Stev i.
Naročnina g ■ ■■ za državo SHS: Mlo leto naprej Din. 120'— sa pol leta „ .« „ 80-— ■a četrt lata „ .. m 30-_ sa en mesec „ .. „ 10*—
za inozemstvo:
oeloletno.....Din. 21B-—
mesečno . , , , . „ 18 —
= Sobotna izdaja: r Jugoslaviji. . . Din. 15-— v Inozemstvu ... „ 35-—
Posamno šlev. 75 por.
/
rCMi r netlello tfns 21. maia 1922.
Leto L.
ms Osna inseratom: am
Enostolpna pstiina vrsta man oglasi po & 4*— ta K 8 —^ veliki oglasi nad 45 mm Sine po K 8 —, poslan it£ po K 12 —.
Mrl večjem naroMa pctiHt
Izhaja vsak dan isvsomit
ponedeljka ln dneva po pra&> niku ob 5. url smatral.
Mosečna priloga; Vutalk SKSZ.
Uredništvo Je r Kopitarjevi nllol štev. 6/IH. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma st ne sprejemajo. Uredn. telet Str. 50, npravn. itv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprav« Je t Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštne hran. ljubl|anske št. 650 za naročnino ln št. 349 za oglase, sagreb 39.011, sarsjev. 7563, praž te in dnnaj. 24.797
Mala antanta.
Poljska republika nemerava tudi formalno pristopiti k mali antanti. Ne spadamo niti k tistim, ki malo antanto v njeni sedanji obliki povzdigujejo v nebesa, niti k tistim, ki jo načeloma zametajo. Ne da se namreč oporekati, da imajo države, ki so nastale na razvalinah Avstroogrske, oziroma Nemčije in carske Rusije, bistveno skupni interes, da nihče v bodočnosti ne more v glavnem ogrožati njihovega teritorialnega stanja. Ker to stanje temelji na pariških mirovnih pogodbah, je jasno, da se mora mala antanta v tem oziru naslanjati na države, ki so ta mir podpisale, oziroma ga efektivno varujejo.
Na drugi strani je mala antanta v svoji sedanji obliki nepopolna, in bi, ako bi se v tem smislu utrdila, vsebovala mnogo momentov, kateri bi s časom morali nujno privesti do nevarnih sporov s sosedi. V tem oziru je politika male antante nujno potrebna izvestne preorientacije, da postane dejansko faktor miru in napredka.
Na vsak način mala antanta ne sme po intencijah nekaterih velikih zaveznikov postati obmejna straža kake velesile napram Rusiji. Dočim nekateri delajo na to, da bi se takozvana »ploskev trenja« med malo antanto in Rusijo le še povečala, je v resničnem interesu držav male antante, da se to trenje ne samo zmanjša, ampak popolnoma odstrani. To velja v prvi vrski za Romunijo, koje vlada zelo nespametno ravna, ako smatra besarabsko vprašanje s pariškim mirom za definitivno rešeno. Brez sporazuma z Rusijo se to vprašanje na noben način ne more smatrati za resnično rešeno. Tistega dela Besarabije, ki je romunski, Rusija Ro_ muniji gotovo ne bo odrekla. Politika kljubovanja ne bo privedla v tem oziru do nobenega rezultata, pač pa politika pravičnega sporazuma. Naša država je napravila veliko napako, da je Besarabijo Romuniji za slučaj ruskega napada zagarantirala. Upamo, da bo ta obveznost ostala plato-ničnega značaja; boljše bi bilo, če bi mi v tem pogledu romunski vladi natočili čistega vina in delali na to, da bi se Romunija in Rusija vsedli skupaj za zeleno mizo, da se besarabsko vprašanje definitivno reši.
Kar se tiče Poljske, je njena samostojnost najdragocenejši zalog miru v Evropi in slovanske države imajo sveti dolg neodvisnost Poljske ščititi. Ta neodvisnost pa je najboljše zavarovana s pravičnimi mejami, ki izključujejo bodoče konflikte. Sicer obstoja med Poljsko in Rusijo v tem oziru riški mir, toda ta mir je bil Rusiji več ali manj vsiljen in zato ne sloni na zdravi podlagi. Ta mir namreč pušča okoli 10 milijonov veliko-, belo- in maloruskega naroda Poljski. To ni v interesu slovanske politike, ki so ji Ukrajinci enako upoštevanja vredni narod kakor Poljaki ali Rusi. Tudi vzhodno Galicijo ne gre puščati pod okupacijo in bi ji bilo treba dati vsaj popolno avtonomijo ali pa, kar bi bilo še voliko na-metnejše, zvezati jo s Poljsko v obliki federacije. Zakaj v nasprotnem slučaju bo »Galičina«, ako se vname vojska med Poljsko in Rusijo in izpade zmagovito za slednjo, sklenila federacijo z Rusijo. Slovanske države, ki so se osvobodile nemškega in ruskega jarma, ne smejo zdaj same tlačiti drugih slovanskih narodov. Poljska ima veliko bodočnost v prijateljstvu z demokratično Rusijo in Ukrajino.
Pri ureditvi teh vprašanj se ni zanašati na velike zaveznike. Nobena konferenca, na kateri bo imela glavno besedo velika antanta, ne bo prinesla glede teh vprašanj nobene odločitve. Mala antanta bi ta vprašanja mogla privesti do temeljite in trajne rešitve le, če stopi v direktna pogajanja z Rusijo.
Obstojajo pa sporne točke tudi z Nemčijo, ki je danes brez moči, bo pa v bodočnosti brez dvoma zopet igrala v Evropi važno vlogo. Sporne točke z Nemčijo so tembolj nevarne, ker bi v slučaju kake nove alijanse v Evropi Nemčija našla morebiti zaveznika v Angliji, ki je zlasti Poljski zelo nenaklonjena. Rešitev teh vprašanj potom direktnih razgovorov je danes tem bolj omogočena, ker bi mogla iu Rusija igrati Vlogo dobrega posredovalca. Na ta način bi prišlo tudi do popolne razjasnitve odnosov do avstrjjske republike, ki je dejansko po
vsej svoji ideologiji integralen del celokupnega nemškega naroda.
Semkaj spada obenem vprašanje varstva pravic narodnih manjšin. To varstvo je danes iluzorično, ker je izročeno mednarodnemu forumu, kateri v tem pogledu sploh ne funkcionira, oziroma za rešitev tega vprašanja ne more najti praktične in pravične formule, ker jo podreja interesom izvestne skupine velesil. Samo direktno prizadete države morejo to vprašanje sporazumno med seboj rešiti: to so mala antanta na eni, Rusija, Nemčija, Avstrija, Italija na drugi strani. Če kdo ugovarja, da je ta pot združena z velikimi težavami, ki se zdijo skoro neodoljive, treba vedeti, da je druga pot pokazala, da se po njej sploh
Belgrad, 20. maja. (Izv.) Iz Sofije je dospela zasebna vest, da je bil v petek popoldne ob 18. sklican velik komunistični shod, katerega se je udeležilo okoli 20 tisoč oseb. Hkrati so se vršila zborovanja komunistov po deželi, in sicer kot protest zoper Ruse, ki se nahajajo na Bolgarskem. Orožniki so hoteli shod razbiti, pri čemer je prišlo do spopadov. Ko so se raznesle iz Sofije vesti o spopadih med komunisti in orožniki, so komunistične organizacije po deželi razvile rdeče zastave z napisi »Živela sovjetska republika«. Razen spopadov z orožniki so komunisti napadali tudi posamezne skupine Rusov. Nemiri še vedno trajajo. Vojaške patrole hodijo po mestu. Nastopilo je tudi vojaštvo s strojnicami in topovi, da vzdržuje po sofijskih ulicah red. Z nekaterih strani se trdi, da so ti dogodki vprizorjeni po Bolgariji sami, da bi se odtegnila plačilu prvega roka vojne odškodnine, ki ga ima plačati te dni. Kakor se glase zadnje vesti, je bolgarska vlada baje sama sklenila od-goditi plačilo odškodnine za dva meseca.
Belgrad, 20. maja. (Izv.) Tekom današnjega dopoldneva vlada ni sprejela ni-kakih obvestil od svojega poslanika iz Sofije. To najbolje dokazuje, da v Bolgariji ni vse v redu in je verjetno, da so komunisti prevzeli v svojo oblast ves poštni in brzojavni promet. Drugače se ne da tolmačiti, da ministrstvo za zunanje posle doslej ni dobilo nobenih poročil našega poslanika v Sofiji.
Belgrad, 20. maja. (Izv.) Listi priob-čujejo iz Sofije senzacionalne vesti o razvoju zadnjih dogodkov v Bolgariji in o vzrokih, ki so privedli do teh dogodkov. Tako poročajo med drugim, da tvori pri vsem tem gibanju najbolj pereče vprašanje sporazum med Čičerinom in Stambo-lijskem, ki temelji v glavnem na tem, da se Wranglovci iztirajo iz Bolgarije. Kot protiuslugo bi Čičerin pristal na to, da bi komunisti podpirali vlado Stambolijskega. Sedaj se vrše razgovori ter je bilo doslej iz Bolgarije že iztiranih 100.000 Wran-glovih vojakov. V Bolgariji je ostalo še 10.000 Wranglovcev in 35.000 drugih beguncev. General Wrangel je poslal pred-sinočnjim bolgarskemu kralju, kakor tudi bolgarski vladi noto, v kateri veli, da bo Bolgarija drago plačala svoje sedanje postopanje napram ruskim beguncem. Kakor
POGAJANJA ZA POSOJILO.
Belgrad, 20. maja. (Izv.) Pogajanja za najetje ameriškega posojila se nadaljujejo. Vlada je uvidela, da ni najugodnejša ponudba Blerove skupine in je zato sklenila, da se z zaključitvijo posojila počaka še nekoliko časa, ker pričakuje ugodnejših ponudba. Danes je došel v Belgrad zastopnik ameriške banke Holgarton, Straus, ki je prinesel novo ponudbo za najetje posojila. Ta ponudba je mnogo ugodnejša kakor pa Blerova, tako da ne more biti niti govora o sprejemu Blerove ponudbe. V vprašanju najetja zunanjega posojila je danes nastal še nadaljni zanimiv preobrat. Ameriško poslaništvo je namreč dostavilo naši vladi izjavo ameriške vlade, da je za najetje posojila v Ameriki potrebno dovoljenje ameriške vlade. Posojilo bi se moglo dati le v slučaju, ako I uredi predhodno naša vlada povračilo
v tem pogledu ne da nikamor priti. Rešitev pa se mora slejkoprej najti, ker vsako nerešeno vprašanje narodnih manjšin v omenjenih drža-, 'h privede slejkoprej do meddržavnih konfliktov.
Zbližanje držav male antante pa mora tudi imeti za učinek čimdalje večjo demokratizacijo teh držav, ne pa da utrja cen-tralisfične in absolutistične tendence v posameznih državah te antante. Kdor ji prisoja to nalogo, ta malo antanto v korenini izpodkopuje. V tem slučaju bo šla mala antanta isto pot kakor jo hodi velika: do končnega razpada.
To pa ne bi smelo biti: mala antanta se ima na podlagi zdravih načel v zunanji in notranji politiki konsolidirati.
se poroča, so zemljoradniki našli skupne točke s komunisti v borbi proti bloku meščanskih strank. Po vesteh, ki so došle v Belgrad snoči, nameravajo zemljoradniki in komunisti skupno započeti revolucijo proti Wranglovskim vojakom. V Sofiji so komunisti izdali na prebivalstvo poziv, s katerim proglašajo republiko in poživljajo, naj ostane prebivalstvo mirno ter naj se pokorava oblastim, ki jih postavijo komunisti. Vodja makedonstvuju-ščih Aleksandrov je s svoje strani izdal proglas, da prisežejo zvestobo kralju Borisu. Zemljoradniška vlada se strinja z gibanjem komunistov ter je na podlagi sporazuma med Čičerinom in Stambolijskem izgnala omenjeno število Wranglovcev. General Ključkov je bil z mnogimi pristaši izgnan preko meje na Grško. V noči od 18. na 19. t. m. so opažali na naši meji kretanje bolgarskih komitašev. Pristojne vojaške oblasti so ukrenile vse potrebno, da se meja zaščiti.
Belgrad, 20. maja. (Izv.) Potniki, ki so došli včeraj iz Caribroda, pripovedujejo, da so v Sofiji izvršili komunisti državni preobrat in prevzeli državno oblast v svoje roke. Kralj Boris je pobegnil v Varno. Po ulicah Sofije se vrše krvavi boji med komunisti in pristaši starega režima. Te vesti še niso potrjene in se sprejemajo z rezervo, toda enako nepotrjene vesti je sprejela tudi naša vlada. Podobne vesti so sprejeli belgrajski listi tudi iz Pirota. Dejstvo je, da so Bolgari zaprli z močnimi stražami meje in da ne puste nikogar preko meje. Včeraj so bili v Pi-rotu ustavljeni štirje vlaki, namenjeni v Sofijo.
Belgrad, 20. maja. (Izv.) Kakor poročajo »Novosti« iz Sofije, je poslala med-zavezniška vojaška komisija vladi noto, v kateri zahteva, naj bolgarska vlada razoroži Vranglove častnike in vojake. Nadalje zahteva od nje, naj ukrene vse potrebno, da se ruskim organizacijam odvzame vsak vojaški značaj in da se izpre-mene v zgolj zasebna društva.
Caribrod, 20. maja. (Izv.) Po privatnih vesteh in po poročilih bolgarskih listov so bili aretirani vsi načelniki ruske vojaške misije v Bolgariji. Na intervencijo vplivnih oseb je bil predvčerajšnjem izpuščen polkovnik Pisarev, ki je upravitelj ruskih beguncev, ki so se nastanili na Bolgarskem,
dolgov, ki so bili prej storjeni v Ameriki. Obenem sc zahteva posebna klavzula, da se novo ameriško posojilo ne bo uporabilo za izplačilo prejšnjih posojil, najetih v inozemstvu.
PONUDBA ZA BREZŽIČNE POSTAJE.
Belgrad, 20. maja. (Izv.) Družba So-cičtč Generale je stavila naši vladi ponudbo, da zgradi brezžične postaje v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani in Skoplju. Ta ponudba je danes dospela v Belgrad. Družba ne zahteva niti koncesij niti povračila za stroške zgradb, temveč samo dovoljenje za instalacijo teh postaj, ki po 30 letih v smislu dogovora preidejo v last naše države. Družba je pripravljena dati državi 5 odstotkov čistega ali 20 odstotkov kosmatega dobička. Razen tega bi država do-. bila 20 odstotkov delnic, ki bi jih plačala j družba. Verjetno je, da vlada sprejme to ' ponudbo.
V	naši državi vlada splošna nezadovoljnost. Nezadovoljni so Hrvatje, nezadovoljni so Slovenci, nezadovoljni so Srbi. Nezadovoljni so pravoslavci, nezadovoljni so muslimani, nezadovoljni so katoliki.
Tako beremo vsak dan. Vedno ista pesem: nezadovoljnost.
Na prvi pogled bi človek mislil, da so nezadovolni samo plemenski nacionalisti oziroma »separatisti«, ali pa kakšni verski fanatiki oziroma »nazadnjaki«. Na ta način tudi večinoma tolmačijo splošno nezadovoljnost. To tolmačenje pa ni pravilno.
Dejstvo je, da je v naši državi dane9 nezadovoljna ljudska masa in sicer tista masa in tisti krogi, ki so precej oddaljeni oddaljeni od nacionalnega ali plemenskega šovinizma in od verske nestrpnosti. Ti ljudje so nezadovoljni v prvi vrsti ali pa edinole s skrajno zanikrno in nesposobno državno upravo. Ti ljudje vedo, koliko davka plačajo, in sicer ne vedo le za direktne davke, ampak tudi za indirektne. Oni prav, natanko računajo, koliko priteče v državno blagajno iz njihovih žepov pri vsakem metru sukna, ki ga kupijo, in pri vsaki žlici kave, ki jo pozaj trku jejo, pri vsakem koščku sladkorja, ki ga podare otrokom in pri vsaki pipi tobaka, ki si jo zapalijo na večer. Kadar pa pridejo po opravkih v družbo z uradniki, slišijo isti ljudje same tožbe o skorajšnji nagoti in lakoti, če se vozijo po železnici, vidijo samo nered in nesnago, in če prejmejo pismo od fanta pri vojakih, zvedo, da so njihovi sinovi umazani, lačni in spe na golih tleh.
Jasno je, da mora tako silno protislovje med višino dajatev in plačil in med skromnostjo prejemkov roditi tudi v najbolj otopelih možganih vprašanje: Kam pa gre ves ta denar, ki ga nikdar ne moremo navaliti dovolj v državne blagajne? Kdo gospodari ž njim in kako gospodari? Zakaj pa jaz, ki tudi plačujem, in ki sem vendar tudi svoboden državljan, nič ne vem in tudi vedeti ne smem, kam izginjajo milijoni in milijarde?
V	svoji domači hiši vidi naš kmet, da tisti, ki zaslužuje in plačuje, tudi odločuje. Kar naenkrat se pa znajde v. državi, kjer mnogo plačuje, pa o ničemer ne odločuje, niti posredno niti neposredno. Ali je tu kaj naravnejšega, kakor da pravi: Kjer plačujem, bom tudi soodločeval, in ne le soodlo-čeval, ampak tudi ukazoval?
Ljudska masa hoče torej soodločevati, ona hoče vedeti, kaj se z njenim delom in z njenm denarjem godi. Ker pa danes tega ne ve, zato je nezadovoljna in pravi: Takega javnega gospodarstva ne maram, kjer sem samo plačnik, ampak jaz hočem gospodarstvo, kjer bo tudi moja beseda nekaj veljala. Ali z drugo besedo: Ljudstvo hoče svojo samostojnost in sicer, če že ne more imeti take samostojnosti, kakor jo daje neodvisna država, vsaj toliko, kolikor jo dovoljujejo višji skupni državni interesi.
To željo po neki samostojnosti radi imenujejo naši central isti »separatizem«-. Kakšna napaka, ali pa, kakšna — zloba! Ravno nasprotno je res. Mi vidimo v želji po neki meri samostojnosti in v želji po soodločanju tudi v skupnih zadevah jako velik državni čut našega ljudstva, ker ravno s to željo ono izraža, da noče biti le »podanike in državljan na papirju, ampak državljan v resnici. Tako je razumel prizadevanja bivših avstrijskih narodnosti n. pr. po narodni avtonomiji že dr. Renner, ampak našim centralistom ta pesem ni prav nič všeč.
Za lo svojo željo po aktivnosti, po udejstvovanju v državnem in sploh javnem življenju pa naše ljudstvo nima svojega iz-rnza. ima pač besedo »samostojnost«, pozna tudi »neodvisnost<, toda eno je premalo zn uho, drugo pa vsebinsko preveč. Kaj torej?
Državnopravne teorije poznajo za različne stopinje »saraosvojstva« — sit venia verbo — razne izraze. Državnopravne teorije poznajo »avtonomije«, »zakonodajne avtonomije«, »federacije«, »republike«, »zvezne države«-: itd.
Ali ve naša masa, kaj tf različni izrazt pomenijo v državnopravni teoriji? Če povemo, da si o obsegu teli pojmov niti učeni profesorji državnega prava niso edini, upa-
Kaj se prti v Bolgariji?
100.000 WRANGLOVCEV IZGNANIH. — KOMUNISTI PROGLASILI REPUBLIKO. — ZEMLJORADNIKI SE STRINJAJO S KOMUNISTI. — KRALJ BORIS POBEGNIL V VARNO.
tno, da nam noben kmet ne bo zameril, če
zapišemo, da naše ljudstvo tega tudi ne vel
Zato je treba začeti drugače, da pridemo do konca. Zgoraj smo ugotovili, da hoče masa »samosvojstvo«, da hoče soodločati, da hoče tudi gospodariti, če že plačuje. Ker pa zato nima svoje besede, si izbere eno, ki mu gre ne toliko v možgane, ampak na ušesa. Spočetka so bili ludje zadovoljni z mehko se glasečo besedo avtonomija«. Kolikor bolj pa je ljudi pritiskal centralistični vijak iz Belgrada, toliko bolj so postajali razjarjeni in togotni nad obstoječimi razmerami in zahtevali so, da dajo duška svoji jezi, namesto mehke »avtonomije« nekaj tršega, nekaj odpornejšega. In najtrše, najodpornejše, kar so našli, je bila in je še »republika«, kajti ta izraz diši prvič nekoliko po obljubljeni kranjski deželi ■— Ameriki, drugič pa ima precej revolucionarne primesi in to vedno vleče.
O tem, da bi se ljudje mnogo prepirali, kaj je boljše, ali kralj ali prezident, pa med ljudmi ni mnogo slišati. V Sloveniji še niso ubili nobenega kralja ali cesarjal
Kdor razume mišljenje in hotenje našega ljudstva, zlasti kmečkega, si nad teoretsko razliko med »avtonomjo« in »republiko« pri nas ne bo belil glave, kajti ljudje hočejo samo kolikor mogoče veliko samostojnosti in pravice do soodločanja in pri tem je vse eno, kakšno besedo hočejo imeti za izraz svoje želje. Kakor je beseda »demokrat« v Ameriki ali pa »liberalec« na Angleškem čisto nekaj druzega kot pri nas, tako je tudi z državnopravnimi pojmi. Vsaka dežela si jih prikraja po svoje.
Pogajanja z Stalijo.
VLADA O KOMPROMISNEM PREDLOGU LLOYDA GEORGEA.
Belgrad, 20. maja. (Izv.) Včeraj dopoldne je bila seja ministrskega sveta. Minister dr, Trifkovič je poročal, da je Lloyd George stavil kompromisni predlog za rešitev našega spora z Italijo. Ta predlog stremi za tem, da se določi posebna komisija, v kateri bi bili trije zastopniki naše države in trije zastopniki Italije. Naloga te komisije bi bila, določiti mejo med našo državo in Italijo ter Reko in Italijo, kakor tudi rešiti notranje vprašanje reške države. Zdi se, da je naša vlada pripravljena sprejeti ta predlog kot podlago za pogajanja, upira pa se temu, da bi se ta komisija vmešavala v notranje razmere reške države, ker je Reka po rapallski pogodbi priznana kot samostojna država. Kompromisni predlog stremi dalje za tem, da pripade luka Baroš nam, Zadru pa da se zagotovi potreben kontingent živil. Vlada še ni ničesar sklenila, pač pa je o tem obvestila ministrskega predsednika. Zatem se je razpravljalo na ministrskem svetu o najetju ameriškega posojila, vendar pa istotako ni bilo ničesar sklenjeno in se je samo poslalo o tej zadevi poročilo ministrskemu predsedniku.
POVRATEK DR. NINČIČA.
Belgrad, 20. maja. (Izv.) Naš zunanji minister dr. Ninčič je obvestil vlado, da pride v ponedeljek ali torek v družbi ministra dr. Krstlja v Belgrad, ker je mednarodna gospodarska konferenca v Genovi zaključena in se imajo pogajanja z Italijo po predlogu angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgea vršiti z jugoslovansko vlado, a ne z njeno delegacijo.
KONSTITUIRANJE ODEOROV.
Belgrad, 20. maja. (Izv.) Včeraj po-pbldne se je sestavil enketni odbor, ki naj dožene vzroke smrti toliko rekrutov v Albaniji. Za predsednika je bil izvoljen posl. Gjorgjevič, za tajnika posl. Filipovič. — Istotako se je sestavil odbor za pretres
§ 10. zakona o zaščiti države. Predsednik je posl. Jovanovič, tajnik posl. dr. Gosar.
ZAUPNA SEJA RADIKALCEV.
Belgrad, 20. maja. (Izv.) Danes dopoldne je imel radikalni klub svojo sejo, na kateri je razpravljal o organizaciji stranke in o volivnem zakonu. Na seji so sklenili, da poslanci ne izdajo ničesar o naziranju, ki ga zastopa radikalni klub v vprašanju volivnega zakona.
DR. LAGINJA V ZUNANJEM MINISTRSTVU.
Belgrad, 20. maja. (Izv.) Bivši hrvatski ban dr. Matko Laginja je včeraj po-setil zunanje ministrstvo, kjer je zahteval kot neobhodno potrebno, da zahteva vlada za Kastav iste olajšave, ki se priznajo Zadru.
IZ FINANČNEGA ODBORA.
Belgrad, 20. maja, (Izv.) Včeraj je finančni odbor sprejel najnovejša določila carinskega zakona. Finančni odbor je pooblastil finančnega ministra in ministra za promet za olajšave carinjenja na železnicah, da bi se ne oviral promet radi slabega carinjenja, kakor se je to doslej dogajalo. Obenem je finančni odbor sklenil, da se ukine prepoved uvoza na luksusno blago in zviša carina na to blago.
Zveza male antante za 20 let.
Pariz, 20. maja. (Izv.) Poročevalec lista »Petit Parisien« javlja iz Genove, da je češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš pred svojim odhodom iz Genove razpravljal z našim ministrom zunanjih poslov dr. Ninčičem o pogodbi med Češkoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo, ki bi bila veljavna dvajset let.
Skirmunt v Pragi.
Praga, 20. maja. (Izv.) Poljski zunanji minister Skirmunt je danes odpotoval iz Genove. Med potjo se s svojim spremstvom ustavi v Pragi. Njegovemu bivanju v Pragi pripisujejo važen političen značaj.
AMERIŠKA POMOČ JE ŠE DALEČ.
Washington, 20. maja. (Izv.) Minister Hoover je izjavil, da Evropa ne sme upati na kako podporo Amerike, dokler ne uredi svojih financ in se ne izvleče iz krize.
ZASEDANJE ČEŠKEGA PARLAMENTA
Praga, 20. maja. (Izv.) V parlamentarnih krogih se govori, da bo češki parlament, ki se sestane 23. t. m., zboroval nepretrgoma do konca junija, da bo dokončal svoje delo še pred začetkom haške konference.
BRATIANU SE USTAVI NA DUNAJU.
Dunaj, 20. maja. (Izv.) Romunski ministrski predsednik Bratianu se bo na svojem povratku iz Genove ustavil za nekaj dni na Dunaju, vendar obisk nima političnega značaja.
LLOYD GEORGE SE IZOGNE PARIZU
Pariz, 20. maja. (Izv.) »Petit Parisien« poroča: Posebni vlak, s katerim se vračajo angleški delegati z Lloyd Georgejem na čelu v domovino, bodo v Parizu po spojni železnici prepeljali na severni kolodvor, odkoder se bo vlak takoj odpeljal naprej. Tako se Lloyd George v Parizu ne bo nič ustavil in vsled tega se tudi ne bo sestal z ministrskim predsednikom Poincarejem,
Genova, 20. maja. (Izv.) Angleški ministrski predsednik Lloyd George je danes ob četrt na štiri s svojo soprogo in hčerko, kakor tudi z delom angleške delegacije zapustil Genovo. Ko se je vlak jel premikati, je na postaji zbrana množica
navdušeno vzklikala angleškemu ministrskemu predsedniku in Angliji.
ITALIJA PRIPRAVLJA TRGOVSKO POGODBO Z RUSIJO.
Rim, 20, maja. (Izv.) Italijanski zunanji minister Schanzer ostane še nadalje v Genovi, da sklene ali vsaj pripravi trgovsko pogodbo z Rusijo in Bolgarijo.
ŽITA ODPOTOVALA NA ŠPANSKO.
Funchal, 20. maja. (Izv.) Bivša cesarica Žita je danes s svojo družino odpotovala na Špansko,
-f Slovaška ljudska stranka je te dni
priobčila svoj revidirani program, ki ima sledečo kratko vsebino: I. Ohranitev slovaške samostojnosti v okviru enotne čehoslovaške države. 2. Ohranitev sloge med vsemi stanovi slovaškega ljudstva in njegove krščanske vere. 3. Povsod pripomoči do veljave ljudski volji.
+ Volivni zakon. Belgrajski listi javljajo, da se je izrekel demokratski klub proti novim od dr. Marinkoviča izdelanim izpre-membam volivnega zakona. — Verjamemo. Takega volivnega zakona, ki bi mogel za-sigurati demokratom večino v Sloveniji ali pa na Hrvatskem, tudi pet Marinkovičev ne more izdelati. Kjer ni nič, tam je tudi »cesar« pravico izgubil, kaj šele demokrat-je!
+ Priprave za veliko agitacijo. Belgrajska »Politika« piše: »Klerikalna stranka je započela zadnji čas mnogo bolj živahno agitacijo kot doslej. Vse to pa je bila le priprava na veliko agitacijo, ki se bo začela v nedeljo 21. t. m, z velikim pokrajinskim zborovanjem v Celju. Na to zborovanje so odpotovali vsi klerikalni poslanci iz Slovenije. Glavni govornik na zborovanju bo dr. Korošec.« — To poročilo odgovarja popolnoma dejstvom. Začela se bo taka agitacija, da demokrati take še niso doživeli.
+ Bivši socialistični minister Vitomir Korač o hrvatskem vprašanju. Vitomir Korač je napisal brošuro, v kateri se bavi z rešitvijo hrvatskega vprašanja. Korač pravi, de je edina pot za rešitev hrvatskega vprašanje »absorbiranje« hrvaškega problema z zdravim razvojem našega naroda. (Kaj naj to »absorbiranje« pomeni, ni prav jasno.) Misel narodnega edinstva in centralistične države je definitivno zmagala, in s tem dejstvom bodo morali razni separatisti prej ali slej računati. (Tako »defini-tivna«, kakor si jo misli g. Korač, zmaga centralizma še ni, op. ur..). Kompromis z Radičem je nemogoč. Propast radičevstva je neizbežna. (To je že mogoče, ampak zmage centralizma to še zdavnaj ne pomeni.) S propadom radičevstva se bo pa hrvatsko vprašanje rešilo samo od sebe, brez nevarnosti za obstanek Jugoslavije. (Obstanek Jugoslavije ogrožajo samo centralistični upravni nesposobneži.) — Brošura g. Korača je zanimiva, ker dokazuje po-polen preokret socialne demokracije v centralistične vode. Odkod ta preokret in zakaj?
-f- Seja načelstva demokratske stranke se vrši, kakor javlja »Slov. Narod«, v torek 23. maja. — Posvetovali se bodo o koncu genovske konference in o koncu demokratske stranke v Sloveniji.
+ Koliko so vredne konference. Na konferenci v Washingtonu so sklenili, da se bodo velike pomorske sile omejile v oboroževanju na morju. Pogodbo so podpisali tudi Japonci. Te dni pa je javil v angleški poslanski zbornici državni tajnik Chamberlain, da se Japonci nič ne ozirajo na podpisano pogodbo in da so spustili v morje dreadnought »Matsu« proti
'Jože Stabčj:
Slovenci v Nemčiji.
(Konec.)
Pisma in prošnje, ki prihajajo k nam od Slovencev v Nemčiji, izzvenijo navadno: rojaki v domovini, dajte nam slovenskih knjig in časopisov, nekaj slovenskega raz-umništva in duhovništva. Slovenski časopisi in slovenske knjige so vsled povojnih prometnih in valutnih razmer pravi pravcati luksus. Slabo gmotno stanje ne dopušča rudarskim družinam, da bi si nabavljali iz lastnega denarja slovenske knjige in časopise; kjer pa teh ni že dolgo let, izgineva iz družine slovenska zavednost, slovenska govorica in versko mišljenje. Navaden rudar piše o sorojakih, »da čim bolj verskega tem bolj narodnega mišljenja so in obratno.«
Izobraženstva, ki bi govorili slovenski, nimajo. Njihovi voditelji, in edini resnični prijatelji so duhovniki Nemci, ki so se naučili popolnoma slovenščine v govoru in pisavi. Prva med temi sta že omenjena župnik K8ster, ki je med drugim zbral in izdal za tamkajšnje Slovence posebno pes-rnarično zbirko slovenskih cerkvenih in svetnih pesmi, ter kaplan Tensundern, sedanji voditelj vvestfalskih Slovencev. Ten-mndernovo delo je vsega priznani® vred-
no. Predaval je Nemcem o Slovencih na večih pastoralnih konferencah in eno takih predavanj (od 21. maja 1917) je tudi ob-jevljeno v »Munstersches Pastoralblattc. Človek skoro ne verjame, da se more tujec vglobiti s tako ljubeznijo v slovensko svoj-stvenost in delati za Slovence s toliko ne-, sebičnostjo in požrtvovalnostjo. Za Slovence in posebej še za slovensko slovstvo se zanima mladi časnikar dr. Adolf Pott-hoff, ki hoče izdati nemško antologijo slovenskih pesmi. Ker pa sam še ne zna slovenski, mu je delo otežkočeno. Izmed slovenskih rudarjev je menda najdelavnejši Pavel Bolha, star 29 let n samouk. V »Buersche Zeitung« dne 28. oktobra je 1921 objavil s Potthoffovim sodelovanjem v nemškem prevodu Aškerčevo »Ponočna potnica«, kar mu more biti v čast. Sploh obvešča nemško javnost o Slovencih, toži le, da nima primernih virov pri roki.
Da moremo i mi doma za Slovence v Nemčiji nekaj storiti, menda ni treba pod-črtavati posebej. Neprijetno dirnejo n. pr. tožbe: >0 slovesnem romanju v Kevelaer smo poslali v domovino poročila, ki pa jih časniki niso objavili.« Ali: »Vzrok majhne nenaklonjenosti tukajšnjih Slovencev do Jugoslavije jo dalje dejstvo, da naš konzulat v Dflsseldorfu uraduje le v srbskem in nemškem jeziku in še to tako počasi, da je polževa hoja hitra napram temu poslovanju. Za en potni list za eno osebo moramo
plačati 360 mark. O podpiranju vdov in vojnih poškodovancev sploh ne govorimo.« Pomisliti moramo, da so to revni sloji, ki občutijo take in slične reči silno težko. Oni, ki so poklicani med nami za to, naj posežejo vmes, da bi se razmere izboljšale.
Naj bo dovoljeno opozoriti vsa naša narodnoobrambna društva od Jugoslovanske matice do Slovenske straže, da ne pozabijo pri svojem delu Slovencev v Nemčiji. Ne vem, kdo bi bil še razven države bolj poklican skrbeti in brigati se zanje. Prvo je: preskrbeti jim slovenskih knjig in časnikov, če že ne zastonj, vsaj po znižani ceni. Umestno bi bilo nadalje, poslati k njim predavatelja in govornika, ki bi obiskal vse slovenske naselbine in poučil rojake o naših domačih razmerah, predvsem kulturnih, socialno-političnih in norodno-gospodarskih. (Bodi dovoljeno: gospod Sladkost ta ne bi smel biti.)
Ne eden, vsi skrbimo, da bomo mogli vedrega obraza pogledati bratom iz Nemčije v oči, ko nas obiščejo letos ali prihodnje leto v domovini. Glejmo, da se ne bomo bali njihovega svidenja! Odprimo jim bratovsko srce in roke, ne pozabljajmo več na čisto kri naše krvi!1
1 Ponatis tega flanka je z navedbo vira dovoljen in zaželjen.
pogodbi. Vsled tega je tudi Anglija primo*
rana zgraditi dve novi veliki vojni ladji.
-f- Prepovedani UstL Ministrstvo za notranje stvari je prepovedalo za našo državo zopet sledeče liste: »Libre Serble«, ki izhaja v Ženev, »Filatli Magyarorszag«, ki izhaja v Budimpešti in liste »Slobodna Riječ«, »Zajedničar« in »Danica Hrvatska«, ki izhajajo v Ameriki.
+ Nezaslišana nesramnost. Obmejne Wranglove čete stojijo pod komando vojnega ministrstva. Današnje brzojavno poročilo pa pravi, da je prišel te čete v Maribor nadzorovat general WrangeL Torej vojno ministrstvo SHS ni pristojna najvišja komanda nad wranglovci niti je Wrangl samo »odličen gost Jugoslavije«, kakor je izjavil minister Ninčič, nego izvršuje ▼ Jugoslaviji posle »glavnokomandujuščega«. Wranglovci so torej država v državi, armada poleg naše armade in Wrangl samostojen vojaški poveljnik. Če to ni nesramnost, ne vemo, kaj je še na svetu nesramno. Ali želi naša vlada, da pride pri nas do takih dogodkov, kakor se pravkar odigravajo na Bolgarskem? Mi poznamo samo enega vrhovnega poveljnika nad četami, ki »o podrejene vojnemu ministrstvu, to je kralja. Če Wrangl želi ruske obmejne čete ip-špicirati, naj izvoli sprejeti jugoslovansko državljanstvo, vstopiti v našo armado in priseči zvestobo jugoslovanskemu kralju in ustavi. Ali smo šc država ali nismo? Jutri se bo k nam priklatil kak meksikanski general s svojimi bandami in jih hodil inšpi-cirat. Kaj je Wrangl? Ali je »vrhovni upravitelj Rusije«, kakor se je imenoval na Krimu, ko je drl kožo s Tatarcrv, ali pa je »namestnik ruskega carja« ali ga je morebiti vojni minister Vašič na skrivnem imenoval za generala armade SHS? Res mirne krvi je naše dobro ljudstvo, da trpi tako neču-veno izzivanje. V svoji sredi moramo trpeti tujo armado s poveljnikom, ki je sam svoj gospod in samo sebi odgovoren. Poljaki so dali zavetje Petljuri, ampak so njega in njegove ljudi razorožili in ne trpijo poleg svoje armade še druge. Francozi so Wrang-la zalagali z denarjem in municijo, ampak da bi v Franciji igral generala s poveljstvom nad svojimi četami, tako daleč se francoska vlada ne poniža. Še Turki v Carigradu niso tega trpeli. Romuni so gotovo reakcionarji, da je treba večjih iskati s svetilko ob belem dnevu, toda oborožene tuje armade s svojim generalom ne trpijo. Bolgarom so se vsilili, toda bolgarski kmetje so temu napravili krvavi konec. Drugače tudi biti ne more, če je kakšni državi kaj do svoje časti in ugleda. Le pri nas je mogoča taka nesramnost.
+ čičerinovi tajni dokumenti. »Tagli-che Rundschau« javlja, da bo dala ruska vlada objaviti vse one dokumente, o katerih je v Genovi govoril čičerin in v katerih dokaže svojo trditev, da se proti Rusiji pripravlja oborožen pohod. Ruska vlada je dobila v svoje roke štiri pisma o pogajanjih raznih generalov Wranglove armade z ruskim (carističnim) poslaništvom v Parizu in z jugoslovansko, romunsko in francosko vlado, glede novega oboroženega pohoda proti Rusiji. Eno pismo je pisal general Miiller na poslanika Giersa, v dni-gem pa se dajejo nasveti na Wranglovo armado v Jugoslaviji. Kakor izjavlja sovjetska delegacija, bodo dokumenti odkrili priprave generala Wrangla proti Rusiji in sokrivdo jugoslovanske, romunske in francoske vlade na teh poskusih. — Čimprej bo ruska diplomacija začela razne »tajne« diplomatske dokumente objavljati, toliko prej bo konec »tajne« diplomacije in toliko prej se bo konsolidirala cela Evropa, -f Nemški poslanik v Moskvi postane baje grof Brockdorff-Rantzau, ki je bil na pariški mirovni konferenci zastopnik Nemčije. 0 njem se pripoveduje, da si je po podpisu za Nemčijo silno težke pogodbe mirno prižgal cigareto in hladnokrvno odšel.
S. L. S. v Kranju
na trgn pri župni cerkvi bo 28. maja 1922.
Ob 8. uri bo ondi sv. maša pod milim nebom in potem shod. — Dva odlična govornika bosta govorila o katoliškem šolstvu in avtonomiji Slovenije.
Odbor K. Z.
Popolna balkanizacija.
G. Stojan M. Protič v »Radikalu« ostro napada dalmatinskega pokrajinskega namestnika dr. Metličiča, ker dopušča v Splitu fašistovske orgije, in dr. Tartaglio, splitskega župana, ker se je povodom demonstracije splitskih fašistov proti zagrebškemu županu dr. Heinzlu v pismu na Heinzla opravičeval »za nepremišljeno obnašanje nekih vročekrvnih elementov«. ProtiA pravi, da je s tem napravil mesto opravičbe novo žalitev in da so taki pojmi, kakor jih razvijata dr. Metličič in dr. Tartaglia, mogoči samo na ozemlju bivše Avstrije, kijo je Bismarck karakteriziral z izrekom: »Bavarec je nekaj srednjega med Avstrijcem in človekom«. G. Protič pravi, da je kaj t, sličnega v Srbiji bilo nemogoče in da so
šele v »jugoslovenski« dobi začeli vsi dobivati take pojme o upravi in jih prenašati polagoma v Srbijo.
Ali ima g. Protič s svojo trditvijo prav ali ne, ne bomo preiskovali, reči moramo le, da so se korupcionisti iz Srbije in pre-čanskih pokrajin kar hitro znašli v objemu in da se je Slovenija v upravi pobalkanila, ko je prišel na vlado prvi pristaš radikalne stranke g. Ivan Hribar. Kupčije pod vladno palronanco so se sicer začele pod g. dr. Žerjavom, a razpasle so se šele pod g. Ivanom Hribarjem, pokrajinskim namestnikom, To imenujemo mi balkanizacijo in te balkanizacije prej nikdar nismo poznali. Ta balkanizacija pa vsebuje še ta atribut; da o korupciji v vladnih strankah čivkajo že vrabci na strehi, toda človek o njih ne sme javno gafvoriti, ako se noče izpostaviti nevarnosti, da svojih trditev pred sodiščem ne bo mogel dokazati. Ker slednje je težko, ker vrana vrani oči ne izkljuie; g, Pišič ne bo povedal, kar je storil g, Hrabar, g, Pacelj ne kar dela Mupeks, ker vsi so si enaki ko jajce jajcu ter ščitijo drug drU-gega »interese«. Li-ni morda značilno, da je tožil g, Mermolja strokovnega tajnika NSS v Mariboru radi očitkov istega, da se je SKS prodala vladi in meščanski stranki? Ker je pa bil g, Kravos obsojen samo glede prve trditve, glede druge pa oproščen, se je g. Mermolja pritožil na višjo instanco, dasi znana bohinjska aiera pred sodiščem že ni razčiščena.
Balkanizacija na celi črti! G. pokrajinski namestnik troši narodnoobrambni denar za inventar Windischgratzove vile, da jo pokloni kralju kot »narodni dar« in se bo v zlati knijgi njegovo ime bleščalo na prvem mestu. Na očitke pa ali g. pokrajinski namestnik molči ali pa kratkomalo zanikuje. Povsod drugod bi tak mož prvi dan zletel.
V kratkem stopi v veljavo nov zakon o delavskih zavarovalnicah in bolniških blagajnah. Zakon ne odgovarja sodobnim socialnim potrebam delavstva. Pašič ga tudi ni hotel izprva podpisati, dokler mu neki slovenski bankir ni raztolmačil, da bodo vladne stranke razpolagale z milijoni, ako zakon podpiše. Čika Pašič razume to. Zato je podpisal. Kdo stoji za zadevo? Centrala bolniške blagajne bo v Zagrebu, kamer pride g. Jaklič, za Ljubljano je pa kandidat g. strokovnjak Ribnikar. Tako ni težko ugeniti, da stoje za akcijo dr. Žerjav, Ribnikar, dr, Breziger, Jaklič in — Praprot-nik. Kapital, ki se bo zbiral v centrali, cenijo strokovnjaki na 400 milijonov kron. Ta denar bi se naložil po 3 do 4 odstotke v Praprotnikovi Unicn-banki. Tako se demokratskemu časopisju ni treba bati, ako ima velike deficite.
Na g. Kocmurja (obč. svetnika) pritiskajo že dalje časa, da odstopi od bolniške blagajne, ker g. Ribnikarju v bodočnosti ne bo več prijalo; saj hočejo ministrstvo za socialno politiko ukiniti. Ta borba proti g, Kocmurju pa se gospodom mladodemo-kratom ne zdi pretežka, ker jc Kocmur v večni borbi z vodstvom socialistične stranke, ki ji demokrati ponujajo zvezo za bodoče občinske volitve. Sliši se, da imajo od socialističnih parlamentarnih voditeljev že zagotovilo, toda kaj bodo rekli socialisti minorum gentium, je drugo vprašanje. Pa bodo vse tajili! Sicer jih pa itak ni nič sram, sicer bi se kaj sramovali razpusta ljubljanskega občinskega sveta, ki ga je g, Hribar izposloval, da si v koncentričnem ognju krije hrbet pred »Jutrom«.
Povejte, če se Slovenija ne balkanizira? Če bo šlo tako dalje, bode g. Protič kmalu mesto izraza »balkanizacija« rabil besedo »slovenizacija«.
—	Ruski pisatelj Nikolaj Klimenko je danes dospel v Ljubljano. Klimenko je priznan ruski kulturni delavec. V Odesi je vodil veliko književno podjetje »Ruskaja Kultura« in časnikarsko agencijo »Rus-kulta«. Njegov delovni program j e kulturna in moralna prenovitev človeštva in posebe Slovanov. V Ljubljani bo priredil dve predavanji. Prvo predavanje bo v pondeljek ob osmih zvečer v Alojzijevišču
1. nadstr.
—	P. Avguštin Čampa, provincijal frančišk. provincije, je bil včeraj v deželni bolnici že v tretje operiran in je njegovo stanje jako opasno. Priporoča se čč. sobra-tom in vernikom v molitev,
—	Razpust upravnega odbora »Mestne hranilnice ljubljanske«. Današnji »Slov. Narod« poroča: Oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani je razpustil upravni odbor »Mestne hranilnice ljubljanske«. Za vladnega komisarja jc imenovan vladni svetnik dr. Ignacij Rutar, ki prervzame posle upravnega odbora. Vladnemu komisarju bo prideljen sosvet, obstoječ iz zastopnikov vseh strank. Kakor ču-jemo, bodo v sosvet poklicani dr. Triller za demokrate, Jug za narodne socialiste, Zaje za klerikalce (citiramo po »Narodu«) •a Kocmur za socialne demokrate. — Tako se je pričela v Sloveniji zopet doba vladnih komisarjev pod patronanco »demo-Itf^tske« stranke in radikalca pokr. na-
mestnika Ivana Hribarja, ki skuša »zradi-kalizirati« Slovenijo.
—	Duhovniške vesti. G. župnik Ivan Š a š e 1 j v Adlešičih je stopil v pokoj. V Adlešičih je župnikoval 36 let. Nastanil se je začasno v Novem mestu, Za župnega upravitelja v Adlešičih je imenovan g. Al. Tome, kaplan v Hinjah.
—	Ena o Pašiču. Nekega dne je hotel poklicati Pašič k sebi tajnika v ministrstvu vna-njih zadev g. Milana Gavrilovida. Ker se pa nikakor ni mogel spomniti njegovega imena in priimka, pač pa je vedel, da živi v tem ministrstvu neki tajnik z imenom Šumenkovič, je poklical slugo in mu rekel: »Ovaj.., pokliči mi onega tajnika, ki se ne piše Šumenkovič.«
—	Zverinski očem. Žalosten dogodek se je pripetil v petek, 19, maja, opoldne na Črnučah, Ivan Mlakar, hišar na Črnučah, se je pred tremi leti priženil na Črnuče, Mož je nagle jeze ter je svojo ženo že večkrat pretepel in nekoč tudi neko tuje dekle, in to iz malenkostnega vzroka. Kljub neprijetnostim, ki jih je imel vsled svojega ravnanja, ga to še ni izmodrilo. V petek, 19. t. m., je ukazal osemletni hčerki svoje žene, da mu naj osnaži čevlje. Ker se mu niso zdeli čevlji dovolj svetli, ga je to tako razkačilo, da je dekletce zagrabil, dvignil in z vso silo treščil ob tla dvakrat zapored, tako da se ji je noga pod kolenom prelomila. Nesrečna deklica je, plazeč se po tleh, hotela ubežati pred očmom, ta pa je skočil za njo in jo hotel še z bičevni-kom. Ko je opazil svoj zločin, je odnehal, toda prepozno. Dekličina noga je popolnoma zlomljena. Ivan Mlakar je naznanjen orožnikom. Vreden je, da ga zadene zaslužena kazen.
—	Pevski odsek pri D. M. v Polju priredi v nedeljo, dne 21. maja 1922, v Ljudskem domu pri D. M. v Polju koncert moškega in mešanega zbora. Pevovodja g. Vinko Rupret. Pri-četek ob 4. uri. Cene običajne. — Ker je čisti dobiček namenjen v kulturne svrhe, zato vsi prijatelji petja najuljudneje vabljeni. — Odbor.
—	Danes v Medno, kjer priredc vsa gasilna društva občine Št. Vid pri Ljubljani veliko gasilsko vajo. Po vaji pa se udeleže veselice, ki jo priredi bratsko gas. društvo medenrko.
—	Pouk v podkovski šoli. Obvezni poluletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. julija 1922. 7,a vstop v tečaj ie vložiti pri vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani do due 5. junija 1922 prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovinski list, 3. Zadnje šolsko izpričevalo, 4. učno izpričevalo, 5. ubožni list, 6. nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci imajo prosto stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa. — Državna podkovska šola v Ljubljani.
—	Gasilnim društvom! Vsa bratska društva in prijatelje gasilcev opozarjamo ponovno na zlet jugoslovanske ftisilske vzeze, ki se vrži 4. junija 1922 v Kamniku. Istočasno obhaja tudi domače bratsko društvo 40 letnico svojega obstoja. 5. junija, po končanem slavlju, pa se priredi pešizlet v prekrasno Kamniško Eistrico. Ob tej priliki bo dana vsem izletnikom priložnost, da si ogledajo lovišče Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. Za zabavo in postrežbo bo preskrbljeno v največji meri. V svrho sijnjnej-šega uspeha tega velikega gasilskega slavija vabimo k obilni udeležbi vse brate in prijatelje. Bratskim društvom so že razposlana podrobnejša navodila, spored slavnosti in prijave za udeležence. Izpolnjene prijave naj pošljejo bratska društva nemudoma! Na svidenje! Odobr prost, gas. in reš. društva v Kamniku.
—	Nevarna kupčija. Neki posestnik v Pu-štalu je dal nekemu svojemu znancu 1406 lir in 5000 K, ker mu je ta obljubil, da bo prinesel s Primorskega večjo množino rogov za izdelovanje glavnikov. Znanec je zagotavljal, da bo rogove brez carine spravil čez mejo in mu je kazal neko pogodbeno listino in potrdilo neke carinarne, vsled česar je naš Pu-štalec znancu mirno izročil lire in krone. Nekega dne je pa prišel znanec k Puštalčanu in mu je povedal, da so ga pri Stari Oslici prijeli italijanski financarji in mu odvzeli denar in vse kupčijske papirje. Sodišče bo ugotovilo, če je naš znanec govoril resnico ali je pa Pu-štalca ogoljufal,
—	Tekmovalno streljanje s kroglo pod pokroviteljstvom g. generala Dokiča priredi »Slovensko lovsko društvo« na binkoštni pondeljek 5. junija 1922. na vojaškem strelišču v Ljubljani. Pričetek ob 20. uri. Streljalo se bo v skupinah. — I. mladinsko streljanje na 25 m, 5 strelov. Strelja lahko vsak v starosti 10 do 20 let. Prvo darilo puška, drugo darilo puška, tretje darilo 300 K, 4., 5., 6., 7. in 8. po 100 K. Puške in naboji se morejo dobiti proti odškodnini na strelišču. — II. streljanje z vojaško puško na 400 m, 5 strelov. Pripuščcn je vsak aktiven ali vpokojen član vojsk;e, žendarmerije ali policijskega zbora. Puške in naboj sc dobijo proti odškodnini na strelišču. I. darilo 1000 K, 2,—21. darilo pa 100 kron. — III. streljanje z lovsko puško na 100 m, 5 strelov. Strelja lahko vsak, ki ie prekoračil 18. leto. Prvo darilo 2000 K, 2. darilo 1000 kron, 3. darilo 700 K, 4. in 5. darilo po 500 K. Naboje in puško prinese vsak svojo. — IV. Streljanje lovcev na 100 m, 5 strelov. Pripuščen je vsak, ki se izkaže z legitimacijo, da je član kakega lovskega društva ali udruženja SHS. Strelja se za veliko prehajalno darilo Slovenskega lovskega društva. Vsak strelja s svojo puško. — V. streljanje divjega lovca na 60*, viden 3 minute, 3 strele. Strelci so pripuščeni pod Istimi pogoji, kakor k IV. skupini. Strelja se lahko z vsakim orožjem, ki strelja kroglo. — V L. II. in IV. skupini dobi zmagovalec raz-ven I, darila diplomo mojsterskega strelca. — Vodja streljanja je g. Anton Juvančič, kapetan v pok, V razsodišče so postavljeni gg. dr. I. Lovrenčič, predsednik »Slovenskega lovskega društva«, viš. sod. svetnik A. Mladič, finančni prokurator dr. H. Souvan.
—	Razstava rogovja. 4. in 5. junija priredi »Slovensko lovsko društvo« na prostorih vzorčnega sejmišča v Ljubljani razstavo rogovja. Oceni se rogovje srnjakov, jelenov in divjih koz, pridobljenih po letu 1908 v deželah SHS. Razsodišče prisodi v
vsaki skupini eno prvo, dve drugi in tri tretja darila, razven tega po dve pohvalni oceni. Za oceno se razdeli plaketo, ki jo je izdelal g. M. Gorup. Gg. lovci se naprosijo, da vpošljejo prijave, koliko in kakšno rogovje razstavijo, najmanj do 28. maja na »Slovensko lovsko društvo« v Ljubljani. Ror govje pa se dopošlje najkasneje do 2. junija na naslov »Razstava rogovja«, vzorčno sejmišče, Gosposvetska cesta Ljubljana. Prav kapitalna in abnorm-na rogovja sc razstavijo v posebnem paviljonu, čeprav so bila pridobljena pred letom 1908. Istočasno s to razstavo se prireja na ljubljanskem sejmišču prva mednarodna razstava psov vseh vrst.
lj Slovenci in Slovenke! Baš sedaj, ko se vračajo pevci in pevke naše dične Glasbene Matice iz triumfalne pevske turneje po Jugoslaviji, navdušeni in očarani od bratske lju-bavi Hrvatov in Srbov, nas poseti elita hrvatske akademske mladine s svojim slavnim pevskim zborom »Mladost« iz Zagreba ter priredi v ponedeljek, 22. t. m., koncert ob 8. uri v Filharmonični dvorani. Naša narodna dolžnost je, da sprejmemo kar najprisrčneje bratsko pevsko društvo, vračajoč ljubav, katere so bili deležni naši Matičarji pri naših bratih in sestrah sirom naše domovine ter posetimo koncert in napolnimo dvorano Filharmonične družbe do zadnjega kotička. Izvajajo prvovrsten in izbran program narodnih in umetnih pesmi, katerega bodo izvajali tudi na svoji turneji po Angleški. Prihod bratskega društva v ponedeljek dopoldne ob 10. uri 41 minut na južni kolodvor. Občinstvo in akademsko mladino opozarjamo, da naj se v čim večjem številu udeleže sprejema. Vstopnic je še dovolj na razpolago v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8/1. Predprodaja tudi danes od
10.	do 12. ure.
—• Osebne novice s pošte. Podeljena je odpravniška služba pri pošti v Framu poštni aspirantki Mariji Novinčevi, na Bledu poštni aspirantki Mariji Kržišnikovi, v Loki pri Zidanem mostu pomočnici Leopoldini Razvor-škovi, na Brezjah pa pomočnici Mehtildi Po-gačnikovi. — Premeščeni so: kontrolor III. r. Davorin Radej iz Maribora v področje poštnega ravnateljstva v Splitu, kontrolor V. r. Hub ert Jurhovič iz Gor. Radgone v Maribor, poštarica I. r, Antonija Zagorjanova iz Cerknice v Ljubljano, poštarica III. razr. Jožika Tepla iz Velike Loke v Kranj, poštarja IV. r. Ivan Kambič iz Vinice v Metliko, in Drago Avsec iz Železnikov na Rakek, poštarji ozir. poštarice V. razr. Anton Babič iz Starega trga pri Črnomlju v Bohinjsko Bistrico, Peter Cerar iz Ljubljane 2 k poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani, France Albrecht in Anton Mak iz Ljubljane v področje poštnega ravnateljstva v Velikem Bečkereku, Lev Helmich iz Mežice v Cerknico, Marija Porentova iz Maribora v Ormož, Zinka Vrančičeva iz Metlike v Novo mesto, Angela Muzetova iz Pesnice v Gorenji Logatec; poštarji oziroma poštarice VI. razr. Ivo Jamnik iz Selnice ob Dravi v Rogatec, Mirko Grošelj iz Maribora v Ljubljano, Ana Jobova iz Maribora v Ormož, Marija Rovisova iz Ormoža v Metliko. Hilda Kavs z Bleda v Kranj, privremeni poštarji ozir. poštarice I. r. Anica Mastnakova iz Oplotnice v Celje, Ivan Novak z Jescnic na Gorenjskem, Gabrijel De-bevec in Janko Dekleva iz Maribora ter lgn. Kislinger iz Celja v področje poštnega ravnateljstva v Velikem Bečkereku, Miroslav Belina iz Maribora v Ljubljano. — Stalno ie nameščen pri pošti v Selnici na Dravi poštar VI. razr. Vekoslav Božič. _
—	Skupščina Matice Hrvatske se vrši dne
11.	junija ob 9. uri dopoldne v Zagrebu v dvorani »Hrvatskega Sokola«. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in revizorjev. 4. Volitev odbornikov. 5. Sprememba pravil. 6. Predlogi članov. 7. Slučajnosti. Na skupščini se more razpravljati le o takih predlogih članov, ki se vsaj osem dni prei naznanijo pismeno odboru Matice Hrvatske. — Dr. Dragutin Domjanič, predsednik M. H.
—	Zahvala. Vsem uslužbencem Gospodarske zveze se iz srca zahvaljujem za velikodušen dar, ki ga je med Vami zbral moj prijatelj Franc Kopač in ga meni poslal ter tako neizmerno odpomogel mojemu bednemu stanju, v katerem živim. Prisrčna zahvala darovalcem in zbiralcu. Bog plačajl — Franc Grabeč, Smlednik.
—	Smrtna kosa. V Novem mestu je umrl najstarejši Novomeščan 94letni g. Janez Kondrič. Istotara sta umrli gospa Jožefa Šlejhovec in Rafaela Budna, hčerka kontrolorja Mestne hranilnice.
—	Novice iz Zagreba, Žeparji so okradli Franceta Bremca, učitelja iz Brežic. Iz notranjega žepa so mu izvlekli listnico, v kateri je imel srednjo vsoto denarja in dokumente. — Pri graditvi medicinske klinike na Šalali se je smrtno ponesrečil zidar Pogačic. Avtomobil, ki je pripeljal material, ga je pritisnil ob steno in mu zmečkal prsni koš. — Zagrebški občinski svet je sklenil poslati občini Ston v Dalmaciji, ki je vsled lakote najbolj prizadeta, vagon moke.
—	Iz strahu pred vojaščino. V neki dalmatinski vasi je kmečki mladenič, da bi ne bil potrjen, prosil svojega prijatelja, da mu pove kako sredstvo, ki bi pomagalo. Prijatelj mu je dal neko tekočino. Mladenič jo je popil in bil čez par ur mrtev.
—	Nepravi detektiv. Na novosadskem kolodvo-ru je te dni neki moški ustavil trgovca Petroviča, 6C mu predstavil kot detektiv in zahteval od njega, da mu pokaže svoje legitimacije. Ko je trgovec vzel legitimacijo iz listnice, je detektiv odšel, češ, da je vse v redu. Šele pozneje je trgovec dognal, da mu je detektiv izmakni! pri tem več tisoč dinarjev in z njimi izginil.
—	Svojo ženo jc izgubil. Čevljar Stojanovič iz Kragujevca je dopotoval s svojo soprogo v Zagreb. Ko je šel on po poslu, je odšla žena na sprehod, da si ogleda Zagreb. S tega sprehoda pa sc ni več vrnila. Mož jo je iskal par dni, ko je pa le ni našel, je zadevo prijavil policiji.
—	Železniška tatvina. Iz tovornega vlaka so nedavno na progi Osijek—Zagreb neznani lopovi ukradli pet zabojev srpov in kos in večjo množino usnja. Oškodovane so predvsem slovenske tvrdke, ki so to blago odposlale raznim odjemalcem na Hrvatskem.
—	Aretiran vohun. V Koprivnici na Hr>. vatskem so te dni aretirali nekega madžarskega vohuna, pri katerem so našli več važnih dokumentov.Odpeljali so ga v Belgrad.
—	Železniška nesreča. V bližini Zagreba je te dni sedemletni Patačič pasel ob železniški progi ovce. Ko je prihajal vlak, je šel dečko na progo, da odžene par ovc, ki so se nahajale na tiru. Med tem pa se je vlak že približal in mladi pastir je prišel pod lokomo-tivo in bil smrtno nevarno poškodovan.
—Neznano kam je odšel zadnjo soboto 15letni Ivan Vrtačnik, rojen v Bizoviku, občina Hrušica pri Ljubljani. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči njegovi materi Fr. Jesih, Ljubljana, Karlovska cesta 7.
—	Nevaren tat prijet. Orožniki v Domžalah so aretirali nevarnega tatu Mihaela Hribarja, kateri je bil že 17krat predkaznovan. Ko se je Hribar zadnjič vrnil iz zapora v Domžale, je vlomil v kovček 65letnega hlapca Matije Kokalja v Domžalah, ki je bil takrat v bolnišnici, in je ukradel obleke v vrednosti 5000 kron. Dalje je Hribar ukradel tudi Jožefu Oberwalderju v Domžalah dve rjuhi in pod-zglavnikovo prevleko. — Neznani storilec je 16. t. m. vlomil v klet kočarja Antona Verbiča v Logu in odnesel dve hranilni knjižici, 890 K denarja in 10 kg svinjine v vrednosti 1000 K. Hranilni knjižici je kakih 80 korakov od hiše vrgel proč. Vlomilec ni znan.
—	Izgnana sta iz Jugoslavije lesni trgovec Deziderij Bolim, ki je stanoval v Mariboru, in Florijan Schager iz Bistrice pri Pliberku, ker je bil obsojen zaradi tatvine na šest me-secev težke ječe.
(Lit! KJH^ V«
^fffllJIt^iRl
< -. - t;	'x n
GENERAL WRANGEL V MARIBORU.
Maribor, 20. maja. (Izv.) Danes zjutraj je prišel v Maribor general Wrangel. Nadzoroval bo obmejne čete.
š Delavnica Južne železnice zaprta. Delavnica Južne železnice v Mariboru je od petka zjutraj zaprta. To se pravi zaprta ni, ampak namesto delavcev počivajo v nji oboroženi varnostni organi. Še v četrtek so gospodje delavstvu prigovarjali, naj gre na delo, obljubili in zagotovili so izplačilo, le še izplačati ga ne morejo, ker ni denaria. Delavci, ki so postali od samih teh obljub do obupa lačni, so poslušali mirno te nove obljube, zavedajoč se, da imajo gospodje s seboj tudi že vladni fer-man, da se delavnica zapre. In tako delavstva ni prav nič iznenadilo, ko so v petek zjutraj prišli na delo pasivne resistence in zagledali že zunaj pomožne patrulje, notri pa nabite razglase o zatvoritvi delavnice. Mirno kot bi se ne bilo nič zgodilo, so delavci odšli zopet vsak na svoj dom. Tekom dopoldne so se razkropili na vse strani iskaje primernega dela; mnogo jih je odšlo tudi ven na deželo. Med delavstvom se širi govorica, da prav dobro vedo, da namerava vlada izigrati še hujše odredbe, na katere so bili že preteklo soboto pripravljeni. Gre za usodo 4000 ljudi.
š Duhovniška vest. Župnijo Sv. Jurija
v Slov. goricah je dobil g. Gregor E i n -s p i e 1 e r , vpokojeni prošt iz Tinja na Koroškem, ki je živci od izgube Koroške pri Sv, Lenartu v Slov. goricah. Gospod prošt bo inštaliran na podeljeno župnijo dne 1. junija.
š Kraljeva poroka in Maribor. »Straža« poroča: »Mariborska občina bo pri kraljevi poroki samo v duhu zastopana. Ako H se kraljeve poroke udeležilo 5 zastopnikov, bi stroški znašali najmanj 40.000 do 50.000 kron in plačati bi morala občina. Imamo pa v teh hudih, da ne rečemo naravnost groznih časih v Mariboru med prebivalstvom velikansko bedo in pomanjkanje. Draginja neznosna, plača nizka, družine brez hrane in obleke, otroci bledi in jetiki zapisani! Bila bi naravnost vnebo-vpijoča krivica, ako bi v teh strašnih časih mesto razsipovalo z denarjem in pošiljalo zastopnike na poročne slavnosti v Belgrad, posebno, ker navzočnost pri takih slavnostih še nikakor ni izraz lojalnosti napram dinastiji, ampak le radovednost. Zato je Slov. ljudska stranka v mestnem za-stopu stavila predlog, da mesto k poroki ne pošlje zastopstva, da pa se naj za tisti denar, ki bi ga odposlanstvo porabilo pri poročnih slavnostih, na dan poroke pogostijo mestni reveži z bol,so hrano. Tako bodo vsaj najrevnejši siromaki v Mariboru imeli nekaj od kraljeve poroke in bodo v duhu prisotni pri poročnih slavnostih v Belgradu. Pozdravljamo ta predlog kot izraz pravega socialnega čustvovanja, ki v dneh veselja in radosti ne pozabi najrevnejših sirot.«
š Krvava drama. V Pobrežu pri Mariboru se je v petek odigrala krvava drama. Filip Čep je živel v divjem zakonu z Elizabeto Čeh. Čep je bil znan kot nasilen človek. Zadnje dni sta oba popivala po raznih gostilnah v Pobrežu. V petek zvečer sta prišla pijana domov, kjer je Čep Čehovi očital, da mu je nezvesta. Zagrabil je nož in ji prerezal trebuh tako, da so ji čreva izstopila. Zadal ji je 18 cm dolgo rano. Čehovo so prepeljali v bolnišnico. Njeno stanje je brezupno.
š Stekel pes je ugrizel v petek v Mariboru neko deklico, katero so odpeljali v Pasteuriev zavod v Zagreb. Pasji kontumac je vsled tega poostren.
š Slovenska Bistrica. Iz Gradca brzojav-ljajo, da je v petek umrla tam soproga grofa Ferdinanda Attemsa gospa grofica E 1 e o n o -
ra Attems, stara 37 let. Truplo bodo prepeljali v Slov. Bistrico.
š Protituberkulozna liga za politični okraj ptujski se osnuje danes, 21. maja, ob 11. uri v prostorih občinske dvorane na magistratu.
Vns V' v- :.> •<••:.; .jn c? " H
g Žitni trg. Cene žitu so v Vojvodini sledeče: pšcnica 15.20 K, ječmen 12.00 K, oves 10.80 K, pše-nična moka (št. 0) 21.20 K. — Tendenca slaba.
g Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 8. maja smo imeli v prometu za 4.846,400.00 Din papirnatega denarja. — Cirkulacija se je pomnožila za 31 miljonov.
g Zadružna gospodarska banka. V včerajšnjem poročilu o II. občnem zboru je pomotoma izostalo, da je občni zbor sklenil izplačati na delnice za leto 1921 10 odstotno dividendo.
g Tudi na Kosovem polju so ustanovili svojo novo banko. Na Kosovem polju v Prištini se je osnovala nova banka »Kosovska kreditna banka« z delniško glavnico 1 milijona dinarjev.
g Vzorčni semenj v Budimpešti. V času med 17. in 29. junijem se vrši v Budimpešti vzorčni semenj.
g Švicarska trgovska zbornica na Dunaju. Švica je osnovala na Dunaju svojo trgovsko zbornico.
g Ker je nemška marka padla, je prepovedal nemški trgovinski minister izvoz vseh predmetov dnevnih potrebščin, t. j. obleke, perila, usjnatih izdelkov, dežnikov, klobukov, pisalnih potrebščin, knjig itd. s to izjemo, da se smejo navedeni predmeti izvažati samo na .temelju izvoznega dovoljenja nemškega komisarja za uvoz in izvoz v Berlinu. Tujcev ne pregledujejo samo na meji, ampak tudi po kolodvorih v notranjosti nemške republike. Izvzeti niso n. pr. niti površniki, ki jih imajo potniki na sebi, ako so na Nemškem kupljeni. Prestopki izvoznih predpisov se ne kaznujejo samo s konfiskacijo, temveč tudi z občutno denarno globo.
g Češka grafična Unija, delniška družba v Pragi je imela te dni občni zbor. Čisti dobiček družbe znaša 1,404.256 č. kron, od katerega se je razdelilo med uradništvo in delavstvo 200.000 č. kron, starinskemu zavarovalnemu zakladu se je naklonilo 200.000 č. kron, dividenda pa je bila določena na 12^%, t. j. 50 č. kron.
g Češka trgovina s inozemstvom. Tvrdka v Tripolisu kupuje v češkoslovaški republiki pivo, ameriški trgovec povprašuje poč eški umetni svili, tvrdke v Antwerpnu išče trgovskih stikov z dobavitelji riža in suhe zelenjave, iz Kodanja so prišla povpraševanja po papirju, po svinčnikih, pisarniških potrebščinah, po vlitih in glinastih banjah, po porcelanastih umivalnikih in po steklu v ploščah, francoska tvrdka kupuje jelov in smrekov mizarski les. Iz Neaplja ponujajo sir. Zadnji čas se je zopet oglasilo zlasti mnogo švicarskih kupcev, ki povprašujejo po čeških fabrikatih in kupujejo razne predmete, kakor: drva, stavbni les, oglje, kemikalije, šipice za žepne ure, brušeno steklo, raznovrstne steklenice, gosli in drugo god-beno orodje, hmelj, gnjati in vsake vrste živila. — Pač dosti kupcev, a samo iz takih dežel, katere imajo boljšo valuto ko Cehi. Jugoslovani, Mažaii in Avstrijci pa danes v Čehih malo kupujejo.
BORZA.
Curih, 20. maja. (Izv.) Berlin 1.74, New York 524.50, Hondon 23.35, Pariz 47.525, Milan 26.95, Praga 9.975, Budimpešta 0.65, Zagreb 1.85, Varšava 0.13, Dunaj 0.0525, avstrijske krone 0.055.
Berlin, 20. maja. (Izv.) Dunaj 3.05, Budimpešta 36.45, Milan 1557.05. Praga 573.75, Pariz 2752.55, London 1344.30, New York 303.125, Curih 5792.75.
Belgrad, 20. maja. (Izv.) Danes je notirala deviza Pariz 610, New York 68. Švica 1310, Milan 340—350, Praga 131.50, Berlin 22.45, Dunaj 0.70, Budimpešta 8.60, čsk, krone 128.
za
v
!
Slovenski duhovnik iz Clcvclanda, Ohio,
U. S. A. i š č e po ukazu svojega škofa Rt. Rev. Jožela Schrembsa
mladca (Movife,
ki je bil posvečen največ pred 5 leti, in
dva SGiMfiJilščinlka
iz prvega, drugega ali tretjega letnika sa Cleveland. Imeti morajo dobra spričevala svojih predstojnikov. Potnina prosta. Pismene prijave na upravništvo »Slovenca« pod štev. 1889.
Kuharica ali starejša sluz-
kiniSl v izvežbana, pridna in posili 8 B J« štena, se takoj sprejme v Zidani mest, proti mesečni plači 800 K k dvema osebama in ima ista tudi vsa hišna dela opravljati. Služba je lahka in stalna. — Potne stroške povrnemo in imajo samo starejše moči z dobrimi spričevali prednost. Predpogoj je osebna predstavitev. — Fonudbe za takojšnji nastop pod »Kuharica« na upravo »SLOVENCA« v Ljubljani.	1847
Mlad, simpatičen, premo-žer, trgovec in posestnik, želi znanja radi skorajšnje ženilve z izobraženo, premožno gospodično od 18 do 22 let. — Samo resne ponndbe s sliko, ne brez, ped; »SREČA 1953« na upravništvo Slovenca. — Stroga tajnost zajamčena.
lj Ogled ljubljanskih umetnostnih spomenikov. Zadnjega ogleda Virantove hiše in cerkve sv. Jakoba , lei ga je priredijo Umetnostno-zgodovinsko društvo, se je udeležilo nad 80 oseb. Izredno zanimanje za ta nazorni pouk o naši umetnostni preteklosti je spodbudilo Umeinostno-zgodovinsko društvo, da je sklenilo prirediti vsak teden tak ogled v Ljubljani ali okolici. Prihodnji torek, dne 23. t. m. se vrši ogled ljubljanske stolnice in semeniške knjižnice ter krasnih Qiiaglijevih fresk v njih. Vodita msgr. Viktor Steska in docent dr. Izidor Cankar. Zbirališče ob pol štirih med stolnico in škofovim dvorcem. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva.
lj Občinski svet ima izredno sejo v torek, dne 23. majnika 1922 ob enajstih dopoldne v mestni dvorani. Dnevni red: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Razprava v smislu § 87 al. 2 občinskega reda glede razpusta občinskega sveta.
lj Mladinska akademija Orla za Krakovo-Trnovo se vrši danes ob 8. uri zvečer v šolski telovadnici na Cojzovi cesti (Graben). Na sporedu, ki je zelo mnogovrsten, so telovadne točke moškega in ženskega naraščaja in de-klamacije. Vstopnice so dopoldne v predprodaji v trafiki na Krakovskem nasipu, zvečer pa pri blagajni. Prijatelje mladine vabi odbor k mnogoštevilni udeležbi.
lj Predavanje za inteligenco, »Bogoslovna Akademija« priredi jutri (ponde-ljek), dne 22. t. m. izredno predavanje o verskem vprašanju v Rusiji. Predaval bo v hrvatskem jeziku ruski pisatelj Nikolaj K, Klimenko. Začetek ob osmi uri zvečer v Alojzijevišču I. nadstropje. Vstop prost.
lj šišensko prosvetno društvo priredi v ponedeljek, 22. maja, ob 8. uri zvečer v običajnem lokalu gostilne Reininghaus poučno predavanje z lepimi barvanimi skioptičnimi slikami. Vstopnina za ljudskošolsko mladino 2 K, za vse druge po 4 K. K obilni udeležbi prijatelji društva vabljeni.
lj Za slavnostni koncert o priliki kraljeve poroke bo skupna vaja za ves mešani zbor v ponedeljek, 22. t. m., ob pol 7. uri zvečer v pevski sobi frančiškanskega samostana.
lj Potovanje v Belgrad k poroki kralja. Policijsko ravnateljstvo sporoča: Potovanje v Belgrad povodom poroke Nj. Veličanstva našega kralja je vezano na posebne legitimacije, katere se bodo izdajale, in sicer za osebe, ki stanujejo v Ljubljani, na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani v predsedstveni pisarni.
lj Društvo slušateljev iii. iakultete priredi na univerzi v zbornici javno predavanje v nedeljo, dne 21. t. m., ob 10. uri. Predava g. univ. prof, dr. L. Hauptman: Priroda in zgodovina v jugoslovanskem razvoju I.
lj Podružnica Ferijalnega Saveza na univerzi v Ljubljani gostuje v nedeljo, dne 21. t. na Ljudskem odru v Ljubljani z igrama:
ulice in Cankarjevega nabrežja je zavozil kolesar Alojzij Brus pod konja izvoščka Ivana Grošlja. Brus je padel in se poškodoval na prsih in na obeh rokah. Tudi kolo je močno poškodovano. — Policija išče 14letnega Viktorja Perišiča, ki je pobegnil iz Karlovca v Ljubljano, kjer so ga nedavno videli. — Od doma jc pobegnil svoji materi leta 1907. rojeni livarski vajenec Ivan Vrtačnik. — Pred Verovškovo trgovino na Dunajski cesti je bilo ukradeno kolo »Eriko« mehaniškemu vajencu Miroslavu Plevelu.
lj Povozil je neznani kolesar 17. t. m. ob 9. dopoldne v VVolfovi ulici kmetico Jero Ferjanovo iz Panc, ki se je pri padcu pobila po glavi.
Ij Vsoto denarja ,je našel nekdo na Sv. Petra cesti blizu cerkve Sv. Petra. Kdor ga pogreša, naj se oglasi pri gosp. Jos. Cotič-u, Marrinova cesta 13.
»Voikašin«, igra s petjem, in »Doktor Hribar«, veseloigra, Čisti dobiček je namenjen upesta-vitvi ferijalnega doma na Bledu. Predprodaja vstopnic v trgovini Gajšek, sv. Petra cesta 2, v prodajalni Kat. tisk. društva (preje Ničman), Kopitarjeva ulica 3 in v trafiki g. Sušnik, sv. Petra cesta 52.	(K)
lj Danes popoldne se vrši na vrtu restavracije K o š a k (Krekov trg) koncert, ki ga priredi invalid iz Češkega. Vabi se k obilni udeležbi.
lj Jeiševa drevesa na javni dražbi. Jel-ševa drevesa na travniku v Koleziji (Pasjem brodu) se bodo dne 22. maja 1922, to je v ponedeljek ob 10. uri dopoldne potoni javne dražbe odprodala. Prijatelji jelševih drv se vabijo, da^ se dražbe udeleže,
lj Policijska kronika. Mesarskemu pomočniku Alojziju Kuneju je bila ukradena z voza odeja, vredna 700 K, — Na vogalu Stritarjeve
MED, UNIV.	Izučena- 35-letna, zasebna
Časopisje prinaša te dni senzacionel-na poročila, da namerava znameniti ravnatelj sikstinskega pevskega zbora in hišni prelat sv. očeta — don Lorenzo Perosi izstopiti iz katoliške cerkve in se pridružiti sekti valdencev. S tem je končno prišlo v široko javnost, kar se je leta in leta prikrivalo, da je namreč Perosi obolel na umu. Kot prvi je to ugotovil v javnosti nekatoliški list »Paese«, ki je z globokim obžalovanjem poročal o Perosijevi bolezni in ugotovil, da »tu ne gre za krizo vesti, ampak za materielno krizo možgan, ki so v razkroju.« Perosi je predvsem izgubil vso vero vase kot umetnik; svojo glasbo mrzi in studi. Razen tega ga preganja misel, da ga zasleduje policija, da je izgnan iz vatikana, kjer da ne sme več prestopiti praga; tudi si domišlja, da ga preganja neki tovariš iz nevoščljivosti. Perosi se ne zaveda več niti samega sebe. Smatra se enkrat za francoskega profesorja, drugič za jezuitskega patra, potem za vrtnarja, a prihodnjič za Napoleona in druge zgodovinske osebnosti. Poleg vsega tega se ga je polastila misel, da mu je izročeno reformatorsko poslanstvo, da mora reformirati ves svet in postati predsednik italijan-
ske republike. Začeti pa hoče z reformo cerkve. Pravi, da mu je to nalogo poveril
sam pok. papež Pij X., do katerega hrani najginliivejšo ljubezen, kakor je ohranil največje spoštovanje do papeštva sploh.
Prvi znaki umobolnosti so se pokazali na Perosi ju na nekem koncerht 1. 1907. Papež Pij X. ga je nameraval poslati na potovanje v Ameriko, da bi osvobodil duha morečih dcmišljij.Eno leto je prebil Perosi
v Čenstohovu, kamor ga je povabila neka poljska rodbina. Tam se je zelo popravil, a kakor hitro se je vrnil v Italijo in se posvetil svojemu umetniškemu poklicu, se je bolezen zopet pojavila. Ko je nastala vojna, je razdelil vojakom ves svoj denar, nato se pa zaprl v svojo vilo pri Florenci in se tam noč in dan pri zaprtih oknih ob električni luči učil slovenščine in ruščine. Njegovemu bratu se je po dolgem trudu posrečilo, da ga je pomiril in spravil zopet med ljudi. A ne za dolgo. Perosi je pozabil svoje rojstno leto in hodi v oguljenem talariu s trakom častne legije, o katerem trdi, da je protestantski znak. Misel o reformatorskem poslanstvu se je pojavila pri niem šele lansko leto ter se je najprej ogreval za kalvinizem, sedaj je v zvezi z val-denci. Kljub temu vrši Perosi vse svoje dosedanje dolžnosti kot katoliški duhovnik in umetnik. Njegova mati, bratje in prijatelji so skrajno potrti, vendar še vedno upajo, da ozdravi. To je resnica o Pero-siju. Žalostno, da se naide kdo, ki hoče iz te tragične usode človeka in umetnika kovati politični kapital.
Cerkveni vestnik.
c Belgijski general — benediktinec. Dne
1. aprila t. 1. je v benediktinskem samostanu Marcdsous v Belgiji po enoletnem noviciatu položil obljubo uboštva, pokorščine in čistosti bivši belgijski general in vzgojitelj kralja Ali berta — grof de Grunne. Sedaj se imenuje frater Dominik.
Narodno gledišče.
Drama.
Nedelja, 21. m.: »Marija Stuart«, Gostovanje ge. Marije Vere, tragedinje iz Belgrada* Izven.
Ponedeljek, 22, maja: »Madame Sans Gene*.
Začetek poletnega abonmana, B. Torek, 23. maja: Zaprto,
Opera.
Nedelja, 21. maja: »Luiza«. Izven. Ponedeljek, 22. maja: Zaprto. Torek, 23. maja: »Bajaja«. Vojaška predstava, Izven.	!>!;%
začne redno ordinirati v torek, dne 23. maja od 9. do 11. ure dopoldne in od 2. do 4. ure ::::	popoldne	::::
na Sv. Petra cesti št 5
:: II. nadstropje, desno. ::
l|[jnn>i obenem tudi Žagar (mlin 4 ■Vliliml j tečaje, stope in stroj za sna-ženje žita, žaga, venecijanski jermen, ki pa mora biti popolnoma zanesljiv, samostojen gospodar, vešč obeh obratov, pošten, trezen, previden in vešč pisave, računstva in tudi pri popravilih in kre-sanju kamna, iz okolice Domžal ali Mengša, na malo posestvo v jako dobrem kraju, 20 minut oddaljen od kolodvora, se išče. Stanovanje — kuhinja in soba — brezplačno na razpolago, drugo po dogovoru. Dopise pod »Proti polovici 1992« na upravništvo »Slovenca«.
Gospodična,
katera je vešča šivanja in ročnega dela, se išče k trem otrokom 2, 3 in 7 let. — Ponudbe na Pavlo Kovačevič, Rogaška Slatina, Ivanov dvor.	1904
mmmmammmmamamammmm
bolniška strežnica
s sedemletno prakso išče službe v kaki družini, ki ima bolnika ali bolnico. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 1993.
IZURJENE, PREIZKUŠENE
(FORMER)
iščemo za takojšnji nastop. Vprašanja s prepisi spričeval na: »BEZENICA«, ljevaonica čelika i željeza — Osijek III.
Stanovanje s hrano
za dijaka (šestošolca) pri solidni družini se išče. Ponudbe pod »DIJAK« Jesenice—Fužine 152 Gorenjsko. —
100 komadov
popolnoma dobro ohranjenih, za 100 kg vsebine odda takoj najvišjemu ponudniku
ŠENTJANŠKI PREMOGOVNIK, Krmelj :: Dolenjsko.
kupuje in plača najboljše cene Kari Kovacek, Ojsek I, Stross-majer. ulica št. 15.
Produktivna zadnipa ključavničarjev »Jezica«
na Jezici pri Ljubljani proda
pr Spored koncerta pevskega zbora »Mladost« iz Zagreba v Ljubljani v ponedeljek, dne 22. maja, v dvorani Filharmoničnega društva. I. del umetni zbori: 1. Manojlovič: Prizrene stari. 2. a) Jozefovič: Zdrava Marija; b) Milojevič; Moje Lane, 3. a) Dev: Kvišku plava; b) Hatze: Večernje Zvono. 4. Bersa: Prvi snk jeg (zbor bez riječi uz gusle, harfu i 2 roga).
—	II. del narodne pesmi: 1. a) Grgoševič: U, čas dok se akšam čita... (Bosna); b) Stolzer: Ejdemo, dimo, idemo ... (Medjimurje). 2. a) Krasna: Od. dekla, dekla,.. (Hrv. Zagorje); b) Mokranjac: Mirjamo (Fragment), arange-ment za muški zbor uz orig. uvod od Ca-; d Konjovič: Pod pendjeri, tenor (Bosnah 3. a) Carič: Oj jesenske duge noči (Slavonija), tri varijante; b) Fajgl: Stara ljubezen (Kranjska), 4. Jozefovič: a) Jadri brode (Istra); b) Dobro« nič: Jadovanka (Srbija); c) Bersa; Popunulie tihi vetar (Hrv. Primorje). 5. Mokranjac: XI rukovet (Srbija).	_ (K)
pr Narodna galerija, Tretji redni občni zbor Narodne galerije se je vršil v soboto, dne 29. aprila v mestni posvetovalnici. Iz poročil funkcionarjev društva je bilo razvideti, da je Galerija deloma nakupila, deloma dobila v dar, deloma prejela v varstvo in razstavo 51 novih umetnin. S smotrenim zbiranjem se je odboru posrečilo, da je ustvaril popolno zbirko novejše slovenske upodabljajoče umetnosti od Šubicev do današnjega dne. Članov je imela Galerija v preteklem poslovnem letu 433, njeno zbirko je obiskalo 933 oseb. Daril (Kreditni zavod, Trgovska zadruga, Eskomptna banka, Frank Sakser, Andrej Jakil, pokrajinska vlada) je prejela 15.165 K. V kratkem izide katalog Narodne galerije s slikami najboljših galerijskih del, ki bo predstavljal razvoj slovenskega slikarstva od Šubicev do najnovejšega časa. Za časa velesejma namerja Galerija prirediti veliko historično razstavo slovenske umetnosti. Povečani galerijski prostori se nanovo opremljajo in se bodo kmalu odprli občinstvu. Odbor Narodne galerije za tekoče poslovno leto sc je konstituiral tako-le: Predsednik Janez Zorman, L podpredsednik dr. M, Zarnik, II. podpredsednik msgr. Viktor Steska, tajnik dr. Izidor Cankar, blagajnik arhivar I. Šubic, varih Franc Vesel.
pr Nove knjige. \Villiam Shakespeare, Julij Cezar. Žaloigra v petih dejanjih. Poslovenil Oton Župančič. Druga izdaja. Založila Nova založba v Ljubljani. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. Str. 121. Cena broš. 12 Din, vez. 18 Din. — Joso Lakatoš: Industrija Slovenije. Zagreb, naklada Jugosioven-skega Llovda. Cena 15 Din. — Josip Ribičič— Ivan Vouk, Šest mladinskih iger. Založba mladinske knjižnice »Prosvete« v Trstu.
—	Fran Milčinski, Tolovaj Mata j in druge slovenske pravljice. Druga izdaja. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Ilustriral Iv, Vavpotič. Str. 152. Cena 12 Din broš., po pošti 1 Din več.
£r Zakon o orožništvu in njegovem pokojem iondu je ravnokar izšel ter velja: 4-50 Din. Naročila sprejema Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8.
a poldrugi milijon
dobi resen trgovec 100 m5 velik trgovski lokal in 200 m* veliko skladišče, kakor tudi stanovanje iz treh sob v novi stavbi v bližini glavnega kolodvora za novem« ber t. 1.
^ m dobo 10 let ^
le proti plačilu davkov. — Le resni reflektanti naj pošljejo naslove do dne 1. junija t. 1. pod: »Priložnost — B« na Anončni zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
vrtilni tok 6 PH 220—380 24 Amper, 950 vrtincev, 50 perijod in
i rti aparat
za strešno opeko.
Gorska trava za madroce
v vsaki množini se dobi najceneje pri:
SEVER & KOMP. » Ljubljana,
Wol!ova nliea štev. 12.
1861
!K9!Tai3ai!Bg|iS9iE£IBaaHUBraHBiHi
1 sle le pslflli naročnin?
minnniiiGHRgisiBBnHB
Pripravne
stavbene parcele
za tovarniško podjetje tik državnega kolodvora sc prodajo. — Več se poizve.' poitni predal štev. 3, Ljubljana. 1936
Delavnica t,«0*
kleti, ki se da prenarediti, se iiče za ta. koj v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »Prostor za velepodjetje« na anončni zavod Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 5tcv. 3.	1974
30
obdelovanje lesa
urbim
, , sesalke
transmtstje ponovi
a™ra!T„ Strojne tovarn in livarne d. d.
Sjubljana
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:

(Objava
POTO LITOGRAFSRA DELA:
po najmodernejšem načinu in zmernih cenah. Jugoslov. tiskarna v Ljubljani
POTOGBASKI ATELIJB: Orabico Pranjo, Miklošičeva cesta St. 6.
GRAMOFONI, PLOŠČE in posamezni deli. A. Rasbergcr, Ljubljana, Sodna ulica it. 5.
»ILIRIJA«. LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJ A LN A DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg št 8.
KLEPARJI: Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 28. Kom T., Poljanska cesta štev. 8. Rcmigar & Smerkol, Florijanska uL 13.
KLIŠEJB:
za eno- ali večbarvni tisk, za vse oblike in vrste tiska, JugogloTanitca tiskarna v Ljubljani.
KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo.
MEHANIČNA DELAVNICA ia pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
»OREL« POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan, Stari trg štev. 10.
PARNA PEKARNA: Jean Sclireva naši Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5.
4 Din.)
PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran. Ljubljana, Cankarjevo nabr. B.
SOBNO SLIKARSTVO: Karan Martin. Mestni trg štev. 12.
SPEDILIJSKA PODJETJA: »Oriont« d. d.. Sodna ulica 8, Tel. 463. Ranzinger R., Cesta na juž. železnico 7—9.
STAVBENO PODJETJE: Vižintin Ivan, Ljubljana, Vodmatski trg 7.
STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Fereno & Fuchs, Ljubljana, Mlrje št. 2.
STEKLAR: Bajželj Jožef, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 6/11.
SVETLO KOPIRNE ODTISE: (pavze) pozitivne in negativne, v poljubni velikosti. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
TOVARNA PECI IN ŠTEDILNIKOV: T. Heuiiel-a nasl. 2onič, Glince 258 pri Ljubljani.
TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČNIKI: Mikoš Ls Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »ilati lopati«, Valva-
zorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, ^aloška cesta Stev. 21.
URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA Scliškar Ivan, Pot v Rožno dolino št 10. (Ceno in točno.)
ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.
Ako še niste, pošljite naročnino!

Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka in sestrica
Mi Trampuž
dne 19. maja ob 10. uri zvečer po dolgotrajni mukepolni bolezni v cvetju svojega življenja, previdena s sv. zakramenti Bogu vdana izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb sc bo vršil v nedeljo, dne 21. maja, popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg štev. 19.
LJUBLJANA, dne 20. maja 1922.
Globoko žalujoča rodbin«
FRANC TRAMPU2.

' • A ».'V;
Zahvala.
Za iskreno sočutje, izraženo nam od vseh strani prigodom smrti naše nepozabne, dobre
Elze
za obilno prekrasno cvetje in za častno spremstvo na njenem zadnjem potu izrekamo tem potom svojo naj-prisrčnejšo zahvalo.
Ljubljana, dne 20. maja 1922.
Za žalujoče ostale:
Erika Deu por. Nagy.
DVOKOLESA, OTROŠKI VOZIČKI, ŠIV. STROJI, PNEUMATIKA la STROJNI DELI v veliki izberi. Sprejemajo se v popolno POPRAVO dvokolosa, otroški vo-sički, šivalni in razni drugi BtrojL —
»TRIBUNA«
Ljubljana, Karlovsba cesta 4, Zvonarska ulica 1. — PRODAJALNA: Stari trg 28.
»ablonsko in niirnberško
liano kakor igrače, broške itd. oddaja JICiyU vjled popolne razprodaje zaloge I loboko pod ceno A. Ožanič, Ljubljana, , anez Trdinova ulica it. 2, vogal Dunajske ceste št. 28.	1973
NA PRODAJ JE
konjska oprema.
Več povedo na Zaloški cesti Stev. 27 v Ljubljani.
Prodam 50.000 kosov različnih starih vreč
>o nizki ceni. Ogledajo sc lahko
vsak dan na licu mesta. PREŠERN, Cirčiče pri Kranju.
lin
pol suhih, vsako množino, na vagone, kapi ST. PRAZNIK, CELJE.
III AUTO III
BENCIN	PNEUMATIKA
OLJK	VSA POPRAVILA
MAST	IN VOŽNJE
Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi
JUGO-AUTO d. i«.u Ljubljani.
UL 3 pietilne stroje
med temi dva vzorčna 6/40 in 12/36, znamke »Grosser«, ter 5/33, znamke »Poppc. Istotam je naprodaj nov ŠIVALNI STROJ. Vpraša in ogleda se lahko vsak dan pri LEGAT in DRUG, strojno pletilstvo, Begunje, p. Lesce, Gorenjsko. Cena po dogovoru.	1921
Za razpečavanje naSa
iščemo
sposobnega gospoda ali tvrdko kot
zasiop^ftsL
Le najugodnejše ponudbe naj se naslovo na
Cl o-Vtrk, Viiii I. Rotooturmstr. S.
dobavlja in polaga v mestu in na deželi
Anton Bokal, Ljubljana
Slomškova niiea št 19. — Telefon 627,
Dr. ing. MIROSLAV KASAL
Oblastveno poverjeni stavbeni hi. In mestni stavbenik
LJUBLJANA, CMAD SČE 13.
Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za betonske, železobe-
tonske ln vodne zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke stavbe.
Otroški vozički
dvokolesa, šivalni stroji, pnenmatika ta dvokolosa, motorji in vsakovrstni deli najcenejšo v veliki izberi. Cene na zahtevo. — Tovarna »Tribuna«. Ljubljana, Karlovska cesta 4 — Zvonarskn ulica 1.
.a«... Bela obleka,
spodnje perilo, nogavice in čevlfl za 9H-
letno deklico, skupaj ali posamezno, ae ceno proda. Primerno za birmo ali tv. obhajilo. Poizve se v upravniitvu »Slo* venca, pod štev. 1991.
MODNI SALON
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 23/L
priporoča svojo veliko zalogo damskih in moških slamnikov kakor tudi športnih
čepic od najcenejše do najfinejših kakovosti (dunajski original). — Istotam »e sprejemajo v belenjc, preoblikovanj«, barvanje in kinčanje.	1970
Po najvišji ceni prevzamo na vsaki po-:-:	staji in plača takoj	:-i
smrekov in jelov brusni LES, kostanjev LES ! hrastove HLODE. \
FRANC KUPNIK,
1780 Podplat pri Rogatcu.
1780
• •
im bencin ali hmml
za kmetovalce, obrtnike ter industrijo, prvovrstno saksonsko blago, se dobi edino le pri „Triglav" d. z o. z. Ljubljana, Krekov trg 10. 3401
Dražba posestva.
V petek, dne 26. maja t. 1. ob 3. uri popoldne se vrši
na postaji Brezovica pri Ljubljani
im&i, podgane, stenice, ščurka
in vb« golazen morn poginita, ako porabliato moja najbolje preizkušeno in splošno hvaliuna dreiiatva, kot proti poljskim ln hišnim mišim li 16, za podgano K 20. ea dfiurke K 26, r.n »to-nloo K 15 uniievaioo. moljev K 10 in 20; proti mrčesom K. 10 in 20 mazilo proti aiem nri ljudeh K io —. in živini K10'—; e« nSi v obleki m nerUu K 10 in tO; proti mriesu na sadja in zelenjadl proti mravljam 10 m 20 K. Pošilja po povzetju Zavoti za eksport
H. Jiin :er, Petrinjska ul. 3. Zigreb 39.
Trgovoem pri vedjom odjemu popnit.
,-if "' ' '•■ ' V.
■	.'■/■J..-;./:..'... .'t- -iS-'*,;
V najgloblji žalosti naznanjamo, da nam je nenadoma in nepričakovano na Dunaju preminula naša srčno ljubljena soproga, predobra mati in stara mati, gospa
Josipina Vidmar
trgoučeoa soproga
Truplo preblage pokojnice se prepelje v Ljubljano. V LJUBLJANI, dne 20. maja 1922.
Josip Vidmar, soprog. Ing. dr. Milan Vidmar, Stane Vidmar, Jože Vidmar, Ciril Vidmar — sinovi. Mila Favaj roj. Vidmar, Ivana Skrbinšek roj. Vidmar, Metoda Vidmar — hčere.
Vsi ostali sorodnild.
zemljišč vlož. št. 1673 in 1676 kat. obč. Brezovica. — Zemljišči merita skupaj 13.543 m2 in se raztezata v dolžini 450 m tik ob železniškem tiru postaje Brezovica, sta torej zelo prikladna za skladiščni prostor, Vzklicna cena 200.000 kron.
Pojasnila pri družbi lesnih trgovcev
»PANONIA« v Ljubljani, Dunajska cesta št. 33
(BALKAN).	.
Josip Neškudla,
Jablon6 nad Orlicam 86, Cahoslovaška.
Tovarna cerkvenih paramentov, raznovrstnih zastav
in cerkvenega orodja. — Priporoča se prečastitl duhovščini za dobavo vseh v to stroko spadajočih predmetov kakor: mašne plašče, pluviale, dalmatike, cerkvene in društvene zastave, kelihe, monstrance. svečnike itd,, sohe, križeva pota v poljubni izvršitvi in ceni. — Solidnost tvrdke jamčijo nobrojna pohvalna pisma in 110 letni obstoj firme. Vsi cerkveni predmeti so carine prosti. — Na vsa vprašanja takoj odgovori ali predloži vzorce J. NEŠKUDLA, Ljubljana, hotel ,,Tratnik«.
ZH PLESKARSKA IN LICARSKH DELfl
SE NHJTOPLEJE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU IN PRECASTIT1 DUHOVŠČINI
00 TONE MALGHJ 00
PLESKAR IN LIČAR a LJUBLJANA s KOLODVORSKA ULICA 6
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
mastni tesarski mojster LJubljana, Linhartova ulica it. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
The Oliver
mm\ m
najcenejši
Zastopstvo ln saloga
Ivan Gajšek
papirna imovina v LMani, Sv. Petra cesla Slev. l
			• ti-	;>v* v V;«'^;		-mii
				........ i.,.-,	M	\ -. r/v'



-ws


Underwood
pisalni stroji so najboljši Zahtevajte ponudbe I
-a. THE REX Co.

LJUBLJANA
258 - Gradišče št. lO - Tel. 268
Tel
Opaiograph
razmnoževalni aparati so svetov-_no znani_
Zahtevajte ponudbe!
1
Popolnoma varno nalollte svoja prihranki
' j posojilnici v Ljublji r. 1.1 o. i.
(poleg nunska carkva).
Hranilne vloge se obrestujejo s
47.
brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poStnoček. urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemijiSča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu Ltd.
NAZNANILO!
NAZNANILO
P. n. slavnemu občinstvu najvljudneje naznanjam, da sem otvoril
trgovino s pohištvom
na Vidovdanski cesti št. 6.
Imam vedno v zalogi moderne spalnice, jedilnice iz trdega in mehkega lesa, najboljše domače delo. Nudim pa tudi kuhinjske oprave različne kakovosti po nizkih cenah. —
Priporočam se slav. občinstvu in belježim z najvljudnejšim spoštovanjem
MATIJA ANDLOVIC, mizarstvo, zaloga pohištva, [Šl Ljubljana, Vidovdanska cesta št. 6 (prej Radeckega cesta).
Najboljši so pravi AMERIKANSKI In angleški
Singer-igle in
nadomestni deli.
LASTNA MEHANIČNA DELAVNICA
Singer-olje sukanec •vila itd.
PRODAJA NA
OBROKE
— Singer-šivalni stroji Bourne & Co New York —
CENTRALA za kraljevino SHS Zagreb, Maruličeva 5. — Podružnice:
LJUBLJANA, SEIE3$BURGOVA UL CA 3,
Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar, Brod n/S, Su-botica, Novi Sad, Maribor, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla. Dubrovnik, Fodgorica, Beograd, Kruševac, Niš, Skoplje, Veles, Bitol.i, Kragu-jevac, Zaječar i Stip. — Zastopstva so v vseh večjih krajih.
ntcOT^bili
Austro - Daiittier - Pucftiverke.
Glavno zastopstoo
Lfuhlfana, Gledališka ul. št. 2.
Daimler 6-cilindrski 60 HP. — Puch tipa XII 6/20 HP
in Puch tipa VIII 14/38 HP. Najboljši in najcenejši vozovi, takoj dobavni. Od 20. t. m. naprej so interesentom šestcilindrski Daimler in Puch tipa VIII na ogled in preizkušnjo.
Katran
karbolinej
lesni cement
strešna lepenka
Stnkatorno trstje, apno, glps, portland- ln romancement, opeka, traverze, betonsko železje, šamotna opeka in moka.
^Gradivo"
trgovačko društvo, Zagreb, Boflovičeva 3.
Telet. 5-55.	B«o|«vl: GRADIVO.
Tisoči ljudi v vseh deželah svela uporabljajo že 25 let prijetno diSeCi
S(


J)
kot kosmatlkum za negovanje zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptično Čistega, osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravnotako je pril;ubljen kot krepko, blago delujoče ln vrlo prijetno sredstvo ta drgnenjje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči kot Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanj! Z zamotom in poštnino za vsacega: 3 dvonate ali 1 špecijalna steklenica ... 72 K.
Za prodajalce:
12 dvojn ali 4 špec. steklenice 300 K 24 .. 8 . . 570 . 36 . . 12 . „ 800 . poštnine prosto na Vašo pošto. Kdor pošije den^r naprej, dobi še popust v naravi.
Dobi se tudi: Elza obliž za kurja očesa Sin 12 K; Eiza mentolni črtmk 16 K; Eiza posipalni praSek 1- K pristne Elsa ribje olje 80 K; Elsa voda za usta U> K; Eisa kolonska voda 6j K; Elsa šumski miriš 60 K; olijcerin 16 in 60 K; Lysol, Lijsoiorm «8 K; kineški ča| 4 K; Elsa mrCesni prašek 10K: strup za podgane in miSi po 16 in 20K.
EUGEN V. FELLER, lekarnar
Stabica donja, Elsatrg 134, Hrvatsko.
na vodo v
ItiaiPlTI Vzamem ga tudi na račun. DidjClII Pismene ponudbe v 3 tednih pod šifro: »MLINAR 1893» na upravništvo »Slovenca«.
Strokovni zdravnik za pljučne bolezni dr. Pečnik ordinira z izjemo torka in petka v št. Jurju ob juž. i. Kupite tudi njegove tri knjige Navodila, kako do C zdravja priti, ozdraveli.
Forster ......
Assmann & Stockder . .	20|30
H. Lanz................25 38
Clayton-Shuttlewort . .	25|40
R. Wolf........27 44
H. Lanz........30|45
H. Lanz........35145
R. VVolf................40 55
R. Wolf........50170
Parne lokomoblle:
, . 20130 PS Gari-ett Smith
H. Lbdz . . . Badenia . . . Erste Briinner Schlick Nicholson R. Wolf . . . Erste Briinner R. Wolf . . . H. Lanz . . .
50170 PS 60)80 „ 60 100 „
80 90 100 100
120 220
120 130 125 120 150 300
10 kompletnih mlatilnih garnitur na paro. Lokomobilne kotfe:
R. Wolf............. 25 m' vozeč
Wiihelm8hiitte......... 40 „ „
VVatther & Co..........100 „ „
SesaBne naprave:
Kdrtlng .........15 PS
Hock...........20 „
Bickendorf........25 „
Hille...........30 „
Tianzl & Co........35 „
Deutz...........35 „
Hi I le...........45 „
Deutz ...................50 PS
Koln-Ehrenfr l..........50 „
Koln-Ehrenfoia..........60 „
Deutz....................70 „
Korting..................80 „
M. n N..........100 „
Koln Ebrenfeld.....120 „
Motorje na bencin:
Osers & Bauer......20 PS Benz...........36 PS
Deutz...........25 „ Korting .........40 „
Benz...........30 „ DeuU...........60 „
DieseBmotorjje:
Deutz...........25 PS	Augsburg........100 PS
Augsburg.........35 „	Sulzer (Schiffdiesel) ...	100 „
Hille...........60 „	Leober-^dorfer......160 „
Carrel Frfcres •.....80 „	Augsburg................420 „
dobavi takoj z jamstvom za obratno sposobnost
tovarna strojev J. GoszžosiyI,
Wien VII, Stiftgasse 7. - Tel. 34270. - Tovarna: MSdling boi Wien.
Velika družba v Ljubljani išče
korespondenta
popolnoma veičega hrvatskega in srbskega jezika ▼ govora in pisavi (t latinici in cirilici) ter nemSkega in slovenskega jezika. Reilektira se samo na samostojno moč. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj ali v najkrajšem času. — Ponudbe pod šifro »KORESPONDENT« na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg it. 3.
*
J
Galallt
osceni
Biserni
GUMBI
Prvovrstni
Brei konkurence
Tovarna za gumbe, SI. Bistrica
M
"-autoMOBILI
Glavno zastopstvo:
v
O. Žužek, Ljubljana
Sodna ulica 11
Telefon int. 461
nudi od najmanjše 4-cilindrske 6]15 HP do 12-cilindrske 60 HP tipe svetovnoznane osebne avtomobile.
9iat kovino
Austro 9iat
Tovorni avtomobil! istih znamk od 1—5 ton.
V nakupu kot obratu najcenejši I
jugoslovanska mion - banka
preje Mariborska eskompfna banka
ustanovimo i. 1872
1 "Beograd, gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec
expofiitura v Skofjiloki
rs
izdaja konzorcij >Sioveocac
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani
Akcijski kapital OC30.000.000
Rezerve Ot J6,ooo.ooo
Jjvršuje vse bančne posle najkuianineje.
(Jugoslovanska tiskarna x Ljubljani.