TEKSTILEC
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ
Leto XXVI.
Številka 3
MAREC 1985
Kako smo poslovali v letu 1984
Gospodarsko poslovanje delovne organizacije, vzeto celovito in na grobo, je bilo v letu 1984 še donekle zadovoljivo. Kljub težjim in negoto-vejšim splošnim pogojem za gospodarjenje pa bi bilo lahko tudi boljše. Pri tem so mišljene zlasti nenadne in nepričakovane težave v domači hiši glede širše proizvodne kakovosti z delno in prehodno razrahljanimi vezmi v proizvodno prodajnem pretoku blaga. Potek oskrbovanja in založenost za nemoteno proizvodnjo, ki sta bila v zadnjih letih praviloma na kritični meji, sta se v drugi polovici leta s pomočjo najetih namensko usmerjenih blagovnih kreditov nekoliko popravila, kar daje večjo gotovost za proizvodnjo v začetnem obdobju prihodnjega leta. Devizno poslovanje samo se je razvijalo pod vplivom povečanih deviznih davkov, stalne negotovosti in nedorečenih vprašanj ter motenj pri že naravno in smotrno vpeljanih režimih. Priznani in odobreni splošni del deviz v okviru družbeno priznanih reprodukcijskih potreb sploh ni bilo mogoče realizirati. Potek prodaje na domači trg, usmerjen več kot v prejšnjih letih v nadaljnjo predelavo, se je zaradi lastnih, že spredaj omenjenih težav in zmanjšane kupne moči prebivalstva odvijal pod težjimi pogoji. Kljub uvoznim omejitvam in visoki zahtevnosti v zahodnoevropskih državah in splošni pre-vretosti v bližnjevzhodnih deželah, so bile izvozne naloge na konvertibilna področja do neke mere zadovoljivo opravljene. Povečana sta bila količinski in vrednostni obseg izvoza in izboljšana poprečna devizna cena na izvoženi meter tkanine, usklajeni izvozni načrt je bil presežen in sprejeta lastna izvozna obveznost v bistvu pokrita. Nadaljevanje malo širšega obsega investiranja v obliki zamenjave in posodobitve energetskih naprav in strojne opreme naj bi doprineslo k večji varnosti za obstoj delovne organizacije in delo delavcev, boljšim dosež-
kom pri kakovosti in izboru izdelkov in pridobitvi pogojev za strnitev dodelavnega tehnološkega procesa in tako k ugodnejšim splošnim gospodarskim učinkom. Finančni rezultat, kot skupni imenovalec dela in poslovanja, se je po dokaj slabem začetku kasneje med letom postopoma po tromesečjih sicer vidno popravljal, pa je ob koncu leta vseeno ostal na nekoliko skromnejši višini.
Proizvodnja se v celoti, upoštevaje tudi podane splošne pogoje, predvsem še na začetku leta ni razvijala dovolj zadovoljivo. Po količinskem obsegu je bila sicer nadpovprečna, preje je bilo proizvedene 226 ton ali 7 % in tkanin izdelanih 1 milijon 54 tisoč tekočih metrov ali 4,3 % več kot lani, kar je prispevalo k povečani storilnosti, pri tem pa ni pokrila pri skupnih proizvodih svoje širše kakovosti kot ene od osnovnih prvin, kamor sodijo zlasti tehnična kakovost in izvedba programiranih zvrsti izdelkov s polnim izborom ob pravočasnih izdelav-nih rokih. To vprašanje je dandanes postalo življenjsko važno, ker niti doma niti na tujem trgu nikakor ni več računati na popuščanje kupcev. To nedvomno potrjuje povečani obseg reklamiranih in vračanih pošiljk. Ponovna prodaja takšnega blaga nima več opredeljenega časa, kupca in vrednosti, torej praviloma ne daje več zaslužka.
Poprečni obseg zaposlenosti je v bistvu ostal na lanskoletni višini in je znašal 2.248 ljudi. Prav tako so na približno enaki višini ostali odhodi in prihodi sodelavcev. Osebni dohodki delavcev so znašali 28.531 dinarjev na poprečno zaposlenega pri polnem delavnem času in so bili za 39 % višji od tistih v letu 1983. Tekom druge polovice leta je bil dvakrat izvršen znaten popravek osebnih dohodkov izključno kot motiviranje za kakovostnejše proizvodne dosežke. Pri tem je bila sprejeta gibljiva oblika obračunavanja oziro-
ma višina izplačila v odvisnosti od dosežene mesečne stopnje kakovosti izdelkov.
V gospodarsko investiranje je bilo med letom vloženega vsega skupaj blizu 880 milijonov dinarjev kar pomeni nadaljevanje razmeroma široke in živahne investicijske dejavnosti iz preteklega leta. Omenjeni znesek je bil pokrit z lastnimi sredstvi v višini 35 % in s pridobljenimi krediti od domačih in tujih dobaviteljev opreme v višini 65 %. V tem okviru je kot osrednje zlasti šteti naslednje dokončane in v uporabo dane naložbe: parni kotel z dodatno opremo, 100 brezčol-ničnih statev, snovalni stroj, previjalni stroj, sanforizirni stroj in raztezaljke. Druga vlaganja so bila še: nakup
strojev za delavnice, transportnih sredstev in različne manjše obratne in poslovne opreme. Ob koncu leta so ostale nedokončane ali pa naročene tele naložbe: plinovod (ki sicer že obratuje), fla-jer, 90 brezčolničnih statev, snovalni stroj in beliina naprava, ki bodo v glavnem končane tekom prve polovice prihodnjega leta. V pripravljalnem postopku se nahaja predvidena pridobitev inozemskega investicijskega posojila, pri Mednarodni finančni korporaciji v približni višini 2 milijona ameriških dolarjev za nakup dopolnilne opreme za predilnico, škrobilni stroj, kontinuir-no barvalno napravo, kalan-der in del računalniške opre-(Nadaljevanje na 2. strani)
O čem smo spregovorili na zborih delavcev
Koncem februarja so po vseh delih DO potekali zbori delavcev, na katerih smo ocenili enoletno delo in tehtali, koliko je bilo naše delo vredno v izdelanih metrih, prodanih doma in na tujem. Spregovorili smo o razmerah, ki so bile prisotne v tekočem poslovnem letu, s skupno ugotovitvijo, da moramo storiti vse, da v bodoče preprečimo spodrsljaje, ki se kažejo v nekakovostnem delu.
Odkrito smo ocenili, da bomo potrebovali večjo mero boljših odnosov v tehnološkem procesu dela in se tudi medsebojno ocenili. Na zborih so bile najbolj pogosto izrečene naslednje ocene in predlogi:
—	kadrovsko prenizka strokovna usposobljenost zaposlenih,
—	slabi odnosi, preveč izostankov z dela,
—	preslaba kontrola s strani odgovornih delavcev, zlasti mojstrov
—	premalo inventivnega dela in posluha za varčevanje
—	podana je bila ocena oziroma predlog ustrezni strokovni službi, da naj se v delovni organizaciji pospešeno nadaljuje akcija za uvedbo boljšega nagrajevanja za minulo delo. Delavcem, katerim se je prevesila delovna doba v drugo polovico — v iztek, naj bi se nekoliko bolj povišali osebni dohodki iz naslova minulega dela, kar bo obenem boljši start za izračun pokojnin.
In kaj naj bi rekli za zaključek? Podala bi misel ene od razpravljalk, ki je povedala, da se še vedno premalo zavedamo, da je ravno na zborih delavcev mesto za odkrito oceno razmer, ne pa v avtobusih, garderobah in še kje. Škoda je vsake minute za razprave in dajanje »duška« sebi tam, kjer pripombe ne bodo prinesle rešitve določenih problemov oziroma izboljšanja.	p p
(Nadaljevanje s 1. strani) me. S spredaj navedenimi — že končanimi, tekočimi in predvidenimi — investicijami naj bi se doseglo predvsem: nadaljnji obstoj delovne organizacije in dela delavcev, ozdravitev ekoloških razmer v okolišu, znatno višjo tehnološko in tržno raven izbora izdelkov, povečani obseg izvoza na konvertibilna področja in znatno boljše splošne gospodarske učinke.
Investiranje v družbeni standard oziroma za skupno porabo je znašalo 27,4 milijonov dinarjev za nakup devetih družbenih družinskih stanovanj iz usmerjene gradnje v občini in za izgradnjo treh podstrešnih stanovanj v bloku na Kidričevi ulici ter za nabavo opreme za obnovo in posodobitev splošne in zobne ambulante v obeh obratih. Omeniti velja še znesek približno 26 milijonov dinarjev, ki je bil dan sodelavcem kot posojilo oziroma pomoč pri lastni stanovanjski gradnji in nakupu novih etažnih ali že obstoječih stanovanj ter popravilu ob spomladanskem viharju poškodovanih hiš.
Oskrbovanje z reprodukcijskim materialom ni potekalo zadovoljivo oziroma se je pod vse večjo težo splošnih razmer v pretežnem delu leta nadalje poslabšalo, kljub večjemu izvozu. Uvozne nabave so bile pod pritiskom zmanjšane udeležbe na izvoznih prilivih, prenosov nekaterih deviznih stroškov na končnega koristnika, nadomestnih nakupov za izpadle ali kakovostno neod-govarjajoče domače surovine in materiale ter pogostih prehodnih nelikvidnostnih stanj poslovnih bank. Nabave materialov iz domačih virov so bile količinsko, časovno in zlasti kakovostno manj zanesljive ali še bolj v kakih drugačnih oblikah pogojevane. S pomočjo najetih, pretežno namensko za nakup ameriškega bombaža usmerjenih in kasneje deloma tudi za druge namene sproščenih, deviznih blagovnih kreditov po posebnem programu, so se proti koncu leta zaloge bombaža ter tekstilnih barvil in pomožnih sredstev v toliko popravile, da sta za prvo obdobje prihodnjega leta nemotena proizvodnja in delo v glavnem zagotovljena. Na ta način je imela delovna organizacija na koncu leta dolg v višini dobrih 3,5 oziroma z obrestmi vred blizu 4 milijone ameriških dolarjev, ki ga bo morala v celoti odplačati tekom leta 1985 s svojim deloma povečanim izvozom na konvertibilna področja.
Prodaja v celoti se ni odvijala zadovoljivo, ker ji sicer po količinskem obsegu povečana proizvodnja ni nudila zlasti v prvih mesecih zadostne podpore glede tehnične in tržne kakovosti, ko so bile možnosti za pretok blaga doma še kar dovolj odprte, kasneje pa je bilo glede na ponovne zaostritve in administrativne posege pri splošnih pogojih za gospodarjenje in zmanjšani kupni moči prebivalstva čutiti postopno peša-nje domačega tekstilnega tržišča. Prodaja kot celota je po količinskem obsegu zaostala za svojo lani doseženo in letos načrtovano ravnijo in ravnijo tekoče ustvarjene proizvodnje. V okviru celotne prodaje se je pretok blaga na tuja tržišča odvijal razmeroma uspešno, posebno še, če upoštevamo uvozne omejitve in zahtevnost kupcev v zahodnoevropskih državah in splošno prevretost v bližnjevzhodnih deželah. Na ti dve področji naša delovna organizacija namreč že od nekdaj največ izvaža. Povečana sta bila količinski in vrednostni obseg izvoza na konvertibilna področja. Slednji je znašal blizu 7 milijonov ameriških dolarjev in je bil za 14 % višji od onega v prejšnjem letu, za 13 % je presegel s SISEOT usklajeni načrt in v bistvu pokril sprejeto lastno izvozno obveznost. Bil je tudi bolj kakovosten, saj je bila povprečna devizna cena za izvoženi meter tkanine skoraj za desetino višja.
Celotni prihodek od prodanih 23 milijonov metrov tkanin je znašal 6,3 milijarde dinarjev. Pokril je poleg za preko tri četrtine višjih skupnih materialnih stroškov oziroma porabljenih sredstev in za skoraj štiri petine večjih prispevkov in dajatev za splošno in skupno porabo iz dohodka kot v prejšnjem letu, še za 39 % povečane osebne dohodke na povprečno zaposlenega ter končno tudi dobre 1,2 milijarde dinarjev ostanka čistega dohodka za kritje stanovanjskega prispevka za vzajemne in lastne potrebe v znesku 82 milijonov dinarjev in za dokončno oblikovanje osnovnih skladov v znesku 1 milijarde 142 milijonov dinarjev, od česar odpade na poslovni sklad 874, na rezervni sklad 104 in na sklad skupne porabe 164 milijonov dinarjev.
Tako kot že v prejšnjih letih so tudi v letu 1984 pri dokončni razporeditvi dohodka temeljne organizacije skupaj na ravni delovne organizacije upoštevale postavljena načela resolucije ter okvire dogovora in samouprav-
nega sporazuma o gospodarskem načrtu. Rast osebnih dohodkov je bila znotraj postavljene meje v odnosu na rast dohodka, stopnja aku-mulativnosti pa je bila višja od dosežene v prejšnjem letu. Skupni obseg omejenih izdatkov — za potovanja in reprezentanco, pogodbe o delu ter reklamo in propagando — je bil nad načrtovanim in preko rasti celotnega prihodka kot posledica nepričakovano visokih podražitev in potrebe po močno ojačani nabavni in prodajni dejavnosti za zagotovitev nemotene proizvodnje, ohranjanje domače prodaje in povečanje izvoza na konvertibilno področje. Dokončni rezultati po vseh vprašanjih pa bodo znani šele po ugotovitvah in presoji Izvršnega sveta občine.
Ker je pri oblikovanju doseženega dohodka v pretežni meri izločen vpliv tekočih podražitev, se ga zato lahko ocenjuje kot približno stvarnega. Na podlagi podanih splošnih meril ter na osnovi ustvarjenega dohodka in njegove razporeditve obstaja upravičena domneva, da je našo delovno organizacijo mogoče še vedno uvrščati med takšne z boljšo akumulativno in reproduktivno sposobnostjo. Prav tako so med letom napravljene primerjalne analize poslovnih izidov pokazale, da naša delovna organizacija še nadalje presega glede proizvodnosti in donosnosti povprečje slovenske tekstilne industrije, vendar pa na nižji ravni kot v predhodnem letu.
Nekaj skromnejši globalni poslovni izid je posledica na eni strani hitro in obsežno zaostrevanih splošnih dejavnikov, ki se nadaljujejo že od sredine predhodnega leta in med katere je predvsem šteti: izredno povečanje inflacijskih tokov, neobičajno visoko razvrednotenje domače valute in (ne)sistemsko in operativno skrčevanje možnosti za devizno poslovanje, že od prej preveč obremenjeno z negotovostjo, motnjami in administrativno navlako, ter na drugi strani v lastni hiši zmanjšane pozornosti do dejstva, da le v vseh fazah kakovostno narejeni skupni končni proizvodi na ravni delovne organizacije ustvarjajo povoljno tržno prometnost in donosnost, tako doma kot na tujem, in da je osrednje težišče za uspeh delovne organizacije v kakovostnem ustvarjalnem delu delavcev, tehnologov in usmerjevalcev neposredne proizvodnje.
Ker izgleda za povsem upravičeno domneva, da splošni pogoji za gospodarjenje, to je proizvodnjo, poslovanje, delo in pridobivanje dohodka, v letu 1985 ne bodo ugodnejši, temveč rajši kot ne še bolj zaostreni, kaže po resni in stvarni presoji in sebi v prid v lastni hiši odpraviti v tem letu značilne spodrsljaje ter poleg drugega, tudi že s pomočjo novih naložb, predvsem ustvarjati kakovostnejšo proizvodnjo, pokrivati načrtovane prodajne programe in povečevati izvoz na konvertibilna področja.
Razpis za letovanje
Na podlagi 4. člena Pravilnika o razporejanju delavcev za letovanje v Počitniških domovih in sklepa 23. seje delavskega sveta TOZD Prehrana in oddih objavljamo
RAZPIS ZA LETOVANJE I. POČITNIŠKI DOM V NOVIGRADU
1.	Dom bo predvidoma odprt od 22. 6. do 8. 9. 1985, odvisno od prijavljenih gostov. V mesecu juniju in septembru je potrebno, da je prijavljenih vsaj 80 gostov, sicer bo dom odprt samo od 29. 6. do 31. 8. 1985.
Izmene bodo na 7 in 10 dni, in sicer za enotedenske izmene vsak ponedeljek, za goste, ki bodo letovali 10 dni, se pričnejo izmene 1. 7.1985.
2.	Cene penzionov:	cel obrok 1/2 obrok
člani DO, upokojenci in svojci, ki
jih vzdržujejo	840,—	610,—
ostali gostje	1.310,—	990,—
Polovični obrok pripada otrokom do 10. leta starosti.
V ceni penziona je zajeto: zajtrk, kosilo, večerja in nočnina. Penzion se ne more koristiti brez posameznih obrokov. V ceni ni vračunana turistična taksa, katero plača vsak gost ob prihodu v blagajni v Novigradu. V primeru, ko gost zahteva hišico, v kateri niso zasedene vse postelje, zaračunavamo nočnine tudi za le-te.
3.	Zbiranje prijav:
Člani kolektiva so obvestilo o zbiranju prijav prejeli v Informatorju št. 14 z dne 25. 3.1985. Upokojenci in ostali in-
Nov način
vpisovanja za letovanje
Dosedanji način vpisovanja za letovanje v naših počitniških domovih je bil že dalj časa predmet razmeroma upravičene kritike. Le-ta se je nanašala predvsem za vpis letovanja v počitniški dom Bohinj in pa kočo na Krvavcu, vendar le za tiste termine, po katerih je bilo največ povpraševanja oziroma interesentov (zimske počitnice, prazniki), v počitniškem domu Novigrad pa za čas kolektivnega dopusta, ostalo sezono pa je tako ta dom zaprt.
Če se povrnem na vpisovanje za Bohinj in Krvavec, je bila dosedanja praksa taka, da so v pisarni TOZD PO vpisovali interesente za letovanje štirikrat letno, torej vsake tri mesece na prvi delovni dan v mesecu, po sistemu »kdor prvi pride«. Tak sistem je bil do neke mere nepravičen in pogosto se je dogajalo, da so dom v Bohinju oz. kočo na Krvavcu zasedali velikokrat eni in isti delavci in to v terminih, po katerih je bilo največ zanimanja. Da bi se razpoložljive kapacitete bolj pravično koristile, je bilo na letni seji predsedstva KOOS sprejeta naloga, da se zadeva prouči in poišče drug način vpisovanja za letovanje, s katerim bi bile po možnosti odpravljene naštete nepravilnosti. K realizaciji te naloge se je takoj pristopilo in tako je predsedstvo
KOOS na zadnji seji obravnavalo in s popravki že tudi sprejelo 13. marca letos Pravilnik o razporejanju delavcev na letovanje v Novigra-du, Bohinju in na Krvavcu. Kako bo vpisovanje potekalo po novem?
Vsak, ki bi se rad prijavil za letovanje v naših počitniških domovih, bo v obratni pisarni dvignil in izpolnil poseben obrazec »Prijavo za letovanje«, na hrbtni strani obrazca pa še vprašalnik. Za počitniška domova Bohinj in Krvavec bo rok prijav: vsak prvi ponedeljek oz. delovni dan do petka v mesecu februarju, maju, avgustu in novembru za tri nadaljne mesece, za počitniški dom Novigrad pa je objavljen posebni rok prijav.
V primerih, ko bo za isti dom in termin kandidatov več, kot je razpoložljivih kapacitet, bo o teh prijavah sklepala komisija za letovanje. Na letovanje bo razporejen kandidat, ki bo po posebnih kriterijih oz. točkovanju, zbral najvišje število točk. Kriteriji za letovanje pa so naslednji:
— zadnje koriščenje letovanja: še nikoli — 12 točk, pred leti (2—3 leta) enkrat — 10 točk, v zadnjih dveh letih vsaj enkrat — 4 točke, enkrat v letu dni — 2 točki, enkrat v zadnjih 6 mesecih — 1 točka. Zadnje koriščenje velja za isti objekt kot se nana-
teresenti pa se lahko prijavijo za letovanje v Novigradu od 22. 4. 1985 dalje v blagajni TOZD Prehrana in oddih — obrat
I.
4.	Plačilo akontacije:
V roku 5 dni po prejemu obvestila o rezervaciji plača vsak gost za hišico s 3 ali 4 ležišči 6.000, za hišico z 2 ležiščema (dvojček) pa 3.000 din akontacije, ne glede na dolžino letovanja. Akontacije bomo vračali v skladu z določili Pravilnika o razporejanju delavcev za letovanje.
5.	Plačilo penzionov ter dvig blokov in napotnice za dom v Novigradu se mora izvršiti vsaj 14 dni pred odhodom na letovanje, in sicer vsak delovni dan, razen ponedeljka.
6.	Postavljanje šotorov in prikolic v kampu ni dovoljeno!
II.	POČITNIŠKI DOM BOHINJ IN KRVAVEC
Sprejemanje prijav za počitniški dom Bohinj in Krvavec bo za mesec junij, julij in avgust v času od 6. 5. do 10. 5.1985.
Prijavnice dobijo interesenti v svojih obratnih pisarnah, upokojenci in tuji gostje pa v blagajni TOZD PO.
Cena dnevnega koriščenja apartmaja za 4 osebe znaša:
—	za člane DO, upokojence 650,— din
— za ostale goste	1.150,—din
Stara koča na Krvavcu:
—	za člane DO, upokojence:	250,— din
— za ostale goste	400,—din
Po potrditvi rezervacije plača interesent 1.000 din akontacije. Vse ostale informacije lahko dobite v pisarni TOZD PO, interni telefon 443.
TOZD Prehrana in oddih
ša prijava. Ne upošteva se koriščenje prosilca, če je zasedel prosti termin izven roka za prijave.
—	število članov družine je zaposlenih v DO: 1 član — 2 točki, 2 člana — 4 točke, 3 člani — 6 točk, več — 10 točk
—	število let zaposlitve v DO (do 5 let — 2 točki, 6—10 let — 4 točke, 11 — 15 let — 6 točk, 16—20 let — 8 točk, nad 21—30 let — 10 točk in nad 30 let — 12 točk.
—	število oseb, ki bi letovale: 1 oseba — 1 točka, 2 osebi — 2 točki, 3 osebe — 4 točke, 4 osebe — 6 točk, 5 oseb — 8 točk in več kot 6 oseb — 10 točk
—	število šoloobveznih otrok: 1 otrok — 2 točki, 2 otroka — 4 točke, 3 otroci — 6 točk, 4 otroci — 8 točk in več otrok — 10 točk
— zdravstveno stanje prosilca, članov	družine: zdravi vsi — 0 točk, bolan 1 član — 4 točke, bolna 2 člana
—	6 točk, več — 8 točk.
—	višina osebnih dohodkov: do 80 % poprečnih OD za pretekle 3 mesece — 8 točk, do 100 % — 6 toč, do 130 % — 4 točke in nad 130 %
—	1 točka.
Kriteriji so sestavni del prijavnice, katere izpolni
prosilec, komisija za letovanje pa podatke preveri in po potrebi dopolni.
V primeru, da bosta dva kandidata prejela isto število točk, bo imel prednost tisti, ki bo imel več točk po prvem, drugem, tretjem, itd., kriteriju.
Za čas zimskih počitnic je za počitniška domova Bohinj in Krvavec potrjena tudi časovna omejitev letovanja in sicer največ 5 dni na posameznega kandidata.
Komisija za letovanje bo torej obravnavala le tiste prosilce, kjer bo potrebno zaradi večjega števila interesentov upoštevati točkovanje po gonjih kriterijih.
Pravilnik bo stopil v veljavo s 1. aprilom letos. Upajmo, da bo tudi ta novospreje-ti akt pripomogel k boljšemu redu in načinu vpisovanja, predvsem pa, da bodo kapacitete v Bohinju in na Krvavcu bolje razdeljene kot dose-daj, in ne na koncu, se bo TOZD Prehrana in oddih izognil tudi nepotrebnim gnečam čakajočih ob dnevih vpisovanja in ne nazadnje tudi izgubam delovnega časa.
R. G.
Teden slovenske drame v Kranju
Ob koncu meseca februarja in začetku meseca marca je v Kranju potekal Teden slovenske drame, ki je bil poleg predstav, ki so se odvijale vsak dan, obeležen tudi z otvoritvijo prenovljenega odra v Prešernovnem gledališču. Tudi mi smo za nekaj predstav uspeli dobiti od 20 do 30 vstopnic, žal pa ne za najboljše predstave, ker je bilo v Kranju prav za te predstave največ interesa. To velja predvsem za zadnjo
in prvo predstavo, ki sta še posebej slovesni, ker gre za otvoritev in zaključek.
Obveščenost o možnosti prevzema kart je bila vsaj zadovoljiva, vendar problemov z oddajo kart ni bilo, nekaj kart je celo ostalo, predvsem za predstave, ki smo si jih lahko ogledali v letošnjem ali preteklem abonmaju. Karte so bile brezplačne, stroške je poravnal sindikat.
D. Š.
Obiskali smo Cankarjev dom
Komisija za kulturo in organiziranost pri konferenci OO sindikata DO Tekstilin-dus Kranj je v mesecu februarju in prvi dan v mesecu marcu organizirala ogled Cankarjevega doma in predstave. Ogledali smo si koncert Bachovih koralov v izvedbi Željka Marsoviča na orgijah in pevski zbor Ivan Goran Kovač iz Zagreba ter satirično monodramo Miloša Mikelna: Fraklova vrnitev v
izvedbi znanega igralca Zlatka Šugmana. Na koncertu je bilo 13 naših delavcev in po pripovedovanju udeležencev so bili le-ti zelo zadovoljni, monodramo pa si je ogledalo 47 naših delavcev in njihovih svojcev. Organizirali smo prevoz.
Za prvič kar zadovoljivo, upamo, da bo pri naslednjih poizkusih udeležba še boljša.
D. Š.
Obiskali smo jih ob dnevu žena
Našo sindikalno organizacijo lahko pohvalimo, da se že leta nazaj pred novim letom spomni vseh upokojencev, jih obdari in pogosti, spomni se tudi mladih vojakov in bolnikov. Tudi to je vez, ki utrjuje pripadnost kolektivu, saj ljudem daje občutek, da nismo pozabili nanje. Ob letošnjem 8. marcu se je spomnila tudi nekaterih delavk, ki so 8. marec praznovale doma — v bolniškem staležu. Namenili smo se k Milki Strehovec iz skladišča gotovega blaga, Mariji Gašperlin iz tkalnice II in k Milici Stojinovič. Zadnje žal na naslovu, ki smo ga imeli, nismo našli.
vsemu optimistično gleda v prihodnost in nikakor ne izgublja poguma.
Čestitali smo ji ob dnevu žena, ji zaželeli predvsem zdravja, nato pa smo pohiteli v Luže, k Mariji Gašperlin. Marija ni bila sama, doma sta bila še hčerka, ki študira na medicinski fakulteti in mož. Tudi Marija je bila prijetno presenečena ob našem obisku, čestitk in darila se je zelo razveselila.
»Po zelju diši!«, se je hitela opravičevati, kot da bi se zelje kuhalo samo pri njej doma.
»Kako pa boste praznovali dan žena?«, sem jo vprašala.
Milko Strehovec smo zmotili sredi dopoldneva pri njej doma v Vogljah. Ko je odprla vrata, presenečenju ni bilo konca. »Take pozornosti pa res nisem pričakovala!«, je ponovila večkrat. Postregla nas je s kavo, pa tudi na njeno zdravje smo morali izpiti kozarček »močnega, ta domačega«.
Milka je več kot leto dni v bolniškem staležu. Prestala je težjo operacijo in bila medtem v bolnici dobre 3 mesece. Mesečno prejema nadomestilo za bolniški sta-lež v višini 14.000 dinarjev. Če ne bi bilo še moževe plače, ne ve, kako bi zmogla s tem denarjem pokrivati vse stroške. V našem skladišču je 10 let zaposlena pri odpremi blaga, vendar po operaciji, ki jo je prestala, tega dela zagotovo ne bo mogla več opravljati, lažje delo pa ji bo težko najti. Zdaj čaka, kdaj bo prejela poziv, da odide na okrevanje še v toplice. Do upokojitve ji manjkata še dve leti. Zdravje se ji počasi izboljšuje, zato Milka kljub
»Ob tabletah 3 krat dnevno«, je hudomušno odvrnila.
Tudi Mariji nismo mogli odreči, da ne bi trčili s kozarčkom »domačega« za srečen praznik, pa še odlične domače kekse nam je ponudila.
Marija dela v tkalnici II že 30 let kot tkalka. Praktično v vseh letih ni bila nikoli v bolniškem staležu. To zimo pa je dobila pljučnico in zdaj je že tretji teden doma. V tkalnici II dela na Kovo statvah. Prvih 9 let je delala na tri izmene, nato vsa leta na dve, zadnje leto pa spet na tri.
»Na nočni izmeni težko delam. Prej, ko sem bila mlada, me to ni tako utrujalo, kot sedaj. Podnevi ne morem spati in če ti manjka spanje, si ves narobe!«
Marijo najbolj skrbi, če se bo do upokojitve morala privaditi na nove stroje. Kovo statve dobro pozna, nanje je vajena delati, za nove, ki se montirajo, pa ima občutek, da bi se težje privadila. Ko sem jo pobarala o rezultatih
kvalitete, je povedala, da njena izmena dosega še kar dobre rezultate. Pohvalila je tudi njihovega mojstra. »Res pa je, da je bila včasih kvali-
V četrtek, 28.2.1985 so imeli naši gasilci redno letno konferenco. Na konferenci je bila prisotna večina članov društva in predsedniki sosednjih društev ter predstavniki občinske gasilske zveze.
Konferenca je bila problemsko usmerjena tako, da kritičnih ocen na delovanje društva, kakor tudi spoštovanje predpisov požarnega varstva v naši delovni organizaciji ni manjkalo.
Veliko kritike je bilo izrečeno na račun požarnovarnostne kulture vseh zaposlenih v naši delovni organizaciji. Vse prepogosto se ugotavlja, da je disciplina glede kajenja močno popustila. Kajenje je opaziti vsepovsod. Enake ugotovitve so bile iznešene za uporabo kuhalnikov in drugih grelnih teles.
Postavljena je bila zahteva, da je potrebno takoj v vseh oddelkih določiti oz. izdelati posebne prostore, kjer je možno kajenje oz. uporabljanje drugih grelnih teles. V vseh ostalih prostorih pa se mora kajenje in uporaba grelnih teles prepovedati in to tudi dosledno spoštovati. Poostriti je potrebno nadzor in proti morebitnim kršiteljem najstrožje ukrepati.
Izpostavljen je bil tudi problem shranjevanja vnetljivih in drugih nevarnih snovi, katere se pogosto nahajajo v velikih količinah v raznih nedovoljenih prostorih ali kar na delovnem mestu. Vsem je dobro poznano,
teta še boljša takrat, ko smo tkali več srajčevine, bodisi barvane ali beljene!«, je menila Marija.
R. G.
da se te tekočine lahko hranijo v predpisano urejenih prostorih, v vseh ostalih pa le toliko, kot je to potrebno za enodnevno uporabo. Vnetljive tekočine se shranjujejo tudi v skladišču barv in kemikalij, kar predstavlja še večjo nevarnost. Za vnetljive tekočine imamo na razpolago primerna skladišča in kontejner, toda ta so največkrat prazna!
Nič manj ne vznemirja dejstvo, da je skladiščenje tudi — ostalega vnetljivega materiala v naši delovni organizaciji neurejeno. Še posebno to velja za bombaž. Poznano je dejstvo, da dobava teh materialov ni kontinuirana in zato so te količine pogosto zelo velike. Toda ne sme nam biti vseeno, kje in na kakšen način so ti materiali vskladiščeni. Največkrat so to prostori, ki so požarno močno ogroženi. Prav zato je izgradnja skladiščnih prostorov neobhodno potrebna.
Vse prepogosto se opaža, da so v delovnih in pomožnih prostorih dostopi do ročnih gasilnih aparatov, hidrantov in drugega orodja založeni. Tako bi v primeru, ko bi bila potrebna hitra intervencija, izgubili veliko dragocenega časa, saj je poznano, da je začetni požar možno zadušiti le v nekaj sekundah.
Na požarno varstvo pa se prepogosto pozablja tudi ob dogovorih in naročilih določenih del zunanjim izvajalcem. Ta dela nam opravljajo
Letna konferenca IGD
Neupravičena kritika nas je prizadela
V zvezi s člankom »Besede, besede ...« novinarja Petra Čolnarja z dne 1. 3.1985 v Ljubljanskem dnevniku, smo širši javnosti dolžni dati pojasnilo, zakaj in iz katerih vzrokov do včeraj konferenca 00 sindikata DO Tekstil-indus Kranj ni nakazala prispevka za prizadete na Ko-paoniku.
Občinski svet ZSS Kranj je na pobudo RS ZSS pozval vse osnovne organizacije sindikata na zbiranje solidarnostne pomoči prizadetim od potresa z dopisom 11/84 z dne 5.11.1984, v katerem gre le za golo informacijo in pobudo. Predno smo o pomoči spregovorili v naši delovni organizaciji, smo občinskemu svetu ZSS Kranj ustmeno predlagali, naj bi le-ta akcijo organiziral bolj konkretno in spodbudno za osnovne organizacije sindikata v občini Kranj ali celo na nivoju regije. Izrazili smo željo in zahtevo naših delavcev, da bi vedeli, koliko sredstev se želi v občini Kranj zbrati in za kakšen konkreten namen. Dne 22. novembra 1984 je pred-
delavci drugih delovnih organizacij ali zasebnih obrtnikov in so pretežno montažnega ali vzdrževalnega značaja. Velika požarna ogroženost je prav pri teh delih, saj ti delavci ne poznajo naših razmer. Na to je izvajalca potrebno opozoriti že ob naročilu oz. sklenitvi pogodbe o delu in mu predložiti posebne zahteve požarnega varstva.
Kritično je bilo tudi ocenjeno, da zanimanje za delovanje gasilskega društva pri vodilnih in vodstvenih delavcih, kakor tudi pri samoupravnih organih ni v taki meri, kot bi si to želeli. Na sami konferenci je bilo ugotovljeno, da je delu konference prisostvovalo le nekaj teh delavcev. Zavedati se moramo, da so prav ti delavci dolžni s svojimi nasveti in stalno budnostjo nad požarno varnostjo opozarjati na nepravilnosti in proti morebitnim kršiteljem tudi ukrepati. Vse prepogosto je prisotna miselnost, da je skrb za požarno varstvo poverjena le strokovnim službam. V naših samoupravnih aktih, ki urejajo požarno varstvo imamo točno opredeljene odgovornosti in doseči moramo, da se ta določila in odgovornosti dosledno izvajajo.
Tudi na operativno delovanje v društvu je bilo izreče-
sedstvo konference OOS DO Tekstilindus obravnavalo pobudo občinskega sveta ZSS Kranj in konkretno na seji oblikovalo naslednja stališča in sklep, ki ju v celoti citiramo:
»S strani občinskega sveta ZSS Kranj smo prejeli pobudo oziroma poziv Republiškega sveta ZSS, da pomagamo prizadetim od potresov na Kopaoniku. V naši DO smo pripravljeni priskočiti na pomoč, zato smo že pred sejo predsedstva na organih Občinskega sveta ZSS Kranj dali pobudo, da se v Kranju bolje organiziramo, namensko zberemo sredstva, zberemo po nekem ključu in ob boljši organiziranosti bomo s tem tudi vedeli, kam in za kakšen namen so bili zbrana sredstva. Vodstvo Občinskega sveta ZSS Kranj je obljubilo, da so z informacijo OS ZSS v vse OSS posredovalo dosledno konkretizirano pobudo za zbiranje pomoči Kopaoniku. Obljubljeno je bilo tudi sodelovanje vseh gorenjskih občin — in ugotovitev? Od tega ni bilo nič! V informaci-
nih več pripomb. To še posebno velja za operativno enoto v obratu II. V lanskem letu je zaradi kadrovskih težav delovanje v tej enoti povsem zamrlo. Kaže pa, da so se zadeve uredile in da bo aktivnost v bodoče večja.
Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da se v društvo ne vključujejo novi člani. Predvsem to velja za mlade delavce — mladince in pa tiste, ki stanujejo v našem delavskem domu.
Več pripomb je bilo izrečenih tudi na račun dežurne službe, ki jo opravljajo gasilci v dneh, ko delovna organizacija ne obratuje. Pogosto se te služba ne opravlja na zadovoljivem nivoju. Ker je zanimanje za dežurno službo upadlo, so primeri, da to dežurstvo opravljajo strokovno in disciplinsko nedorasli delavci. Zavedati se moramo, da je v teh dneh velika odgovornost zaupana prav tem članom. To delo naj bi opravljali s polno odgovornostjo in samodisciplino. Te člane je potrebno ustrezno usposobiti in temu primerno tudi stimulirati.
Iz dela konference je razvidno, da imajo tudi naši gasilci vrsto problemov in prav je, da jim pri tem humanem delovanju vsi pomagamo.
T. M.
jah nam je bil posredovan samo žiro račun republiškega Rdečega križa. Dogovori torej niso bili realizirani, realizirani od odgovornih na
Besede, besede ...
Še vedno nismo presegli stanja, ko moramo vztrajno poudarjati, da bi končno vendarle morali preiti od besed k dejanjem. Ne gre samo za velike državne pojme, ampak za čisto preprost vsakdan, ki je prav zaradi pogostosti morda lahko tudi odlo-čilnejšega pomena .. .
Na primer: Na pobudo predstavnikov Tekstilindusa je občinski sindikalni svet v Kranju pozval osnovne sindikalne organizacije k solidarnostni akciji za pomoč prizadetim prebivalcevm Kopaonika. Lepo in pohvalno. Pohvalno za sindikaliste iz Tekstilindusa.
Ob zaključeni akciji so našteli 67.490 dinarjev. Prispevali so: osnovni šoli France Prešeren in Simon Jenko, Sava Commerce in občinski svet ZSS Kranj.
Očitno akcija ni uspela, kar pa končno niti ne more pomeniti kakšne posebne tragedije, saj je bila speljana praktično povsem brez propagande in zato tudi njen neuspeh ne more pomeniti, da bi kranjski delavci odklanjali pomoč prizadetim.
Moti nekaj drugega. Moti, da na seznamu sindikalnih organizacij, ki so prispevale denar, ni sindikalne organizacije Tekstilundusa, to je tistih, ki so v začetku izrekli kopico lepih človekoljubnih besed, ko pa je bilo treba preiti od besed k dejanjem, so ostali le pri besedah ...
Seveda ne gre gledati na zadevo tragično. Prav gotovo se tudi Tekstilindus ne kaže v resnični (slabi) podobi. Končno gre za delovno organizacijo, ki se je že ničkoli-kokrat izkazala tudi ob veliko zahtevnejših solidarnostnih akcijah.
Kljub temu pomeni dogodek potrditev tega, da so nas le (pre)večkrat tako polna usta, da nam nato zmanjka časa, da bi naredili vse, kar bi morali oziroma si želimo.
PETER ČOLNAR
občinskem svetu ZKS Kranj.«
Pri tem je tudi ostalo, čeprav je predsedstvo Občinskega sveta ZSS Kranj kasneje v Informacijah št. 1 dne
5.	2.1985 obvestilo vse osno-
vne organizacije sindikata, da naj vse prispevke nakažejo na žiro račun RK Slovenije, ki bo iz zbranih sredstev uredil hiše peterim socialno ogroženim družinam v vasi Leposavič v SAP Kosovo.
Novinar v 5. odstavku svojega članka in že v naslovu ugotavlja, da kljub izrečeni kopici lepih človekoljubnih besed, nismo prešli od besed k dejanju. Iz zgoraj navedenega citata pa je razvidno, da smo le ostali pri dani besedi, še posebej zato, ker smo še danes prepričani, da bi take solidarnostne akcije v bodoče — tudi po izkušnjah v občini Kranj — ne smele potekati tako formalno. Zaposleni delavci morajo, če že odločajo, vedeti, za kakšen namen se zbirajo sredstva in zakaj konkretno bodo porabljena.
Zanimivo je tudi to, da novinar naše vabilo, dne
5.	3.1985, ni želel priti v našo DO na razgovor, da bi mu predstavili naša stališča in resnico okrog zbiranja teh sredstev. Članek nas je še posebej prizadel v tem smislu, ker nikdar, tudi z besedo, nismo bili proti takim akcijam in bili vedno, kakor ugotavlja tudi novinar, pripravljeni priskočiti na pomoč prizadetim. Če so se potrebne kritike, potem so potrebni kritike zaposleni na Občinskem sindikalnem svetu in vse organizacije sindikata v občini Kranj, ki niti z besedo, kaj šele z dejanji, niso priskočile na pomoč. Sicer pa javnost in novinarja lahko obvestimo, da je konferenca OOS DO Tekstilindus Kranj z današnjim dnem na žiro račun prizadetim na Kopaoniku nakazala 7 starih milijonov, torej toliko, kot se je v občini Kranj v štirih mesecih zbralo v celoti.
Predsedstvo KOOS DO
Tekstilindus Kranj
Kranj, dne 13. 3.1985
Od preje do tkanine
V našem časopisu bomo v nadaljevanju na kratko predstavili naš tehnološki postopek, katerega marsikateri sodelavec gotovo ne pozna, čeprav ima vsak novo-zaposleni možnost, da si ogleda celoten proces.
Naš končni izdelek — tkanina — nastane po dokaj dolgem in zapletenem postopku, ki poleg ustreznih strojev zahteva tudi dobro usposobljene delavce z različnimi spretnostmi: od gibčnosti prstov, sposobnosti otipa, dobrega vida, pa tudi posluha, in podobno, kar pač zavisi od faze dela oziroma pretoka.
Celoten postopek pri proizvodnji tkanin delimo na tri glavne faze, in sicer:
a)	predenje
b)	tkanje
c)	plemenitenje.
Tokrat bomo predstavili našo prvo fazo, to je predenje.
OD BOMBAŽA DO PREJE
Predenje zajema ves proces od vlaken do preje. Pri tem moramo pripomniti na specialnosti, ki so pogojene na vrsto surovin.
Naša predilnica je predilnica bombažnega tipa, kar pomeni, da lahko predemo le bombaž ali umetna vlakna, ki so narezana na dolžino do 40 mm. Tem pravimo umetna vlakna bombažnega tipa.
Se nekaj o bombažu:
Bombaž je najbolj razširjeno in po količini daleč največ uporabljeno vlakno za proizvodnjo tekstila. Gojenje te kulture so poznali že stari Egipčani, kar je bilo dokazano z odkritjem mumij, ki so bile povite v bombažne tkanine (že pred 6000 leti). Raste v toplejšem pasu, v katerega segajo le naši najjužnejši kraji — točneje le Makedonija.
Tako mi nabavljamo to našo osnovno surovino od vsepovsod, v glavnem pa iz naslednjih dežel: Sovjetska zveza, Egipt, Sudan, Grčija, Turčija, Sirija, Združene države Amerike in drugod.
Bombaž dobimo stisnjenega v bale, težke okrog 200 kg (iz Egipta do 330 kg).
Prvo delo je torej bale »odpreti«, to je posekati obroče in odstraniti vrečevino ali folijo.
Odpiranje in čiščenje
Odpiranje in čiščenje bal je začetno delo v procesu predenja. Bale, očiščene embalaže, vstavi-
mo v stroj, imenovan Karusel, kjer se enakomerno iz njih trgajo kosmi vlaken. Za tovrstno delo so na razpolago razni tipi strojev. Material nato potuje po cevovodu do stroja monočistilca, kjer v spiralnem teku med valjčkom in rešetkami izpade že kar precejšnja količina nečistoče (ostankov semen, listje, ipd.). Material se tu ne ustavi, temveč se s pomočjo ventilatorja ponese v mešalni stroj »aeromix«, kjer se ustvarja takozvani sendvič, več plasti, tako, da je mešanica čim bolj homogena. Od tu naprej gre zopet skozi dva rahljal-na in tudi čistilna stroja, imenovana ERM-čistilca do polnilca kosmičev pred mikalniki. Polnilec kosmičev pa ima nalogo napajati kompletno linijo mikalni-kov. Pri nas je to 10 ali pa 5 mi-kalnikov. Kosmiči vlaken, ki se v polnilnem jašku oblikujejo v
plast, katera pa mora biti čim bolj enakomerna po širini in dolžini. Ta plast vstopa v mikalnik. S tem pa smo prišli do naslednje, zelo važne faze:
Mikan je
To fazo izvršimo na stroju »mikalnik«. Tu se predloženi material dokončno razrahlja, to pomeni, do posameznih vlaken, katera se nato vzporedijo, zložijo v kopreno in ta se na koncu združi v pramen, katerega zložimo v lonec.
Z mikanjem se praktično zaključi neprekinjen proces od bale do pramena. Tu se je poleg rahljanja, čiščenja, izvršilo tudi
odpraševanje (prahu), kar je v naši čistilnici izvedeno popolnoma avtomatsko.
Pri mikanju pa se skuša odstraniti tudi čimveč 1 »nopkov« (vlakninskih gnezd), kateri nam kvarijo izgled in povzročijo tudi druge težave, vse do gotove tkanine.
Mikalnikov pramen pa mora poleg drugega biti še čimbolj enakomeren in v okviru določene teže (številke).
Po mikanju delimo proces v dve smeri:
a)	smer za mikano prejo
b)	smer za česano prejo
Opisal bi smer za česano prejo. Tu se vključuje:
Česanje
V tej fazi se s postopkom česanja odstrani kratka vlakna in s tem doseže, da je ta preja gladka, brez nopkov — predvsem pa primerna za izdelavo visoko zahtevnih artiklov, kot so batist, popelin in podobno. Česanje se izvede tako, da se vzame po 24 pramenov (loncev) iz mikalnika in se jih združi v svitek. Tega nato 6 krat raztegnemo in nato ponovno združimo v svitek. Tako pripravljen svitek damo v če-salni stroj (Rieter), ki s česanjem odvzema kratka vlakna, dolga pa spaja v kopreno in nato
v pramen. S tem je postopek česanja zaključen.
Temu sledi:
Raztezanje
Pri raztezanju se predloži po 6 do 8 pramenov in nato prav tolikokrat raztegne (stanjša).
To ponovimo še enkrat.
Pri mešanicah z umetnimi vlakni pa še 2—3 krat.
Pri raztezanju se mora s predhodnim dvojenjem in nato raztezanjem doseči čim enakomer-
nejšo debelino pramena. Tej fazi pravimo ključ do številke; v tej fazi je zelo pomembna kontrola, od katere je tudi v veliki meri odvisna tista končna zahtevana številka (debelina preje).
Predpredenje
Fazi dvojenja in raztezanja sledi predpredenje, ki ga izvršimo na flajerju. Tu predloženi pramen raztegnemo (stanjšamo), nalahno uvijemo in navijemo na cevko. S tem je končana priprava za dokončno predenje (ali izpredenje).
Predenje
To je zadnja faza v procesu izdelave preje. To izvršimo na pr-stančnem stroju. Predloženo predprejo v raztezalu ponovno raztegnemo, nato ji z vitjem dodamo trdnost in navijemo na kopse. S tem se sam postopek predenja ali izdelave preje zaključi. S tem pa še niso končana vsa dela v predilnici. S prstan-čnega stroja dobimo prejo na kopsih, kjer je navito od 75 do 100 gramov preje. Da bi nadalj-na poraba bolj racionalno tekla, je potrebno opraviti še:
Previjanje
Na previjalnem stroju previjamo prejo iz kopsov na križne na-vitke (konuse), kateri pa so različne teže od 600 do 2000 gramov ali pa še več. Ob previjanju pa prejo še »očistimo«, to je odstranimo razne pripredene nečistoče, odebeljena mesta in podobno, kar bi bilo v gotovi tkanini vidno kot napaka. Čiščenje vršimo s pomočjo čistilcev, ki so lahko mehanski ali pa elektronski. Pri previjanju pa vključujemo še fazo
Umirjanja ali stabiliziranja preje
To izvedemo na parilniku, s čimer dosežemo večjo umirjenost preje, oziroma preprečimo pojav zank ali frkanja, kar je tudi lahko napaka v tkanini. Temu sledi končna faza:
Pakiranje preje
Prejo na križnih navitkih vložimo v zaboje ali kontejnerje, jo opremimo s potrebnimi oznakami in jo oddamo skladišču preje oziroma našemu potrošniku — tkalnici.
S tem je naš postopek končan.
Opisana je proizvodnja česane preje. Če proizvajamo samo mikano prejo, se izključi le postopek česanja.
Poleg zgoraj opisanega pa se lahko proizvaja v naši predilnici še sukanec, seveda, če je to v proizvodnem programu. V naši predilnici imamo poleg klasične-
Vrtiljak — karusel
Ali beneficirana delovna doba tudi za tekstilce?
O slabih in težkih pogojih dela tekstilnih delavcev govorimo že vrsto let. Posebno pozornost smo temu problemu posvečali pred nekaj leti, ko se je skoraj polovica tekstilnih delavcev na specifičnih delovnih mestih predčasno upokojila.
V slovenskem prostoru se je takrat pojavila ideja, da bi šli v akcijo dokupa delovne dobe — let tekstilnim delavcem. Veljalo naj bi predvsem za tekstilne delavke, ki so vse po vrsti delale na tri izmene, ob slabih delovnih pogojih, zaradi neorganiziranega varstva otrok in drugih težkih pogojev. Vse naštete obremenitve so imele za posledico, da so bile delavke nasplošno bolj iztrošene kakor druge strukture, odstotek redno upokojenih delavk pa je bil zelo nizek, predvsem na ključnih delovnih mestih (predica, tkalka, itd.). Takrat se je tudi ugotavljalo, da bi dokup let lahko izvedle samo tiste delovne organizacije, ki dobro poslujejo, ostale pa tega stroška ne bi zmogle. Prav to je bil poglavitni vzrok, da se je ta ideja opustila.
Kljub temu pa se zamisel ni opustila, ampak se je pričelo razmišljati o beneficirani delovni dobi. V Sloveniji — točneje v MTT Maribor je bila opravljena merska analiza delovnih mest predice, tkalke, barvarja, apreterja in šivanje v lahki in težki konfekciji. Na osnovi dobljenih rezultatov je razprava o obremenjenosti in težkih delovnih pogojih stekla v širšem prostoru in to predvsem v sindikalnih organizacijah. Rezultat tega je bil, da je Splošno združenje tekstilne in obutvene industrije Jugoslavije naročilo izdelavo elaborata o delovnih pogojih tekstilnih delavcev, na osnovi katerega bi se utemeljevala beneficirana delovna doba v tekstilni industriji v jugoslovanskem prostoru.
Izdelava te zahtevne naloge je bila zaupana Inštitutu sociologije in psihologije Ergonomija iz Niša.
Po podatkih omenjenega inštituta je v jugoslovanski tekstilni industriji zaposlenih 139.428 delavcev in to v 346 organizacijah združenega dela. Izvajalec elaborata se je odločil za vzorčno analizo, v kateri je sodelovalo 43 organizacij združenega dela iz vseh republik. Med temi organizacijami je bila izbrana tudi naša delovna organizacija in smo inštitutu tudi posredovali željene podatke.
Predlagano je bilo, da se elaborat izdela za naslednja dela in naloge:
—	predpredenje vseh vrst
—	predenje vseh vrst
—	mikanje
—	trganje (regeneracija odpadkov)
—	tkanje na vseh vrstah tkalskih strojev
—	barvanje vseh vrst vlaken in tkanin
—	priprava barv in kemikalij
—■ pranje volne.
Rezultati obširnega elaborata (455 tipkanih strani) so bili posredovani republiškemu odboru sindikata tekstilne in usnjarske industrije Slovenije in Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije konec leta 1984.
V elaboratu navajajo, da so podatki zajeti le iz 33 organizacij združenega dela, ker v ostalih sploh ni bilo možno dobiti zahtevanih podatkov. Tako je bilo v analizi zastopanih manj kot 10 % vseh OZD v državi.
Ker so podatki v elaboratu dvomljivi in pomanjkljivi, sta se odbor sindikata in SPIZ odločila, da posredujeta elaborat v recenzijo Zavodu za varstvo pri delu v Ljubljani.
Strokovnjaki ZZVD v recenziji navajajo, da na osnovi elaborata kljub velikemu številu podatkov, ki so prikazani in analizirani, ne morejo dati nobene strokovne ocene o utemeljenosti predloga za beneficirano delovno dobo delavcev v tekstilni industriji. Nadalje navajajo, da so rezultati elaborata prikazani nestrokovno in vsebinsko tako pomanjkljivo, da so strokovni zaključki in mnenja nemogoča. Vrednost elaborata je predvsem v podrobnih analizah in ugotovitvah dejanskega stanja v tekstilni industriji. Vendar pa tudi teh ugotovitev ni možno posplošiti, ker so bile analize pripravljene od prvotno izbranih 44 OZD le v ca. 27 %, kar se smatra kot neopravičljivo skrčenje prvotnega vzorca. Tako skrčen vzorec pa ne upošteva nekaterih OZD, kjer so razmere bolj urejene.
Nadalje v recenziji ugotavljajo, da bi morale biti pred sklepom ob priznanju bene-fikacije in njene stopnje podane utemeljitve, kateri tehnični in organizacijski ukrepi so dejansko še možni za izboljšanje delovnih pogojev.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Raztezanje
Predenje
Skušali smo na kratek in enostaven način opisati izdelavo preje, ki naj služi spoznavanju naše tehnologije.
B. Pertot
Previjanje
ga postopka tudi nekaj strojev, kjer se vrši predenje po OE (open end) postopku ali po naše »predenje z odprtim krajem«. Ta način predenja se je uveljavil v zadnjih 15 letih in si krepko utira pot v predilstvo.
Uspeh na občinskih sindikalnih igrah
V četrtek, 21. marca je bila razglasitev	rezultatov
18. zimskih športnih iger Občinskega sveta ZSS Kranj in nastopajoči iz DO Teks-tilindus so dosegli zavidljiv rezultat, pa ne zaradi zelo dobrih rezultatov nasploh, temveč zato, ker smo imeli v vseh disciplinah, razredih in kategorijah svoje predstavnike. Bili smo edina uvrščena ekipa v skupni uvrstitvi in tako že drugič prejeli prehodni pokal, s tem pa smo se izenačili z ekipo Save, ki ga je prav tako prejela že dvakrat izmenično.
Poleg tega smo bili najboljši tudi v sankanju, v žen-
MLADINEC— MLADINKA— BRIGADIR— BRIGADIRKA— PIONIR—PIONIRKA
Tudi letos bodo kranjski brigadirji s svojim delom pripomogli k razvoju nerazvitih področij. Zato se bodo kranjske brigade udeležile naslednjih mladinskih delovnih akcij:
—	zvezna mladinska delovna akcija »SAVA 85« od
7.	7. 1985 do 3. 8. 1985
—	zvezna mladinska delovna akcija »ISTRA 85« od 9. 6. 1985 do 6. 7. 1985 (MDA 6 bratskih mest)
—	mednarodne brigade (ČSSR, Madžarska, Tunis), termin še ni znan.
Če želiš sodelovati na kateri od teh akcij in s tem dodati svoj delež, se prijavi pri svojem	predsedniku
OO ZSMS ali na OK ZSMS Kranj.
Vodja C MPD Nebojša Vasič
(Nadaljevanje s 7. strani'j
Na osnovi recenzije sta se republiški odbor sindikata tekstilne in usnjarske industrije in SPIZ Slovenije odločila, da Splošno združenje tekstilne in obutvene industrije Jugoslavije posreduje aneks k elaboratu.
V tem aneksu bi navedli rezultate in analize stanja v slovenskem prostoru. Za izdelavo omenjene dopolnitve je pri Republiškem odboru sindikata imenovana posebna strokovna komisija.
O ugotovitvah strokovne komisije, rezultatih ter pogojih v slovenski tekstilni industriji, kakor tudi o možnostih beneficirane delovne dobe, pa v prihodnji številki.
T. M.
ski konkurenci in skupaj, tako da smo prejeli dva pokala v trajno last.
Vsem nastopajočim izrekamo vse čestitke!
Smučarji in sankači — prvi
Tekmovanje v veleslalomu so prizadevni delavci pri ZSS Kranj organizirali na znanem smučišču v Mojstrani 9. februarja. Za tekmovanje v veleslalomu se je v naši delovni organizaciji prijavilo 45 tekmovalcev. Prevoz smo si uredili z avtobusom. Kljub nezanesljivemu vremenu je bilo zastopstvo kar zadovoljivo. V Mojstrani pa nas je bilo vse po vrsti kar nekoliko strah, saj so bile proge močno poledenele. Toda še pred startom se je otoplilo, tako, da so bile razmere na progi idealne. Vsakdo se je na progi trudil po svojih zmogljivostih in to v stilu Križaja do plužnega zavoja, tako da rezultati niso izostali.
Po tekmovanju smo se z avtobusom odpeljali do bližnjega gostišča na »zasluženo« klobaso. Ob malici in prijetnem razpolo-
Košarka med obratoma
V četrtek, 7. marca 1985 smo v dvorani na Planini organizirali dvoboj ekip med obratom I in obratom II v košarki, pa ne samo zato, da bi ugotovili, kateri od obratov ima boljše košarkaše, temveč zato, da bi tiste, ki radi igrajo košarko — spoznali in tako poizkušali v letošnjem letu formirati ekipo delovne organizacije. Poživili pa bi radi tudi malo dejavnost v dvorani na Planini.
Selektorja Vito Tomažič iz obrata II in Pintar Tomaž ter Bizjak Robert so uspeli zbrati dovolj kandidatov, tako da številčno tekma ni bila problematična. Poznalo pa se je, da igralci med seboj niso uigrani, še posebej na začetku, iz minute v minuto pa se je stanje izboljševalo in na koncu je bilo videti že kar precej taktičnih prijemov v obeh ekipah, tako da smo ugotovili, da ne bo težko sestaviti ekipe, čeprav nekateri boljši košarkaši niso bili prisotni. S takim načinom bomo nadaljevali tudi vnaprej.
Pa še rezultat: Boljši so bili košarkaši iz obrata II in sicer za 28 košev. Rezultat je bil 55:27.	p g
ženju smo si izmenjali nič koliko besed na račun tekmovanja, proge, stotink sekund, itd., itd.
Ker je letošnja, sicer precej ostra zima, toda kljub temu skromna s snegom, so morali organizatorji tekmovanja v smučarskih tekih in sankanju tekmovanje namesto v Kranju, izvesti v Nemiljah.
V Nemiljah smo se ponovno zbrali v soboto, 16. februarja,

kjer smo se najprej pomerili v sankanju. V prelepem sončnem vremenu smo se na sankaški progi, kije bila speljana po stari cesti iz Podblice, pomerili v sankaških sposobnostih. Kar nekaj tekmovalcev je pridrvelo v cilj popolnoma sneženih. Popoldne pa smo se pomerili še v smučarskih tekih. Na izvrstno pripravljenih tekaških progah smo se zopet pomerili predstavniki vseh delovnih organizacij iz Kranja v veščinah in močeh na tekaških smučeh. Opaziti je bilo tekače v stilu Sitonen koraka do tistih, ki so normalno hodili s smučmi s tem, da so jih smuči kar nekako ovirale. Na cilju pa smo bili vsi zmagovalci, seveda z rahlo povečanim srčnim utripom in prijetno utrujeni.
REZULTATI
Ekipna uvrstitev Sankanje:
1.	Tekstilindus
3.	Tekstilindus II
Teki:
1.	Telematika
2.	Tekstilindus
Veleslalom:
1.	Sava
2.	Tekstilindus
348,7 točke 269,2 točke
336,0 točke 330,8 točk
732,2 točke 633,7 točke
Skupni zmagovelec 18. Zimsko športnih iger je Tekstilindus s 1.313 osvojenimi točkami.
T. M.
Izlet v Planico — odpadel
Izlet v Planico, na ogled
8.	svetovnega prvenstva v smučarskih poletih, ki smo ga želeli organizirati za naše delavce, je odpadel. To pa enostavno zato, ker do roka ni bilo dovolj prijav — le 15 se jih je do roka prijavilo, če-
prav je bilo še kasneje malo povpraševanja, vendar le povpraševanja, resnejših prijav pa ne. Kljub ugodni ceni, je torej spet ena akcija propadla. Je že tako, kaj moremo!
D. Š.
S 1. marcem letos je odšla med upokojence Marija Kralj iz skladišča gotovega blaga. Marija je bila vseh 35 let zaposlena v Tekstilindusu: najprej 23 let v predilnici v obratu II, zadnjih 12 let pa je izračunavala konsignacije v skladišču. Ob slovesu so ji sodelavke in sodelavci izročili darilo in ji zaželeli, da bi še dolgo let zdrava uživala zasluženi pokoj...
Zahvale
Ob izgubi naše mame ANGELE AVSENEK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem pleme-nitilnice II za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem, ki ste pomagali in sočustvovali, še enkrat naj lepša hvala.
Marija Krivec
Ob smrti najine drage mame Povšnar Marije, se iskreno zahvaljujeva sodelavcem TOZD Predilnica, oddelek previjalnica in sodelavcem TOZD Tkalnica, DE tkalnica II za denarno pomoč, darovano cvetje in izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Jure Povšnar Anica Kotnik
Ob smrti mojega dragega brata Petra Šenk, se iskreno zahvaljujem DE tkalnica II za darovano cvetje in izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Magda Likozar
Ob smrti moje mame Ivane Uranič se iskreno zahvaljujem sodelavcem predilnice za izraze sožalja, denarni prispevek in spremstvo na njeni zadnji poti.
Angelca Uranič
Ob izgubi moje drage mame Angele Tratnik, se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz skladišča gotovega blaga za podarjeni venec, izrečena sožalja in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Gabrijela Novak
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Predilnica — oddelku previjalnica za lepo darilo in dobre želje. Zahvaljujem se tudi OOS, ki mi je omogočila zdravljenje v toplicah.
Kolektivu predilnice, kakor tudi celotni DO želim še mnogo nadaljnih uspehov in napredka.
Debenc Frančiška
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem tkalnice II iskreno zahvaljujem za lepo poklonjeno darilo in dobre želje ob slovesu. Kolektivu želim še veliko nadaljnih uspehov.
Vida Tavčar
Izvršnemu odboru OOS TOZD Plemenitilnica se iskreno zahvaljujem za obisk v bolnici in denarno pomoč.
Marija Breznik
Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem sodelavkam adjustir-nice I za lepa darila. Vsem skupaj pa želim še mnogo delovnih uspehov.
Štefka Štilec
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem čistilnice blaga obrata II za prelepa darila in prijetno slovo, ki so nama ga pripravili. Ostalo nama bo v lepem spominu na vse vas.
Delovnemu kolektivu Tekstil-indusa pa želiva še mnogo delovnih uspehov.
Danica Pogačnik Cilka Korinšek
C	N
Rezultati v teku na smučeh
v,____________________;
V sredo, dne 20. 3. 1985 je sekcija za teke pri KŠR organizirala in izvedla tekmovanje delovne organizacije v tekih na smučeh. Nastopilo je 22 zaposlenih in 6 otrok naših delavcev. Rezultati so sledeči:
Pionirke
1.	Dežman Mateja	9.34,3
2.	Humerca Zdenka	10.43,9
Pionirji
1.	Mali Gregor	7.09,3
2.	Dežman Borut	7.18,2
3.	Tišler Jernej	10.03,1
4.	Humerca Leon	11.50,5
Ženske
1.	Jerančič Marinka	10.15,9
2.	Šivic Milena	10.31,0
3.	Mali Marija	10.41,8
4.	Brlenič Nada	11.02,9
Moški do 30 let
1.	Strasner Mirko	14.12,0
2.	Pintar Tomaž	21.27,2
Moški od 30 do 40 let
1.	Mali Tone	14.43,1
2.	Šivic Zdenko	15.32,8
3.	Dežman Martin	16.10,6
4.	Krč Andrej	20.32,2
5.	Tišlar Boštjan	21.54,5
6.	Sire Peter	22.21,6
7.	Piljojčič Miodrag	23.56,5
Moški nad 40 let
1.	Humerca Jože	14.19,1
2.	Zaplotnik Viktor	16.01,7
3.	Stare Franc	16.18,6
4.	Zakotnik Marjan	16.34,0
5.	Šegula Darko	19.17,1
6.	Štern Milan	20.47,8
7.	Pertot Boris	21.14,3
8.	Hubert Zavašnik	22.58,0
9.	Mesarič Srečo	55.37,2
Vsem čestitamo!
Vodja sekcije:
VIKTOR ZAPLOTNIK, 1. r.
Smučarji uspešni
tudi na peteroboju
V nedeljo, 10. 3. 1985 je KOOS Vezenine z Bleda organizirala tradicionalni »peteroboj« v smučarskih disciplinah. Tega tekmovanja se udeležujejo smučarji KOOS vseh večjih tekstilnih delovnih organizacij Gorenjske, to je Vezenine Bled, Gorenjske predilnice Škofja Loka, IBI Kranj, BPT Tržič in Tekstilindus.
Organizator letošnjega tekmovanja je bila KOOS Vezenine. Tekmovanje je bilo v disciplini veleslalom in smučarskih tekih in to na znanem smučišču Kobla.
REZULTATI VELESLALOM
Ženske nad 40 let	čas
1. Jerančič Marinka, Tekstilindus	45,37
6. Gašperšič Marinka, Tekstilindus	53,62
Ženske od 30 do 40 let:
I.	Bajželj Alenka, Vezenine	43,30
4. Lapuh Marina, Tekstilindus	45,72
Ženske do 30 let:
1. Kejžar Marija, Gorenjska predilnica	43,54
12.	Koblar Irena, Tekstilindus	53,41
13.	Udir Mija, Tekstilindus	53,43
Moški nad 50 let:
1. Šarabon Marjan, BPT Tržič	38,78
4. Zakotnik Marjan, Tekstilindus	43,25
7.	Bajželj Mirko, Tekstilindus	46,04
II.	Justin Franc, Tekstilindus	51,33
12. Pertot Boris, Tekstilindus	1.00,17
Moški od 40 do 50 let:
1. Blaznik Jože, Tekstilindus	37,17
4.	Cvirn Vinko, Tekstilindus	37,56
5.	Stare Franc, Tekstilindus	38,68
14.	Humerca Jože, Tekstilindus	43,49
20. Zaplotnik Viktor, Tekstilindus	50,77
Moški od 30 do 40 let:
1. Eržen Tine, Gorenjska predilnica	35,99
4. Hafnar Viktor, Tekstilindus	38,05
8.	Krč Andrej, Tekstilindus	39,89
10. Mali Tone, Tekstilindus	40,90
12. Čubrilovič Marinko, Tekstilindus	41,88
Moški do 30 let:
1. Primožič Izidor, BPT Tržič	35,72
12. Križaj Denis, Tekstilindus	38,54
15.	Murn Slavko, Tekstilindus	38,89
23. Strasner Mirko, Tekstilindus	42,42
SMUČARSKI TEKI:
Ženske nad 30 let:	čas
1. Hartman Vera, Gorenjska predilnica	12.32,2
4. Mali Marija, Tekstilindus	13.10,2
8.	Jerančič Marinka, Tekstilindus	15.47,8
Moški nad 35 let:
1.	Humerca Jože, Tekstilindus	12.07,5
2.	Mali Tone, Tekstilindus	12.43,7
4. Zaplotnik Viktor, Tekstilindus	13.18,7
7. Stare Franc, Tekstilindus	14.18,7
9.	Zakotnik Marjan, Tekstilindus	14.33,7
Moški do 35 let:
1. Ferjane Franc, Vezenine	11.34,1
4. Strasner Mirko, Tekstilindus	12.15,8
8. Žlebič Štefan, Tekstilindus	14.01,6
15. Čubrilovič Marinko, Tekstilindus	17.03,4
r TEKSTILEC - glasilo'' delovnega kolektiva »Tekstilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in odbor za informiranje, ki
fa sestavljajo: Zdravko agar — predsednik, Marija Varacha — podpredsednik in člani: Lojzka Sušnik, Janez Zrimšek, Anica Kern, Metka Tisak, in Marija Hafnar.
EKIPNI VRSTNI RED - VELESLALOM
1.	BPT Tržič	13	točk
2.	Tekstilindus	38	točk
EKIPNI VRSTNI RED - TEKI
1.	Vezenine	10	točk
2.	Tekstilindus	13	točk
SKUPNI VRSTI RED VELESLALOM IN TEKI 1. BPT Tržič	36	točk
3.	Tekstilindus	51	točk
T. M.
Nagradna križanka
1.	nagrada: 700 din
2.	nagrada: 600 din
3.	nagrada: 500 din
Rešitve križank nam pošljite najkasneje do 20. aprila na
naslov: Uredništvo Tekstilca, Tekstilindus Kranj. Na križanko ne pozabite napisati svojega imena, priimka in naslova!
Izžrebani so bili
Za pravilno rešeno nagradno križanko, ki je bila objavljena v zadnji številki Tekstilca, so bili izžrebani:
1.	nagrada: 700 din Vuga Olga, Kranj, Savska c. 38
2.	nagrada: 600 din Koblar Ivica, kadrovski sektor
3.	nagrada: 500 din Kavčič Dane, DSSS
ZA 8. MAREC -MEDNARODNI DAN ŽENA
SESTAVIL NAT/JA LARDONI
NEOMIKA 'OST, 'EKULTUR 'OST
'ES7V V \UF0RN, (HOLLmnt,
\POSODA
ZA
VINO
VESTO V ZAHODNI
nomiNiji
we im
ZOBNO
POLNILO
NIE
prčdsed
REAGANA
IZOLACIJA
vAosamtb,
VASTA
vnetnega
VLAKNA
ZLATENICA
ZDRAVST.
SLUŽBA
ODISEJEV OTOK
/ZOELOVA = LEC SOKA
7EZEA0 V
u Rusiji
TESLA
NIKOLA
/NE VEČ SPARTAN SK/H KRALJEV
PIJAČA/Z KLEKA,.JAJC SLAÒK0UN 'N KONJAKA
VRSTA IGLAVCA, TUJA
PESTO V PANDŽABU (INDIJA/
RUSKI PES* N/K,ROHNi-NK(H/HA/Lj
PRITISK
KOZA, KI ŠČITI OKO
0SE&N/
ZA/NEK
/NE ROPU LAŽNEGA N/P PEVCA KEZSNANA
SASE NA/
(UJEDA)
/so 08REA V/H BESEDIL ZARAN/N V ST
LASTNA OZNAKA PALEOAZ/JSKEGA LJUDSTVA NA.
KANCATK/
PESTO V ZAH. S AH AZI
JAJČNA
KRENA
PR/
ČLOVEKU
DEL SEVER-VEGA NO RJA NED DANSKO /N ŠVEDSKO
PEČ/CA .K! SE BLIZU POPKA /ZLIVA VNOR/E
LATINSKI
VEZN/K
PONOZN/
DUHOVNIK
OR/ENTALSi N0ŠK0 INE
SEKIRA ZA KESANJE
VNAPREJ DOLOČEN UÒ/NEK PR! DELU
/NE T/Z/KA VEN TONA
NAZIV
OKRAJŠAVA ZA /TE/1
/MENO-
VALN/K
POLJE-
DELEC
LUKA V ORDANIJI
CRESL0VA
KISLINA
PRITOK RENA V ŠVICI
KRATICA ZA NUNO RISI. ANT/FAS/- SASPER/C,
STIĆKU U........
SKUPŠT/NU Ji VAR0DN06 OSLOBOD ÌENJA -SRBIJE
NUZA LJUBEZENSKEGA PESNIŠTVA
PRIPADNIK
PRUSOV
GRŠKI
JUNAK
PONACE
ŽENSKO
/NE
AVTOM OB OZNAKA BENETK
KEPI. S/M&0L ZA PSTAT
0STANEK/K
mosNArn
SLADKORJA
PRIJETEN VONJ
TUJEK,
/NE
TESEN NORSK/ PREHOD
STIK DVEH ANGLESK/\ PLOSKEV
NARAVOSLOVEC.
AOSTO SEV. ViSUDINPEŠn
Nosrovž /Charles)
STRELSKA DRUŽINA V KRANJU

i/..POPEVKAR /JANKO)
ANGL.FUH.
Igralec
(ROGER) JANES SOND
VRSTA
UMETNEGA
VLAKNA
GERMANSKI BOG VETRA, VOJNE IN VODJA DIVJEGA LOVA
SLEVA,
STRAHO-
PETEC
NOVI SLOV. TEDNIK
DRŽAVNA
BLAGAJNA
/NE
IGRALCA
C/GOJA
’’R/TOK RUD V-FOVEGAJEZ
NORSK!
NEHKUŽEC
SIN ADAME NN0NA /N
KL/TAJ -
mmL
NARODNO VN/VER * UTETNA KNJIŽNICA
PREVOZ
ER. SUHAR, FAUV/ST (ANDRE.) MO-lSS/,
NASA /N TUJA ČRKA
ZGODOVINSKI VRAT V ŠVICI
ROBERT RED FORD
TÄT
JANKO
SLOVENSKI ARHITEKTI* URŠAM IS J
/m-mi)
hodh/kha
ŽELEZNIŠKI
POSTAJI
STARA JAPONSKA PRESTOLNICA
SRED/SČE
GORENJSKE
GRŠKA
BOGINJA
NODROST/