OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstno tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
xxxn. — LETO xxxn.
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), OCTOBER 12, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 200
Vile rojenice
yile rojenice so se zglasile g '^30 nedeljo pri Mr. in Mrs. Krapenc, 961 E. 143 ■' ^ j i m a pustile v spomin v J ^G]:'kico, ki je drugi otrok je	Dekliško ime matere
det Justine Marn. Mati in g. ® se dobro počutita v Mt. la M	Tako sta posta-
Anton Marn iz . ^ Donald Ave. drugič stari
Ocp	°
^ " stara mama, Mr. in Mrs. J?!'i s Krapenc iz Eddy Rd., 1 oughby, O., pa imata to ® četrtič. Čestitamo!
Vil
ue rojenice so se zglasile soboto pri Mr. in Mrs.
in Josephine Lapuh iz 106 St. in jima pustile v fftin krepkega sinčka-prvo-Mati in dete se dobro in se nahajata v Mt. bolnišnici. S tem dogod-sta Mr. in Mrs. August Ko-
tch
Prvi{ kr; 200
" 12 1238 E. 74 St. postala
grandpa" in "grandma", •A-ntonia Svetek iz 768 E.
*"0 <jf
A at. pa ie šestič "grandma". ^®titamo!
I^omače vesti
*%oka
V
^ Wo soboto sta se poročila ,®htabula, O., Miss Helen hčerka Mrs. Helen Pe-Jefferson, O., in Mr. Do-jg ^eed. Poročna slavnost se . šila v prostorih "Anchors" ^•buli. Mladi par se je po-poročno potovanje v
! ^sht
%
D. C., in Smoky i Jitains. N o v o p oročencema
m Jima v zakonu!
želimo vse
"^Wjge
ob 8:30 uri se bo brala obu ^^dušnica v spomin prve smrti Mary Bricel
Cej.j^ •	smrti Mary Bricel v
Mi	Kristine. Sorodniki in
Oh.	so vabljeni, da# se
^	udeleže.
domovini
I55 3 A-gnes Sargent iz 847 E.
je prejela žalostno vest, LgT P^ošli mesec v Zadovniku-0^ °Vec pri Krškem umrl njen
^ok,
ČEŠKA VLADA PRAVI, DA JE RAZBILA PODTALNO GIBANJE
Množične aretacije so baje v zvezi z obsežnim podtalnim gibanjem; veruje se, da je bilo aretiranih nad 2,500 oseb
PRAGA, 9. okt.—Neki neimenovani predstavnik češkoslovaške vlade je danes izjavil, da so množične aretacije zadnjega tedna v zvezi z obsežnim podtalnim gibanjem, katerega je vlada pravočasno razbila.
Nepotrjena poročila pravijo.
da je doslej bilo aretiranih nad 2,500 oseb, večinoma odvetnikov, zdravnikov in malih trgovcev v sami Pragi, med tem ko je nadaljnje število oseb bilo aretiranih v drugih krajih dežele.
Pogon na člane podtalnega gibanja je največji, ki ga je sprožila sedanja vlada Češkoslovaške, odkar je prišla na oblast preteklega leta. Neimenovani predstavnik vlade je izjavil, da se j^ vlada odločila na množične aretacije, ker želi enkrat za vselej razbiti zarote, ki jih proti njej pripravljajo razne skupine.
Soglasno s poročili iz vladnih krogov bodo množične aretacije pojasnjene ljudstvu kot potreba, da se zlomi podtalno gibanje. Vlada baje veruje, da so ameriški obveščevalni agentje imeli zveze z zarotniki.
Uradna češkoslovaška agencija pa je med tem danes sporočila, da je notranji minister Vaclav Nosek ukazal lokalnim oblastem, naj še bolj strogo nadzorujejo aktivnosti voditeljev rimsko-katoliške cerkve, ki predstavlja glavno opozicijo češkoslovaški vladi.
Palčič, star 70 let. j® bil rojen na Vrhniki Hju Ves čas vojne se je bojjvl®'' v koncentracijskem ta-v Nemčiji, kjer je leta Ag^^^i^rla njegova soproga iai Svoječasno se je naha-let v Clevelandu, leta se je vrnil v domovino. ^°ber družabnik in je imel Vei^^^eliko prijateljev. V Cle-^ zapušča poleg hčere, vnuka Charles in brata Franka in druge
!
zabava
^ ob 7 ;30 uri se vrši red-društva sv. Ane št. 4 ^a.vadnih prostorih SND ^ ^lair Ave. Po seji se vr-zabava, članice so da se udeleže v pol-jj številu.
gostilno
Ludvik in Rose Vi-dni prevzela poznano 4304 St. Clair Ave. % ® se priporočata znan-^^ij&teljem za obisk, ker ''^Jboj.y^dno fino postregla z *^^0 pijačo ter okusno do-
General priporoča atomsko tekmovanje
NEW YORK, 11. okt. — Gen. Omar Bradley je danes izjavil, da so ameriški vojaški krogi že leta nazaj predvidevali, da bo tudi Sovjetska zveza začela izdelovati atomske bombe. Pristavil je, da dejstvo o razkritju skrivnosti atomske energije v Sovjetski zvezi ne bi smelo biti povod za histerijo.
Izjave je gen. Bradley, ki je predsednik šefov skupnega štaba, podal v članku za Saturday Evening Post.
Kar se tiče prodiikcije atomskih bomb v Sovjetski zvezi, ki jo gen. Bradley očividno smatra za industrijsko zaostalo, je dejal;
"Za industrijsko zaostalo deželo problem iznajdbe atomske bombe ni tako težak, kakor je problem, da jih izdeluje v večjih količinah in jih uporabi.
"Tako dolgo, dokler bo Amerika zadržala ogromno prednost v številu atomskih bomb, njihovi kvaliteti in zmožnosti, da jih vrže, oplaševalni učinek na sovražnika bo obstojal tudi naprej," meni gen. Bradley.
Francija zavrgla kitajske diplomate
PARIZ, 11. okt. — Francoska vlada je odvzela diplomatične prednosti osmorici članov kitajske ambasade v Parizu, ki so nedavno zavrgli nacionalistično vlado Čiangkajšeka in naznanili, da bodo lojalni novi vladi ljudske republike, ki je bila ustanovljena n a posvetovalni konferenci v Peipingu.
Francosko zunanje ministrstvo je naznanilo, da omenjene diplomate, med katerimi se nahaja tudi ambasador Tsien Tai, ne pripoznava več za člane di-plomatičnega korpusa, ker so zavrgli nacionalistično vlado in priznali vlado, s katero Francija nima diplomatičnih odnoša-jev.
Predstavnik francoskega ministrstva je rekel, da bo Francija priznala za vršilca poslov kitajskega nacionalističnega uradnika, ki je bil poslan iz Londona, da bi prevzel dolžnosti ambasadorja Tsiena, ki je nedavno bil ranjen v avtomobilski nesreči.
Neznani moški najden mrtev na tirih
Na tirih New York Centrala v bližini Rockviewa je policija danes našla mrtvega nekega neznanega moškega, starega od 40 do 50 let. Pri moškem so našli "social security" karto na ime Frank Bostistic.
Iz bolnišnice
Mr. Frank Jakše iz 840 Babbitt Rd. se je vrnil iz bolnišnice na svoj dom, kjer ga pri jate Iji sedaj lahko obiščejo.
KRALJ ABDULAH PROTI NAČRTU ZA JERUZALEM
JERICHO, 8. okt. Jordanski kralj Abdulah je danes izjavil, da dokler bo živel ne bo dovolil, da se iz Jeruzalema ustvari mednarodno mesto.
Za internacionalizacijo Jeruzalema se med ostalim zavzema Vatikan. Samo mesto se sedaj nahaja delno pod upravo Arabcev, delno pa pod upravo Židov.
"Zakaj ne želite internacionalizacije Nazareta?" je vprašal Abdulah.
Nazaret, rojstno mesto Jezusa Kristusa, se nahaja v izključni posesti Židov.
Internacionalizaciji Jeruzalema se zoperstavljajo tudi Žid je, ki menijo, da bi mesto po vsej pravici moralo biti glavno mesto njihove države Izrael.
JUGOSLAVIJA RAZŠIRJUJE RUDNIKE MOLIDBENUMA
BEOGRAD, 8. okt. — Jugoslovanska časnikarska agencija "Tanjug" je danes naznanila, da se rudnike molidbenuma v Mačka Tica, Srbija, razširjuje, da bi postali "največji na svetu."
MRS. ROOSEVELT STARA 65 LET
NEW YORK, 11. okt.—Soproga pokojnega predsednika in ameriška delegatinja pri organizaciji Združenih narodov je danes proslavila 65-letnico svojega rojstva z običajnim delom.
PROSLAVA DNEVA KRIŠTOFA COLUMBUSA
Danes praznujemo Dan Krištofa Columbusa, za katerega se na splošno meni, da je odkril Ameriko, ko se je pred 457-timi leti izkrcal na obali San Dominga.
O poreklu Columbusa obstojajo različne teorije. Po eni je bil italijanskega porekla, po drugi pa Španec, katerega potomek še sedaj živi v Španiji. Obstoja tudi teorija, da je bil prav za prav rodom iz Grčije in da je njegovo pravo ime — Krištoforidis. Kot pomore« je plul po Jadranu in se večkrat bojeval z Benečani.
Tudi glede odkritja Amerike se vse teorije ne ujemajo. Po eni je prvi Evropejec, ki se je izkrcal v Ameriki, čeprav ni vedel, da, je to novi kontinent, ker je menil, da je prišel v Indijo. Obstoja pa tudi teorija, da so že pred prihodom Columbusa Skandinavci imeli svoje naselbine v sedanji Min-nesoti.
Uradno je s proslavami Dneva Krištofa Columbusa sprejeta teorija, po kateri je Ameriko odkril prav on, čeprav je njeno vzhodno obrežje prvi raziskal Amerigo Vespucci, po katerem je bil novi kontinent tudi nazvan.
Proslave Dneva Kolum-busa se ne vršijo samo v Zedinjenih državah, pač pa tudi v nekaterih južno-ame-riških. V Clevelandu bodo danes tudi številne proslave in predavanja.
Sovjetska zveza bi razkrila število svojih atomskih homh, pod pogojem, da Zediniene države razkrijeio svoje
Duhovniki povabljeni na konvencijo CIO
Protestantovski, katoliški in židovski duhovniki so danes bili uradno povabljeni, da prisostvujejo konvenciji CIO, ki se bo vršila od 30. oktobra do 1. novembra v Public Hallu.
Franco zgleda kot new-yorški bankir, pravi sen. Brewster
NEW YORK, 10. okt. — Republikanski senator Owen Brewster, ki se je danes vrnil s pettedenskega potovanja po štirinajstih državah, je izjavil, da je v soboto govoril s španskim fašističnim diktatorjem Francom, ki da "izgleda kot neki new-yorški bankir." Pristavil je, da Franco zgleda daleč bolj "mil kot pa sem pričakoval."
Senator Brewster je eden od zagovornikov Franca. V senatu je že glasoval, da se fašističnemu diktatorju, katerega sta spravila na oblast Hitler in Mussolini, odobri ameriško pomoč. V pogovorih mu je Franco dejal, da Sovjetska zveza ne bo "osvojila svet, ker da je nacionalizem največja ovira komunizmu."
Brewster je dalje izjavil, da se Zedinjene države nahajajo v zagati, ker Nemčija in Japonska že tekmujeta pri graditvi ladij z Anglijo, Norveško in Švedsko, katerim odvzemata "business". Po njegovih izjavah ledjedelnice v Nemčiji in na Japonskem delujejo z isto zmog Ijivostjo kot so delovale pred vojno.
Senatorja je na potovanju spremljala njegova soproga. __i_
KITAJSKI KOMUNISTI NAPREDUJEJO BREZ ODPORA
CANTON, 10. okt.—Kitajski komunisti so se danes približali Cantonu na 40 milj, ne da bi naleteli na resen odpor nacionalistične obrambe. Med tem pa so nacionalistični utadniki v glavnem že zbežali in ustanovili v Cungčinu novo začasno prestolnico.
Indijski premijer prišel v Ameriko
WASHINGTON, 11. okt.—Indijski ministrski predsednik Pandit Nehru je danes prišel v Washington, kjer ga je na letališču čakal predsednik Truman s člani vlade.
Nehrua so v Washingtonu pozdravili s topovsko salvo. Obisku se pripisuje velik pomen, ker je Nehru voditelj Indije, ki jo za-padne sile smatrajo za važno v mrzli vojni z vzhodom, posebno odkar so na Kitajskem prišli na oblast komunisti.
Najvišji vladni uradniki upajo, da bodo Nehruju v teku njegovega eno-mesečnega bivanja v Zedinjenih državah pridobili kot zaveznika ,v "mrzli vojni." Doslej je Nehru trdil, da namerava iz Indije stvoriti "most med vzhodom in zapadom." Toda v sami Indiji je odločno nastopil proti komunistom in jim onemogočil postavno delovanje.
Nehru se še ni pohvalno izrazil o Ameriki, pač pa je v svojih prvih izjavah poudaril zaupanje, da bo prišlo do prijateljstva in sodelovanja med dvema republikama. Rekel je:
"Zaupam, da bosta dve republiki vzhodnega in zapadnega sveta našli način za prijateljsko in plodonosno sodelovanje, ki bo v našo medsebojno korist in v dobrobit človeštva."
Nehru se je pripeljal v Washington v osebnem predsednikovem letalu "Independence."
PAPEŽ NI DAL MEDALJE
ČASNIKARSKEMU
MAGNATU
VATIKAN, 11. okt. —Vatikanska radio postaja je danes naznanila, da papež Pij XII. ni odlikoval znanega ameriškega časnikarskega magnata Hearsta, pač pa da mu je odlikovanje poslal cerkveni zbor Bazilike sv. Janeza v Rimu.
Zanikanje je bilo podano v zvezi z izjavo moskovske radio postaje, da je baje Hearst dobil odlikovanje od papeža. Hearsto-vi časopisi so znani, da zagovarjajo fašističnega diktatorja Franca.
KOMUNIST PREDSEDNIK VZHODNE NEMČIJE
BERLIN, 11. okt —Ljudska skupščina vzhodne Nemčije je danes izvolila za predsednika vzhodno-nemške republike 73 let starega komunističnega voditelja Wilhelma Piecka.
Včeraj so sovjetske oblasti naznanile, da bodo upravo vzhodne Nemčije izročile Nemcem in upostavile civilno kontrolno komisijo, kakor so to v svojih zonah storile Zedinjene države, Anglija in Francija.
VLADA ZMAGALA NA VOLITVAH V NORVEŠKI
OSLO, 11. okt.—Delavska vlada premijerja Gerhardsena je na volitvah preteklega ponedeljka dobila 86 od 150 sedežev v parlamentu. Komunisti, ki so edina politična stranka, ki se je zoper-stavljala Atlantskemu paktu, so zgubili vseh 11 sedežev, z izjemo enega.
Zapadne sile se izmikajo sovjetskemu predlogu, ker želijo, da se razkritje o oboroževanju ne nanaša na A-bombe
LAKE SUCCESS, N. Y., 11. okt.—Sovjetska zveza je danes izjavila, da je pripravljena razkriti število svojih atomskih bomb, pod pogojem, da to isto storijo tudi Zedinjene države. Obenem je predlagala, da organizacija Združenih narodov nadzoruje in razpolaga s podatki glede splošnega oboroževanja.
Sovjetski delegat Jakob Malik je predložil tozadevno resolucijo Varnostnemu svetu, potem, ko je vetiral ameriški predlog, po katerem bi se kontrolo atomske bombe ločilo od kontrole ostalega orožja.
Malik je odločno zahteval, da se mora kontrolirati vsa orožja brez razlike—tako atomska kot ne-atomska. Obljubil je, da bo vetiral tudi francoski predlog, po katerem bi se razkrilo le podatke o ne-atomskem orožju, medtem ko bi dve sili—Zedinjene države in Sovjetska zveza— držale v tajnosti podatke o zalogah svojih atomskih bomb.
Problem kontrole atomskega orožja je sedaj popolnoma drugačen, ker Zedinjene države niso več edina dežela, ki izdeluje atomske bombe.
"Položite karte na mizo,"
pravi sovjetski delegat
Po resoluciji, ki jo je predložil sovjetski delegat bi "Varnostni svet priznal nujno potrebo, da dežele predložijo podatke o atomskem in navadnem orožju.'
Malik je opetovano pozival delegate zapadnih sil, naj "položijo karte na mizo."
"Mi mislimo, da bi se informacije moralo podati ne samo, kar se tiče navadnega orožja, pač pa tudi, kar se tiče atomskega orožja," je izjavil sovjetski delegat.
To stališče Sovjetske zveze sicer ni novo, toda ob priliki prejšnjih diskusij so se zapadne sile lažje zoperstavljale, ker so menile, da Sovjetska zveza nima atomskih bomb. Toda sedaj, ko je predsednik Truman naznanil, da je v Sovjetski zvezi prišlo do atomske eksplozije, se je položaj spremenil. Sovjetska zveza je pripravljena, da razkrije število svojih atomskih bomb, ki jih nedvomno ima, zapadne sile pa so s tem postavljene v neroden položaj.
Angleški delegat Sir Alexander Cadogan se je skušal opreti na večino, da bi se izognil direktnemu zavračanju sovjetskega predloga. Rekel je, da bi za Sovjetsko zvezo bilo bolj pametno, de bi "sovjetska manjšina storila kakšne koncesije večini."
Malik je takoj odgovoril. Rekel je, da če ima Anglija kakšne nove predloge, jih bo Sovjetska zveza z veseljem vpoštevala. Pristavil je, da je Sovjetska zveza vedno zahtevala, da se karte položi na mizo in začne s pošteno igro, dejstvo pa, da se zapadne sile zoperstavljajo razkritju števil svojih atomskih bomb, jasno kaže, kdo neče poštene igre.
"Te dve stvari (atomsko in navadno orožje) sta neločljivi," je izjavil Malik.
Zapadni delegatje so medtem
z namenom, da se izognejo kontroli modernega orožja vztrajal-i, da bi se moralo stara in znana orožja ločiti od modernih.
Višinski zavrača obtožbe v zvezi z Mindszentyjem
Pred tem pa je sovjetski zunanji minister Andrej Višinski v Političnem odboru Združenih narodov napadel predlog zapadnih sil, da se Mednarodni sodniji predloži "cerkvene obravnave!' v deželah vzhodne Evrope.
Zapadne sile si prizadevajo, da bi zadevo madžarskega kar-dmala Mindszentyja spravile pred Mednarodno sodni jo, češ da je zaradi zarote proti madžarski vladi ob¥pjem kardinal le "verski mučenik."
Višinski je v zvezi z obtožbami, da je Mindszenty priznal krivdo le zaradi nekih "mamil," izjavil, da so takšne obtožbe bajke. Rekel je, da obsodba kardinala ni slonela na njegovemu priznanju, pač pa na dokazih, da je dejansko pripravljal zaroto.
Kot znano, je bil Mindszenty obsojen na dosmrtno ječo, ker je skušal odpraviti sedanjo vlado Madžarske in ustanoviti pod habsburškim kraljem nekakšno srednjo-evropsko kraljevino.
USTAVNOST T-H DOLOČBE NA PREIZKUŠNJI
WASHINGTON, 11. okt.—CIO unija United Steelworkers, ki je na stavki, je danes od Najvišje sodni je zahtevala, da proglasi za protiustavno določbo v Taft-Hartleyevem zakonu, po kateri morajo unijski uradniki podpisati izjavo, da niso komunisti.
Unija pravi, da ta določba krši "ustavne pravice delavstva na pvobodo misli, govora, zborovanja in političnih aktivnosti."
Po določbi zakona unije, katerih uradniki niso podpisali izjave, da niso komunisti, nimajo pravice, da bi se posluževali vladnega urada za delavske od-nošaje.
NOVA VLADA FRANCIJE ŠE NI SESTAVLJENA
PARIZ, 11. okt. — Socialist Jules Moch, trpki sovražnik komunistov; še vedno ni uspel sestaviti nove vlade. Nalogo, da sestavi novo vlado, mu je dal predsednik republike Auriol. Toda vlado mora potrditi parlament in ker nobena politična stranka nima večine, bo nova vlada morala zopet biti koalicijska.
MLADOLETNI POŽIGALEC
SEALH, Wash., 11. okt.—Neki 12 let star deček je danes na policiji priznal, da je zažigal hiše, ker je rad gledal ognjegasce n^, delu.
L
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_________
For Six Months—(Za šest meiecev) ___
For Three Months-—(Za trl mesece)_____
-$8.50 . 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)_________
For Six Months—(Za šest mesecev) _ "
For Three Months-—(Za tri mesece) _
__$10.00
_ 6.00
__3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
o NOVIH NATOLCEVANJIH A. D.
Naša klerikalno-domobranska A. D., ki se tako vneto bori za "krščansko civilizacijo," da v tem hudem boju pozablja na osnovne principe krščanske etike in morale, nas je zadnji teden kar trikrat zapovrstjo napadla.
Ko se bo pri njej, posebno v njeni koloni "Tri na dan," nabralo nekaj več teh oslarij, bomo odgovorili na vse skupaj, da ne tratimo preveč časa.
Zadnji petek je zapisala:
"Enako se zdaj na vsa usta smeje, ker je bil poražen pri volitvah rojak John Rožanc, kateremu pravijo, da je bil kandidat našega lista." K temu pristavlja, da je res podprla Johna Rožanca in se tega (poraza) prav nič ne sramuje.
Kaj bi se vendar smejali! Tako škodoželjni pa ja nismo. Celo mi na tem mestu, čeprav malo pozno, izražamo naši klerikalni sosedi globoko sožalje, kot se to spodobi ob takšnih prilikah.
Rojak John Rožanc, resnici na ljubo, ni bil daleč od zmage. V našem listu smo brez vsakih predsodkov poudarili, da v 32. vardi kandidirajo trije kandidatje slovenskega porekla in da je prav, da naši ljudje volijo za enega teh. Ker sta pa lahko nominirana za volitve v novembru le dva kandidata, je umevno, da je eden od treh moral biti poražen.
Ampak ne gre zgolj za Rožanca. Vprašanje je, če naši listi, naj bodo klerikalni ali pa "napredni," sploh imajo kakšnega vpliva nad našimi volilci in če takšno indorsira nje kaj prispeva k njihovi izvolitvi.
No, poglejmo kako je s to zadevo na podlagi statističnih podatkov John Rožanc ni prvi, po A.D. indorsirani kandidat, ki ni zmagal. Posezimo nazaj. Kot znano je A. D. pred dvemi leti podpirala proti Vehovcu znanega "rojaka" Boyda. To je bila viharna kampanja. Pred cerkvijo Marije Vnebovzete so tulili zvočniki in objavljali miroljubnemu prebivalstvu 32. vardu, da bo zavladal "rdeč teror," če Boyd ne bo zmagal. "Rojak" Boyd je osebno, čeprav v slabi slovenščini, čital uvodnik iz A. D., v katerem smo mi bili grdo napadeni, ker smo podpirali rojaka Vehovca. No, Boyd kljub dejstvu, da je užival podporo A. D., ni zmagal.
Vsem nam je še živo v spominu tudi slavna volilna kampanja, ko je A. D. proti Lauschetu podpirala "rojaka" Millerja. Zopet smola!
Ponesrečeni poskus, da se uveljavi kot važen faktor v političnem življenju naših ljudi, se A. D. ni obnesel, tudi ko je posegla v daljno Minnesoto, in proti tamkajšnje mu kongresniku rojaku Blatniku, podprla nekega "rojaka" Berlina. Ni šlo.
Tako je s to stvarjo "indorsiranja" na'podlagi uradnih rekordov. Mi sicer ne trdimo, da bo v daljni bodočnosti prav vsak po A. D. podprt kandidat poražen, ampak da zadnje dve leti to njeno "indorsiranje" posameznih kandi datov ni prav preveč uspešno, je menda jasno! Mi se seveda temu ne smejemo. Kaj še! Better luck, next time!
Zdaj pa si oglejmo primer, kako A. D. potvarja naše izjave, kar pa zopet ni nič novega. Zadnji četrtek je v koloni "Tri na dan" pribila sledečo neresnico:
"E" je oni dan zapisala, "da je diktatura proletariata nujno potrebna." To je nauk, ki ga oznanjajo komunisti. Torej kaj hočete še več dokazov!
Ni dvoma, da nam hoče A. D. prišiti gornjo izjavo, kot naše osebno mnenje. Mi pa smo v članku "O diktaturah" posebno poudarili, da je to nauk Karla Marksa, da je tako učil on, ne pa mi! Verujemo, da je Kari Marks, če ne drugo pa vsaj po imenu, dobro znan A. D.
Da, resnicoljubni bratje v Kristusu! Kari Marks je res pisal, da je diktatura proletariata nujno potrebna za preobrazbo družbe iz kapitalistične v socialistično. Kakšnih sto let bo že od tega. Kar vašega "socialističnega" sotrud-nika I. J. vprašajte! Toda vi, ki zagovarjate^fašistično diktaturo v Španiji, bi najboljše storili, da o diktaturah sploh ne govorite! Kajti poleg proletarskih so še druge diktature. Vključno Vaša lastna, ki jo brez uspeha skušate vsiliti našim ljudem v Ameriki!
Tretje cvetke, zavijanja in potvarjanja resnice, se je A. D. iznebila zadnji torek. Ta je v zvezi s komentarjem v Proletarcu, s katerim je urednik ostro udaril po političnem gangsterstvu, natolcevanju in ovaduštvu, ko je A. D. napadla naš lišt v zvezi s pričanjem nekega Draškoviča. Ta
TOVARNA ZA TEHNKNO USNJE V LJUBLJANI
V sorazmerno majhnih in tesnih obratnih prostorih, ki so bolj podobni delavnicam kakor tovarni, izdelujejo zelo pomembne izdelke, od katerih je odvisno obratovanje neštetih drugih tovarn. Te izdelke imenujemo kratko tehnično usnje.
Leta 1945, ko so začele obratovati naše obnovljene tekstilne tovarne, so sprejemali v tovarni "Indus" v Ljubljani skoraj dan za dnem nenavadne goste. prihajali so iz tekstilnih tovarn, kjer so se ustanavljale statve zaradi majhnega, na prvi pogled nepomembnega sestavnega strojnega dela. Colnič-ki niso mogli več plesati na statvah, ker so se obrabili odbijači, ublaževalci udarcev. Te izdelke imenujemo tekstilne pi-kerje. Tekstilna industrija v naši državi potrebuje na deset tisoč teh pikerjev. Piker vzdrži do 5 milijonov udarcev, kar pomeni, da je izrabljen že v dveh do treh tednih. Stara Jugoslavija je uvažala pikerje kakor mnogo drugega. Sicer so jih tudi že tedaj v sedanjem "Indu-su" izdelovali, toda zalagati so mogli le nekaj tovarn. Po osvoboditvi pa so vse tekstilne tovarne v državi zahtevale od "In-dusa": Dajte nam pikerje!
Uprave podjetij so pošiljale svoje ljudi v "Indus", naj bi prinesli vsaj nekaj pikerjev. Odjemalci so čakali pred vrati skromne delavnice in čakali, da dobijo nekaj popolnoma svežih izdelkov, ki so jih odnašali kar v nahrbtnikih. V delavnici so hiteli noč in dan — delali so v treh izmenah. Potrebovali bi več strojev, ki bi pospešili delovni proces. — Čeprav se v obratnem prostoru v zadnjih letih na prvi pogled ni mnogo spremenilo in četudi ni še nihče govoril o racionalizacijah v tem oddelku, proizvodnja narašča od leta do leta in zdaj imajo že primerno zalogo pikerjev.
Proizvodnja se je povečala s številnimi majhnimi racionalizacijami, ki niti niso vse regi-
strirane in ki se zdijo same po sebi razumljive. Racionalizator je stalno na delu. Anton Letnar ni le tehnični vodja dela v obratih za izdelavo tehničnega usnja, temveč v pravem ^lomenu besede racionalizator in nova-tor, ki stalno išče načine in sredstva za izboljšanje ter olajšanje dela. O raznih drobnih izboljšavah pri izdelavi pikerjev pa niti ne govori.
V	drugih dveh obratih je pri strojnih napravah kar težko povedati, kaj vse je njegovo. Prvo njegovo novotarstvo izvira iz leta 1946. Na prvi pogled ni "nič posebnega". Preprost lesen okvir, ki ga uporabljajo pri navijanju 14 do 16 milimetrskih jermenčkov. Dokler pa tega okvira ni bilo, so se jermen-čki, ki jih je rezal stroj, kopičili, vozljali ter prepletali po tleh, delavci, ki so jih potem dolge ure navijali, pa so se jezili in mučili, zakaj jermenčki so se trgali, ker so bili zavozljeni, in delo je bilo prav tako sitno kakor zamudno. — Zdaj pa s tem okvirjem sproti, brez vsakih motenj in zelo hitro navijajo jermenčke. Poprej je delalo šest delavcev, zdaj pa to delo opravi en delavec.
Poprej so v oddelku cela desetletja ročno rezali krupone, debele kože, ki jih uporabljajo za tehnično usnje. Nikomur ni prišlo na misel, da bi uvedel strojno pripravo za rezanje usnja. Takšnih strojev seveda ne izdelujemo, toda en stroj je mogoče izdelati v domači delavnici. Letnar je odkril star knjigo-veški stroj, ki so ga potem v domači delavnici predelali za rezanje usnja. Stroj se je dobro obnesel. Delo je pospešeno in olajšano.
V	oddelku, kjer lepijo jermenčke za tekstilne stroje, vidiš majhen vrtiljak. Ob njem sedi delavka, lepi in stiska z majhnimi stiskalnicami jermenčke. Jermenček je treba ob koncih pomazati z lepilom, potem pa zlepljena konca stisniti v
Draskovic je pred senatnim pravosodnim odborom izjavil, da je "Enakopravnost komunističen list."
Ker je nekdo očividno moral denuncirati E., kakor je nedvomno pred tem denunciral tudi SANS, se je A. D. začela predstavljati, čes da je ona "žrtev" denuncijant-stva, ne pa mi!
Tako piše:
"Morda je imel Proletarec v mislih tiste, ki so nas lansko leto zatožili židovski organizaciji v Washingtonu, ki nas je potem ostro napadla v ameriških časopisih, pa ni nič bolelo."
Dalje pravi A. D., da smo je mi radi tega v treh dolgih člankih ozmerjali zaradi Zidov.
"Čudno pri tem je bilo to, da nam židovska organizacija ni povedala, radi katerega članka v našem listu nas napada, šele Enakopravnost je potem citirala tisti članek iz našega lista. Ali ni čudno, da je Enakopravnost tako natančno vedela, kdaj in kaj smo pisali proti čifutom?''
Naj se A. D. kar nič ne predstavlja za neko "denunci-rano" mučenico! Židovska organizacija je za dokaz o proti-židovski gonji, s katero se A. D. sistematično ukvarja, predložila odstavek iz njenega lastnega uvodnika! Ko pa je nas Draškovič obtožil, da smo komunističen list, takšnih dokazov ni predložil! Dalje, ko je poročilo o tem, skupaj s citatom iz članka A. D., bilo objavljeno v Cleveland Pressu (3. dec. 1. 1948), je bil urednik A. D. povabljen, naj poda kakšno izjavo v zvezi z obtožbami. Urednik E. pa ni bil sploh povabljen, da bi ovrgel neutemeljene in nedokazane obtožbe dr j a Draškoviča!
Seveda, urednik A. D. je podal izjavo. Rekel je, da se ne "spominja," kdaj je zapisal, da so "judovski priseljenci z malimi izjemami brezverci, ki so svojo judovsko vero zavrgli. . ." Ker'se torej ni tega spominjal, ali ni več kot pravično, da smo mu osvežili spomin, ki ga očividno zapušča?
Da pa ne bo kakšnega nadaljnega natolcevanja, po katerem bi zgledalo, da smo prav mi "denuncirali" ubogo A. D., naj na tem mestu izjavimo, da s tem nismo imeli nobene zveze, da nimamo navade, da bi koga denuncirali ali pa se posluževali nečastnih metod, pa naj je še proti tako zagrizenemu nasprotniku. Obenem pa postavljamo tudi A. D. na resno preiskušnjo, da v interesu medsebojnega razčiščanja te zadeve o denuncijanstvu poda, če more, podobno izjavo, kar se tiče denunciranja SANSa in nedavno našega lastnega lista! Ce je gospodom okrog A. D. vest res tako čista, ni dvoma, da bodo to storili.
stiskalnici. Jermenček mora ostati še nekaj časa v stiskalnici, da lepilo prime. — Poprej so jermenčke stiskali z nerodno stiskalnico in čakali — delo je bilo zelo počasno. Zdaj pa delavka vrti na plošči šest majhnih stiskalnic; ko napravi prva stiskalnica krožno pot, je že prosta za nov jermenček. Vse je tako preprosto kakor igračka, vendar je bilo potrebno delo novatorja.
Tu lepijo razen jermenčkov tudi usnjene navlake, po nekaj centimetrov dolge, za cilindske valjčke, pri tekstilnih strojih, pa tudi velike usnjene mikalne valje za mikalne stroje. Ti valji pa so tudi nad dva metra dolgi. Navlake za cilindrske valjčke morajo biti do milimetra predpisanega profila. Zlepljene morajo biti tako dobro in gladko, kakor če bi bilo usnje zvarjeno. Od kod prejemajo le pilo? Prejemali so ga iz Amerl ke. Za velike usnjene kose, jermene in valje pa uporabljajo kožni klej. Zdaj lepila ne prejemajo več iz tujine. Novator Letnar je povedal tako mimogrede, da je lepilo sam sestavil. Kaže, da je bil recept zelo preprost. "Malo želatine, kleja in špirita, pa je!" V resnici se je moral novator temeljito seznaniti s skrivnostmi kemije. Zadeva se zdi tako preprosta pred vsem zaradi tega, ker o takšnih "majhnih" iznajdbah naših ljudi pri nas navadno ne govorimo in jih ne razglašamo za iznajdbe.
Težko bi pa bilo res zamol-čati tako pomemben stroj, ki je edinstven v naši državi kakršnega je konstruiral Letnar za izdelovanje usnjenih mikalnih valjev za mikalne stroje. To je posebna, zelo precizna stružnica, ki vrezu je v usnje v mikal ne valje, do milimetra natančne žlebiče ali brazde. Za en sam mikalni stroj je treba po osem takih valjev. Valji se sorazmerno hitro obrabijo. Poprej smo jih uvažali. Po osvoboditvi so nastale velike težave, ker ni nih če izdeloval mikalnih valjev. Novator Letnar je premagal najhujšo krizo s tem, da je uvedel ročno vrezavanje žlebičev s posebnonim skobličem. Delo je bilo zamudno in terjalo je ve likega mojstra. Kljub temu ni bilo mogoče vrezavati brazd tako natančno, da bi se ob stiku, ku, ko so usnje zvili v valj, lepo skladale. Zato je bilo treba zareze ob zlepljenih koncih popravljati še ročno z nožem.
Anton Letnar se je 1. 1947 mudil v Brnu, kjer se je hotel seznaniti z delom v češki industriji kot strokovnjak. Toda stroja za izdelovanje stilkalnih valjev ni smel videti. — Kljub temu je letos začela obratovati stružnica po njegovem načrtu. Stroj opravi delo v desetih minutah, zakar so poprej porabili po dve uri. Njegova zmogljivost je takšna, da je edini dovolj za vso državo.
Skoraj v vsaki strojni napravi v oddelku se skriva kaj Let-narjevega dela. Toda nekatere njegove izboljšave so se ocenjevalcem racionalizacij zdele umevne same,po sebi. To velja za velike stiskalnice, kjer stiskajo po lepljenju velike mikalne valje. Poprej delo ni bilo tako preprosto kakor zdaj, ko vse opraviš na mah.
Racionalizirati obrat, ki edini v državi izdeluje tehnično usnje, je posebna naloga. Rešiti jo more zadovoljivo le, kdor popolnoma živi v obratu in do potankosti pozna ves proces dela številnih izdelkov. Toda vsega tega ne more opraviti sam racionalizator in novator, saj je treba izdelovati popolnoma nove vrste strojev. Zato je nujno potrebno sodelovanje ne le kovinarjev, ključavničarjev, domače delavnice, temveč tudi razumevanje strojnih tovarni.
Novator pa se ne bo seveda
tudi poslej ustavil pred nobeno težavo ter bo še nadalje stalno izboljševal strojne naprave in uvajal nove stroje; saj bistvo novatorja je prav v tpm, da najde rešitev tam, kjer se usta-
vijo vsi drugi. Naši novator]' pa se tudi zavedajo, da so v ši borbi za gospodarsko osan"*' svojitev in zgraditev socializ®^ v prvih vrstah zavednih v Proizvodnji.
Jugoslovanski ribnik za gojitev postrvi
Ponikovalnico Gacko v Liki spreminjajo v eno največjih ribogojnic domačih in kaliforni-ških postrvi. Dolga je okrog 20 kilometrov in je že sama po sebi zelo primeren ribnik, pri kate-terem niso potrebna nikaka in-vestijcijska dela. Znatno višja temperatura vode na mestu, kjer voda ponikne, je naravni jez, tako da je beg rib popolnoma onemogočen.
Na Gacki v liškem Lešču so ustanovili ribogojnico "Gacka," ki se je spočetka zaradi pomanjkanja postrvi za razplod borila z velikimi težavami. Prvo leto so v Gacki ujeli samo 90 postrvi, ki so prihodnje leto dale 180,-000 postrvnih iker. S tem je bila ustvarjena podlaga za intenzivnejše delo. Ob koncu leta 1948 so v reki ujeli okrog 6,000 postrvi za razmnoževanje. Ribogojnica ima velik pomen za napredek ribištva na Hrvatskem.
Zdaj je njena glavna naloga gojitev plemenskih postrvi za vse ribogojnice in vlaganje mladic v vse planinske reke ter potoke na Hrvatskem. Pri tem so dosegli pomembne uspehe. Letos so vložili v Gacko okrog milijon iker domače in stotisoč iker ka-
lifornijske postrvi. Pozimi ^ vložili še 1,350,000 iker.
vložili ribe tudi v Plitvička ra. Večjo količino iker so o tudi ribogojnicam Olinu in niju pri Ogulinu.
Razen tega so organizira'' . in odkup rakov iz velikih potokov, ki so znani po svoji bri kakovosti tudi v tujini- ^
vprečna teža teh rakov ' 250 gramov. Ribogojnica ^ ustanovila v vseh vaseh okW Gračac, Gospič in Titova niča odkupne postaje, ki jejo rake po vezanih cenah . letošnji sezoni so odkupili 5, kilogramov rakov
Ribogojnica ima moderno stišče z zmogljivostjo dva o jona iker. Zgrajenih je bil F bazenov za gojitev enoletni'' , mlajših kalifornijskih Delavci so sami popolnoma novili električno centralo, trala bo kmalu dajala elektn energijo vsem vasem na kem polju. Lani so začeli ti veliko
,(&
upravno njegovi kleti bodo uredili " šče za dva milijona iker.
slop ju bodo prostori za ^ na katerih se bo usposabljal ji ribiški kader.
O. Župančič se je razmeroma milo izrazil o nekdanjih usnjarjih, ko je napisal;
... in vi strojarji. . .
zaviti v čresla ostri duh ...
Na Kitajskem so tvorili strojarji in konjederci najnižjo kasto. Ce je državljana višje kaste oplazila pri srečanju le senca 'nečistega," je moral darovati v templju najmanj dva goloba, da se je otresel zlega duha.
Takega pojmovanja in tudi razmer, ki bi ga opravičevale, je za vedno konec. Danes izdelujemo usnje v svetlih, čistih, tehnično visoko izpopolnjenih tovarnah, kjer more delovni človek z zadovoljstvom ustvarjati dobrine, ne da bi pri tem trpelo njegovo zdravje.
Kemija je postala zvesta zaveznica usnjarjev in jim nudi poleg pestrih anilinskih barv številna pomožna sredstva, ki so danes neobhodna za dosego kvalitetnih izdelkov pod zdravstveno neoporečnimi okolnostmi. Si-
cer pa je tudi usnjarstvo obsežna njiva na širnem P"
kemije.
Napredna socialistična tev naše države omogoča . novih strokovnih kadrov najugodnejšimi okolnosti^ Usnjarskem tehnikumu v 1^^ Žalah, ki ima moderne dela^^^-
"Slovenski
USNJARJI NEKDAJ IN SEDAJ
Do nedavnega je bilo usnjarstvo za našo javnost smrdljiva,
fizično prenaporna in nezanimiva obrt. Te stare zmote se kaj hitro iznebi, kdor ai le enkrat ogleda moderno usnjarsko tovarno in se vsaj površno seznani z zanimivimi problemi usnjarske tehnike.
Minuli so časi, ko so usnjarje istovetili s konjederci, ker je bil smrad v temnih in nizkih usnjarskih delavnicah neznosen.
Res je, da so nekdaj uporabljali v usnjarnah v pripravi za strojenje razne živalske odpadke ter druge nečedne snovi in tekočine.
Res je tudi, da je bilo ročno delo v usnjarnah izredno naporno in je vodilo do tipične duševne otopelosti ter v pijančevanje tako, da se je vsakdo rad ognil občevanja s smrdljivim usnjarjem.

Prispevki za zdravila
Pred kratkim je bilo Ijeno pismo Milke Ba^'^ Poljane 29, p. Št. VW Ljubljano, ki ga je pr^j^

- -	iP
Math Shuster, katerega J sila za zdravila "streptoi^J
Mr. Shuster, 12333 Ave., sporoča, da' je pr^J "■
spevke v to svrho od sl®^^
fhla
$2; Anna Eberwein, 740

M. Lustrik, 24700 Highly",, »
CO. A___Til,._______rrdl)
St., Madison, O., $2 in goč, 10318 Reno Ave., f ki so prispevali za zdravi > ^ tera bo Mr. Shuster odp"® j,(t prosilko, se izreka iskren®
la!
Naročajte, širite i^ "Enakopravnost!"


TEKOM ČASA.
J. .
ko se zobozdravnik D'* Župnik nahaja na St. . V Ave. in E. 62 St., je okro®
drugih zobozdravnikov ^
naselbini prakticiralo ' ^ izselilo, dočim se dr. ^ jgi" Se vedno nahaja na s* mestu.	riti
Ako vam je nemogoče v dotiko / vašim zoboz^r jj. kom, vam bo Dr.
vršil vsa morebitna na njih delu in ga nado z novim. Vam ni treba določenega dogovora.
Njegov naslov je	.
DR. J. V. ZUPN'^
6131 ST. CLAIR vogal E. 62nd St.; vho*
na E. 62 SI. jO Urad je odprt od 9.30 8. zv.
Tel.: EN 5013
JO/N
OPPORTUN/TY

WVeST/N us. SAV/N6S
12. oktobra, 1949
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
SRANISLAV NUŠIČ:
PAGOVOR
le
(Nadaljevanje)
'"Kaže, da nameravate tako-2ivotariti še kak mesec in dan, ^ prav za prav ^te se že sprijaz-•"li s tem, da boste umrli.'
"Da!"
'Dragi prijatelj,' je zdrav-prijateljsko nadaljeval, 'kar ^*^0 in tako mora biti jeseni, je ^hko drevi. Naše ljudstvo je •^odro, njegova modrost je zdra-in se je treba po njej ravnati!' ko se je konec koncev skli-še na moje dobro srce, sem '''oral odnehati in tako se je, lej-Ugodilo, da sem umrl." ^ovinar; "To je pa res zani-(Zapisuje).
"Da, zelo zanimivo." 1^0vinar: "Ali vas smem pro-'■ da bi mi še povedali, kako ®dite o smrti."
Jaz; "Rad vam bom odgovoril na to, toda lahko vam po-da sem izpremenil svoje ^ c&je. Dokler nisem umrl, sem ®ftirti drugače sodil, na priliko . kakor moški pred poroko ^gače sodijo o zakonu kakor
poroki."
.J^ovinar: "Zlasti me zanima va-Sodba, ker jo lahko imamo za
^fodostojno."
"Res je tako, vi ste pri-srečno misel, da vprašu-

Mrliča, kako sodi o smrti.
edina pot, da dobimo prist-sodbo o tem pojavu.
vinar (Vzame nov list pa-
Jaz: "Dobro veste, da ljudje različno sodijo o smrti, toda to so zgolj sodbe živih ljudi, katere sicer po svoji smrti prekon-trolirajo, a nam tega žal ne spo-roče. Po najstarejši sodbi, ki se vleče pač skozi vsa verovanja, je dvoje življenj: eno je zemsko, drugo pa menda inozemsko, in po tem takem bi jaz moral biti zdaj v inozemstvu ali v nadzem-stvu, če hočete, pri tem pa imam občutek, da bom šele zdaj resnično v zemlji. To zastarelo mnenje so pozneje prehovili s trditvijo, da je dvoje življenj, eno telesno, drugo duhovno. Kadar človek telesno umre, živi po takem duhovno, verjetno pa je tudi narobe,—kadar umre duhovno, živi telesno.
"Ta drugi primer je na svetu mnogo bolj pogost in vam lahko rečem, da dajejo telesnemu življenju prednost pred duhovnim, menda zategadelj, ker je duhovno življenje—mislim tisto po smrti—strašno enolično. Človeški duh po smrti nima pravega opravka in se zabava le še s tem, da obiskuje svoje drage v sanjah in da se pojavlja ženskam na psiritičnih sejah. Sicer pa vam lahko rečem, da je moje globoko prepričanje: tudi smrt je navada! Še več! Človek se smrti laže in hitreje navadi kakor življenja.
"Verjemite mi, da je ta navada tako žilava, da mrtev člo-
Nation Observes National Flower Week

_ If you could be literally surrounded by flowers, what a wonderful . it "would be to celebrate National Flower Week, October 30—No-ember 6. The Society of American Florists is sponsoring this fifth con-j^cutive annual flower week as a tribute to flowers and to tell the public "Westing facts about both flowers and plants.
g, Flowers bring happiness to people of all ages . . . from tiny tots to grandparents. Each year, the floral industry develops new types "d colors of flowers. In addition to their beauty and fragrance, flowers 'So have a floral language all their own. No wonder this pretty bru-"S^te is thrilled with her roses because roses are especially symbolic g 'ove. Red roses say "I love you;" pink roses say "You're beautiful;"
yellow roses plead "Try to care," According; to the, Society of "•ttierican Florists, nearly every flower has a meaning all its own.
miško kranjec
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
vek niti ne misli na življenje, medtem ko živi ljudje venomer mislijo na smrt. Živi si kdaj pa kdaj celo jemljo življenje, mrlič si pa še nikoli ni vzel smrti. Ko stopiš v življenje, je treba nešteto priprav; učiti se moraš hoje in govora, pozneje si moraš pridobiti različne sposobnosti. .Smrt vsega tega ne zahteva. Ne terja, da bi hodili, ne zahteva, da bi govorili in tudi za sposobnosti ji je presneto malo mar.
"Mrliči se preteto malo zmenijo za to, da deli občina grobove v prvi, drugi in tretji razred. Oni se imajo vsi za mrliče prve stopnje. O smrti in njenih lepih straneh imamo obilno besedišče, toda vse tiste puhlice so skovali modrijani, ki hudo radi žive. Tako je po njihovem smrt pribežališče miru, tih odmor po življenjski burji; smrt je modrost življenja, posledek vseh naporov, skrajni cilj vseh poti,—in še mnogo je takih lepih besed, ki jih ponavadi vpletajo v nagrobne govore. Ena izmed takih puhlic je tudi tale: Bolje je biti mrtev lev kakor živ osel.'
"To modrost priznavajo mrtvi levi, zavračajo pa jo živi osli. In kadar večina kaj zavrne, ostane tisto le še mrtva knjižna modrost. Kar se mene in moje sodbe tiče, vam lahko rečem, da sodim o smrti nenavadno dobro, kot o enem izmed najbolj zanesljivih položajev, ki ga človek lahko doseže, razen tega pa vas zagotavljam, da bi mi bilo všeč, če bi se živel."
Novinar; "Kaj bi še lahko zapisal o vaši smrti?"
Jaz: "Rekel bi, da je za vas kakor tudi zame poglavitno, da sem umrl, vse drugo je postransko."
Novinar: " Pa vendar bi rad vedel, katere so bile vaše poslednje besede."
Jaz: "Kakšne poslednje besede?"
Novinar: "Saj veste, kadar človek umre, je primerno, da
spregovori kakšno poslednjo besedo, ki se da pozneje dobro uporabiti v življenjepisu."
Jaz: "Oh, da, spominjam se. Pred smrtjo sem vprašal ženo, po čem se din je na trgu."
Novinar: "Ali, zaboga, tega vendar ne smemo zapisati kot poslednji izrek pisatelja! Dobro veste, da je na primer Torquato Tasso vzkliknil: 'V tvoje roke. Gospod!' William Scott je rekel: 'Tako se počutim, kakor da sem se vnovič rodil!' Byron je rekel: 'Pojdimo spat!' Rabelais: Spustite zaveso, komedija je končana!' Goethe pa: 'Več luči!' Torej, njar ste tudi vi med umiranjem koj podobnega vzkliknili?"
Jaz: "Nisem in ne verjamem, da bi bili ti častivredni ljudje, ki jih navajate, rekli kaj podobnega. Vse to so si življenjepisci izmislili, ali vsaj olepšali. Spominjam se prijatelja, igralca, ki je pred smrtjo rekel: 'Propadel sem!' in nakremžiil obraz kakor da je izgubil igro pri kvartanju. V listih sem potem bral, da so bile njegove poslednje besede: 'Končano je'!"
Novinar: "Seveda, kakšno reč je treba malo olepšati. Nedavno sem opisal smrt nekega našega politika, ki je v mukah ječal kakor osel, jaz pa sem napisal, da je globoko vzdihnil in da se je na njegovem mrtvaškem čelu brala skrb za domovino."
Jaz; "E, če znate vse tako olepšati, vam priznam, da so bile moje poslednje besede prav za prav dvogovor med menoj in zdravnikom, ki me je zdravil. 'Povejte mi, doktor,' sem ga vprašal, ko se je bližala poslednja ura, 'povejte mi, koliko me bo neki stala smrt?'
" 'Mislite skupno s stroški pogreba?'
" 'Ne, ne, za te že imam svoj proračun. Rad bi le vedel, koliko me boste vi stali, vaši obiski?'
" 'Pa, bilo je deset obiskov po 50 dinarjev in posvet z drugimi zdravniki, vsega 600 dinarjev.'
" 'Poceni, res poceni. Mojega prijatelja, pokojnega Andrijo Jankoviča je smrt stala pet tisočakov, pa ni nič bolje odrezal kakor jaz.'
" 'Veste, pri meni je samo zato tako poceni, ker se vedno držim načela: majhen zaslužek, zato pa čim večji obrat. Konec koncev; zdravnik, ki je zdravil vašega prijatelja, pokojnega Andrijo, je zaslužil z njegovo smrtjo pet tisočakov; isti čas pa zaslužim jaz pri desetih mrličih prav tolikšno vsoto.'
"Kar je res, je res: krasno načelo! Cim večji obrat, čeprav manjši zaslužek. A kaj sem hotel reči . . . Jaz bom kmalu . .
" 'Da, da, tu ste . .
"Torej vas prosim, napišite menico na šest sto dinarjev, kolikor vam dolgujem, da vam jo podpišem.
"Lejte, take so bile na priliko moje poslednje besede. Kakor sem pred tolikimi leti, ko sem preživel mladost in stopal v živ-
uliL,A;h
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
JOHN
1146 East 61st St.
OBLAKA
HE 2730
Begins New Season
i
Eddy Arnold
Eddy Arnold, the country's outstanding folk singer, is' back on
ng 1 _ .
KDKA Monday-through-Friday at n. Ti ,ph fi
two movies,
)UgJl
11:15 a.m. Tops in the
leld, he recently com-
tie radio and
phonograph fieli .
pleted two movies, "Feudin* Rhythm" and "Hoedown." With him on his KDKA show are the Willis Brothers, Hal Horton, the Tennessee Plowboys, the Oklahoma Wranglers, Jud Collins and such sparkling guest stars as the Dinning Sisters, Cowboy Copas and others.
Ijenje, rekel: 'Napišite mi menico, da jo podpišem!'—tako, lejte, sem na kraju življenja izrekel isto misel. To bi se v življenju lahko kajpada gl9,silo: 'Dajte mi življenje, saj še nisem povedal poslednje besede'."
Novinar: "Ali naj to zapišem kot vaše zadnje besede?"
Jaz: "Nikar! Napišite: .'Zbogom in hvala za pozornost'!" Novinar: "Zakaj pa to?" Jaz: "Ker želim tudi tole knji-
go končati s temi besedami. Zbogom in hvala za pozornost!" (Konec)
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
imy£5rmus.sAv/^6s poms
Opportunities for Young Physicians

RPB—H*-e»S
In a well-equipped Army hospital two radiologists are shown studying the spinal X-ray of a patient. There are many opportunities for doctors to,specialize in branches like X-ray and related subjects. Young physicians who did not have service in World War II hove been asked by the Army Medical Department to volunteer for duty at once in aithtr the U. S. Army w the U. S. Air Force.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
nick popovic. predsednik
^ Kdor ni delal
J) ' ^rko je obstal sredi sobe.
b.
'Uit
se je odkril in vrgel klo-posteljo, da ga žena spra-!{».. '^'^aro. Otroci so se bili raz-
' "Pili iif
vj.

v sobi je bila sama bi v ■ ®tala je pri mizi in kakor «Jtala, kdaj mož spregovori.
oralov so nam dali," Poč	spregovoril Marko,
in mirno, celo dostojan-njegovega glasu je ličjj^i . ' da se je privadil tej ko-Je f ,	ni nerazumljivo, da
jbUko.
je nekaj časa gledala, je	je po njegovi hoji, da
• "To se je redko zgodilo v
teh tridesetih letih, kar sta ože-njena, komaj morda tri-štiri-krat. Dvakrat, koj spočetka, ko sta se nekaj sprla zaradi nekih malenkosti, dvakrat pa, ne da bi kdo natančno vedel, zakaj. To je bilo na njegov račun. Kadar se je druge krati napil, je bil kje drugod; največ, ko je kje kaj večjega delal in so mu ponujali pijačo. Po pijači je bil vselej umirjen, tih.
"Koliko praviš, enajst?" je rekla. "Ali se nisi zmotil?"
"Ne, nisem se zmotil. Natančno enajst oralov."
"Enajst," je ponovila ona. Počasi je sedla na stol poleg mize
in se zagledala skozi okno. Vtaknila je kazalec in palec desne roke v usta in kakor bi ju hotela obgristi.
Marko je stopil počasi do nje. Stal je za njo, da ji je od zgoraj gledal v obraz. Potem je počasi spustil roko čez njene rame za bluzo, dol do prsi, prav kakor prva leta. Njegova roka je zajela visečo, mehko, izmozgano oblo z nagubano bradavico. Žena je to dopustila. Tisti trenutek se mu je zahotelo z njo nekoliko življenja. Sklonil se je in jo poljubil na vrat. Potem se je dvignila in šla za njim v delavnico. Tam ni bilo toliko nevarnosti, da bi ob tej uri kdo prišel in ju motil
Drugega dne so merili zemljo. Pripeljal se je zemljemerec in še neki drugi gospod. Dva iz vasi sta vlačila verigo po polju, gospod pa je pisal in klical imena, čigavo bo to in ono. Kajpa, oko li so spet stali tajnik, župan, Be-
drnjak in odborniki, in zdelo se je, da tudi zdaj Bedrnjak stiska pod suknjičem steklenico. Pa saj je bilo hladno jutro, in kdo bi zš,meril Bedrnjaku in gospodi, čeprav se je že raz vedelo, da je Bedrnjak res dobil az to nekaj oralov zemlje.
Reveži so ves dan capljali za inženirjem, glodali suhe skorji-ce, odmakniti pa se niso hoteli. Kakor bi se včeraj opogumili. Še včeraj zjutraj so bili bojazljivi, niso se upali ugovarjati, danes pa so se že prepirali z inženirjem in z odborniki. Pritoževali so se, da njim, to je revežem, meri samo slabo zemljo, najboljšo pa daje bogatim. In naposled je inženir moral spremeniti ta način delitve.
Najglasnejši seve je bil zopet Magdičev Matija. Toda ta dan ni bil več osamljen, pridružili so se mu še drugi, ko so sprevideli, da samo s čakanjem ne pridejo nikamor. In je res zaleglo. To jih
je še bolj opogumilo. In bodisi, da je bilo namignjeno inženirju —, ko je prišel do Marka Mag-diča, je izmeril res lep kos polja, tako da ni mogel nihče reči, da je slaba zemlja. Morda je to napravil zato, da bi tako odpravil Matijo. Ne ve se natančno, vendar je bilo opaziti, da so si šepetali na uho, inženir, tajnik, župan in Bedrnjak, in tudi drugi odborniki so si šepetali. Tudi zastran travnika se Marko ni mogel pritoževati.
To pa so zabičili vsem: kdor drugo leto obsorej ne bo imel svoje živine in ne bo imel v redu obdelane zemlje, mu jo bodo odvzeli in jo podele takim, ki jo znajo in ki jo lahko obdelujejo. Najbrže so mislili Bedrnjaka in druge. Vsi so kimali; bilo je modro in potrebno.
Marko je za trenutek ostal na svojem. Gledal je z enega konca na drugega, z ene meje na drugo: bil je lep kos. Sama orna
zemlja, čista, ravna kakor miza. Ko bi se to bilo zgodilo pred tridesetimi leti...
Ta jesen je prinesla prve skrbi. Teh skrbi ni Marko prvi opazil. On je vse dni živel v mislih samo na ta kos zemlje, ki so jo dobili in ki je njegova. Ni bil kmet, nikdar ni prijel za poljsko delo. Vse življenje je čistil deske in iz njih ustvarjal omare, postelje in drugo. Ko je bil še vajenec in potlej pomočnik, je vedel: ako hočeš samostojno delati in za silo živeti, moraš imeti svojo mir-zo, svoje strugalnike,, svedre, žage, dleta, pile in podobno. A pri zemlji na kaj drugega zdaj ni mislil: ako hočeš pošteno živeti, moraš imeti predvsem svojo zemljo.
Izkazalo pa se je'kot prava sreča, da je bil Matija doma. Matija ni nikdar imel smisla za delavnico. Komaj včasih je prišel, da je kaj poizkusil. Pokazalo se je tedaj, da bi lahko bil dober
mojster, ako bi bil hotel. Pa je rajši lenuharil in kakor hi čakal, kdaj dobijo zemljo, da jo bo obdeloval. Zdaj je torej prišla prilika, da začne. A brez očeta vendarle ni šlo. Zato je vsak dan po večkrat prišel v delavnico, tam posedel za čas in tako je bil on prvi, ki je iznesel očetu:
"Sejati bo treba, skrajni čas jo."
"Kaj?" se je okrenil Marko, "sejati?" Potem je obmolknil. Spomnil se je, da je včeraj videl sejati Maučeca. Prvi so posejali že zdavnaj in setev je bila že visoka, gosta. "Seve," je pritrdil mirneje, "sejati bi bilo potrebno. Drugi so že, kolikor vem. I^oliko pa, misliš, bi posejali?"
"Mnogo ne moremo, ker nimamo semena. Letos bo malo, drugo leto pa lahko vržemo več." Marko je prikimal. Bilo je zelo modro, nič ni imel ugovarjati, temveč je dejal:
(Dalje prmodnilO
STRAN4
ENAKOPRAVNOST
12. oktobra, 1949
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
Strah, v katerem je preživela ves dolgi dan, je nekoliko zatopil veselje svidenja. Aksinja je zvečer občutila prav isto, kakor če bi ves dan delala in ne razgibala hrbta. Potlačena in utrujena od pričakovanja je legla na posteljo in zadremala, a ko je zaslišala korake pod oknom, je planila pokonci z dekliško živostjo.
—	Zakaj pa nisi povedal, da pojdeš v Veške? — je vprašala, ko je objela Grigorija in mu začela odpenjati plašč.
—	Nisem utegnil povedati, mudilo se mi je.
—	Midve z Dunjaško pa sva že prejokali vsaka zase, ker sva mislili, da te ne bo nazaj.
Grigorij se je zadržano nasmehnil.
—	Ne, do tega ni prišlo. — Malo je pomolčal in dodal: — še ni prišlo.
Šantaje je odšel k mizi in sedel. Skozi odprte duri je bilo videti v izbo: široka lesena postelja v kotu, skrinja, na kateri se je motno svetilo medeninasto okovje. Vse je bilo tukaj še zmeraj tako, kakor je bilo tisti čas, ko je še fant zahajal semkaj v Stepanovi odsotnosti; skoraj v ničemer ni videl spremembe, kakor bi čas šel mimo in se ne zaustavil v tej hiši; ohranil se je celo nekdanji vonj: dišalo
je po omamnem vonju zelenega hmelja, na novo pomitega poda in prav rahlo, komaj opazno, po uvelem šatraju. Kakor da bi Grigorij še prav pred kratkim zadnjikrat ob svitanju odšel od tod, v resnici pa, kdaj že je bilo vse tisto . . .
Zatrl je vzdih in začel lagodno zvijati cigareto, ali kdo ve zakaj so mu zatrepetale roke in raztresel je tobak po kolenih,
Aksinja je urno pripravljala jed. Mrzle rezance je bilo treba pogreti. Aksinja je stekla po trske v klonico in začela — zasopla in rahlo preblediela — delati ogenj v peči. Pihala je v tlečo žerjavico, od katere so se utrinjale iskre, in mimogrede pogledovala na sključenega, molče kadečega Grigorija.
—	Kako si kaj opravil ondi? Si vse uredil?
—	Vse kar dobro.
—	Kje je pa potlej Dunjaška snela, da te bodo prav za prav trdno zaprli? Še mene je s tem na smrt prestrašila.
Grigorije se je pomračil in jezno vrgel cigareto stran.
—	Mihail ji je napel polna ušesa. Vse to si on izmišlja in kliče nesrečo na mojo glavo.
Aksinja je stopila k mizi. Grigorij jo je prijel za roke.
—	Pa veš, — je rekel in ji pogledal od spodaj v oci, — da moje reči niso posebno dobre.
Where Do We Go From Here?



1U>B»MA-0U6
Dretsed In flight suits, these Aviotion Cadets are shown checking theii courses on a wall-size map before take-offs. Young men between rhe ages of 20 and UVi, single, with 2 years of college (or its equivalent), may now opply for Aviation Cadet training. New classes start every 6 weeks.

Sam sem mislil, ko sem šel v tisti politbiro, da me ne bo več od tam. Tako ali tako, divizijo sem imel pod seboj ob vstaji, stotnik sem po stopnji. Take zdaj pobirajo.
—	Kaj pa so ti rekli?
—	Anketo so mi dali izpolniti, to je tak papir, vso vojaščino sem moral tamkaj popisati. Jaz pa sem ti slab pisar, še zlepa mi ni bilo treba toliko pisariti, dve ure sem sedel in opisoval vso svojo preteklost. Potem sta prišla še dva v sobo in sta me spraševala vse zastran upora. Kaj bi tisto, bila sta olikana človeka. Starejši je vprašal; "Bi mogoče čaja? Samo s saharinom." Kaj bi neki, si mislim, čaj! Samo da bi pete cele odnesel od vas. — Grigorij je malo umolknil in prezirljivo, kakor o nečem tujem, rekel: — Strašljivega sem se pokazal ob dnevu plačila . . . Zbal sem se.
Jezen je bil sam nase, ker se je tamkaj, v Vešenski, ustrašil in ni mogel premagati strahu, ki ga je prevzel. Bilo mu je dvakrat zoprno, da se njegova bojazen ni uresničila. Zdajci se mu je zdelo vse, kar je preživel, smešno in sramotno. Premišljeval je o tem vso pot in je morebiti zategadelj zdaj pravil o vsem tem, se norčeval sam iz sebe i n nekolikanj pretiraval doživljene občutke.
Aksinja je pazno poslušala njegovo pripovedovanje, potem pa si je rahlo oprostila roke in odšla pred peč. Ko je popravila ogenj, je vprašala:
—	Kaj pa zdaj?
—	Čez teden dni se moram spet iti pokazat.
—	Misliš, da te bodo vendarle prijeli.
—	Kakor kaže, bodo. Prej ali slej me bodo zagrabili.
—	Kaj pa naj napraviva? Kako bom živela, Griša?
—	Ne vem. Se bova že pozneje pogovorila o tem. Ali imaš kaj vode, da se umi jem?
Sedla sta k večerji in Aksi-nji se je vnovič vrnila tista popolna sreča, ki jo je bila občutila zjutraj. Grigorij je bil tukaj, zraven nje; lahko je gledala vanj brez prenehanja, ne da bi mislila na to, da drugi prestrezajo njene poglede, lahko se je pogovorila iz oči v oči o vsem, ne da bi se skrivala in sramovala. Ti moj ljubi bog, kako ji je bil že dolg čas po njem, kako si je že zaželela, kako se je vsemu njenemu telesu otožilo po teh velikih robatih rokah! Skoraj se ni dotaknila jedi; malce se je nagnila naprej in gledala, kako lačno je Grigorij, ljubkovala je z zameglenim pogledom njegov obraz, zamolkli, s trdim vratnikom bluze na tesno objeti vrat, široka pleča, roke, ki so težke ležale na mizi . . . Željno je vdihavala mešani vonj po moškem znoju in tobaku, ki je vel od njega, tako znani in dragi vonj, lasten edi-nole njemu. Samo po duhu bi mogla z- zavezanimi očmi spoznati svojega Grigorija izmed tisoč moških ... Na licih ji je gorela temna rdečica, na gosto in glasno je je bilo srce. Ta večer ni mogla biti skrbna gospodinja, kajti razen Grigorija ni videla ničesai* okrog sebe. Njemu pa tudi hi bilo treba pažnje: sam si je odrezal kruha, poiskal z očmi solnico in jo našel na komnu peči, nalil si je še en krožnik rezancev.
. — Lačen sem kakor pes, — je rekel z nasmehom, kakor bi se opravičeval. — Že od jutra nisem nič pokusil.
In šele tedaj se je Aksinja spomnila svojih dolžnosti in naglo planila.
—	Jojme, križana gora! Na krapce in blince sem pa čisto pozabila! Jej kuretino, prosim! Jej še, ljubi moj! . . Precej ti bom vse prinesla.
Toda kako dolgo in marno je jedel! Kakor da bi mu že ves teden ne bili dali nič jesti. Povsem nepotrebno ga je bilo siliti. Aksinja je potrpljivo čakala, potlej pa le ni utrpela; sedla
je zraven njega, z levico nagnila k sebi njegovo glavo, z desnico prijela čisti vezeni prtič, sama obrisala ljubemu zamašče-ne ustnice in brado, zaprla oči tako, da so v temnini brizgnile oranžaste iskrice, in se brez diha krepko prižela z ustnicami na njegove ustne.
Prav za prav je treba človeku zelo malo, da je srečen. Aksinja je bila vsekakor ta večer srečna.
9
Grigoriju je bilo mučno sre-čavati se s Koševojem. Njuni odnosi so se odločili prvi dan in nista se imela o čem več pogovoriti, pa tudi ne za kaj. Po vsej verjetnosti tudi Mihailu ni bilo posebno v naslado videvati Grigorija. Najel je dva tesarja in,hitro sta popravljala kajžo; zamenjavala sta na pol segnite škarjevce na strehi, na novo zbila in postavila eno izmed nagnjenih sten, obtesala nove podboje, okvire in vrata.
Ko se je Grigorij vrnil iz Ve-šenske, je odšel v vaški revolucionarni odbor, pokazal Koše-voju svoje vojaške listine, ki jih je potrdil vojaški odbor, in odšel, ne da bi pozdravil. Preselil se je k Aksinji, vzel s seboj otroka in nekaj svojega imetja. Ko ga je Dunjaška pospremila na novo bivališče, je zajokala.
—	Bratec moj, ne bodite hudi name, jaz nisem nič kriva pred vami, — je rekla in se proseče zazrla v brata.
—	Počemu neki, Dunja? Ne, ne, kaj bi tisto, — jo je pomiril Grigorij. — Pridi kaj v vas k nam . . . Jaz sem ti edini ostal iz družine, zmeraj sem te
Moški in ženske, ki morajo nositi
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postrežem pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
15702 Waterloo Rd. — IV 9611
AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO
za eno ali dve družini, pokličite nas.
IVanhoe 7646
Realtor
BEVERAGE STORE
na prometnem kraju se proda. Zelo dobroidoC biznes. Proda se podjetnemu Slovencu vse skupaj po zmerni ceni.
Podrobnosti dobite na 256 E. 156 St.. KE 2570
SODA BAR NAPRODAJ
Dobroidoča slaščičarna in restavracija v sredi slovenske naselbine se proda. Zelo dober promet. Za naslov se poizve v uradu tega lista.
HIŠA ZA ENO DRUžlNO NAPRODAJ
4 spalnice; v dobrem stanju. Se mora videti, da se lahko oceni. Lepa lota, garaža, cementiran dovoz, sadno drevje. Proda se, da se uredi zapuščino. Nahaja se na E. 155 St., severno od St. Clair Ave. v fari Marije Vnebovzete. Ogledate si lahko po dogovoru. — RE 0838.
PRODAJALEC AVTOV
Družba, ki prodaja Chrysler in Plymouth avte išče poštenega in zmožnega prodajalca. Ni treba, da je izkušen prodajalec, toda mora imeti dober nastop. Redna plača in provizija. Podrobnosti dobite pri
CROFF-TRIPP, Inc.
9300 Sf. Clair Ave.
UL 1-1800
Podr. št. 5 Slovenske moške zveze
Uradniki za I. 1949 Predsednik John Sever Podpredsednik Joe Ponikvar Tajnik-blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 PL, Tel.; EN 5408. Zapisnikar Frank Kuhar Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Andy Carapa in Louis Erste. Zastopniki za Federacijo SMZ: Frank Cesnik, Tony Krampel, Louis Erste in Matt Zaman.
Seje se vršijo vsako 3. soboto v mesecu, soba št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave., ob 8. zvečer. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu v SND.
imel rad in te imam tudi zdaj . . . Nu, ampak tvoj mož, to je pa druga reč. S teboj pa ne bom razdiral prijateljstva.
—	Kmalu se bova umaknila iz hiše, ne jezi se.
—	Saj se ne! — je sitno rekel Grigorij. — živita v hiši čeprav do pomladi. Nista mi na poti, saj imam z otrokoma tudi pri Aksinji zadosti prostora.
—	Se boš oženil z njo, Griša?
—	Za to je še čas, — je nedoločeno odgovoril Grigorij.
—	Vzemi jo, brat, dobra je, — je odločno rekla Dunjaška. Rajna mama je rekla, da moraš samo njo vzeti za ženo. Zadnji čas se ji je priljubila, dostikrat je povasovala pred smrtjo pri njej.
—	To je podobno, kakor da bi mi prigovarjala, — je rekel Grigorij in se nasmejal. — Katero pa naj bi vzel, če ne nje? Menda ne strino Androniho?
Androniha je bila najstarejša ženica v Tatarskem. Že zdavnaj jih je prekoračila sto. Ko se je Dunjaška domislila drobcene, do tal upognjene postavice, se je zasmejala.
—	Ti jo pa zineš, bratec! Saj sem te vendar samo vprašala. Ker ti nič ne spregovoriš o tem, sem te jaz vprašala.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 Si. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno

Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
V blag spomin
ob 11. obletnici kar je preminila naša nadvse ljubljena soproga in mama
Pauline Brundič
ki je zatisnila svoje mile oči dne 12. oktobra 1938.
Kako pozabit to gomilo,
kjer Tvoje zlato spi srce, ki nam je vedno zvesto bilo, ves čas do zadnjega je dne.
Rudečih vrtnic bomo zbrali, jih povezali v šopek lep,
na Tvoj grob jih bomo dali na Te spomin, ki nam je svet.
Žalujoči ostali:
Stanley, soprog Frank, sin
Pauline, poročena Krall, hči
Mary Zehner, sestra
Cleveland, Ohio,
dne 12. oktobra 1949
— če bom sploh koga, bom' tebe povabil na svatbo, — jei Grigorij šegavo potrepljal sestro po ramenih in z lahkim srcem odšel z domačega dvorišča.
Po pravici povedano mu je bilo malo mar, kje bo živel, samo da bi živel v miru. Ampak ravno tega miru ni in ni našel .. . Nekaj dni je prebil v morečem brezdelju. Poskusil je že to in ono napraviti na Ak-sinjinem domu, a je precej začutil, da ne more nič delati. Prav ničesar mu ni dalo srce. Tegobna negotovost ga je tra-pila, mu grenila življenje; niti za trenutek ga ni zapustila misel, da ga utegnejo prijeti, vreči v ječo — to v najboljšem pri-
meru liti.
morebiti pa tudi ustrc*
besd
SECURITY
ALI KAŠLJATE?
Pri nas imamo izborno da vam ustavi kašelj in prehW^ MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph- & . 15702 Waterloo Rd. —- IV 9^
V SOBOTO 14. OKTOBRA (Sweetest Day)
RAZVESELITE ŽENO ALI DEKLE Z KRASNIM CVETJEM OV
BIG BOUQUET
FLOWER and GIFT SHOPPE
Cvetlice in darilni predmeti 480 E. 200 ST., vogal Pasnow Ave.
IV 1544
EL TOKAY
RESTAVRACIJA in SLAŠČIČARNA
9603 ST. CLAIR AVE., LI 9640
Domača jedila—slaščice—sladoled—pivo in vino serviraxno ali prodajamo za na dom.
Odprto sedem dni v tednu—do 2. zjutraj. Albert Lucich, lastm
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago-Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 3118
PERUTNINA
17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS
v zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutnin®* Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike-Pridite in si izberite.
ANDY HOČEVAR in SINOVI
TEL. v trgovini: Montrose 2369—na domu: Montrose 1368
NAZNANILO SELITVE!
Cenjeni javnosti sporočam, da sem se preselil 18701 KILDEER AVE. — NA 1781 EAST 238th STREET kamor se naj vsi, ki imajo*opravka s stavbinskimi P^' mojega podjetja, obrnejo.
Začasno nimam telefonske številke JOSEPH MERSEK —Gradbeni kontraktor 1781 East 238f-h Street
sli 1
%%
You'll sleep like a baby if you get a Barcalo "Body Bracer" Mattress today! You'll get firm, comhriable support—deep, refreshing sleep! Edges are sagproof—won't break down! Ten year guarantee of sleeping satisfaction!
BARCALO
BODY BRACER
WITH
CONFORMATIC
INNER SPRING CONSTRUCTION
Added comlort and vaKj* ^ M#*eking Box Spring, aUo
ocOy $49.95
BRODNKK BROS.
APPLIANCES & FURNITURE gTORP
16013-15 WATERLOO RD.	iV
Odprto V ponedeljek, četrtek in soboto zvečer od 9. zj. do 9. zv.
V torek in petek od 9. zj. do 6. zv.
Zaprto celi dan ob sredah
A\