarja nujno potrebo primernih pobud, ki naj zagotovijo stalnost in povečanje zaposlitve na ozemlju Trsta in Tržiča.
Repentabrski občinski svet nadalje obžaluje velike zamude, ki so nastale v izvrševanju začrtanih pobud in sprejetih obveznosti; izjavlja, da morajo biti zahteve in možnosti Trsta kot velikega industrijskega mesta in centra mednarodnega prometa primerno zaščitene in poleg tega pričakuje, da bodo na prihodnjih ita-lijansko-jugoslovanskih srečanjih v Rimu za obnovitev medsebojnih trgovinskih pogodb upoštevali posebno vlogo tržaške pokrajine tako glede obmejnega prometa kot povezovanja med državami.
PRVI MAJ V BAZOVICI
I
Slovenski bogoslovci iz Ljubljane na obisku v Doberdobu v nedeljo, 20. aprila letos. Na levi je videti novo farno dvorano, ki je še v gradnji
S prvomajskim praznikom je Slomškov dom zaključil prosvetno in vzgojno delo, ki ga je vršil od oktobra do aprila in je terjalo velikih ekonomskih žrtev ter truda.
Prvi maj je za nami. Odbor Slomškovega doma je vse storil, da bi ta praznik tudi letos lepo uspel v zadovoljstvo vseh, ki želijo v veselem in poštenem razpoloženju preživeti praznik dela. Lepaki, oglasi v časopisju, vabila po radiu in že petletna ponovitev praznika, vse je dalo upati, da bo uspeh dober.
Več vzrokov pa je skazilo praznik. Predvsem vreme, ki je že zjutraj naznanjalo, da ne bo vse v redu. V sosednjih Padri-čah je športno društvo »Gaja« organiziralo celodnevno tekmovanje v balincanju, kar je gotovo pritegnilo domačine k udeležbi pri tekmovanju. Več ljudi je izrabilo ta praznični dan za izlete v Slovenijo in drugam. Skratka udeležba, ki je tako odločilna za uspeh praznika, je bila zelo pičla.
Kljub temu pa je bil ves napovedani program dobro izveden. Popoldanski spored je bil v kino dvorani. Nastopila je skupina bazoviških otrok, ki so zapeli več modernih slovenskih in tujih popevk. Petje je spremljala mala Bazovka Ksenija
Brass z električnimi orglami, dijak Boris Grgič s kitaro in pa mladi openski har-monikaš Mirko Ferlat.
Slavljencem prvega maja je spregovoril naš deželni poslanec dr. Drago Štoka, ki je v klenih besedah orisal stanje delavskega razreda in naloge vseh, da se vsem delavcem sveta zagotovijo vse pravice.
Za njim sta nastopila pevski oktet in ansambel »Aldabor« iz Postojne. Prvič sta nastopila. na našem Krasu in sploh na Tržaškem. Iznenadila sta nas z zelo dobrim podajanjem, ki je bilo resnično na umetniški višini. Vsi prisotni so bili mnenja, da bi bilo prav, če bi obe glasbeni skupini gostovali tudi po drugih odrih našega ozemlja. Odobravanja in ploskanja ni hotelo biti konca.
Po končanem prosvetnem in zabavnem popoldanskem sporedu je sledila na igrišču Slomškovega doma in v Domu samem še prosta zabava, ki jo je poživljal postojnski ansambel »Metronom« z bogatim sporedom domačih in tujih, sta rih in novih viž.
Vsem, ki so pripomogli, da je bil spored prvomajskega praznika lepo izveden, se Slomškov dom prisrčno zahvaljuje. Hvala tudi vsem udeležencem, domačim in tujim.
  imunimi  .......................................  umi....m..................................mini................iiimimm Mlinu iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii   iminmiii mmmmmmimmmm immmmi immmmmm         mmmiimmmmmmimmmmmi
V nedeljo 1B. maja svetovni dan družbenih občil
IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIItlllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllH
t Msgr. Janez Hladnik
27 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
( SPOMINI )
Tam sem se namenil preživeti štirinajst dni. Tudi sošolec Ludvik Sosič je bil v Trstu in Angel Kralj pri Sv. Križu ter Vidav na Opčinah, tako da sem imel na Vse strani oporne točke.
Izreden je bil pogled na Jadransko morje, ki je v vsej prostranosti zasijalo pred menoj, ko je vlak zavil s Krasa na morje pri Nabrežini. Drugo doživetje morja pa sem imel, ko sem zrl nanj z višine nad Trstom, kjer je bil Sosičev dom, na morje obrnjen in so migljale pred menoj čarobne večerne luči, ladje in jadrnice pa so se pozibavale na spokojni morski gladini.
Tudi Istro sem želel videti. Pa sva se odpeljala z Gabrovškom z ladjico v Koper in od tam v Šmarje, kjer je župni-koval gospod Cerar. Osli z bremenom ob-
loženi so dajali izraz pokrajini, ki je dotlej nisem bil videl drugje kot na sliki.
In tudi kopal sem se. Naučil sem se za silo plavati, toliko da sem si upal v vodo. V Backo vi j ah je bilo vsak dan kopališče nabito. Tja sem namreč zahajal. Bili so vroči dnevi. Prijetno je dela morska kopel. Obenem sem pa spreumeval minljivost človeške telesne lepote. Na eni strani gromozanski trebušniki, na drugi pa spet strahotni okostnjaki. Vsi so razkazovali tedaj svojo zemsko navlako; spominjaj se človek, da si prah in da se v prah povrneš! Pogled na človeško meso in človeške kosti me ni sicer te svetopisemske misli tako spomnil kot neki drug dogodek, v katerem sem bil glavni in edini igralec prav jaz.
Bil je namreč na morju vihar. Ladji »Satumia« in »Oceania« sta bili prav tedaj v Trstu in sta tulili v opozorilo na nevarnost. Silni valovi so se poganjali čez rob in preplavljali pristanišče.
Ponoči se je vihar unesel. Jaz, kot vsak dan, grem v kopališče. Kako bo lepo danes, sem si mislil. Nič ljudi ni! Bom pa sam! Pa se poženem v vodo in zaplavam
vse do brun, ki so omejevala kopališki prostor. Morje je bilo tam zelo globoko takoj od obrežja razen na ozki plaži v notranjosti zaliva.
Ko me je pozibavala voda na brunu, mi je kar tesno postalo ob tem nemem pogledu brez žive duše. Pa se poženem spet proti obali. Vse gre dobro. Nihanje valov me ni motilo. Ko pridem do brega in hočem ven, me vrže nazaj. Nov poskus: nov val me požene proč, že tretjič... Groza me je začela obhajati. Poklical sem angela varuha na pomoč, pa sem že prijel za skalo in se srečno izvlekel s poslednjimi močmi iz vode. Trepetaje sem obležal nekaj minut na bregu, če bi bil utonil, bi morda zapisali tržaški listi: »Utopil se je neki mlad Cehoslovak«, pa bi bilo moje zgodbe konec, od mene bi pa ne ostal ne prah ne pepel.
OSMI RAZRED IN MATURA
Spet smo se zbrali polni doživetij. Štiriindvajset nas je bilo. Samozavestno smo stopali med mlajšimi tovariši, kot so delali pred nami drugi. Pa nam je Luka Arh kmalu povedal: »Prazen klas stoji
pokonci,« jaz pa sem se zavedel, da je le klen in poln lepo upognjen. No, je pa le bila prijetna zavest, da se bliža matura in z njo zrelostno spričevalo.
Dovolili so nam iti v ljubljansko Dramo in Opero, seveda, kadar so predvajali kako delo, ki je bilo ogleda vredno.
Nekatere je zelo prevzemala skrb za črno obleko in vse pritikline, ki so potrebne za zadnjo ceremonijo. Mene to ni posebno imelo, saj se me je še vedno držala moja trda kmečka skorja.
Zdravje mi je po božiču znatno opešalo, tako da so mi po veliki noči dovolili iti domov, da sem se pripravljal na maturo po svojem okusu, ker je bilo hišni upravi preveč nadležno skrbeti za »bolniško hrano«. V prijetni smrekovi senci in ob vonju dišeče smole sem si obnavljal domorodno zgodovino, grške in latinske tekste.
Tako je prišel 15. junij 1922, ko sem moral biti nazaj.
Najprej je bila pismena matura. Iz grščine je bil Platon. Lahko delo, kajti dr. Omerza nam je grščino priljubil in smo
Platona kar tekoče brali. Latinska naloga je bila iz Horaca, če kake besede nisem vedel, sem si jo pa izmislil. Pri matematiki mi je bilo vroče. Ene naloge nisem pravilno rešil. Tisti dan mi je bilo kar tesno pri srcu. Iz slovenščine nam je dr. Breznik predložil dvojen naslov. Eden je bil: »Vtisi iz moje mladosti«. Za tega sem se odločil in se na dolgo razpisal. Kakih deset listov sam spravil skupaj. Dr. Breznik je smatral, da je bil ta spis tako dober, da ga je bilo vredno tudi drugim javno prebrati.
Maturo sem izdelal tudi ustno, in sicer »z dobrim uspehom«. Odličnjak nikdar nisem bil in mi tudi pri maturi ni bilo žal tega.
23. junija je bilo poslovilno kosilo. Vsi smo bili v črnih oblekah, s kravato, belo srajco, zapetimi gumbi in si pri tem domišljali, da je sedaj ves svet naš. Saj smo prestali »maturo«. Bili smo torej »zreli«.
Ko se je razrednik Luka Arh pozanimal, če bo kdo šel v semenišče, se je oglasil samo eden: Janez Bergant iz Komende.
(Se bo nadaljevalo)
K
Letošnje jurjevanje slovenskih goriških skavtov
Kot povsod po svetu, tako so se tudi v Gorici skavti spomnili svojega praznika. Sicer so se letos obljube vršile šele 4. maja namesto 25. aprila, vendar to ni kvarilo vzdušja, ki je vsako leto značilno za skavtske vrste.
Za kraj obljub je bila izbrana dolinica pod cesto Gorica-Trst nekoliko naprej od gostilne »pri Tinkotu«. Že v soboto, 3. maja zvečer so se starejši sikavti-roverji podali na kraj in ga pripravili, da bi razpoloženjsko vp-ldval na duhove skavtov novincev in volčičev. Zbrali so se ob tabornem ognju zvečer in pesem je dala pesem. Sv. Jurij pa je naslednje jutro poskrbel za lep sončen dan, saj je bil namenjen prav njemu v čast.
Kmalu po deveti uri so se začeli zbirati skavti in volčiči. Za najmlajše je bila pripravljena zanimiva igra in vsi so se je navdušeno udeležili. Tako je minil čas do sv. maše. Daroval jo je duhovni vodja,
vsa skavtska družina pa je sveto daritev spremljala s petjem. Ob koncu je duhovni vodja v priložnostnem govoru spomnil zlasti novince na njihovo dolžnost in odgovornost, ko vstopajo v veliko skavtsko družino. Sledile so obljube. Najprej so volčiči prisegli zvestobo Bogu in svojemu Akeli, nato so pa še skavti pri svoji časti obljubili, da bodo izpolnjevali svoje dolžnosti do Boga in do domovine, da bodo vedno pomagali svojemu bližnjemu, da bodo izpolnjevali skavtske zakone.
Po obredu je bilo kosilo, prav po skavtsko: polenta z omako. Toda priznati je treba, da se je kuhar res izkazal, saj je jedi hitro zmanjkalo.
Takoj po kosilu pa so se vsi v velikem krogu zbrali okoli četovodje, ki je spregovoril besede slovesa. Nato so se po opravljeni pospravi skavti začeli razhajati in prepričani smo, da bodo novi člani res pogumno nastopili svojo skavtsko pot in izpolnjevali svoje dolžnosti.
M. š.
Goriški skavti na taborjenju pri sv. maši
Slovenske osnovne in srednje šole na Goriškem bodo imele
skupno šolsko prireditev
v nedeljo, 18. maja 1969 ob 17. uri v dvorani Katoliškega doma v Gorici. — Vsi prisrčno vabljeni!
Izid natečaja za zborovsko pesem
Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici je na Cecilijanko 1968 (24. novembra) razpisala prvi natečaj za izvirno zborovsko skladbo svetne vsebine. Rok natečaja se je zaključil 31. marca 1969.
Na sedež ZSKP je med tem časom prišlo šestnajst skladb. Nato se je začelo delo ocenjevalne komisije. V komisiji so bili: Matija Tomc iz Domžal pri Ljubljani, Pavle Merku iz Trsta, Stanko Jerici j o iz Gorice. Potem ko so vsi člani komisije skladbe doma proučili, so se sestali v Gorici dne 8. maja in tako ocenili predložena dela:
1. »Mrak« - skladatelj S. Malič, besedilo F. Žgur (za mešani zbor).
2. iGoriška zdravica« - skladatelj A. Vodopivec, besedilo A. Pregare (za moški zbor),
Ti dve skladbi dobita prvo in drugo nagrado, ki sta bili napovedani v natečaju v znesku 30.000 oziroma 20.000 lir.
Komisija nato želi izreči posebno častno omembo skladatelju A. Vodopivcu za skladbo »Pesem« (za mešani zbor). Dalje komisija še posebno priporoča pevskim zborom sledeče skladbe, ki, čeprav ne nagrajene, so vredne, da najdejo mesto v programih naših pevskih zborov:
1. »Cicifuj« - S. Malič (za mešani zbor).
2. »Bela breza« - S. Malič (za moški zbor),
3. »Špela Uk« - J. Ban (za mešani zbor).
4. »Jesensko jutro« - Z. Harej (za moški zbor).
Poleg tega je komisija z zadovoljstvom poudarila, da je zelo razveseljivo lepo število predloženih skladb, posebno če upoštevamo, da je bil natečaj omejen samo na skladatelje, živeče v zamejstvu.
Preden se je komisija razšla, je izrekla svoje priznanje Zvezi slovenske katoliške prosvete za tovrstni natečaj in željo, da bi bile skladbe lepo sprejete in doživele uspeh pri vseh naših zamejskih pevskih
zborih. Prav tako je bila želja komisije, da bi vsaj najbolj primerne skladbe izšle tudi v tisku.
Stanko Jericijo, tajnik
Iz Beneške Slovenije
Slovenski pasijon v Čedadu
Slovensko gledališče v Trstu je uprizorilo v nedeljo, 11. maja v kino dvorani »A. Ristori« v Čedadu »Slovenski pasi-jan«. V sodelovanju s pevskim zborom »Jacobus Gallus« pod vodstvom prof. U. Vrabca je spored obsegal Mahničevo enodejanko »Vinska žalostna z alelujo« ter koncert nabožnih pesmi; zbor Jacobus Gallus se je vključil tudi v gledališko predstavo.
Slovensko gledališče v Trstu se je tako že četrtič predstavilo v Slovenski Benečiji. Prva zgodovinska uprizoritev Slovenskega gledališča v Trstu je bila 7. januarja lani v špetru Slovenov. »Slovenski pasijon«, ki ga je Slovensko gledališče uprizorilo v cerkvi presv. Srca Jezusovega v Sv. Lenartu lani na cvetno nedeljo, je sprožil željo, da bi taka uprizoritev postala tradicionalna; v ta kulturni program spada tudi prireditev, ki je bila preteklo nedeljo v Čedadu.
Izročitev literarne nagrade »Vstajenje«
V prostorih Društva slovenskih izobražencev v ulici Donizetti v Trstu bo v ponedeljek, 19. t. m. izročena literarna nagrada »Vstajenje« pisatelju Alojzu Rebuli za roman »V Sibilinem vetru«. Govoril bo prof. dr. Anton Kaoin, član razsodišča nagrade. Začetek ob 20. uri. Vljudno vabljeni.
SKPD »F. B. SEDEJ« V ŠTEVERJANU
vabi na
KULTURNI VEČER na katerem bodo igralci iz Štandreža nastopili v Župnijskem domu v Štever-janu v nedeljo, 18. maja ob 20. uri s Kersnikovo igro v štirih dejanjih
»TESTAMENT«
Z isto igro bo prosvetno društvo »Štandrež«, kot smo že objavili, nastopilo na praznik Vnebohoda, 15. maja ob 17.30 v Katoliškem domu.
ZA KMETOVALCE
Ne odlašajmo s košnjo!
Obilen dež je letos pomagal, da je trava po naših senožetih bujno pognala. Že se kažejo cvetni klasi in ponekod je trava že v cvetju.
Kadar opazimo, da je večina trav začela cvesti, je prišel čas, da nemudoma pokosimo. Takrat ima trava visok odstotek beljakovin, ki so tako nujno potrebne mladim živalim in molzni živini. Po cvetenju se količina beljakovin hitro manjša in če travo kosimo prepozno, tvegamo, da pripeljemo domov prazno slamo, ki ima prav malo hranilne vrednosti. Nehajmo vendar gledati na koledar, če je napočil določeni tradicionalni dan za košnjo, opazujmo rajši travo, kako raste in jo kosimo, ko začne cvesti. Samo tako bomo spravili seno, ki bo bogato na beljakovinah, travniški ruši pa omogočili, da se v ugodnem vremenu spet hitro obraste in nam po kratkem presledku da nov pridelek.
S košnjo odnašamo iz travnika tudi gnojilne snovi, katere moramo zemlji vrniti s pravilnim gnojenjem. S stotom sena vzamemo zemlji 1,4 kg čistega dušika, 0,6 kg čistega fosforja in 2,7 kg čistega kalija. Glavno gnojenje bi morali opraviti že v jeseni ali pozimi s hlevskim gnojem ali kompostom ter ga dopolniti s fosfornimi in kalijevimi gnojili. Prav tako važno pa je gnojenje po prvem odkosu. Takrat posujmo na 1 ha 100 kg polnega gnojila 10-10-10. Isto gnojenje ponovimo po drugem odkosu in spomladi preden začne trava rasti. Dobro gnojem travniki bolje prenašajo sušo. Strošek za umetna gnojila pa je majhen v primeri s povečanjem in zboljšanjem travniškega pridelka.
Inž. Janko Košir
RAZNO
Nove spremembe v mašnem obredu
Pri zadnjem konzistoriju je sv. oče povedal, da bodo s prihodnjim adventom, to je v začetku novembra, stopile v veljavo nove spremembe v mašnem obredu. Vse dosedanje spremembe ostanejo seveda v veljavi, izboljšan je le uvodni del maše, priprava darov ali darovanje in obhajilni del. Tako bo mašnik bolje kot doslej povezan z ljudmi, ki se maše udeležujejo.
Imenovanje članov teološke komisije
Pri zadnji škofovski sinodi, ki je bila lani v oktobru, so škofje izrazili željo, da bi se ustanovila posebna mednarodna teološka komisija, ki naj bi bila v pomoč Kongregaciji za čistost vere. To komisijo je sv. oče sedaj ustanovil in imenoval člane, ki jih bo 29. Iz imen se da sklepati, da so zastopani teologi vseh vrst. Med njimi beremo imena kakor Co-lombo, von Balthasar, Bouyer, Congar, Feiner, Lakner, De Lubac, Maltha, Rah-ner, Ratzinger, Schnackenburg, Vagaggini. Iz Jugoslavije je kapucin p. Tomislav Ša-gi-Bunič, profesor na teološki fakulteti v Zagrebu.
Tajnik vsepravoslavnega koncila imenovan
Čas-tni poglavar vsega pravoslavja, patriarh Atenagora, je v soglasju s sinodo ekumenskega patriarhata v Carigradu imenoval dosedanjega opata pravoslavnega samostana v Taizeju (Francija), arhiman-drita Papandreua, za tajnika prihodnjega vsepravoslavnega koncila. Papandreu je eden najodličnejših grških pravoslavnih teologov in je že tudi posegel v ekumensko gibanje. Priprave za vsepravoslavni koncil, na »veliki in sveti koncil«, ki je po 1200 letih prvi, bodo trajale še nekaj let. Menijo, da ga ne bo pred letom 1975. Tudi politične razmere v državah, v katerih delujejo pravoslavne Cerkve, niso naklonjene hitremu in urejenemu delu za pripravljanje tega velikega posvetovanja vseh pravoslavnih Cerkva.
RADIO
TRST A
Spored od 18. do 24. maja 1969
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15
Dejstvu in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: M. Twain: »Kraljevič in berač«. Prva oddaja. 11.50 Ringaraja za naše malčke. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas.
13.30 Glasba po željah. 15.30 Palazzeschi: »Temna točka«. Dramatizirana povest. 18.45 Operetne melodije. 19.15 Sedem dni v svetu. 20.30 Reharjeva: Poklici: »Rožarce jen mlekarce«.
Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Kalanova: »Pomenek s poslu-šavkami«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Čar glasbenih umetnin. 17.35 Misli in nazori. 17.55 Kako in zakaj. 18.30 Zbor »Birchebner« iz Tapoglia-na in Nogareda. 18.55 Steffenov ansambel.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.00 Reharjeva: Poklici: »Rožarce jen mlekarce«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas. 18.30 Tržaški tolkalni ansambel. 19.10 Bogomir Magajna: Marijine legende (3) »Legenda o Mariji in mlinarju«. 19.25 Jazzovski kvartet iz Lucce. 19.45 Moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice. Vodi Z. Klanjšček. 20.35 Mozart: »Titova dobrotljivost«, opera v dveh dejanjih.
Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
13.30 Glasba po željah. 17.00 Tržaški man-dolinski ansambel. 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst. 18.30 Slavni pevci v tržaških gledališčih. 19.00 Vokalni kvartet »The Clark Sisters«. 19.10 Lupine: »Higiena in zdravje«. 19.15 Priljubljene melodije. 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Razkuštrane pesmi. 17.35 Moj prosti čas. 17.55 Kako in zakaj. 18.30 Sodobni slovenski skladatelji. 20.35 Verč: »Rdeči gumb«. Kriminalka.
Petek:	11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Lokar: »Blagoznanstvo za domačo rabo«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri. 17.35 Slovenščina za Slovence. 18.30 Komorni koncert. 19.25 Priljubljene melodije. 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.10 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. 13.30 Glasba po željah. 16.25 C. Cassola: »Fausto in Ana«. Dramatiziran roman«. Šesta in zadnja oddaja. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.30 Za mlade poslušavce: Od šolskega nastopa do koncerta. 18.30 Revija zborov Slovenske prosvetne zveze iz Trsta. Tretji in zadnji del koncerta. 19.10 »Družinski obzornik«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Lenček: »Po jerebico«. Dramatizirana zgodba.
Pastirček št. 8
Te dni je izšla zadnja številka 24. letnika mladinskega Usta »Pastirček«. V njej se tudi zaključi Jezova povest v nadaljevanjih »Kmetija otrok«. Jožica Peric objavlja zgodbo »Na zvezdi Majhnih ljudi«, ki vsebuje zelo vzgojen napotek. Pohvaljeni so slovenski šolski otroci z Goriškega, ki so se navdušeno udeležili akcije za gobavce. Darina Konc to pot opiše povratek iz Poljske in Češke preko Dunaja domov v Slovenijo. S tem se njeno potovanje »Preko petih meja« konča. Jože opiše sv. Ivano Orleansko; zlasti se ustavi pri tem, kako jo je Bog poklical. Isti predstavi tudi vzornega fanta iz naših krajev Karla Fornazariča (1911-1931). Kako je treba preživeti čas počitnic, beremo v sestavku »Počitnice«. Marijan Jev-nikar opiše pomen petrolejskih ladij ter se ustavi pri velikih potniških ladjah sedanjega časa. T. C. objavlja poučno zgodbo o božji Previdnosti »Dve liri« iz tistih časov, ko je toliko znašal dnevni zaslužek delavca. V športni rubriki poroča Branko o svelovnoznanem brazilskem nogometašu Garrinchi, ki je popolnoma obubožal. Boris, Marko in Jasna pred odhodom na počitnice razočarani ugotavljajo, da vse šolsko leto niso videli enega vrednega filma, ki bi bil zapustil v njih kak poseben vtis. Pod naslovom »V Zlatorogovem kraljestvu« opiše Darina Konc gorski vrt Juliana ali tudi Alpinum imenovan. Ista je prispevala tudi otroški prizorček »Moja punčka je zbolela«. Dopisi otrok zaključijo številko.
-j k
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 18. do 24. maja 1969
Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Verska oddaja. 21. Lukova skrivnost. — Drugi: 17.00 Velika nagrada v avtomobilizmu, dirke v kneževini Monaco. 22.00 Antologija telefilma.
Ponedeljek: Prvi: 15.30 52. kolesarska dirka po Italiji. 21.00 La cena delle beffe, film. — Drugi: 22.15 Simfonični koncert.
Torek: Prvi: 18.45 Vera danes. 21.00 Proces Cucoldo. — Drugi: 21.15 Posebej za vas.
Sreda: Prvi: 21.00 Borba zoper ameriško podzemlje. — Drugi: 21.15 Variete.
Četrtek: Prvi: 21.00 Tista trgovina na trgu Navona. 22.00 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Kaj naj igramo?
Petek: Prvi 15.30 Kolesarska dirka po Italiji. 21.00 TV 7. 22.00 Najbolj dolga cesta. — Drugi: Pripoved o morju.
Sobota: Prvi: 14.00 Tenis v Barletti in 52. kolesarska dirka po Italiji. 21.00 Ta večer. 22.00 O vas pripovedujejo. — Drugi:	17.00	Barletta:	Tenis.	21.15	Recital
Cappuccillija in Falachija. 22.25 Zaročenci.
OBVESTILA
Nova knjižica. Te dni je izšla v Ljubljani v založbi »Knjižic« zelo aktualna razprava bogoslovnega profesorja dr. Štefana Steinerja »Zakonci - Stvarnikovi sodelavci«. Namen knjižice je dati vernikom boljše razumevanje okrožnice Pavla VI. o človeškem življenju.
Gostovanje gledališča iz Celja. V petek, 16. maja ob 21. uri, v soboto, 17. maja tudi ob 21. uri ter v nedeljo, 18, maja ob 16. uri bo gostovalo v Kulturnem domu v Trstu slovensko ljudsko gledališče iz Celja s Sofoklejevo klasično dramo »Kralj Oidipus« v klenem prevodu pok. Antona Sovreta.
Poletni urnik za prehajanje obmejnih blokov. V poletnem času (od 1. maja do 30. septembra) so stranski obmejni bloki (kjer je prehod možen le s prepustnico) odprti ob delavnikih do 10. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa do polnoči. Prehod pri Rdeči hiši pa je seveda stalno odprt.
DAROVI:
Za tiskovni sklad »Katoliškega glasa«:
Uprava hotelov »Bled« in »Daniela« v Rimu namesto cvetja na grob pok. mame g. Juraka 10.000 lir.
Za Katoliški dom: N. N. 5.000; U. Z. 3.000; ob 25-letnici smrti pok. strica msgr. Josipa Štrancarja 15.000; S. P., Pevma, 5.000; N. N. 5.000; Marijina družba 10.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; Bremec Štefanija 2.000; N. N. 1.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: Novopo-ročenca Jože Križmančič in Silvestra Sosič 20.000; svatje ob poroki Umberta Val-le-Marije Križmančič 11.000; v počastitev zlate poroke Ivana in Marije Ziv.ic( Francka Pečar iz Gropade 5.000; družina Sozsko iz Padrič 10.000; Zadro 4.000; Guštin Antonija 1.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: V spomin pok. Tončke Daneu z Opčin, družina Daneu 5.000 lir; M. Š. iz Gorice 1.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
V slovenskem delu goriškega predmestja, v krasni zeleni okolici, dajem v najem dve stanovanji: dve sobi, kuhinja, kopalnica, klet, centralna kurjava. Naslov na upravi lista.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob osmini smrti našega dragega
Marija Rapotec
se vsem, ki so z nami sočustvovali, pomagali in se tako številni udeležili pogreba ter pogrebne maše, zlasti še vaščanom najtopleje zahvaljuje
družina Rapotec
Gročana, 9. maja 1969