SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 43 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 31 de octubre - 31. oktobra 2002 BRATJE, Z ODPRTIMI ROKAMI Govora dipl. časnikarja Toneta Mizerita na 35. obletnici Pristave, v nedeljo, 27. oktobra 35 let že deluje vaše društvo na tej Pristavi, ki ima sicer daljšo zgodovino, a nudi zavetje vaši krajevni skupnosti od leta 1966 naprej, V tem oziru je pravzaprav med mlajšimi izmed naših društev, a kot ostala vsebuje vse prvine naše organizirane slovenske skupnosti: idealizem, požrtvovalnost, zvestobo verskim, ideološkim in kulturnim izročilom, nenehno dinamiko delovanja, in predvsem tisto trdno voljo, ki je našo skupnost ohranila več kot pol stoletja in ki nam daje upanje, da se bo ohranila v prihodnosti še dolgo, dolgo let. Od prvih začetkov smo naša krajevna središča imenovali z besedo “dom Tudi Pristava je dom. Izraz nam pričara pred oči vso čudovito vsebino tudi vaše pristavske skupnosti. Temelje, ki hišo držijo pokonci, stene, ki nam dajejo varnost, streho ki nas krije, ognjišče skupnega življenja, ki nas greje in kjer se pripravlja brana, duševna in telesna. Dom je tudi kraj, ker se učimo prvih besed skupnega jezika sodelovanja, kjer iz roda v rod prenašamo izročila, kjer hranimo naš skupni zaklad slovenstva in krščanstva. Dom je kraj, kjer stanuje družina. In po besedah pesnika Toneta Kuntnerja lahko z zavestjo in ponosom zatrdimo: družina smo/ Družina iste krvi, bratje drug drugemu. V tem smislu občudujem besede, ki ste jih izbrali za smisel današnje prireditve: “K bratu brat, z odprtimi rokami”. Geslo predpostavlja idejo, da smo bratje med seboj, da nas druži globoka zavest in globoko čustvo povezanosti istega izvora. Da smo sinovi in vnuki iste matere, Slovenije, katere spomin ohranjamo trdno zasidran v našem skupnem domu. V besedah današnjega dne pozivate, naj stopimo skupaj. Ne vsak posebej, ne raztreseni. Brat k bratu, povezani v istih idealih. To je temelj vse naše skupnosti. Ničesar ne bi imeli, če ne bi vsa ta desetletja stali drug ob drugem. Skupen nastop in skupna žrtev so bile bistvo vsega vašega oga-niziranega dela, vsake še tako skromne prireditve. Bratje, skrbni in delavni, so gradili in organizirali, so žrtvovali mnogo ur svojega življenja, da so za druge pripravili srečanja, s katerimi so popestrili družabnost, so dvigali kulturo, ohranjali jezik in vero, obujali spomin na daljno domovino in na dogodke, ki so tolikšen del slovenskega naroda pognali iz doma po svetu. In roke, te vaše roke so gradile skupnost o vsega začetka. Jezik rok je jezik našega odnosa do drugih, do bratov. Lahko jih zapremo, in se izoliramo sami vase. Lahko jih stisnemo v pest in udarimo, ter povzročimo bolest. Lahko jih odpremo in razumevajoče sprejmemo v osebni in skupni objem vse, s katerimi stopamo po isti poti, pa tudi one, ki so s te poti zašli, pa bi se morda radi vrnili s skupni dom, pod skupno streho, pristopili k temu našemu ognjišču, da bi se ogreli in se nahranili v teh težkih časih.. Gotovo tudi ni golo naključje, da homo danes na odru videli ign>, katere naslov je “Drevesa umirajo stoje”. Naslov sam nas lahko opomni na usodo, ki je lastna vsakemu živemu bitju in ne na zadnjem mestu izseljenskim skupnostim. Zavedamo'se, da je v času neka meja, ki je ne bo mogoče prekoračiti. A to nas ne sme skrbeti. Ko je neki samozvani modrijan iz domovine napisal knjigo o naši skupnosti, jo je naslovil z ugotovitvijo, da “Sramota umira počasi". A kaj bi odgovarjali na to. Nam zadostuje ugotovitev, da ne umiramo, temveč še živimo, in da živimo stoje, pokončni. Tudi na vaši Pristavi še gradite, še pojete, še učite, še plešete, še igrate, še nastopale, še nalagate drva na ognjišče skupnega doma. In predvsem, še predajate ogenj vašega delovanja mladim rodovom. Ko vam ob tej lepi obletnici v imenu Zedinjene Slovenije in organizirane skupnosti častitam in se vam zahvalim za vse delo in žrtve ob tem skupnem ognjišču, vas obeme prosim, da v polnosti izpolnjujte današnje geslo. Stojte združeni, vedno pokončni, a tudi z odprtimi rokami, pripravljeni na bratski objem s pogledom uprtim v skupne ideale. Bog vas živi! VELIKA CAST Naš široko znani rojak, plezalec in glacio-log, inž. Peter Skvarča, je bil pred kratkim sprejet kot akademik v argentinsko Državno Akademijo za Zemljepis. Taka visoka čast je dosedaj doletela samo Ivana Benigarja pred skoraj 70 leti. Akademija prireja javno izredno sejo v petek, dne 8. novembra ob 18. na svojem sedežu Av. Cabildo, 38 - PB, na kateri bo medse sprejela inž. Skvarčo kot akademika. Spored slavnostne seje je naslednji: Predsednik Akademije ing. Roberto M. Sar-redondo izroči inž. Petru Skvarči diplomo in medaljo. Novega člana predstavi akademik dr. Bruno V. Ferrari Bono, Inž. Peter Skvarča bo imel govor: Drastične spremembe v geografiji Antarktičnega polotoka -Razkroj ledenega Larsenovega zidu. Vse, ki bi jih dogodek zanimal, vabimo na to slavnost. Inž. Petru Skvarči pa iz srca čestitamo v imenu vse naše skupnosti k temu velikemu priznanju. Podpora vstopu v NATO v Sloveniji nižja Med kandidatkami za članstvo v zvezi NATO Slovenija beleži najnižjo podporo javnosti vstopu v zavezništvo, ki se v zadnjem letu giblje okoli 42 odstotkov, zanjo pa je značilno tudi stalno nihanje. Medtem se v drugih šestih državah, ki bi po zadnjih napovedih na bližnjem vrhu zavezništva v Pragi ob Sloveniji lahko dobile povabil v članstvo - Estoniji, Latviji, Litvi, Bolgariji, Romuniji in Slovaški - po uradnih podatkih podpora giblje od nekaj čez 50 odstotkov do dobrih 60 odstotkov. V teh državah je opazen tudi manjši delež neopredeljenih - manj ali okoli deset odstotkov, medtem ko jih je v Sloveniji v zadnjem letu dobra petina. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je nedavno razliko v podpori javnosti med Slovenijo in drugimi kandidatkami komentiral z besedami, da je Slovenija zelo razvita demokracija, njeni ljudje pa ne marajo enoumja in vsako zadevo dobro premislijo. „Razprava, ki teče, je bolj znamenje neke zrelosti Slovenije v primerjavi z območji, kjer so podpore blizu 100 odstotkom," je menil zunanji minister, ki je ob tem kot primer navedel 90-odstotno podporo članstvu v Albaniji, ki po pričakovanjih v Pragi v zavezništvo ne bo povabljena. Po podatkih Politbaro-Av metra se je leta 1997 delezjf ^ podpore gibal okoli 62,^ odstotkov, po vrhu zveze NATO v Madridu, ko Slovenija pričakovanega povabila ni prejela, pa je padla na 55.4 odstotka. Delež nasprotujočih se je gibal od 26 odstotkov do 31 odstotkov, delež neopredeljenih pa od 14 do 20 odstotkov. Kot kaže zadnji, septembrski Politbarometer, vstop v NATO podpira 38,5 odstotka vprašanih, proti 39,4 odstotka, 26,2 odstotka pa jih je neopredeljenih. Na morebitnem referendumu za vstop v NATO bi glasovalo 49 odstotkov vprašanih, proti 32.5 odstotka, neopredeljenih pa je 18,6 odstotka. V Sloveniji so nasprotniki vstopa bolj opazni v javnosti prav letos, pri čemer izpostavljajo paleto razlogov za nasprotovanje članstvu Slovenije v organizaciji. Pri tem med drugim najbolj izpostavljajo vojaško neog-roženost Slovenije, previsoke izdatke za obrambo in nepotrebnost vstopanja v zvezo NATO v luči vključevanja v Evropsko unijo, ki lahko Sloveniji zagotovi tudi potrebno varnost. PREDSEDNIŠKE VOLITVE Prihodnjo nedeljo, 10. novembra bodo v Sloveniji predsedniške volitve. Teh volitev se po veljavnih zakonih lahko udeležijo tudi vsi državljani, ki živijo izven meja Republike Slovenije in so vključeni v volilni imenik. Vsi tisti, ki so prejeli sporočilo o vključitvi, ali ga na kak način preverili, so upravičeni za volitev. KAKO BOMO VOLILI OSEBNO. Vsi upravičenci bodo lahko volili SAMO NA VELEPOSLANIŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE V BUENOS AIRESU, Avda. Santa Fe 846, Piso 6, Buenos Aires, v nedeijo, 10. novembra od 10. do 18. ure. Vsak volilec naj s sabo prinese kak veljaven dokument ali potrdilo o identiteti (DNI, Cedulo, LC, LE, Potni list...). PO POŠTI. Tu pridejo v poštev le državljani, ki so z zadevnim formularjem posebej zahtevali na volilno komisijo dostavo volilnega gradiva, in so tudi prejeli volilno karto. To karto je treba overoviti. Poleg običajnih načinov (notar, policija, sodnija) se lahko volilne karte overovi tudi na veleposlaništvu RS, ali po slovenskih središčih po sledečem redu: Naš dom San justo: sobota, 9. novembra, od 9. do 10. ure (Herman Zupan); Slovenska Pristava: sobota, 9. novembra, od 10.30 do 11.30 (Herman Zupan); Slomškov dom Ramos Mejia: sobota, 9. novembra, od 19. do 21. ure (Božidar Fink) in v nedeljo, 10. novembra, od 10. do 12. ure; Hladnikov dom Lanus: sobota, 9. novembra, od 19. do 21. ure (dr. Andrej Fink); Slovenski dom San Martin: sobota, 9. novembra, od 10. do 13. ure (Marjeta Smersu Boltežar); Slovenska hiša, Ramon Falcon 4158: nedelja, 10. novembra, od 10.30 do 12. ure (Tone Mizerit); Slovenski dom Mendoza: petek, 8. novembra, od 20. do 22. ure (Jože Šmon); SPD Bariloče: petek, 8. novembra, od 18. do 21. ure (Robert Andrew Eiletz). Društvo Triglav Rosario: petek, 8. novembra, od 16. do 18. ure (Marjan Jeriha); Slovenski dom Miramar: petek, 8. novembra, od 17. do 18. ure (Nežka Trpin);_ Slovensko društvo Triglav Buenos Aires: sobota, 9. novembra, od 15.30 do 17.30 ure (Martin Duh); Slovensko društvo Bernal: sobota, 9. novembra, od 15. do 18. ure (Roberto Mislej). ZA ZGODOVINO Pred 60 leti so ubili bana Natlačena Nekaj mesecev po umoru duhovnika dr. Ehrlicha se je med žrtvami Varnostnoobveščevalne službe (VOS) znašel tudi dr. Marko Natlačen. V Mohorjevem koledarju za leto 1945 beremo: „Dne 13. oktobra 1942 dopoldne je pri Natlačenovih pozvonil mlad človek, oblečen po duhovniško: po videzu bi ga imeli za kaplana. Želel je govoriti z gospodom banom, češ, da ima zanj važno pismo z Dolenjskega. Ko je Natlačen z nožičkom odpiral pisemce, je obiskovalec iz aktovke potegnil revolver in gospoda bana ustrelil v sence, nato pa zbežal skozi kuhinjsko okno." Ban Natlačen je ob napadu na Jugoslavijo ustanovil Narodni svet in poskušal doseči čim boljši položaj Slovenije v okupacijskih razmerah. Ker je bil neformalni voditelj protirevolucionarnega tabora, se je vodstvo komunistične partije odločilo za njegovo likvidacijo. Izvršil jo je „narodni heroj" Franc Stadler - Pepe. (Po Družini) GLEJ... POSEBNI ČAR SREBERNE DEŽELE.........2 SLOMŠKOVA PROSLAVA "V^AN JUSTU .............3 KONCERT MENDOŠČANOV V BARILOČAH ..........5 ŠAHOVSKA OLIMPIADA NA BLEDU...............4 POSEBNI CAR SREBRNE DEŽELE /Z ŽIVLJENJA JUAN VASLE Zakaj je tako privlačno biti Argentinec? Zakaj so Argentinci tako izjemno navezani na deželo, proti kateri se je, kot kaže, zarotilo skoraj vse? Takšne dileme v knjižni mešanici, ki je v Argentini doživela že nekaj ponatisov, v sosednji Braziliji pa je bila razprodana v enem tednu, opisuje pisatelj Marcos Aguinis, da do dežele, polne nasprotij in težko razumljivih dejstev, nihče ne ostane ravnodušen, ne 35 milijonov domačinov, ki dan za dnem bijejo trši boj za preživetje, ne mnogo tujcev, ki se zaradi ugodne denarne menjave kljub manjši varnosti podajajo v južne kraje. Zanimivo je dejstvo, da se, če je le mogoče, vsi vsaj še enkrat vrnejo: To daje slutiti, da ima dežela, katere ime izhaja iz latinske besede argentum (srebro), poseben čar. Argentinska protislovja se začnejo že pri imenu argentinske prestolnice Buenos Aires. Pomeni dober (čist) zrak, ki ga pa je v teh krajih bore malo. Tudi Srebrna reka (Rio de la Plata) je vse prej kot srebrna. Beseda plata ima za Argentince dvojni pomen, srebro in. denar. Izraz „No hay plata" (ni denarja) je dandanes pravi hit. Mesec in pol, preživet v državi, kjer si bil domačin, po ducatu let bivanja v Sloveniji pa si samo še gost, je zanimiva izkušnja. Med drugim zato, ker omogoča dovolj objektivno oceno o najhujši krizi v zgodovini argentinskega naroda. Ljubezen do rojstne dežele in občutek, da se prebivalci te bogate dežele kljub hudim težavam in negotovi prihodnosti ne oddajo, vliva upanje za preobrat. Prvi stiki z domačini niso zelo obetavni. „Niti v najhujši mori si nisem predstavljal, da bomo zabredli tako globoko," reče taksist Hector, izurjen ulični „slalomist" in mojster natančnega zaviranja, ki se na prenatrpani aveniji Corrientes uspešno kosa s kolektivi, (argentinskimi avtobusi) in pešci. Zanimiva vožnja se nenadoma zaustavi pred zaporo razočaranih varčevalcev zrelih let, ki vzklikajo: „Chorrr'os, de-vuelvan los ahorros!" (tatovi, vrnite nam prihranke). To je le en dokaz, da je življenje pod Južnim križem na koncu letošnje zime vse prej kot rožnato, čeprav še vedno ne tako kaotično, kakor ga prikazujejo nekatere evropske televizijske postaje. Devalvacija domačega pesa in „zamrznjeni" prihranki na bankah so pošteno premešali argentinske finance in popolnoma spremenili potrošniško kulturo. Po več kot desetletju paritete med argentinsko valuto in dolarjem se je ameriški zelenec povzpel na 3,60 pesa. Medtem ko se je kupna moč zmanjšala za več kot trikrat, cene nezadržno naraščajo. Nekaj je hudo narobe, če se v deželi edinstvenih zrezkov meso v enem samem dnevu podraži za tretjino. Argentina, ki je še pred letom veljala za eno najdražjih držav na svetu, je v teh dneh za tuje obiskovalce pravi nakupovalni eldorado. Potovanje s trajektom v Urugvaj je razkrilo še eno plat medalje. Južnoameriška Švica" je izgubila bančniško nedoložnost in množica Argentincev, ki je zaupala svoj denar dotlej varnim sosedom, se je podala čez malo lužo, da je že drugič rešila, kar se je rešiti dalo. Številke so skrb zbujajoče. Za vzorec zadostuje podatek, da je v Argentini za poldrugo Slovenijo (tri milijone, več kot 21%) brezposelnih. Varnost se je predvsem v predmestju Buenos Airesa dramatično poslabšala. Veliko domačinov vidi edino rešitev na letališču Ezeiza. V zadnjih dveh letih je državo zapustilo okoli 150 tisoč ljudi. Prevelika pričakovanja so pospešila marsikatero vrnitev, toda nazaj niso prišli samo neuspešni. Argentinci so veliko bolj navezani na domače kraje kot južnoameriški sosedje. Ob težko obvladljivem hrepenenju postane denar nepomemben. Tisti, ki se tujine kolikor toliko privadijo, pa najdejo v tangu, v čaju mate, majici najljubšega nogometnega kluba in dulce de leche (mlečni marmeladi) nepogrešljivo vez z matično domovino. Buenos Aires je še vedno najbolj evropsko izmed južnoameriških mest. Kako lepo se je sprehajati po kilometer dolgi ulici za pešce Floridi in med nepregledno množico začutiti pravi utrip večmilijonskega mesta; ali po aveniji Corrientes, ki je včasih slovela po tem, da nikoli ne spi, v teh negotovih časih pa ponoči vsaj dremlje. Tradicionalni argentinski zajtrk -mlečna kava s temi rogljički - je na voljo v mnogih kavarnah. Zelo zanimiv je tudi sprehod po knjigarnah z izjemno pestro ponudbo starih in sodobnih del. Avenija Corrientes ponuja tudi pestro izbiro gledaliških in kinematografskih predstav, na primer novo postavitev Hiše Bernarde Albe v Teatru San Martin ali Oskarjevca s slovenskim deležem Nikogaršnja zemlja, ki je uspešno prestal ognjeni krst v mestu, ki ve, kaj je dober film. Buenosaireška podzemna železnica (subte) iz leta 1913 je ena najstarejših na svetu in hitro povezuje oddaljene predele mesta. Večerna avtomobilska vožnja na sever po šestpasovni avenidi Libertador, štiripasovnici General Paz (meja med mestom in predmestjem) in osempasovni avtomobilski cesti Pana-mericana odraža vso veličino velemesta. V tako hudih negotovih časih veliko Argentincev išče uteho v kulturi. Prireditve - predvsem tiste brez vstopnine - so množično obiskane. Konec julija je Buenos Aires gostil glasbeni dogodek, kakršnega zmorejo le največja glasbena središča. Znameniti dirigent in pianist Daniel Barenboim je v Teatru Colon predstavil vseh 32 Beethovnovih klavirskih sonat. V osmih večerih mu je navdušeno ploskalo okoli 27 tisoč ljudi. V Argentini ’ rojeni Barenboim je zaslužil štirikrat manj, kot bo za enak nastop dobil prihodnje leto v New Yorku. Največ zaslug za njegov nastop je imelo koncertno društvo Mozarteum Argentino, ki praz- TONE MIZERIT Drnovšek in Brezigarjeva na vrhu Rezultati ankete, ki jo je objavila TV Slovenija v osrednjem Dnevniku, kažejo, da ni izključeno, da bi Janez Drnovšek svoje tekmece v boju za mesto predsednika republike premagal že v prvem krogu, čeprav za zdaj kaže, da bosta potrebna dva kroga. Odgovori na vprašanje, koga bi volili, če bi bile volitve to nedeljo, se v tednu dni niso bistveno spremenili. Na prvih dveh mestih ostajata Janez Drnovšek z 34,8 odstotka podpore in Barbara Brezigar z 20,3 odstotno podporo. V tem tednu sta izgubila odstotek oziroma dva. Približno toliko je narasla podpora tretjeuvrščenemu Zmagu Jelinčiču. Predsedniških volitev se ne bi udeležilo 5,5 odstotka vprašanih, neveljavne glasovnice bi jih oddalo 1,7 odstotka, delež neopredeljenih pa je narasel in znaša 17,7 odstotka vprašanih. Volitev se zagotovo namerava udeležiti 64 odstotkov vprašanih. Delež neopredeljenih med udeleženci predsedniških volitev se zmanjšuje, krepi pa se položaj dveh najmočnejših predsedniških kandidatov, Janeza Drnovška in Barbare Brezigar, kaže tokratna anketa Dnevnika. V primerjavi s prejšnjim tednom je Drnovšek pridobil dobre tri odstotke glasov in bi ga volilo 37,2 odstotka vprašani.h, še bolj pa se je okrepil položaj Brezigarjeve: prejšnji teden se je zanjo izreklo 14,5 odstotka respon-dentov, ki bi se udeležili volitev, tokrat pa kar 21,3 odstotka, piše sobotni Dnevnik. Rezultati tokratne ankete tudi potrjujejo tezo, da je med neopredeljenimi Brezigarjeva bolje zapisana kot Drnovšek oziroma da bi se lahko kandidatka Koalicije Slovenija nadejala, da bo 10. novembra med trenutno neopredeljenimi zbrala sorazmerno več glasov kot Drnovšek. Za ta teden izdelana volilna projekcija se glasi: v morebitnem drugem krogu bi 53,7 odstotka vprašanih volili Drnovška, 39,1 odstotka vprašanih pa se je opredelilo za Brezigarjevo, kažejo podatki telefonske ankete, ki sojo 23. in 24. oktobra opravili v sodelovanju z agencijo Ninamedija. nije 50 let (med ustanovitelji je bii tudi Slovenec Mariano Drago Šijanec). Argentinski politiki so skoro enako devalvirani kot peso: po Gallupovi anketi jim zaupa samo 15 odstotkov vprašanih. Mnogi se zavzemajo za prenovo celotne politčne garniture. Drugi pričakujejo kanec samokritike tudi med državljani. Ameriški nobelovec Joseph Stiglitz glavni del zaslug za argentinsko krizo pripisuje politiki Mednarodnega denarnega sklada. Bivši predsednik Carlos Saul Menem, strasten igralec golfa, niha med vrnitvijo na politčno areno in sodišči. Javnomnenjske ankete mu trenutno niso najbolj naklonjene. Morebitne pozitivne premike v Argentini veliko laže opazijo obiskovalci kot domaačini. Solidarnost sredi križev in težav je osupljiva. V pomanjkanju so ljudje bolj hvaležni za vse, kar imajo, manj so individualisti in bolj družinski. Trgovci se bolj posvečajo kupcem, tisti, ki imajo službe, jih bolj cenijo. „Začeli smo sprejmati našo raealnost in rasti kot osebe. Samo tako bomo lahko spremenli družbo," je zapisala bralka v dnevniku La Nacion. Delo 3. oktobra 2002 Poletni umik v Sloveniji V nedeljo, 27. oktobra, bodo v Sloveniji v skladu z uredbo o določitvi prehoda s srednjeevropskega časa na poletno računanje časa in prehoda nazaj v letih 2002 do 2006 ob 3. uri zjutraj premaknili urine kazalce za eno uro nazaj, torej na 2. uro. Tako bo časovna razlika med Slovenijo in Argentino znašala 4 ure. Novi naslov veleposlaništva RS v Buenos Airesu Veleposlaništvo Republike Slovenije nas je obvestilo, da od 1. novembra dalje uraduje v novih prostorih. Novi naslov je: Avenida Santa Fe 846 - Piso 6 (1059) Buenos Aires Nove telefonske številke veleposlaništva pa so: (011) 4312-8417/18 Številka faxa: (011) 4312- 8410 Medtem ko je v Brazilu zmagala levica in se že začenja polemika o morebitni naravi bodočih ukrepov, se v Argentini vsa polemika omejuje na poteze sedanjega predsednika in bivšega predsednika v boju brez * prestanka. Taktika in strategija. Menemu moramo priznati njegovo spretnost in sposobnost v taktičnih posegih. Jasno to dokazujejo ankete, po katerih je le majhen procent tistih, ki izražajo, da ga bodo volili, a večina je prepričana, da bo zmagal. Menem izkorišča svoje nadzorstvo nad Svetom stranke in Volilno komisijo, da stavlja pogoje, po katerih se morajo sukati vsi njegovi tekmeci. Duhalde skuša to preprečiti s sklicanjem kongresa (konvencije) stranke, kjer upa na večino, ki bi odstavila sedanjo volilno komisijo in jo zamenjala z drugo bolj demokratično. Ob tem se je že razvila sodba — bitka, kjer se tožbe in obtožbe križajo in v kateri nihče ne vidi konca. Edinost ni lahka stvar. Še do nedavnega je veljalo pravilo, da so peronisti ljudje, ki se zelo hitro skregajo, a tudi zelo hitro pobotajo. Ta presoja je že del preteklosti. Dejansko se pero-nizem nahaja na pragu razkola, ki lahko vnese nove, doslej nepoznane dejavnike v argentinsko politiko. Tudi v parlamentu se je peronizem že razbil. Mene-mistični poslanci so ustanovili lastno skupino (bloque parlamentario) in se tako oddaljili od vlade. Je pa res, da se povezave, dogovori in sklepi križajo v neverjetnih variantah. Imamo štiri peronistične veljake, ki se borijo za predsedniško kandidaturo. Pa ni jasno, koliko teh se bo predstavilo v sklopu stranke in koliko jih bo nastopilo „izven strukture". V legalnem roku (po odločitvi menemistične volilne komisije) sta se vpisala le dva kandidata: Menem in Rodriguez Saa. Čakata na ugodnejše pogoje Kirch-ner in De la Sota (Mussa je klovn, ki ga niti ne upoštevamo). Na splošno opazovalci razlagajo precej soglasno možni bodoči položaj. Volilna alkimija. Rodriguez Saa se je vpisal kot možni kandidat v stranki, ker upa na zmago nad Me-nemom. Ankete kažejo, da je bolj priljubljen. Predvsem pa bi se v njegov prid nagnili glasovi neodvisnih volilcev, ki bi se udeležili peronističnih notranjih volitev. Če pa bi se na teh volitvah predstavila še De la Sota in Kirchner, potem pa je izid dvomljiv. Protimene-mistični glasovi bi se tako razdelili na tri dele, brez upa zmage. Torej, če ostaneta sama z Menemom, se Rodrfguez Saa predstavi, če se pa dodatno sprejme še kandidatura Kirchnerja in De la Sote, se bivši sanlui-ški guverner in nekajdnevni predsednik umakne in nastopi direktno na predsedniških volitvah z lastno strankarsko strukturo. Razni spodrsljaji in en uspeh. Omenjali smo že, da Duhaldeju načrt ne teče tako, kot je predvideval. Prvotno mu je uspelo, da je zbral okoli sebe (in zagotovil prisotnost na konvenciji stranke) vse nemenemistič-ne skupine. Potem pa je ta posoda pričela puščati in počasi je odteklo kar precej vode. Prva in najhujša izguba je bila umik Reuleman-na, ki je kot razlog podal zdravstvene vzroke. Verjetno bodo delegati njegove province Santa Fe šli na konvencijo, a njega samega ne bo. Tudi ni Duhalde tako uspešen v sodni borbi, ker se sodišča nagibajo bolj na Menemovo stran. Uspelo pa mu je, da je parlament sklenil, da sprejme njegov odstop z datumom 25. maja prihodnjega leta in zakonsko potrdi sklic volitev za 15. marec. Vse to je sicer protiustavno, a tega nihče ne jemlje v mar. Razni podpredsedniki in en umik. Va tej tekmi na splošno polagajo tudi precej važnosti na figure podpredsedniških kandidatov. Tako je Menem za svojega tovariša izbral guvernerja iz Salte. S tem je odpravil tudi enega tekmeca, ker Romero se je bil že predstavil kot predsedniški kandidat. Rodriguez Saa je končno sprejel za podpredsednika bivšega župana iz San Isidra. Melchor Posse je sicer radikal in si je s tem nakopal na glavo vso jezo svoje stranke. Elisa Carrio je zavrnila možnost tovariša iz druge levičarske stranke in išče kakega neodvisnega strokovnjaka, ki bi nekoliko ublažil njeno ihto. Prav tako levičarski poslanec Luis Zamora pa se je predsedniški kandidaturi sploh odpovedal in sedaj na vso moč propagira bojkot volitvam. S tem si hoče pripisati vse glasove državljanov, ki se volitev ne bodo udeležili ali oddali prazen glas (napovedujejo, da bo to „nova večina"), in pa izvajati najnovejše socialistične teorije, ki trdijo da je možno spremeniti družbo brez prevzema oblasti (z drugimi besedami: izogniti se polomu, ki so ga doživele levičarske vlade v Latinski Ameriki). Najboljši odhajajo. Kot se v politiki po splošnem mnenju najboljši kandidat (Reutemann) noče predstaviti, je te dni odšel najbolj priznani član Vrhovnega sodišča, dr. Gustavo Bossert. Potem, ko je polemiziral z lastnimi tovariši in jih kritiziral, je nepreklicno odstopil zaradi „duševne utrujenosti". To je popolnoma razumljivo, a iz istega vzroka bi lahko kot državljani odstopili domala vsi Argentinci. ■■■■■■■■ SLOVENCI V ARGENTINI SAN JUSTO Slomškova proslava Otroci Balantičeve šole imajo Slomška zelo radi Tako se je izkazalo v soboto 28. septembra, ko smo v Balantičevi šoli praznovali vsakoletno krajevno Slomškovo proslavo. Zbrali smo se, da bi se hvaležno obrnili k zavetniku slovenskega jezika, ki ni le gledal, kako bi maloštevilen narod obstal, marveč, da bi rastel v zavesti, da je Bog tisti, ki krmari človeško življenje. Spominjamo se velikega učitelja, škofa blaženega Antona Martina Slomška. Proslavo so pripravili mali in višji vrtec, 1., 2., 3. in 4. razred pod vodstvom razrednih učiteljic. Spretno, ritmično, pesniško povezavo je sestavila učiteljica Danica Malovrh. Pričeli smo s slovensko himno ob navzočnosti slovenske zastave, katero sta nosila odlikovana učenca Nataša Qualizza in Martin Uštar. Spregovorila je Marija Ivana Tekavec in sicer s poudarkom na tri najvažnejše stvari v Slomškovem življenju: družina v kateri je bil rojen - zlasti mati, materin jezik in pesem -, slovenska beseda in nadvse je pa ljubil Boga. Pisane in vesele točke so se zvrstile v čast Antona Martina in v zadovoljstvo vseh gledalcev, med katerimi je bilo tudi lepo število staršev. Vrtec je predstavil uprizorjeno pesem pevke Romane „Na vse zgodaj zjutraj" in pesem o racmanu,”ki hodi na sprehod. Točki so pripravile vrtnarice Saši Urbančič, Marta in Ana Marija Petelin in Marjana Modic. Drugi razred je pod vodstvom Lučke Oblak uprizoril pesem „Rad imam" J. S. Bacha. Bernarda Krajnik je z učenci in učenkami tretjega razreda pripravila pesem Božji volek, da bi še posebno orisali Slomškovo ljubezen do narave in vsega božjega. Učenci in učenke četrtega razreda z učiteljico Ireno Urbančič Poglajen so pripravili Slomškovo pesem o luni. Za prvi razred je učiteljica Marija Zupanc Urbančič pripravila prizorček o prepiru malih in velikih črk in potem, ko so se črke spoprijateljile, so napisale kar vrsto težkih besed (za prve šolarje) o Slomšku. Skupno smo za konec zapeli pesem Anton Martin. Pomen Slomškove proslave so najbolje razumeli otroci, ko so s tako vnemo nastopali. Le korajžno naprej, Balantičeva šola! A.C. MENDOZA LUKA GRINTAL - 90 LETNIK Društva Slovencev ter skozi osem poslovnih dob tudi njegov predsednik; v zadnjih letih je član razsodišča. Med njegove najvažnejše zasluge za mendoško skupnost je bila, da je skupno s tremi Slovenci poskrbel za nakup stavbe na cesti Urquiza 335, s katero je naše Društvo prišlo do svojega Doma. Na prvo nedeljo v oktobru mendoška nadškofija praznuje svojo zavetnico in patrono Rožnovensko Marijo. Slovensko občestvo se je zbralo pri slovesni sv. maši in se tudi zahvalilo Gospodu za vse milosti, ki je ata Luka prejel v svojih 90 letih ter atu za bogato sodelovanje pri skupnem življenju. Po sv. daritvi smo mu zapeli napitnico. Pozdravil ga je predsednik Društva, zapeli so mu mladinski oktet, Los Chanares, harmonikarji in vsi navzoči. Posebno pozornost je povzročila Ljoba jenče, umetnica iz Slovenije. Zapela je nekaj naših starih napevov, ki so se v starih časih prepevali na sličnih praznovanjih. Ob sladki kapljici smo še pokramljali, obujali spomine in uživali atovo dolgoletno skušnjo. V skladu s pridigo rožnovenske nedelje se je Luka Grintal zahvalil za pozdrav in na poseben način povedal mladim rodovom, da v vsem svojem življenju ne pomni dneva, da bi ne zmolil rožnega venca. Dolgo in nič lahko življenje, komunistična revolucija, beg, begunstvo, nov začetek v novi domovini, vse življenje ga je "Sivi lasje so častna krona, doseže se po pravični poti" (Pregovori 16,31) Velik blagoslov je dočakati zdravo starost. Ata Luka Grintal je 6. decembra, na rožnovensko nedeljo, praznoval z mendoškim občestvom in s številno družino svojo 90 letnico. Rojen je bil 10. oktobra 1912 v Vrhovljah, Lukovica pri Domžalah. Starša sta bila posestnika in kmetovalca. Oče Damijan je bil lovec v občini Rafolč in Lukovici; lovski tradiciji je po očetu z velikim ponosom tudi sledil naš slavljenec. Mati je bila Apolonija Ber-not. Šolal se je v domači fari na Brdu in tam bil član župnijškega pevskega zbora in med drugo svetovno vojno domobranec na Gorenjskem. Poročen je bil z že pokojno Ančko Jeretina iz Rafolč. V družini je zraslo sedem otrok, ki imajo danes 18 vnukov in 7 pravnukov. Od oktobra 1948 živi v Mendozi. Lahko se reče, da od prvega dne, ko je prišel v Mendozo, ni nič manj skrbel za skupno življenje kot za preživetje in vzdrževanje lastne družine. Bil je ustanovni član pevskega zbora in spremljala Mati božja Marija, usmiljena priprošnjica. Od desetih sester in bratov ga spremlja samo še sestra Tončka, redovnica Svete družine v Floresu -Bs. Aires. Ata živi na svoji „Zelenici", pazi in rešuje roje čebel in pod košato lipo ter češnjami sledi z mladostnim zanimanjem spreminjajoče letne čase in življenje številnih potomcev raztresenih po vsem svetu. Nekaj nas je v Mendozi, drugi v Ljubljani; po gorenjskih hribih sorodniki, ki so ostali na svojih domovih; v Severni Ameriki in Avstriji živijo Jeretinovi, bratje in sestre pokojne žene Ančke. Vnuki in pravnuki iščejo nove smeri za svojo bodočnost v Bari-ločah, Ljubljani, VVashing-tonu, Atlanti, Bruslju, Madridu in Zaragozi. Zato z našim pesnikom Markom Kremžarjem veseli zapojmo: „Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj! Kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si, Slovenija!" Ata Luka, zahvala za neprekinjeno sodelovanje z mendoško skupnostjo in za bogate nasvete. Bog naj Vam podari še mnogo srečnih dni med nami! Bb CARAPACHAY Pokojni Janez Gričar Kruta smrt posega v naše vrste, v kratkih mesecih je odšlo pet naših članov v večnost, povprečna starost 78 let. Jože Markež, Franc Kores; Ivan Roginam Aleksander Pengov in zadnji Janez Gričar, ki je umrl 10. oktobra hitre smrti, čeprav je že dalj časa bolehal. Vsi so bili med ustanovitelji naše šole in našega Doma, le Jože Markež se je pridružil pozneje, ko se je naselil v tem kraju. Vsak je po svoje sodeloval in prispeval k vzdrževanju skupnega Doma skupne slovenske krajevne ustanove. Pokojni Janez Gričar je bil doma iz Kovk pri Hrastniku, zgodaj se je zaposlil v tamkajšni steklarni, dokler ni bil po. okupaciji Štajerske nasilno mobiliziran v nemško vojsko. Dodeljen je bil v Francijo in prišel v angleško vojaško ujetništvo. Prepeljan v Južno Italijo se ni pridružil partizanski prekomorski brigadi;,služil je nato pri angleški vojski, vedno upajoč, da bodo zavezniki zasedli Slovenijo. Ko so zavezniške čete odšle iz Italije, je z drugimi prišel v begunsko taborišče Trani-Bari, odkoder je meseca maja 1948 prispel v Argentino. Zaposlil se je v tekstilni stroki v Munro, kmalu se je poročil s Heleno iz naše Klemenčičeve družine. V Carapachayu sta si zgradila prijazen dom, v družini pa so se rodile štiri hčerke, pa je najstarejša Brigita umrla v najlepših letih. Pokojni Janez je bil vedno pripravljen poprijeti za delo v skupnosti, bodisi v domačem domu pa tudi v slovenski hiši na Ramon Falconu. Mnogi njegovi številni prijatelji ga ne bodo nikoli pozabili, ko je bil v angleškem ujetništvu in begunskem taborišču s svojim bratom Karolom kot kuhar in je pri razdelitvi hrane brezštevilnim dajal dvojno porcijo ali dodatek, ko za mlade fante dostikrat niti dvojna porcija ni zadostovala. Dragi Janez, sedaj uživaj svoje plačilo pri Njem, v katerega si celo življenje tako zaupal. Žalujočim pa izrekamo iskrene sožalje, enako tudi uredništvo Svobodne Slovenije, katere je bil pokojni naročnik že od začetka. BARI LOČE Koncert Slovenskega pevskega zbora in Slovenskega okteta iz Mendoze Slovensko planinsko društvo in Camping Musical Bariloche s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije sta v soboto 28 septembra organizirala koncert Slovenskega pevskega zbra in Slovenskega okteta iz Mendoze. Na prvem delu koncerta je zbor pod vodstvom dirigenta prof. Diega Bosqueta zapel sledeče slovenske pesmi: Pomlad (Milka Hartman, Marko Bajuk), Bariloška romanca (Vojko Arko, Jože Osana), Rož, Podjuna, Zila (Janko Mikula, Pavle Kern-jak), Belokranjska napojnica (Matija Tomc), Večerni Ave (Rado Simoniti, Anton Foer- ster), Planinska (Anton Foerster), Večerni zvon (Anton Medved, Ignacij Hladnik), Dajte mi zlatih strun (Franz Engelhart) v izvedbi Marije Ines Fink Grintal in Tonija Štirn. Za zaključek je pa zbor zapel Bučelar od Franca Gerbiča. Pred vsako pesmijo je kratka razlaga omogočila razumevanje številni publiki, (med katero je bilo mnogo domačinov), ki je napolnila dvorano Arrayanes v Hotelu Nevada. Brez dvoma je bil najbolj čustveni trenutek prvega dela izvajanje Vojka Arka Bari loške romance. Pesem v počastitev enega od ustanoviteljev SPD in vzornega prebivalca mesta ob vznožju And je bila zborno prvič izvedena v Bariločah. Na drugem delu koncerta se je na začetku predstavil Slovenski oktet, katerega sestavljajo mladi pevci, ki so nekoč peli v Slovenskem pevskem zboru iz Mendoze. Za začetek so predvajali tri slovenske narodne: Rezijanska, Kaj bi te vprašal in Kaj narediš. Nadaljevali so od Davalosa-Cabeza La Nochera in Sijana-Gaserja Dos palomitas. compin, Moramo pripomniti, da je oktet pravkar prispel iz gostovanja na severu Združenih Držav. Tokrat pa je s svojim kvalitetnim izvajanjem prenesel na poslušalce .svojo lastno mladeniško vzdušje in globoko duhovnost. Koncert se je končal z izvajanjem sledečih folklornih argentinskih pesmi, v transkripciji za zbor: P. Herrera in H. Cuadros Virgen de la Carrodilla; F. Palorme y F. Va-llesija Pongale por las hileras; M. E. Espira y A. Ramfreza La tristecita in M. Castilla y G. Leguizamona La arenosa. Pri izvajanju je Mendoški pevski zbor znal ohraniti ritme in značilnosti pokrajin, iz katerih izvirajo. Večer jeotvorila Ines Sauter, podpredsednica Camping Musical Bariloche, ki je prijazno sprejela in pozdravila goste. Arh. B Bajuk se je ob koncu koncerta v imenu Mendoščanov zahvalil za odlično organizacijo večera. Predsednik SPD arh. Andrej Duh pa je zakjučil koncert s kratkim razmišljanjem o življenju Slovencev v Argentini: v Buenos Airesu, v Bariločah ali kjerkoli drugod, kjer živijo, so skozi petdeset let emigracije znali ohraniti vrednote in tradicije slovenskega naroda, tudi s slovensko pesmijo. Tako je postavil vzporednost z mislimi, ki jih je pred nekaj dnevi izgovoril prav v isti dvorani pater Anibal Fosbery, ustanovitelj federacije Agru-paciones Santo Tomas de Aquino. Ob tisti priliki je razvil nekaj misli o vprašanju iskanja nacionalne identitete, prav v tej težki dobi, ki jo preživlja Argentina. Takrat je predlagal, da mora Argentina iskati nova pota na podlagi ustaljenih principov argentinske biti kot so gavčo, kreol, tisti ki je znal dopolniti v celoto lastnosti indijanske kulture, to se pravi preteklost z njegovo sedanjostjo. Koncert je bil pravo približanje tej temeljni ideji: glasba obuja plemenita čustva, ljubezen med ljudmi in predvsem narodna pesem obuja tudi ljubezen do rojstnega kraja. Slovenski pevski’žbor in Slovenski oktet iz Mendoze sta preko glasbe s svojim izbranim repertoarjem in z umetniško kvalitetnim izvajanjem vseh pesmi vzbudila v poslušalcih najgloblja čustva do domovine. Arh. Andrej Duh Dva kulturna obiska Veleposlaništvo Republike Slovenije nas je obvestilo, da te dni prihajata v Argentino dva kulturna obiska, ki se bosta predstavila argentinski publiki. Pri tem je tudi priložnost, da se slovenski rojaki udeležijo njihovega kulturnega dela. KVARTET TARTINI je v Sloveniji med najboljšimi inštrumentalnimi kvarteti. Tartini je bil italijanski glasbenik, doma iz Pirana. Kvartet Tartini bo gostoval v Argentini od 31. oktobra do 7. novembra. V tem času bo imel več koncertov. Najvažnejši in za Slovence nabolj dostopen pa bo veliki koncert v Teatru Colonu, v Zlati dvorani -Salon dorado. Tam je tudi pred desetletji pel Slovenski oktet med svojim obiskom. Koncert bo v četrtek, 7. novembra ob 17. uri popoldan. Ta prestižni godalni ka-vrtet iz Slovenije, ki je že velikokrat nastopal izven meja Slovenije, se bo z deli Mozarta, Bragata, Škerjanca in Debyssija prvič preds-atavil v teatru Colon. Obenem bo prvič, da se bo v tem svetovno znanem liričnem gledališču izvajalo delo slovenskega skladatelja Lucijana Marije Škerjanca, ki ga nekateri smatrajo za največjega slovenskega skladatelja. Nastop kvarteta Tartini, katerega člani so mojster Miran Kolbl -violina, ki je študiral v Nemčiji pri svetovno znanem slovenskem pedagogu Igorju Ozimu, dobitnik dveh nagrad Prešernovega sklada; Romeo Drucker - violina, posveča se izključno delu pri zboru, kjer sodeluje že od ustanovitve leta 1983; Alekdander Milošev -viola, dobitnik vrste nagrad na tekmovanjih in Miloš Mlejnik - čelo, mednarodno uveljavljen solist, dobitnik pestižnih nagrad, je pri kvartetu že od ustanovitve. bo izvajan ob klavirsski spremljavi argentinskega pianista Daniela Goldsteina. Pokrovitelj koncerta je veleposlaništvo RS. Vstop je brezplačen. Kot edini slovenski komorni ansambel je bil kavr-tatet stalni gost Mozartovih serenad v Salzburgu, pa je svoj sloves potrdil še v Barceloni, Benetkah, na Dunaju, v Genovi, Pragi Milanu, Munchnu itd. Mnoga slovenska dela so oni prvič predstavili javnosti ali posneli za arhiv, tako skladbe Uroša Kreka, Pavla Merkuja ali Petra Kopača. MLADI PESNIKI Iz Ljubljane bodo prišli mladi slovenski poeti in pisatelji, ki, bodo v Buenos Airesu brali svoja dela, najprej v slovenščini, potem pa v španskem prevodu. Prevod je oskrbel rojak Pavel Fajdiga, ki zadnja leta živi v Ljubljani. Prišli bodo v kratkem, a nadaljujejo pot v Santiago v Čile. Nazaj grede se bodo ustavili v Buenos Airesu nekaj dni. Tako bodo brali dne 5. oktobra ob 20. uri zvečer svoja dela v Casa de la Poesia de la Ciudad de Buenos Aires, Honduras 3784. Drugič bodo brali nasle- dnji dan, 6. novembra ob 20. uri v Cafe SEA, Corrien-tes 1743, Librerfa Gandhi. Avtorji so Maja Novak, Andrej Blatnik, Brane Mozetič, Tone Škrjanc in Svetlana Makarovič. Vsi so izdali v zadnjih letih nekaj svojih knjig, s katerimi so se uvrstili med bolj znane mlade ustvarjalce. Kogar zanima literatura in bi rad slišal njihova dela, naj pride v omenjene prostore, predvsem dne 5. novembra ob 20. uri, ko je po zaključku še napitnica slovenskega veleposlanika. JEZIKOVNI Tovornjak (vlačilec) vetrobransko steklo zračni usmerjevalec zračna hupa pozicijska luč pokrov motorja izpušna cev zunanje ogledalo spalna kabina vrtljivo sedlo mreža zavesica žaromet meglenka avtomobilski plašč pokrov rezervoarja rezervoar za gorivo V Šahovska olimpiada na Bledu Na Bledu se je začela 35. šahovska olimpiada, ki bo potekala do 10. novembra. Turnirja se udeležuje 133 moških in 94 žensk, kar je rekord dosedanjih olimpiad. "Dobrodošli v Sloveniji, ki ima bogato šahovsko tradicijo. Ponosen in počaščen sem, da imamo priložnost gostiti ta izjemen dogodek, ki je veliko več kot zgolj športno tekmovanje. Je vrhunski intelektualni dogodek in možnost ter priložnost za sodelovanje med narodi. Naj se viteški spopadi na šahovskih poljih pričnejo/' je olimpiado odprl Milan Kučan. "Naše sanje so se uresničile. Ponosno izrekam dobrodošlico na največji šahovski prireditvi na svetu. Ponosni smo, da sta med nami oba svetovna prvaka Ukrajinec Ruslan Ponomarjev in Kitajka Xi Jun ter oba najboljša šahista vseh časov, Rus Gari Kasparov in Madžarka Judith Polgar. Med nami je tudi častni presednik Mednarodne šahovske zveze (FIDE) Lorencio Campomanes. Žal predsednik FIDE Kiršan lljumdžnov zaradi državniških obveznosti (v nedeljo kandidira v drugem krogu volitev v Kalmikiji, v prvem krogu je dobil več kot 47 odstokov glasov,), na Bled še ni pripotoval. Šestnajst dni bodo milijoni gledalcev prek najsodobnejših medijev spremljali blejski šahovski turnir po vsem svetu. To je tudi velika priložnost za Bled in Slovenijo nasploh. Bled je biser narave in tudi svetovno mesto šaha, znan po vrhunskih svetovnih šahovskih turnirjih v preteklih desetletjih in je odslej tudi edino slovensko olimpijsko mesto. Želimo, da bi se več kot stopetdesetletna tradicija slovenskega šaha nadaljevala z začetnimi uspehi največjih slovenskih vele- mojstrov do sedanjih zgodovinskih ekipnih uspehov. Šah je postal tudi izbirni predmet v osnovnih šolah, zato je sedaj še več možnosti za razvoj te plemenite igre" je v otvoritvem nagovoru dejal predsednik Šahovske zveze Slovenije (ŠZS) Milan Kneževič. Čampomanes pa je povedal, da je Slovenija tako močna tudi po zaslugi velike šahovske tradicije, poosobljene v prvih vrhunskih velemojstrih Milanu Vidmarju in Vasji Pircu. Prijetno otvoritveno slovesnost so končali z velikim ognjemetom ob blejskem jezeru. Začela se je s spominom na nekdanjega mladinskega svetovnega prvaka Bruna Parmo, ki je osvojil štiri srebrne in dve bronasti odličji na šahovskih olimpiadah. Slovenija nastopa s po tremi ekipami v moški konkurenci ter tremi v ženski. Predsednik Evropske šahovske zveze Boris Kutin pričakuje, da bi se lahko naši najboljši reprezentanci uvrstili v okviru svojih ratingov, prva moška ekipa ima povprečni rating 2589, kar pomeni deseto mesto, prva ženska pa 29. (2226,66). V prvi moški vrsti so velemojstri Aleksander Beljavski, ki je z 2650 rejtinškimi točkami na 39. mestu oktobrske lestvice FIDE in prvi v slovenski reprezentanci (z nekdanjo Sovjetsko zvezo je osvojil štiri zlate olimpijske medalje in bil štirikrat prvak te države), Dražen Sermek (2603), Adrian Mihalčišin (2533), ki je tudi selektor ženskih reprezentanc, Duško Pavasovič (2568), Georg Mohr (2523) in mednarodni mojster Aljoša Grosar (2470). V prvi ženski so Jana Krivec (2253), Darja Kapš (2229), Ana Srebrnič (2195) in Anita Liči na (2179). Selektor in kapetan moške reprezetance je Leon Gostiša, prekaljeni olimpijec, ki je leta 1992, ko se je Slovenija prvič udeležila šahovske olimpiade kot samostojna reprezentanca, osvojil bronasto odličje na četrti deski, kar je doslej edino slovensko posamično odličje na teh tekmovanjih. Predsednik evropske šahovske zveze Boris Kutin je pojasnil nekatere zaplete na turnirju. „Olimpiado smo začeli bolj ali manj uspešno. Soočamo se sicer z nekaterimi težavami zaradi poznih prihodov nekaterih ekip. Sodniki so garali vso noč, pa jim ni uspelo opraviti dela in pripraviti parov prvega kroga, ker pravila za izbor tekmecev na olimpiadi temeljijo na zelo zapletenem sistemu." Jemen in Angola sta zamudili začetek in sta partiji začeli pozneje, Nigerija pa je po podatkih organizatorjev že „nekje" v Evropi, nekaj ekip pa je še najavilo udeležbo. Tako naj bi denimo Tadžikistan prišel na Bled šele 28. oktobra in vodstvo turnirja ter FIDE se bodo potem odločili, če bo ta ekipa lahko sodelovala na turnirju... Tako žal ni deloval tudi računalniški sistem in ni bilo mogoče spremljati niti ene partije na turnirju prek svetovnega spleta. Ker računalniški strokovnjaki niso imeli vseh podatkov niti zjutraj, pač niso mogli pripraviti vseh ustreznih podatkovnih baz, da bi lahko sistem nemoteno deloval. So pa ostale shranjene vse partije prvega kroga in menim, da bo od nedelje naprej tudi računalniški sistem deloval," je povedal Kutin. Na tem turnirju se igra po švicarskem sistemu. Ta temelji na lestvici, narejeni na povprečnem ratingu posameznih reprezentanc. V prvem krogu so se pomerile najboljše ekipe z najslabšimi. Najboljši šahisti v vodilnih ekipah v teh dvobojih običajno ne igrajo z najboljšimi velemojstri, ker bi ti v primeru poraza ali remija izgubili posamične ratinške točke, ki štejejo za svetovno lestvico. PISMO BRALCEV Spoštovani gospod uredniki V Svobodni Sloveniji z dne 12. septembra 2002 ste objavili pismo bralca Franca Habjana, v kateri pisec očita Koaliciji Slovenija, da se je pridružila propagandni akciji LDS zoper Arharja in vrgla parolo: „Arhar je Kučanov človek!", ni pa povedala, „da je bila Barbara Brezigar dolgoletna članica KPS". Kar dobro sem seznanjen z uradnimi stališči in izjavami Nove Slovenije, ki je članica KS, pa mi ni znano, da bi N.Si ali KS „vrgla parolo" o Arharju. Trditi, da je to dokazano dejstvo, je premalo, pisec bi moral navesti tudi dokaze. O partijskem članstvu Barbare Brezigar naj pripomnim, da je to že večkrat javno povedala sama B.B., nazadnje prav sinoči (24.10) v javni TV oddaji, da ne navajam vseh drugih, vključno sebe, ki smo to že davno potrdili. Gre za nekaj drugega. Zakaj bi morala KS posebej razglašati, da je bila B.B. „dolgoletna članica KPS"? Ali je Arhar, za katerega pisec trdi, da ni bil nikoli član partije, samo zaradi tega več vreden in boljši kandidat za predsednika republike kot Barbara Brezigar, ki je bila v mladosti nekaj let članica ZKS? Zakaj ljudi soditi po članstvu, po formalnem statusu neke osebe? Ali ni bilo nekoč zapisano, da bodo ljudje spoznani po njihovih delih? Pisec Koalicijo Slovenija imenuje za „ekstremne politične sile desnega brega". Ali dejstvo, da je KS podprla predsedniško kandidatko, ,,ki je bila dolgoletna članica KPS", ker ceni njena dejanja, privrženost demokraciji in pravni državi, res kaže na ekstremnost? Nasprotno, to dokazuje demokratično in tudi krščansko širino in odprtost. Ekstremno in zadrgnjeno je ljudi soditi po njihovem članstvu in ne videti njihovih dejanj. Pisec pravi, da Arharja osebno pozna. Tudi jaz ga osebno poznam, celo notranjska rojaka sva. Prav nič slabega o njegovi osebi ne bi vedel povedati, je spoštovanja vreden mož in strokovnjak. Pa vendar na predsedniških volitvah ne bom glasoval zanj, glasoval bom za Barbaro Brezigar. Zakaj? Zato, ker menim, da ni vsak, čeprav spoštovanja vreden državljan, dober in primeren za predsednika republike. Razlogi za neprimernost so lahko različni. Ni nujno, da so vsi notranji, v osebnosti kandidata. Lahko so tudi zunanji, okoliščine in razmere, v katerih kdo kandidira. Glede Arharja so pri meni odločilni zlasti nekateri: Arharjevo kandidaturo so javno objavili in jo podpirajo znani oboževalci Milana Kučana. Najbolj značilna je izjava dr. Jožeta Mencigerja, ki je nekaj dni prej javno povedal, da za predsednika Slovenije ni bilo boljšega, bolj primernega in bolj sposobnega človeka, kot je Kučan, nato pa je kot najprimernejšega naslednika predstavil Arharja. Tudi pohvale dr. Franceta Bučarja za Arharja niso bile dobro priporočilo, da ne navajam še drugih. Predsednika po Kučanovi meri mi je več kot preveč. Arhar je izrecno podprl Kučana pri njegovem zavzemanju za ,,nacionalne interese", ki so v resnici interesi komunističnega nasledstva. Arhar se je nemudoma zavzel za ločitev Cerkve od države, čim so „strokovnjgki" kontinuitete to naredili za glavno slovensko vprašanje, čeprav je jasno, da je ločitev že sedaj preveč groba in so s tem prizadete nekatere temeljne človekove pravice, kot je n. pr. pravica do verske vzgoje v šoli, pravica do zasebnih osnovnih šol itd. Arhar javno izjavlja, da je vera „zasebna stvar", s čimer podpira znano boljševiško stališče, ki nasprotuje javnemu delovanju cerkve in vernikov ter meni, da vera in cerkev sodita v zakristijo in v domači zapeček. Arhar je kot predsednik Vzajemne izplačal milijonske zneske rdečim sindikatom in ne komu drugemu. Zaradi teh in drugih pomislekov Arharja nič manj ne cenim kot človeka in ga zaradi tega ne štejem kar' za Kučanovega človeka. Nikakor pa me ti pomisleki ne vodijo do prepričanja, da je Arhar „edini, ki bi mogel izriniti Drnovšk.Tin bi s tem ustvaril novo politično preglednost na slovenski politični sceni", kol navaja France Habjan. Nič ne kaže, da bi Arhar mogel izriniti Drnovška, četudi pa bi ga izrinil, nikakor ne kaže, da bi bil predsednik, ki bi ustvaril novo politično preglednost. Njegovi pogledi, kolikor so javno znani, so vse preveč stari in njegova dejanja so preveč povezana s starimi strukturami. Za novo politično in moralno preglednost so Sloveniji potrebni novi ljudje z novo voljo in odločnostjo. Še to, legalnost plače ni zagotovilo njene moralnosti, zlasti pa ne politične zrelosti in primernosti. Za primerjavo, splav je tudi legalen! Gospod Habjan, tudi za povojne poboje nekateri naši strokovnjaki trdijo, da so bili legalni, nihče pa iz tega ne sklepa in si ne upa reči, da so bili tudi moralni in politično pravilni. Anton Drobnič Ljubljana mUMSMMUi NOVICE IZ SLOVENIJA MO ESLOVENIA, DELO V PREDORU SE NADALJUJE Italijansko podjetje Impresa Grassetto, ki gradi predor pod Trojanami na avtocestnem odseku Vransko - Blagovica, je nadaljevalo z izkopom predora z zahodne (ljubljanske) strani, kjer je avgusta prišlo do deformacij notranje predorske obloge. Nadaljevanje izkopa se je začelo v levi cevi predora, saj je izvajalec tukaj že dokončal reprofilacijo, medtem ko jo v desni cevi še dokončuje. Anton Mahnič PO SVE KRVAV KONCERT V MOSKVI V neki koncertni dvorani na jugu Moskve je oborožena skupina za talce zajela okoli 700 ljudi. Ugrabitelji naj bi bili čečenski uporniki. Za izpustitev talcev, med njimi 75 tujcev, je postavila le eno zahtevo, to je takojšen konec vojne v Čečeniji. Območje so takoj obkolile specialne enote ruske policije „Alfa". Povedali so tudi, da v stavbi nameščajo eksploziv. - Po nekajdnevnem načrtovanju so ruske sile vdrle v gledališče Dubravka in končale krizo. V drami s talci je bilo po najnovejših podatkih ubitih 117 talcev. Skoraj vse preživele talce, teh naj bi bilo okoli 700, so po operaciji, v kateri je bil uporabljen močan uspavalni plin, odpeljali v bolnišnice, nekatere v resnem zdravstvenem stanju. Po zadnjih podatkih je bilo v operaciji ubitih tudi 50 čečenskih ugrabiteljev, med njimi 18 žensk. Predstavnik ruske policije je dejal, da so na truplih ugrabiteljic našli po 800 gramov plastičnega eksploziva, v celi stavbi pa še več kot 30 velikih eksplozivnih teles. V dvorani sta bili tudi dve eksplozivni telesi z veliko rušilno močjo. SO UJELI PRAVA? Ameriška policija je v okviru preiskave proti zloglasnemu skrivnostnemu ostrostrelcu aretirala dva moška, v njunem avtomobilu pa našla orožje. Po raznih pregledih pa je prišla do prepričanja, da je z aretacijo 42-letnega veterana zalivske vojne Johna Allena Mohameda in 17-letnega Leeja Malva ujela napadalca, ki je v minulih treh tednih ubil deset ljudi, tri pa huje ranil. Prebivalci ameriške prestolnice in ameriških zveznih držav Maryland in Virginia so si tako lahko oddahnili in ponovno začeli normalno živeti. SAVOJCI LAHKO V ITALIJO Po 56 letih izgnanstva zaradi sodelovanja kralja Viktorja Emanuela III. s fašističnim režimom se lahko v domovino znova vrnejo člani italijanske kraljeve družine Savojskih. Iztekel se‘ je namreč datum, do katerega so lahko Italijani vložili zahtevo za sklic referenduma, s čimer bi nasprotovali zakonu, ki ga je julija sprejel parlament in ki dokončno preklicuje 56-letni prisilni izgon nekdanje italijanske kraljeve družine. SLOVENCI KEGLJAŠKI USPEH Slovenski prvaki, kegljači kranjskega moštva Iskraeme-co, so v finalu letošnjega svetovnega pokala v romunski Hunedoari osvojili tretje mesto. S 5807 podrtimi keglji so za 30 kegljev zaostali za zmagovalci, hrvaškim Kanditom iz Osijeka, ter za 26 kegljev za nemško Victorio iz Bamberga. ČOP SE ŠE NI NAVELIČAL ZMAG Najboljši slovenski veslač Iztok čop je na veslaškem tekmovanju Chalupa Cup v češkem Jindrichuvem Hradcu dosegel tretjo zaporedno zmago.*Na jubilejni deseti regati, ki poteka na 1.000 metrski progi, je Čop v finalu ugnal gostitelja tekme Čeha Vaclava Chalupo. V konkurenci tekmovalcev do 23 let je nastopil drugi slovenski tekmovalec, Žiga Galičič, ki je bil četrti. MAJA JE ZMAGALA Zmaga v Bratislavi je teniško igralko Majo Matevžič pripeljala do (zaenkrat) najvišjega mesta na lestvici WTA v karieri. V primerjavi s tednom poprej je napredovala za devet mest in je zdaj 51. igralka na svetu, kar je mesto višje od rekorda izpred slabega pol leta. Čeprav ta teden sploh ni nastopila med posameznicami, je uvrstitev izboljšala tudi Katarina Srebotnik, ki se je s 43. mesta povzpela na 40., kar je le mesto slabše od najboljše znamke v karieri (avgust 2002). Mariborčanka Tina Pisnik je ostala na 46. mestu. NOKIA IZBRALA KOŠIRJA Finski proizvajalec mobilne telefonije Nokia je objavil imena izbranih članov deskarske ekipe za Nokia Rider Team 2002/2003. Med desetimi vrhunskimi tekmovalci, ki jih bo letos sponzoriralo omenjeno podjetje, je tudi slovenski deskar Dejan Košir. Nokia vsako leto sponzorira ekipo tekmovalcev, ki jih izbere med nadarjenimi in uspešnici tekmovalci iz vsega sveta. V to obdobje slogaštva, ko so Slovenci sodelovali v politki, o načelnih in idejnih vprašanjih pa so molčali, je nastopil Anton Mahnič. Z nastopom ljubljanskega škofa Jakoba Missia (poznejši goriški nadškof in kardinal) so za katoliške ideje zavele nove sape. To je izkoristil mladi goriški duhovnik Anton Mahnič (1850 - 1920), poznejši škof na Krku na Hrvaškem v svoji kulturni reviji Rimski katolik, v katerem je zahteval ločitev duhov. Podaril je, da med svobodomiselnimi liberalnimi nazori in katoliško Cerkvijo ne more biti kompromisov, tudi ne sodelovanja med katoliškimi in liberalnimi politiki. Tem je očital, da so svobodomisleci, ki utrjujejo svoje nazore na brezverskih nazorih. Poudarjal je, da je na vseh področjih - tudi političnem -treba uveljaviti katoliška načela. Sicer je dal veljavo narodnosti, a najvišja je vera in tej se mora narodnost podrediti. Tako je Mahnič hotel prenesti na slovenska tla načela Leona XIII glede vloge vere v novi, že načeti družbi. Mahnič je z neizprosno logiko zahteval od slovenskih liberalcev, naj se izjasnijo, kaj hočejo in kakšen je njihov odnos do vere. Zahteval je predvsem od liberalcev, da se idejno opredelijo. V katoliških vrstah pa je dobil veliko pristašev, ki jim ni bila všeč prejšnja nejasnost. Missia je takoj podprl Mahniča in pospešil delo za katoliški shod. Katoličani so dobili nov zagon in se niso več sramovali političnega dela. Seveda pa so še liberalci morali pojasniti svoje ideje, ki pa niso bile jasne. Pri-tem se je pričela tako .imenovana „farška gonja" z osebnimi in surovimi napadi na duhovnike. Mahnič pa se ni spuščal le na politično polje, ampak je enako jasnost in doslednost zahteval tudi od umetnosti. Zato je zavračal vsa dela, za katera je menil, da niso katoliška. Obsodil je npr. Gregorčiča in druge. V tem Mahnič ni imel prav, saj ima umetnost druga merila kot znanost ali politika, in Mahnič je bil umetniško gluh. A te njegove teze se niso dolgo obdržale niti med katoliškimi izobraženci. A njegov politični vpliv je še dolga leta ločeval duhove med liberalnimi in katoliškimi delavci, ki se jih je prijel zaničljiv vzdevek -klerikalci. PISALI SMO P SLOVENCI V ARGENTINI LANUS V fari g. Janeza Hladnika je bilo prejšnjo soboto zelo živahno. Iz slovenskega naselja se je zbralo kakih 30 mož in fantov, ki so se odločili, da bodo pokrili streho na novem župnišču, ki ga je postavil poleg cerkve gospod Hladnik. FLORIDA Lepo proslavo slovenskega narodnega praznika smo imeli v nedeljo, 26. oktobra v župnijski dvorani. Pred proslavo je imel mašo po namenih DS Albin Avguštin. Potem so rojaki odšli v župnijsko dvorano, ki jo je za ta promer okrasil Pavle Homan. Proslavo je pričel predsednik rajnega odbora Pavle Masič. Tine Kovačič je občuteno reciriral Cankarjevo Domovino pod Triglavom, za njim pa je imel jedrnat govor Škrjanec o pravici slovenskega naroda do prave in resnične svobode. Ktilturni referent ZS Marjan Marolt je v enournem predavanju orisal kos slovenske zgodovine, zlasti deklaracijsko gibanje in ustanovitev narodnega veča. Številne poslušalke in poslušalci, med katerimi so bili tudi nekateri aktivni sodelovalci pri deklaracijskem gibanju, so pazljivo sledili izvajanjem, in govornika nagradili s ploskanjem. S pesmijo Hej Slovenci je bila prireditev zaključna. OBJAVA Gospodarska družba razpisuje mesto vodje gostin-sega obrata na Pristavi v Moranu. Mesto je začasno ♦ * * La industria y el comercio En Eslovenia casi todos vivfan de lo que producfa la tie-rra. Pero en las ciudades los artesanos crearon una especie de sindicatos para poner a resguardo su trabajo. No todos teman acceso a estas organizaciones, ya que existfan para-metros rigidos por los que se establecia a quien se aceptaba y de que modo. En todo el territorio esloveno hilaban la lana. En Borovlje (Carintia) fabricaban escopetas para el ejercito austriaco (alrededor de 15000 piezas por ano). En Log se dedicaban a las telas de lino, mientras que en Gorica se ocupaban de las de seda. En Kranj y sus alrededores hacfan coladores y los exportaban a Trst. En su camino a Italia, la gente de Croacia pasaba por nuestras tierras con cargas de trigo y de productos ganade-ros. El camino en sentido contrario lo hacfan con carga-mentos de vino. Crecio el negocio con Italia. Comenzaron a acondicionar los puertos, principalmen-te el de Trst, al que llegaban barcos de toda Europa. Tambien tuvieron que ocuparse de los medios de transporte para llevar los productos a Viena o a lugares mas alejados. Asf obtuvieron puestos de trabajo muchos cam-pesinos adinerados que contaban con caballos y con carros. Dominaban el trayecto Trst- Ljubljana- Graz- Viena. A mediados del siglo XIX las cosas cambiaron con la irrupcion del ferrocarril. El rfo Sava fue utilizado para mantener el comercio con el sur. En el ano 1490 se desubrio una mina de mercurio en Idrija. (Una de las mas grandes del mundo). Alif trabajaban centenares de personas y obtenfan alrededor de 200 tone-ladas de mercurio por ano. El mercurio era vendido a Alemania, a Amsterdam y a Venecia. Alrededor de Jesenice, Bohinj, Kropa y Železniki habfa minas de hierro. Se calcula que la produccion de hierro llegaba a 1600 toneladas por ano. En ese entonces trabajaban tambien los ninos. En Kropa hacfan clavos y otras herramientas. Los duehos de las herrerfas eran alemanes o italianos. En las ciudades se dio la aparicion de banqueros (judfos, que fueron expulsados en el siglo XV de toda la region, con excepcion de Trst y de Gorica). En 1724 se creo en Ljubljana una fabrica de panos. Comenzaron a ejercer los primeros medicos con titulo, los letrados y los farmaceuticos. OSEBNE Smrti: Umrl je v Ramos Mejiji Stane Škerlj (82) in v Kanadi Blaž Potočnik. Naj počivata v miru! in bo trajalo najdalje do konca prihodnjega leta, razen v primeru, da bi vodja medtem sklenil z upravo Pristave trajno pogodbo. Gostinski obrat mora začasno poslovati vsaj ob sobotah in nedeljah. Za obrat potreben inventar je na razpolago na Pristavi. Vse prijatelje in znance obveščam, da sem se dnq 15. oktobra t.l. preselil iz Buenos Airesa proti jugu v Bariloče. Vsem pošiljam prav lepe pozdrave Peter Arnšek, S. C. de Bariloche Svobodna Slovenija št. 41. 30. oktobra 1952 POPRAVEK V prejšnji številki v tem zaglavju je treba popraviti, da je bil zmagovalec v tekih Lovro Tomažin. Oprostite. KREDITNA ZADRUGA SLOGA in MUTUAL SLOGA Glavna pisarna: uradne ure od ponedeljka do petka od 15. do 19. ure. Bme. Mitre 97 - Ramos Mejia - Tel.: 4656-6565 SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacidn Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizcrit / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / debeljakiM'netizen.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Janez Vasle, Ivan Žnidar, Andrej Duh, Ivana Tekavec, Anton Drobnič. - STA, Delo, Radio Ognjišče. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95 (za člane ZS poseben popust); obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države. Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit“. Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados-Unidos 425 - Cl 101AA! Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar 0 .E N. 1 y E? < FRANQUEO PACADO Cuenta N” 7211 R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 MALI O TURIZEM Bungali v Barlločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirska @bariloche.com.ar z