273. števika. „Edinost rhaja enkrat nn dan. razun nedelj in praznikov. oh 6. uri zvečer. .VHro^nlnn znnSa: £a celo leto........kron sa pol leta.........12 „ sa četrt leta........ 6 „ za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na ns-ročbp brez priiočoup. narnčninp «e uprav« ne ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne Številke po 6 stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 stotink f4 nvč.) Telefon «tv. S7«l. Trst, v petek 30. novembra 1900. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Tečaj XXV Oglasi ?e računajo po vrstah v petitu. 'A*, večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači ogiasi itd. se računajo po pogodu Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. T edinosti Je moč ! Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema upravniStvo. Naročnino in otlase je plačevati loco Trat. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. Upravilištvo, In sprejemanje Inseratov v ulici Molin piccoio šiv. 3, 11. uadstr. Izdajataij in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista ,,Edinost* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tra Tu doktrinarizem, tu — življenje! ii. Grof Rudolf Czernin je zastavil torej svoje pero proti »pretiranemu nacijonalizmu«. Proti temu 1 >i prav za prav ne vedeli kaj oporekati. Saj je nacijonalizem, če je res pretiran, v nasprotju z onim načelom, ki je v podlago našemu programu — načelom jedli a k o s t i 1j u d i j i n jednakopravno-sti narodov. Kdor je pretiran v svojem narodnem mišljenju, ta hoče, da bodi njegovo lastno pleme nad drugimi, da uživaj posebne sloboščine, da se morajo pred individuvaliteto njegovega naroda pokoriti druge individuva-1 i tete. A vse to je proti tistemu načelu jedna kopravnosti, ki je nam v program in ki daje direktivo vsemu delovanju našemu in v katerem so izraženi naši eilji. Do tu torej nismo v nesoglasju z grofom Czerninom in s pritrjajočo mu — »Triester Zei-tung«. Ali tu sledi vprašanje, kaj si ta mož in ta list z zaplečniki vred mislijo, ko govore o »pretiranem nacijonalizmu«?! To vprašanje nas razdvaja popolnoma. Omenili smo že, da se je avktor v prvem članku omenjene poli tiske brošure najodločneje izrekel za zahtevo, v sedanjih časih najbolj povdarjano od — Nemcev : za nemški državni in posredovalni jezik in za uzakonje-nje tega nemškega postulata! S tem pa je povedal suho, kratko, a v lapidarnem stilu, da vidi v stremljenjih nenemških narodnosti — pretiran nacijonalizem ! A kaj je jedro, vsebina tem stremljenjem ? Je-li to »pretiran nacijonalizem«, ako zahtevamo tako šolo, da se nam bodo otroci učili v našem jeziku ? Ta zahteva ne izhaja le iz narodnega prava, ampak tudi iz najpr-votnejega —človeškega prava ! Je-li to »pretiran nacijonalizem«, ako zahtevamo, da javni fuukcijonar, plačan od države, torej tudi iz naših žepov, govori z nami v našem jeziku? ! Ta zahteva je oprta vendar na avstrijske zakone! Je-li to »pretiran nacijonalizem«, ako zahtevamo, da nas sodnik sodi v jeziku, katerega umemo in da'nam tudi v tem jeziku do-pošilja svoje razsodbe?! Pomislite vendar! V sodni dvorani gre za naše smetje, za naše koristi, za našo ekzistenco in često za našo čast in neredko tudi za našo slobodo in cel<5 tudi življenje. Ze načelo h u m a n i tete zahteva torej, da se rabi tam jezik in da se PODLISTEK. s Poljub. (Ruski spisal A. P. Cehov; preložil Al. Henkorič.) »Rabbek, Grabek, Ijabek«, je zagodrnjal, obstavši v predsobi. »Noče se mi iti samemu, vrag vzemi ! Rjabovič, ali nočete na izpre-hod ? kaj?« Ker ni dobil odgovora, se je vrnil, se počasi slekel in legel. Mrzljakov je vzdihnil, odložil »Vestnik Jevropi« in ugasnil svečo. »No, pa vender«... je mrmral Lobitko, zažigajoč si v temi cigareto. Rjabovič se je pokril in, sključivši se kakor rogelj, zbiral v mislih migajcče obraze ter jih spajal v jedno celoto. A iz tega ni dobil ničesar. Naglo je zaspal in zadnja njegova misel je bila ta, da mu je nekdo naklonjen in mu dela veselje, da se je v njegovem življenju zgodilo nekaj nenavadnega, nesmiselnega, a nenavadno lepega in veselega. Ta misel ga ni zapustila niti v sanjah. Ko se je piobudil, že ni već čutil olja na vratu in hladu mete kraj ust, a veselje mu je plulo po prsih kakor včeraj. Vesel je pogledal na okvire oken, pozlačene od vzhajajočega solnca in poslušal gibanje, ki se je pišejo zapisniki in razsodbe v jeziku, umevnem onemu, za Čegar kožo gre, da se mož more braniti, da more varovati svoje interese ! Pa tudi interes pravosodstva zahteva tako. Kajti, če tožnik ali toženec ne umeta vsega, kar se govori in godi okolo njiju v slučaju, da se je govorilo, razpravljalo, sklepalo in razsojalo v jeziku, katerega stranki nisti umeli, ostane v onem, na čegar škodo je bilo razsojeno, nekak dvom, da se- je morda godilo kaj, kar morda ni bilo prav! S tem, trpi vera v pravosodstvo in se gotovo ne viša zaupanje v sodnike. Pojdimo dalje ! Je-li to »pretiran nacijonalizem« ako zahtevamo od oblasti sploh, so-sebnood političnih administrativnih, naj našemu ljudstvu pišejo v njegovem jeziku?! Po kakem pravu je opravičeno, da temu ljudstvu pišejo v tujem jeziku, da mora še le iskati tolmačev in zgubljati čas in denar, ako hoče izvedeti o pravem času, kaj se godi žnjim, in da se obvaruje škode?! Je-li se da to opravičiti, ko so vendar to lojalni državljani, davkoplačevalci in ki imajo pravico zahtevati, da so jim država in nje organi zaščitniki in varuhi njihovih koristi ?! Vprašamo torej : je-li »pretiran nacijonalizem«, ako nenemški narodi zahtevajo naj se odpravi ta krivica, ki se jim faktično godi v tem pogled n ?! Je-li morda to »pretiran nacijonalizem«, ako nenemški narodi — a nota.bene: to so narodi, ki so večina v državi — zahtevajo od države, naj si vzgaja in pošilja med nje takih uradnikov, ki ne bodo žalili njihovih svetih Čutstev, ki se ne bodo drzno dotikali njihovih svetinj in ki ne bodo stavili vse svoje ambicije v to, da so kolikor le možno v nasprotju z narodom, njegovim mišljenjem in Čutstvovanjem njegovim ?! Taki uradniki so za ljudstvo le neznosno breme, ne pa v oporo! Taki uradniki so ljudstvu na škodo; ali so na škodo tudi v državi, ker ogorčajo in le tržejo v ljudstvu zavest skupnosti z državo. Saj je uradnik nekak zvezni Člen med ljudstvom in državno upravo. Je-li to »pretiran nacijonalizem«, ako zahtevamo od države, naj napravi red v tem pogledu, naj svoje uradnike vzgaja tako, da bo odgovarjalo koristim in potrebam na obeh straneh ? ! Na kratko : je-li to »pretiran nacijonalizem«, ako zahtevamo, naj se narodom da, kar jim je zagotovljeno v zakonih?! A ti nenemški narodi ne zahtevajo druzega, nego da se državna uprava vendar enkrat pokori povelju, ki je je dal naš cesar pričelo na ulici. Prav pri oknu se je hrupno govorilo. Poveljnik baterije Rjabičeve, Lebe-decki, ki je ravno prišel k svoji brigadi, se je, nenavajen tiho govoriti, jako glasno raz-govarjal s svojim narednikom. »Kaj pa še?« je kričal poveljnik. »O včerajšnjem kovanju so zakovali Go-lubka. Ranocelnik mu je del gori glino s kisom. Sedaj ga vodijo proč na uzdi. Dalje, Vaše viBokoblagorodje, se je rokodelec Ar-temjev včeraj napil, in poročnik ga je ukazal posaditi na sprednji del reservnega topovega voza.« Narednik je še poročal, da je Karkov pozabil na nove prevoze pri trobentah in na kole za šotore, in da so gospodje častnici izvolili včeraj biti na gosteh pri gospodu von Rabbeku. Med razgovorom se je prikazala pri oknu Lebedeckega rusobradata glava. Me-žiknil je s kratkovidnimi očmi po zaspanih častnikih ter je pozdravil. »Je-li vse v redu?« je prašal. »Vajetni konj se je odri z novim komatom«, je odgovoril Lobitko zevaje. Poveljnik se je zamislil, vzdihnil in rekel glasno: »A jaz mislim iti še k Aleksandri Geo- o izvestni priliki : Naredite mi mir med mojimi narodi! Teh besed ni možn^ umeti drugače, nego: zadovoljite narode v njih opravičenih aspiracijah ! To zahtevamo mi — in naj bi bil »pretiran nacijonalizem« ?! Ne, mi ne zahtevamo ničesar, kar bi segalo preko meje dovoljenega, kar bi se moglo tolmačiti kakor pretiranost v narodnem mišljenju. Narodno pretiranost pa zagrešajo oni, katerih postulate brani oni isti grof Czernin, a ki je vendar toliko neiskren — da ne rečemo bujega — da se v svoji brošuri zgraža nad — »pretiranim nacijonalizmom« na naši strani, dočim pa resnično pretiranost na oni drugi strani proglaša kakor postulat — državne potrebe ! A kaj pomenja to ? NiČ druzega, nego da je prav tako, kakor vsi drugi mu tovariši nemški doktrinarji — slep za potrebe resničnega življenja in da je gluh za parolo, došlo '/. visokega posvečenega mesta doli : Mir mej narodi! Politični pregled. V TRSTU, dne 30. novembra 1900. Volilno gibanje. Istra. Včeraj je bila vroča bitka v sekciji Škofija, občina Miljska. O tej sekciji velja spregovoriti par besed, ker je to tip, kako so se sekcije po Istri razdelile. Popred so bile vasi Škofije, vasice ob Miljskih hribih in vas Plavje združene v jedno sekcijo, v kateri srno zmagovali mi. In sicer tako, da smo imeli v vaseh, iz-vzemši zadnje imenovano, blizo polovico, a Plavje je navadno odločalo nam na dobro. Sedaj pa so ustvarili dve sekciji. Tudi to ne bi bilo nič slabega. Ali kako so razdelili ? V jedno sekcijo so dali jedino Plavje, ki je poprej odločalo za nas, a vse druge vasi skupaj v drugo sekcijo. Posledica temu je, da nam je sedaj zagotovljen eden volilni mož, za ostalih sedem njih pa smo v nevarnosti ! Ta slučaj je, kakor rečeno, tipičen. To bodi v odgovor tudi c. kr. uradnik U-d.»pisniku »Grazer Tapesposte«, ki se vedno in tudi danes roga Slovanom, češ, da jih tepe po njih samih zahtevano deljenje v sekcije. Da, mi smo za to, da je čim več sekcij, ker se o tem ljudstvu olajšuje udeležba na volitvah, ali razdelitev naj se določa le po naravi dotičnih krajev, ne pa v skrbi, kako bo bolje za kako stranko....! Včeraj se je torej bil v Škofijah vroč boj za V. kurijo in nestrpno smo pričakovali izida, grafovi. Moram povprašati po njej. No, z Bogom ! Na večer vas doidem«. Čez četrt ure se je brigada podala na pot. Ko se je pomikala po cesti mimo graščinskih skednjev, je Rjabovič pogledal v desno na graščino. Okna so bila zaprta z zatvori. V domu so očividno še spali. Spala je tudi ona, ki je včeraj poljubila Rjaboviča. Trudil se je. da bi si jo predstavil spečo. Do kraja odprta okna spalnice, zelene vejice, gledajoče vanje, jutranja svežost, vonjavo topolov, bezga in rož, posteljo, stol in na njem krilo, ki je včeraj šumelo, solne, uro na mizi — vse to je naslikal jasno in natanjčno, a podoba obraza, mili, zaspani usmev, baš to, kar je važno in značilno, je izbegovalo njegovi domišljiji kakor živo srebro pod prsti. Ko je prišel pol vrste daleč, se je zopet ozrl: rumena cerkev, graščina, reka in vrtovi, obliti z belo svetlobo; reka s svojimi sveže zelenimi bregovi, odsevajoča iz sebe modro nebo in tu pa tam srebreča se na solncu: vse je bilo prekrasno. Rjabovič je zadnjikrat pogledal na Mestečke in milo se mu je storilo, kakor da se je ločil od nekaj jako bližnjega in sorodnega. Na cesti so bežali pred očmi samo davno kajti bilo je takih, ki so med nami obupavali že v naprej. Pa bodimo odkritosrčni : tudi mi se nismo nadejali dobrega in bali smo se občutnega poraza. To pa tembolj, ker smo pričakovali, da se vsa koperska in miljska gospoda po občutnem porazu, ki so ga doživeli v Pobegih za V. kurijo, vržejo z vso silo na Škofije, kar se je tudi zgodilo, kakor nam poroča naš zaupnik. Ali mi smo bili vendar odločno zato, tla se vržemo v borbo. Shod, prirejen na »miljskem hribu«, ni ostal brez sadu, kajti včerajšnji naš vspeh je bil veliko bolji, nego smo pričakovali. Zmagali sicer nismo, ali dosegli smo, da bo ožja volitev med nami in Italijani. Italijanska stranka je dobila 127 glasov, naša 108, socijalistiška j 47. Ožja volitev bo v prvi polovici prihodnjega meseca. Nasprotno je volil včeraj Veliki Lošinj (10 volilnih mož za V. kurijo), v Ka-rojbi na Motovunščini pa je zmagala naša stranka (za IV. kurijo). Boli u n je volil za IV. kurijo naše volilne može. Oddanih je bilo 139 glasov proti — II! Iz Pazina nam ; brzojavljajo, da je bil včeraj v Oprtlju(za V. kurijo) prvi dan volilnega hoja, danes bo volitev zaključena. Sinoči smo imeli 80 g 1 a-sov večine. S Cresa nam pišejo, da bodo dne 4. decembra volitve volilnih mož (V. kurija) za sekcijo Beli - Dragozetić - Predošćica. Tam so ljudje sami Hrvatje, le žal, da se duhovniki ne menijo zanje, ker so prijatelji čreskih si-gnorov. Tem veča je dolžnost vodilnih krogov na otoku Krku, da se čim odločneje zavzamejo za to sekcijo. Dne 20. t. m. je sekcija Valun-Podol izvolila enega hrvatskega moža. Iz Dolenje vasi nam pišejo, tla propati v sekciji R o č je provzročil največ tlenar. Ljudi da so napajali tako, da je bilo že gnusno. Izborno, vzgledno so se držali Usiščani. Češko. Iz Usti na nemškem Češkem piše okoličanski rojak, da je tam gori ljuta volilna borba med nemškimi nacijonalci|in socijalisti. Po vsem Češkem da je opažati, da socijalisti deloma res zgubljajo na terenu, deloma pa da nemški nacijonalci uporabljajo proti njim najgnusneje nasilje. Pričakovati je torej, da socijalisti zgube tam gori kakov mandat. Važen in razveseljiv je izid volite v vL a-binju, P lomi n u in Tinjanu za I V. kurijo. V vseh treh krajih so bili naši kandi-datje izvoljeni enoglasno. znani, nezanimivi obrazi... Na desno in levo i polje mladega žita iu ajde s pojajočimi se vra- I nami; ako si pogledal pred-se — videl si prah in tilnike, ako si pogledal nazaj — videl si tudi prah iu obličja.... Pied vsem so sli štirje možje s sabljami: to je predvoj.... Za njimi tolpa pevcev, za pevci trobci na konjih. Pred -voj iu pevci, kakor nosci plamenic na pogrebu, v jednomer pozabljajo redu primerno razdaljo in uhajajo daleč naprej.... Rjabovič je bil pri prvem topu pete baterije. Videl vse štiri baterije, ki so šle pred njim. Človeku, ki ni vojak, se zdi, da je ta dolga, nespretna vrsta, katero dela brigada na maršu, umetna in nedoumna zmes; ne more umeti,. zakaj je pri jednem topu toliko ljudij in zakaj ga vleče toliko konj s čudno opravo, kakor bi bil res tako strašen i u težak. Rjabo-viču je bilo vse to jasno, in zato čisto nezanimivo. Že davno je vedel, zakaj gre preti vsako baterijo skupaj s častnikom močan ojj-njar in zakaj se zove topniški mojster; zadaj za tem ognjarjem je bilo videti jezdeca prednjega para konj, potem srednjeg i para konj, Rjabovič je vedel, da se levi konj, ki je zaja-šen, zove vajedni konj, desui pa povodnik — to je čisto nezanimivo. J u t r i priobčimo it e k a k pregled je govoril z veeirai osebami. Na vprašanje, dosedanjih že izvršenih volitev v kaj bo z njih staro cerkvijo, so odgovarjali I s t r i. j ljudje : Na adreso grofa Stiirgkha. Z ozi- | Privoljenje političnih oblasti k našemu rum na dobrikanje tega gospoda Jugoslova- koraku (v nedeljo je bil tu okrajni glavar iz nora, sosebno pa z ozirom na stavek, ki ga Kopra) nara daje nado, da se stara cerje bil napisal grof Sturgkh, da bi Jugoslo- I kev odstopi novemu objedu in sicer bo mogla vane zvabil od Cehov: »Povdarjanje gospo-1 služiti le z malimi popravami. Oltar n. pr. darskega zaostalega stanja njih (Slovencev) bo moral biti primerno oddaljen od zida, ker bivališč v primeri s sudetnimi (češkimi) de- 1 bo duhovnik, kakor v starih bazilikah, da-, žela m i, ki so mnogo na boljem, je skupen roval sveto mašo na zadnji strani oltarja, postulat alpskih Nemcev in alpskih Slovanov — odgo varja » Vaterland«: »Clo/ek ne veruje svojim očem, ko vidi, da so v organu tako-imenovane nemške eemeinburgschaft, narodnosti, prihajajoče v poštev, ločene na jedni strani v sudetne Nemce in sudetne Slovane, na drugi strani pa v alpske Nemce in v alpske Slovane. To razvrščenje je nekako podobno zgo- obrnen z obrazom proti ljudstvu. Sicer pa — ako izvzamemo, da se na svetih obredih latinski jezik nadomesti s staroslo venski m — bo malo razlike med staro in novo vero, kakor se izražamo mi. Kajti grški unijati, ohranivši svojo staro konstitucijo, so vsprejeli, z d r u ž i v š i se z Rimom, dogmo o izhajanju svetega duha, doktrino o vicah in ono j dovinskim in zemljepisnim dejstvom in zdi se, da o primatu papeževem. Ravno po stari grški; priporoča zveze, razvrščenja in uredbe, kakor konstituciji se bosta odslej krst :n birma de- j morejo priti le iz možganov najbolj zrj a vel i h lila hkratu. A sv. obhajilu se bo podeljevalo | »fevdalcev«. Da bi isto še posebno odgo- v utraque specie — kakor pravijo — to je, j varjala gospodarskim interesom, to povdarja s kruhom in vinom mesto s hostijo, tudi Sturgkhovo glasilo samo. Ni nasilstvo to Na vprašanje, kako bo z gospodarskim i na rečenem članku, ampak le izvajanje logi- j vprašanjem, radi katerega so se v prvi vrsti j ških posledic, ako vidimo v njem odločno odločili za ta korak, so odgovorili : obsodbo politiške doktrine tako- Res je, to vprašanje je povspeševalo imenovane nemške gemeinburg- »tvar. Ali našemu prestopu niso bili tuji (so s oh a f t!« i bili v zvezi) tudi drugi razlogi, ki so nam j Praška »Politik« vsklika : Kaj porečejo bili razloženi, za naš slučaj, od nekih gospo- »sudetnic Nemci k temu?! Prav ima »Vaterland* in opravičeno je vprašanje v s Politiki«. Ali »Vaterland« more dokazovati kolikor hoče, da je grof Sturgkh, lovč slovenske poslance, pobijal svojih liberalnih tovarišev iz Češke stališče ; tudi »Politik« lahko vsklika kolikor hoče, kaj da dov iz Trsta. Kar se dostaje gospodarskega vprašanja, se čuje, da bomo imeli dva duhovnika, ki bosta plačana iz verskega zaklada. Na vprašanje, od kje prideta ta dva duhovnika novega obreda, so odgovorili : Naš dosedanji kapelan odide za nekoliko časa v Zagreb, da se pouči, in se po- porečejo k temu, da takov njihov somišlje- , .. ... , ..»„, . j i vrne potem med nas kakor duhovnik novega nilc pobija njih stalisce — oni si vendar-le vprašanje: Kaj pravi vladika ostanejo dobri prijatelji v gemeinburgschaft. °bref a-Kaj je njim načelo, kaj logika! Grof Sturgkh Zopet hoče zlesti v sedlo, to je njegov program! ! .. , „ . .... , i • c?i • : Odgovor: Da govorimo resnico, on nam Danes se mu slučajno smilijo alpski olovani, ■ ® 0 . .. ; . . , , . je sedaj veči prijatelj, ko nismo vec njegove ker se jim gospodarski slabeje godi, nego J J 1 J, J . 0 ,, .i. XT . . , ' ovčice, nego je bil poprej. Dal nam je celo sudetskim Nemcem; jutri pa pojele vesel v 0 J . . . , , 1 * * 1 xt 1 — dokler se prestop ne izvrši definitivno in boj na strani sudetskih Nemcev proti alp- j .. ..... ... j , . t,, 0 . „ nimamo duhovnika v vasi, ki bi nam služil skim Slovanom. Saj se poznamo. Aato mo- , , , ... , , ^ sv. obrede — brezplačno na razpolago svo-: rajo vsa taka snubenja napraviti le efekt — \ . , T .. . , jeg-a kapelana ali kakega druzega duhovnika smesnosti ! ij o r 0 0 i v njegovi kuriji, da nam bo trikrat na teden Iz ogerskega parlamenta. V na- ;daroval gveto mašo A kako ge je pa postQ_ j daljni generalni debati o proračunu je izjavil , . . w . 1 palo poprej r : včeraj posl. Kossuth v imenu neodvisne .... , j , . Na vprašanje, da-li menno, da so ustregli stranke, da ista nima zaupanja niti do seda- 1 .. ,1 ... j 1 1 • 1 j* i 1 1 -1 škofu tržaškemu se svojim prestopom, so od-; nje vladne niti do katere si bodi drugestranke, ki: 1 temelji na stališču nagodbe leta 1867. ter da !1* neodvisna stranka ne more glasovati za pro- j Ne' ne l»'avim<> °n je Prišel cel(5 ' račun. Govornik je rekel nadajje, da kra- j trikrat k nam> da nam Je »Svetoval, naj ne jevne oblasti posebno o volitvah ne dajo izvr- i ^vršimo prestopa. Ali sedaj čujemo, da seje ševa ti dobrih namer ministra predsednika. izrazil nasproti nekemu odvetniku, da mu za Nagodba da stoji pred konkursom; v to za- j stvar ni toliko Tako bomo iraeli Pred j dostuje, da parlament ne voli delegatov in j vratmi tržaškimi cerkev s staroslo venski m izvajanje nagodbe bo onemogočeno. Dokler ne obredom; po tej poti bi se doseglo, po če- j bo izvojevana popolna n e o d v i s n o s t mer strema ostanemo isti kakor poprej, katoliki, prej- ____I šnji škof, ki nam dela tolike usluge, mora biti prej zadovoljen, nego vse drugo. »Piccolo« dostavlja: Dejstvo, da je v Istri jedna katoliška občina prestopila k gr-Italijailski listi O dogodku V Ric- j ško-uniranemu obredu, je večega interesa, manjih. »Piccolo« poroča, da je poslal v , nego bi se mislilo v prvi hip in se moč no Ricmanje svojega posebnega poročevalca, ki ! d o t i k a narodne bodočnosti c e r-- k e v u a deželi * d e 11 a R e g i o n e«. Za - Za jezdecem sta šla dva ojesna konja ; na | dostuje, ako se sklicujemo na to, kar so ljudje g o-jednem je sedel jezdec z okorno, jako smešno j vorili z našim odposlancem, da umetno, kako leseno kljuko na desni nogi; Rjaboviču je j slovanski agitatorji vidijo v tem prestopu k bil znan namen te lesene kljuke, zato se mu j grško-unijatskemu obredu s staroslovenskim ni zdela smešna. Jezdeci so vsi skupaj, koli- | jezikom orožje, s katerim hočejo raznaraviti kor jih je bilo, mehanski mahali s kratkimi j značaj vseh onih krajev, kjer bi se jim po-biei in včasih so zakričali. Top sam ni bil j srečilo nahujskati večino vernikov. Rimu, ki lep videti. Spredaj so ležale vreče z ovsom,'je tako olajšal ta prestop in mu konečno Tržaške vesti. pokrite s smolnato plahto. Na ves top so bili obešeni čajniki, vojaške torbe, vrečice in imel pritrdil, gotovo ni neznano, da po tej poti le ruši določbe v obrambo latinstva in da I je podobo majhne, neškodljive živali, katero tam, kjer zdrav zmisel in naravna udanost so, Bog ve zakaj, obkolili ljudje 111 konji, j ne za d rži ta ljudstva pri starih verskih tradici-Ob večerni strani je korakalo šest strežni-j jah, bi mogle naše škofije trpeti občutne zgube. kov, mahajočih z rokami. Za topom so šli V glavnem je tudi tej novi fazi slovanskega zopet novi topniški mojstri, jezdeci, ojesni gibanja politiški vzrok. Skof Drohobeczkv, konji, za njimi seje vlekel drug top, ravno kateremu bo podrejena cerkvena občina pri tako nelep in nezanimiv kakor prvi. Za dru-i sv. Jožefu, je v intimnih odnušajih s hrvat-gim je prihajal tretji, četrti; pri četrtem je skim škofom Strossmaverjem. Ze ta okolnost častnik itd. Vseh baterij v brigadi je bilo 6, sama govori jasno o namenih, iz katerih pri-v #vsaki bateriji po štirje topi. Vlak seje vie- ! haja nagnjenje v srcih provzročiteljev, se-kel pol vrste daleč. Končal je z vozom, v ' danjih in nekdanjih, direktnih ali indirektnih, katerega je bil uprežen zamišljen, povešajoč za grški obred in za zapuščenje rimsko-Ia- dolgouho glavo, sila simpatičen stvor — osel Magar, katerega je neki poveljnik baterije pri vel s Turškega. (Pride še.) tinskega obreda, v katerem bi se ne mogle vzdržati politiške veleitete tistih agitatorjev. »Indipendente« pa piše: Evo vam lepo besedo — delavnost —, ki jo moramo rabiti v pohvalo našim nasprotnikom. Delavnost proti nam, to se ume, to je resnična delavnost, energična, drzna, skoro romantična po svoji krepki podjetnosti in po neverjetnem vspehu ; s katerimi drugimi bese- | dami bi mogli, za božjo voljo, izraziti svoj čut v očigled prestopu jedne cele vasi, ležeče i eno uro od Trsta, k staroslovenskemu obredu, i odločivši se od rimsko-katoliškega obreda in od škofije tržaške in podredivši se kateremu si bodi škofu v Hrvatski. ; Kdor ume, kako velikanskega napora treba, predno se vname kmeta za najmanjo idejo verske reforme, kdor ve, kolike težave dela Rim vsakemu prestopu iz obreda v obred, mora pri poznati, da se je Slovanom posrečilo podkopati najtežavnejo pot. da dvignejo pred vratmi tržaškimi zastavo verskega raz- j kola, da tu zasade in utrde, poruši vsi naj-stareje tradicije, razsežno propagando njihove invazije. In sedaj je to dovršena stvar. Vas pri sv. Jožefu v Ricmanjih, ki z brda doli j gleda na travnike v Zavijah, je se svojim kapelanom vred prestopila k staroslovenskim obredom, ob slavospevih novin v Zagrebu in v Ljubljani, ob p r i p o z n a n j u Vatikana, ob privolitvi političnih oblasti, ob privolitvi svojega s t a- i rega pastirja, škofa tržaškega. Ah, res čudno in pomembno je vedenje mon-signora Sterka v tej stvari tujega obreda, ki se uvaja mej nas v jednem kraju, v izgled drugim, z drznim činom. Ah, res čudni so morali biti njegovi trije strogi obiski, da bi one pri sv. Jožefu (a ubogi seljaki so ostali trdni nasproti škofu !) odvrnil, da ne bi za- ! pustili njegove črede. Ah, prepomemben je nasmehljaj, ki ga je novim razkolnikom naklonil msg. Sterk, ki je nasproti istim postal dobro-hotneji, nego je bil poprej ! Mogočno orožje se je obrnilo proti italijanstvu te dežele od j strani propagand isto v Velike, Slavije — cerkev! Z oltarjev, kjer se bodo služili staroslovenski obredi, s propo-vednic, na katerih se bo razlegal tuj jezik, , od škofijstev, kjer se smehljajo razkolništvu, se pripravlja raznarodenje pokrajine, porušenje j nje prvotnosti. Slovani so v polni akciji na podlagi premišljenih načrtov. Čuvajmo se, čuvajmo se, čuvajmo se I (Mi se čudimo kako more »Indipendente« govoriti o »razkolništvu«. Ta trditevje v dija-mentralnem navskrižju z resnico. Pa saj priznavajo laški listi sami, da se je stvar izvršila v sporazumijenju z Rimom!! Rim sam pa vendar ne bo privoljal v razkolništvol To je vendar preobsurdno. Op. ured.). »DeiUOCratiea« je imela sinoči svoj redni občni zbor, na katerem so izvolili novi odbor, in sicerso bili izvoljeni: predsednikom dr. : E. Spadoni, podpredsednikom odvetnik dr. Be- ! njamin Cusin, ravnatelji : Karol Banelli, Ja- i kob Cante, Ivan Carlini, dr. Gabrijel Lauro i in dr. Celestin Martinolich : revizorji : Vik- j tor Bonaldi in Josip Rutar. Poročilo o društvenem delovanju je sam dr. Spadoni imenoval »scabroso« (težavno — neprijetno), »ker | so mnoga majhna vprašanja osebnega značaja, nesporazumljenja in pogrešno umovanje ovirala društveno delovanje«. Iz tega poročila posnemamo — kakor najvažnejše — dejstvo, tla je na pogrebnih slavnostih za umorjenim italijanskim kraljem »Democratico« zastapal znani avstrijski deserter poslanec Barzilai. Sapieuti sat! K volitvam v zavarovalnico za slu* eaj nezgod. Za šesto kategorijo, ki obseza tovarne papirja in kož, izdelovalnice lesa, kmetijske in gozdne industrije in mline, je Kamniški okraj določil kandidatom g. Feliksa Stareta, grajšČaka in tovarnarja na Ko-lovcu kakor zastopnika za skupino delodajalcev. Opravičena pritožba nam je prišla od nekega tržaškega rodoljuba, da je po okolici celo takih krčem, ki so v narodnih rokah, a imajo povsem popačene in nepravilne napise. Za danes nočemo navajati — grešnikov. Samo opozarjamo jih, da popravijo greh. To zahtevamo, ker taki jevni napisi so veliko veoe važnosti, nego misli marsikdo. To so vidni spomeniki narodnega značaja dežele in veče ali manje narodne zavednosti dotičnih prebivalcev. Će bodo videli naši nasprotniki, vzla-sti pa nižje ljudstvo mestno, povsodi po okolici lepe in pravilne slovenske napise, počne polagoma dvomiti na tem, kar piše »Piccolo* in pridejo do spoznanja, da okolica je res slovenska. In pa rojaki ! Mi kričimo vedno na ob- lasti in tarnamo, da ne spoštujejo našega je zika. Ali roko na srce : se moremo-li čuditi njim, da nas ne poštujejo, ako se ne spoštujemo — sami ? ! Glejmo torej, da najprej sami lepo očistimo svoj prag in mu damo pravo, lepo, naše, domače lice in potem še le bomo mogli vspešno in s pravico zavračati vsakogar, ki bi nam hotel onesnažiti naš prag, ter zahtevati od vsakogar, naj spoštuje naš prag! Prosimo torej ! Naši zasebniki, naša društva, ki imajo slovenske napise na svojih prostorih, naj si kar hitro ogledajo iste, da-li so pravilni in dostojni, ali ne ! In če 111*0, hitro naj ukrenejo, kar je potrebno ! Naša pošta. Ako hočemo pri nas na Opčinah oddati jedno navadno pismo, mora iti dotični do c. kr. poštnega urada skoro na konec vasi ! To je pa še precej oddaljeno od glavne eeste, kjer se nahaja večina trgovcev in koder prej de vsak dan veliko število tujcev, in gotovo je, da skoro nobeden teh ne ve, kje je c. kr. poštni urad. Obračamo se torej do slavnega c. k. postnega ravnateljstva v Trstu s prošnjo, da slednje blagovoli pritrditi na glavni cesti (najprimernejše bi bilo tam, kjer se nahaja prodaja tobaka, nasproti šole) jedno pisemsko nabiralno kaseto. To bi bilo v naših Opčinah prav močno potrebno. Nadejamo se, da slavno c. kr. poštno ravnateljstvo ustreže tej Baši želji. Križani pozor! Odbor kmetijske družbe javlja : V nedeljo dne 2. decembra po maši, ki konča okoli 10. ure predpoludne, bo predaval gosp. Anton Strekelj, uradnik za vinarstvo na c. kr. namestništvu, o vinoreji v Sv. Križu, v prostorih gospoda Ivana Košuta, št. 6. Govoril bo t) najnovejših skušnjah in vspehih, kj so se pokazali zadnji eas v vinarstvu, posebno pa še o pogreških, ki jih delajo križki vinorejci. Ni kdo h Sv. Križa in okolice naj ue zamudi torej dane mu priložnosti, da se čemu priuči. Sličen poduk držal bo se tudi prihodnjo nedeljo, dne 9. decembra* 11a Prošeku. Z naših sodišč. Včeraj so bili na tuk deželnem sodišču obsojeni : 27-letni dninar Anton Freno iz Trsta, že večkrat kaznovan zaradi nevarne pretnje, v 4 mesece poostrene težke ječe. — Zaradi uloma in tatvine v tovarni za testenine tvrdke Karol Mulich v ulici Olmo št. 2 sta bila obsojena Josip ('olja v G in Anton Fradel v 4 mesece težke ječe. — 47-letni Matevž Poletti iz Umaga, 4;V1. Ana Poletti iz Trsta in Periklej Cristofidis iz Zadra, ki so bili prodajali pivo drugih pivaren v steklenicah z etiketami tvrdke Dreher, so bili zaradi prestopka po § zakona od dne 6. febr. UMX> drž. zak. št. 19 obsojeni v globe, in sicer Cristofidis v40 K, a vsi skupaj v plačilo odškodnine v znesku 100 lv tvrdki Dreher. Aretiranje. Včeraj popoludne so v slobodni luki aretirali 43-letnega Frana L. iz Komna, pri katerem so našli 10 kilogramov suhega grozdja v vrednosti kron, ukradenih tvrdki Afenduli. Razgrajal je v neki gostilni v ulici Tor-rente 29-letui Vincencij Viktor H. Spopadel se je z natakarjem ter pretepel istega kakor tudi krčmarja, ki je prihitel svojega uslužbenca branit. Razgrajača so zaprli. Z vrelo vodo se je polila in opekla 49-letna Ana Potočnik iz ulice Valdirivo št. 11). Na rešilni postaji so jej podelili prvo pomoč. Na delu je ponesrečil včeraj 24.»-letni Andrej Cesar o pomikanju vagonov južne železnice. Bil je namreč pod kolo nekega voza položil dolg leseni zavor; isti pa mu je zdrsnil z rok ter ga težko zadel v glavo. Na zdravniški postaji so mu podelili prvo pomoč; potem so ga spravili v bolnišnico, in sicer v IV. oddelek. Umrljivost v Trstu. Od 30. nov. do vštevši 24. nov. je umrlo 3K moških in 1*7 ženskih, skupaj t>8 oseb, proti v isti dobi lanskega leta, iu sicer 12 starih do 1 leta, 10 do 5 let, 4 do 20 let, ti do ."JO let, 5 tlo 40 let, 18 do t>0 let, tli do HO let in 2 nad 80 let. Povprečna umrljivost tega tedna znaša 20.9 od tisoč. Smrt je provzročila sušica v 12, l>olezni v sopilih v 12, enteritis v 2. legar v 0 slučajih, škrlatica v O, krup v 1 in h ri pa vica v 1 slučaju. Dražbe premičnin. V soboto, dne 1. decembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Capuano 1, hišna oprava; na trgu del Ponterosso 3, hišna oprava ; ulica Kandler hišna oprava; v Bazovici 131, kolo; ulica delle Acque 10, hišna oprava; ulica Giu-liani 3, hišna oprava; ulica St. Nicolo 25 hišna oprava. Vremenski Testni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 11.4, ob 2. uri popoludne 11.5 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 753.3. — Danes plima ob 4.58 predp. in ob 4.55 pop.; oseka ob 11.12 predpoludne in ob 10.40 popoludne. Na jutršnjo predstavo v »Slovanski čitalnici«, na kateri bo sodelovala umetniška dvojica gospod in gospa Gavrilo vid ter bo pevalo »Slovansko pevsko društvo«, opozarjamo še enkrat naše občinstvo. Kajti bo obilo umetniškega, dramatiškega in pevskega užitka. Začetek ob 8. uri zvečer. »Zveza tržaške slovenske mladine« naznanja slav. občinstvu, da priredi jutri, v soboto, dne 1. dec. t. 1* svoj plesni venČek v s\oji navadni plesni dvorani v ulici Rossetti št. 4, katera bo sijajno razsvetljena in lepo j odičena z narodnimi trobojnicami. Plesovodja gospod Ivan U m e k. Začetek plesa točno ob i 9. uri zvečer in konec ob 3. uri zjutraj. Ustopnina za gospode z eno gospico 1 K, za gospice same 40 st. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor. Ženski podružnici družbe sv. Cirila ill Metoda je poslal č. g. Zupančič 6 kron, katere je nabral med sv. Ivanskimi Mohor-jani o razdelitvi društvenih knjig. Za sveto-Ivansko podružnico družbe SV. Cirila in Metoda se je nabralo na Martinov večer v «konsumnem društvu* 14 K. Brivec je izšel. Ta številka prinaša interesantni »Hilsnerjev proces«, ki bo zanimal vsakogar. Vesti iz ostale Primorske. X Imenovanje. Minister za nauk in bogočastje je imenoval pomožnega učitelja na ženskem učiteljišču v Gorici, Antona G v a i z a, glavnim učiteljem na istem zavodu. X »Zora puca, bit će dana«. Iz Jelšan nam pišejo : Tako je peval slavni naš hrvatski pesnik in glejte, da-si on že zdavna počiva v grobu — njegove besede izpolnile so se v polni meri v naši občini. Kakor povsodi v kastavski okolici, se je tudi v naši popolnoma slovenski občini jel-šanski ponujal zloglasni Krstič, da pridobi volUce pete kurije za svojo italijansko stranko. — V nadi seveda, da dobi tu ugodnejša tla, nego v Kastavščini, kjer so že preveč znana ljudem njegova — junaštva in poštenjaštva — počastili so on in četvorica njegovih pri-stašev-prodanoev tudi našo vas. V sredo zjutraj t. j. dne 28. raznesla se je namreč vest po Jelšanah, da je tu v gostilni g. Josipu Frole Krstič s svojim spremstvom, znanimi njegovimi trabanti iz Kasta všči ne. Smo pač med zadnjo pobinkoštno in pravo adventno nedeljo — začni se je ne trobentni, pač pa ljudski glas: »Ven š Krstićem !« in ljudje so prihajali od vseh štirih vetrov, mladi in stari, možki iu ženske ter so pognali Krstiča z dvema prodancema naravnost proti Dolenjam. Pa ker se take može mora spremiti častno, prihitelo je vse, mlado in staro, popustivši svoje delo, in je z vikanjem, mijavkanjem, žvižganjem in tulenjem (naša banda namreč še nima pravih inštrumentov) spremilo jih do Dolenj. Akustičen človek, vajen najboljših opernih godeb, seveda na«o, včasih tudi neuglašeno godbo težko prenaša. Tako se je godilo Krstiću in drugom. Torej liajdi po »kolofo-nijo« k Rupniku. A ta tovarna, oziroma gostilna, dasi pred tremi dnevi najeta, je bila zaprta. — O ti zaspanci ! — Seveda neuglašena godba za njimi, kaj so hoteli tedaj ?! Podali so se na stezo, mislč: vojaška godba gre vedno »doplerajn«, tu pa morajo stopati gosji marš, torej so naša ušesa zagotovljena. In res — hajd nazaj po stezi proti Sapjanom. Menil sem vendar — pa vsaj veste, g. urednik, da godec je pijanec in da ima vedno suho grlo, da se, kakor drugod, ti gospodje zmislijo vsaj na to. Pa nič! Sli so in ni jih bilo več.... Naša »banda ci vica« ali »cvilika«, pa sedaj ve, da Krstić iu <1 rugovi si zapomnijo Jelšane enkrat za vselej. — Ostala dva druga pa, ker nista mogla prenašati jelšanske godbe, ubrala sta jo trepetaje, boječa se sodnjega dne, proti Rupi, pustivša 1fi litra sladke slivovke, katero so si bili naročili preje. Morda si z ostankom pomaže suhi jeziček Andrej Udo- vi«, po furlansko: »ferma jerebica«, ki služi tu za gonjača tej gospodi. Zavedni jelšanski občinar pa skaže poturica m vedno, da : »Praha ima, Olova mu dosta. Ruka jaka U junaka !« O ostalem in volitvah prihodnjič ! X Šolsko vodstvo vPliskovici vabi na slavnostno veselico, katero priredi z radovoljnim sodelovanjem domačega pevskega zbora v proslavo 400-letnice združenja pokne-žene grofije Goriško-Gradiščanske s habsburško vladno hišo ter v proslavo 70-letnega rojstnega dne in 52-letnega vladanja Njeg. Veličanstva, našega premilega vladarja Franca Josipa I., v nedeljo dne 2. dec. 1900 ob 3. uri pop. Vspored : 1. Slavnosten govor. 2. I. Hajden : Cesarska pesem. Pojo učenci s sprem-Ijevanjem glasov irja. 3. Ob 52-Ietnici. Deklamacija. Deklamuje učenka E. Vrabec. 4. K. M. »Primorska koračnica* : možki zbor s spremljevaujem glasovi rja. 5. I. Kocijančič: «Pohotna pesem», pojd dvoglasno učenci s spremljevanjem glasovirja. 6. Po III. berilu. «Plačilo za resnico*. Prizor. Izvajata učenca V. KosiČ in A. Kovačič. 7. H. V. «Le pla-kaj !» Možki čveterospev. 8. Pp «Vrtecu». »Kralj in gosji pastir*. Prizor. Izvajata voditelj in učenec A. Kovačič. 9. F. Gerbic : »Pred slovesom». Možki zbor. 10. Podrom-bonski : «Smem li biti Slovan?* Prizor. Izvajajo : V. Šuc, Fr. Vrabec, A. Ružič, V. Vrabec, Drag. Slavec, Fr. Zrjav, Jos. Vrabec in Lj. Trobec. 11. S. F.: »Primorski fantje*, možki zbor s spremljevanjem glasovirja. 12. Pogomil RogaČki : «Kateri bo ?«, igra v dveh dejanjih. — Vstopnina 50 vin.. (25 novč.) Rojaki ! Cisti dohodek je namenjen v podporo revnim učencem. Sedaj imate priliko, da dokažete ljubezen do milega vladarja ! Sedaj imate lepo ugodnost, tla pomorete uka-želni mladini, ki je naša bodočnost in nada našega žilavega in ponosnega naroda ! Rojaki! Vdeležite se vs; in spomnite se svoje bodočnosti — mladine! Na obilno udeležbo uljudno vabi torej odbor. Štajerski protestanti si sedaj grade nove cerke v Mandžuriji, 2100 Italijanov, 1800 Ameri-v Lipniei, Stainzu, Furstenfeldu, Brueku in kancev in 300 mož avstro-ogrske armade. Radgoni. Te cerkve smemo pač smatrati za trdnjave nemštva na Štajerskem. I.ONDON 30. (K. B.) Glasom vesti v listu »Times« iz Pekinga z dne 29. t. in. nahaja sedaj nek francoski oddelek na meji pokrajine Šensi, od Cing-pinga proti zapadu ter misli korakati v Tavenfu. LONDON 30. (K. B.) Kakor javljajo listi iz Pekinga dne 28. t. m., govorijo tamkaj, da izročijo Rusi železnico San hai-kvan-Tientsin Nemcem, isti pa zopet Augležem. LONDON 30. (K. B.) »Morning Post« javijo včeraj iz Shanghaia: Glasom depeše iz Razne vesti. Leca za cesarja Viljelma. Kakor znano, so nedavno temu v nemškem parlamentu razni govorniki ostro kritizirali cesarja Viljelma — zgovornost. Te kritike pa niso napravile na cesarja prav nobenega utiša. Narobe. Sedaj javljajo berolinski listi, da si je dal cesar napraviti posebno pr o po v e d n i c o, Hankua je bil obisk admirala Sevmoura pri katero bodo vozili za njim na vseh potova-1 podkralju Ćang-či-tungu uspešen. Razmerje | njih. Ista je od lesa ter bogato izrezljana. raed podkraljem in admiralom da je najpri-Spomenik cesarju Maksimiljanu. V Que- jaznejše. — Druga brzojavka pravi, dajegu-I retaru v Meksiki so na kraju, kjer je bil j verner v Šenšiju pozval podkralja v Hau-! nsmrten cesar Maksimiljan, postavili spokorno j kanu, da mu nemudoma izroči S brzostrelnih kapelo ter jo blagoslove v kratkem. topov. Podkralj da je zapovedal, da je topove __poslati v Hankau. — Nekemu inozemskemu konzulu se je sporočilo, da je 10.000 Voja- Politično društvo „Edinost" ^ TungWHngov.-h udri<> v pokrajino ■ Kangčou, da se združijo s princem Tuanom ter vzdignejo proti cesarju. priredi v nedeljo, elite 2. decembra 1900 volilni shodi „pri lovcu" v gostilni g o s p. Jurija G e r d o 1 a. ob 4. uri in pol popoludne s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. Pogovor o volitvah. 3. Eventualnosti. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. Književnost in umetnost. »Slavjanske lire« je izšla 5. št. z zelo bogato vsebino. Ponovno priporočamo ta tam-j buraški glasbeni list najtopleje vsem tamburašem in tamburašicam ter posebno tambura- Trgovinske vesti. Budimpešta 29. Pšenica za oktober K. —.— do .— Pšenica za april 1901 K. 7.40 do 7.41 K. Rž za oktober K. 7.57 i ^ 1 do 7-58 Rž za april K. <.15 do 7.Hi Oves za oktober K. .— .— Oves za april K. 5.55 do 5.56 Koruza za september .— ; do .— Koruza za oktober .— do .— j Koruza za maj 1901 K. 4.92 do 4.94 Pšenica: ponudbe zadostne, povpraše-| vanje bolje, mirno. Prodaja 20.000 m. sf I nespremenjeno. Vreme: megla. Hamburg 29. Trg za kavo. Santos good average za december 33 75, za marc ! 34.75 za maj 35.25 za september 36.25 ; Denar. Ha vre 29. Santos good average za november po 50 kg. Frcs. 41.25, za marc i po 50 kg P'res. 41.75 danes Državni dolg v papirju 98.05 „ „ v srebru 97.70 škim društvom, da si ga naroče. Uredništvo j Avstrijska renta v zlatu 116.— in uprava se nahajata v Tolminu na Goriškem, j „ kronah 4°/0 98.35 Dunajska borza dne 29. novembra. včeraj 98.05 97.65 | Kreditne akcije ! London 10 Lsr. Vesti iz Kranjske. * Posoljilnic in hranilnic na Kranjskem je sedaj 86. * U m r 1 a je v Litiji gospa Franja Berg-mann, soproga imejitelja tvrdke Lebinger in Bergmann. Nov most čez Savo pri Javorniku napravijo med vasema Breg in Zasip. * Trdnjavo Nauportum izza rimske dobe so odkrili te dni na Vrhniki (nad Ljubljano). Pričetkom meseca oktobra letos je prišel ces. svetnik Jenny z 22 delavci razkopavati na Vrhniki iu v njeni bližnji okolici. Dne 27. t. m. so zadeli na 2.20 m. širok zid, ki se vije naokrog pod raznimi vrti. To so ostanki trdnjave in mesta Nauportum. Sredi nekdanje rimske trdnjave stoji sedaj cerkev, župnišče, šola in nekaj drugih poslopij. * Ubil se je v Idriji 59-letni rudar Anton Vončina. Pri takoimenovanem «Crnem studencu* je padel s ceste 6 metrov globoko na skalovje, kjer so ga drugo jutro našli mrtvega. * Nesreča na gorenjski železnici. Ko je šel železniški delavec Anton Legat dne 26. t. m. po železniškem tiru malo vinjen proti domu, ga je mej Žirovnico in •Javornikom dohitel vlak in ga pahnil s tira v jarek. Ondi je mož obležal precej poškodovan, dokler ga ni še ponoči našla žena ter poskrbela, da so ga prenesli na dom. 120 mark . . . Napoleoni . j 100 italijanshih lir Cikini .... 670 — 240.50 23.53 19.17 90.34 11.34 115.95 98.20 663.50 240.50 23.52 19.17 90.70 11.34 Brzojavna poročila. i Volitve volilnih mož. OPRTALJ, 30. ob 11. uri 15 minut. ^ Osarano tutto. Prečitali listo do številke 700.1 ~"~~"~~~~~~~ Komisar zagotovil, da bo volitev danes. Ven- XXXKXH)(HX)0(XXX)CX protestuje ogorčeno. (Opozarjamo na politično )C PfF3 SlOV. ZfllOO JOlHŠtVll H vest «Volilno gibanje*. Sicer pa nam ta brzo-jK iz odlikovanih in svetovnoznanih tO- ff javka ni prav umljiva. Op. ured.). varn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a se nahaja v Trstu, Via Fiazza vecchia (Rosario) št. 1. (na desni strani cerkve sv. Petra Konkurenca nemogoča, ker je blago iz prve roke. Štajerske vesti. — Protestantsko gibanje na Štajerskem je zelo živahuo in vspešno, kakor je na velikem shodu r a zš i r j e v ale e v protestantizma v Hamburgu poročal pastor Volck-mann. Štajerski protestanti so poslali na Severno Nemško prošnje za podporo in ne brezvspešno. Kmalo nato so postavili v Murz-zuschlagu protestantsko cerkev, za katero je ondotni domačin in znani pisatelj Peter Ros-egger sam nabral 100.000 kron. V Ljubnem je prestopilo v protestantsko vero 100 oseb. Posledica znanega gibanja «ProČ od Rima* je bila ta, da se je v tem času postavilo v Avstriji nad 30 protestantskih cerkva. ŠKOFIJE 30. (P.) Na današnji volitvi za IV. kurijo smo propali vsled nečuvenih maliinacij. Od naših čez 150 volilcev je bilo pripuščenih samo 35. Od laške strani pa so volili tudi ljudje iz Kopra. Gradiva za protest je ogromnega. Stavka v Mostili. MOSTI 30. (K. B.) Rudarji rova »Plutoc so prišli danes v jutro v polnem številu na . delo. Stavka je torej, kakor izgleda, končana. Spravni urad je sklican za jutri ter se bo v ! istem rešilo vsa sporna vprašanja. Ustaja Ašantijev. LONDON 30. (K. B.) Uradna brzojavka javlja, da je vojna zoper rod Ašanti j končana ter da so čete odšle iz Kumasija. Iz francoskega parlamenta. PARIZ 29. (K. B.) Komora je v do-j poldanski seji dovršila posvetovanje o proračunu za naselbine ter pričela razpravljati o proračunu za poljedelstvo. Iz nemške diplomacije. BEROLIN 29. (K. B.) Poslanikom vi Parizu je izvoljen, kakor poročajo iz dobro obveščenih krogov, sedanji poslanik v Petro-gradu knez Radolin. Imenovanje istegaje pri- ' Čakovati te dni. Vojna v južni Afriki. CA PST A DT 28. (K. B.) Prošlo noč je odišlo mnogo beguncev od tod proti severu. LONDON 30. (K. B.) *Daily Tele-graph« je izvedel, da prevzame lord Kitche-ner vrhovno poveljstvo nad četami v južni Afriki. Ustaja na Kitajskem. LONDON 29. (K. B.) Reuterju javljajo iz Tientsina dne 27. t. m.: Glasom poročil je v Taku prispelo več železniških strojev, katere bodo Rusi rabili na kitajskih železnicah. Približno število tujih čet na severu Kitajske znaša sedaj 7500 Angležev, ne raČu-naje Angležev v Shanghaiu in Hongkongu, 15.000 Nemcev, 15.000 Japoncev, 15.000 Francozov, 3000 Rusov, ne računaje Rusov Zaloia is tovarna IV pohištva vsake vrste Ataiđro Levi Minzi t Trtli Piazza Rosario 2. (šolsko poslopji). Bogat Izbor r tapetarijah. zrcalita In slikah. Ilustriran cenik gratis ln frank« vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se na brod ali iala-znico brea da bi s« za to kaj zaralanao. OBUVALA! PEFI KRAŠEVEC • pri certri st. Psira (Fiazza Rosario pod Ilidsks lile) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrše ▼ tistem dnevm. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in droba« ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo la točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojna naročbe se priporoča Josip St&ntič ćovlj- mojstar Dunajska filjalka 'mm m m m • • a Hranilne vloge na knjižice s 4%. St VHOSlCItSKcI D HUK 3 Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in razvinkuliranje obligacij. na Dunaju, I., Herrengasse 12. Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi, Iglavi. Moravski Ostravi. JABOLKA najfinejše vrste, 5 fcg1 franko po poštnem povzetju g*l. 1.20, naprej gvL 1.10 pošlje J. Razboršek šmart .j jjri Litiji (Kranjsko) xxseooooooooooooc Car! Greinitz Jtfeffen Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. KM* M >OOfr Važno za vsakega! Kaz prodaja ! Po nečuveno nizki ceni se dobi za samo 2 gl. 95 nč. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov in sicer: 1 ura od niklja, Anker remont, (ua željo tudi posrebr.) z lepo razrez Ij a ni m pokrovom, točno urejena s 3 letnim jamstvom in škatljico. 1 krasna goldin ali nikljasta okropna verižica s pri vetom. Parižki sistem. 1 goldin-igla, za kravate z imitir. briljanti. 1 par gumbov za manšete, znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno punci r. 1 goldin prstan s krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju. Vseli 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. s povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka BRUDER HURVIZ Krak ovo - St radom 17. - Krakovo Neo d g o v* r j a j o de sprejmem v 8 dneh nazaj in povrnem denar, vsded česar nima kupec nikakega rizika. Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasen žepni album s 15 razglednicami mesta Krakovo. CX*«>OHOOF n n n n n n Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo traverze, zaklepe, železo za kovače in fa^on, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, ▼se tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč peči in štedilna ognjišča Mujsto, namizno in hSno opravo, železne meble in pred ognjem vame blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. J_L Slovenci! Slovenke! v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Voščilo (Biks) Ljubljani je najboljši na celem svetu. Ta biks da brez truda in hitro najlepši blišč ter vzdrži usnje mehko. 0°o o°o ©°o Zahtevajte to voščilo v vseh prodajalnicah! glavno zalogo ima 3van Drujovka, zaloga usnja, v Gorici. >Tajliitreja razprodaja 350 komadov za gld. 1.80 1 krasna pozlačena ura z lepo verižico s 3 letnim jamstvom; I krasen jantarjev ustnik za cigarete ; 1 krasen prstan z imit. žlahtnim kamenom; <> komadov najfinejših žepnih rut ; 1 garnit. manšetnih in naprsnih gumbov iz double-zlata, vsi s patent, zaponko; 1 lepo dišeča loiietna žajfa ; 1 najfin. žepni nož; 1 najfin. novčarka od usnja ; 1 krasno toil. ogledalo z etvijem ; 1 najfin. žepna pisalna oprava; 1 par najfin. gumbov za dame z imit. briljanti, jako premotljivo ; 20 predmetov za dopisovalno porabo in še 300 kosov različnih predmetov, ki so pri hiši neizogibno potrebni. Vse skupaj z uro vred stane le gld. 1.80. Razpošilja proti povzetju Ch. ]ungwirth, Krakovo 540 ■gN Za neugajajoče se pošlje denar nazaj. Jutri jih že imamo! Za jtfiklavža in za $ožič napripravnejše darilo otrokom so nastopne knjižice S podobami, ki jih je navlašč zato izdalo podpisano založništvo : One naše gosp. kupee ki pošiljajo po blago z vozom, prosimo naj opozorijo voznike da smo se preselili v ulico Commerciale stv. 3 (v bli- žini dobro poznane k a v a r 11 e F a b r i s.) 1. PIPAN & C.o Zaloga kave, riža in olja. Dobri otroci. Prizori iz otroškega življenja s pesnicami (kolorirano). Cena 24 v. po | »osti v. Otrocičcm v zabavo. 2'Z koloriranih slik s pesmicami. a) Broširana izdaja, cena 80 v. po pošti 85 v. h) Izdaja na močni lepenki kot leporelo, cena K 1.50 v., po pošti K 1.70 v. Jfoctova barka. Živalstvo v podobah, fino kolorirano s pesmicami. Cena lv 1.50 v., po pošti lv 1.75 v. Sladki orehi. Ilustrovani računski primeri s podloženimi pesmicami (kolorirano). Cena trdo vezani knjigi K 1.60 v., po pošti K 1.80 v. Založništvo Z. Schventner v Ljubljani. NAJLEPŠE PRAZNIČNO DARILO! V NOČENI 5L01/EN5KI HlSl 5E NE 51 5HELE POGREVATI ooooooooooo DOKTORJA rRANCDTA PRErŠfrRNA UREDIL SKRIPT. L. PINTAR ILUSTRIRANA IZDAJA, SEŠITA 5 K, U PLATNU L/EZANA 6'40 K, V USNJU UtrZANA 9 K. NATISNILA IN ZALOŽILA IG. rL. KLEINHATR & PED. BAHPERCj U LJUBLJANI o o DOPIl/AJO SE PO USEM KNJIGOTRŽNICAh o ° Fran \Vilhelmov v • v ipi n od Frana Wilhelm lekarnarja v Neunkirchen (Spodnja Avstrija). Se dobiva v vseli lekarnah v zavitku jjo 1 gld. av. vel j, Zaloga pohištva in ogleda! RAFAELA ITALIA TRST — Via Malcanton št. 1 TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in. sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in želežnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. Na najvišje povelje Njegovega c. in kr. apostol. Veličanstva XXI. c. kr. drž. loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, ki je jedina v Avstriji zsikonito dovoljena, obsega 18.122 dobitkov v gotovini, v skupnem znesku 418.640 kron. Glavni dobitek znaša v gotovini: 200.000 kron Za izplačilo dobitkov jamči c. kr. loterijski dohodni urad. Žrebanje nepreklicno dne 13. decembra 1900 Jedna srećku stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije-na Dunaju, I. Riemergasse 7., v loterijskih kolekturah, v tobakurniih, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.: igralni nacrti tirsga za kupce .srečk. Srečke se dopošijejo poštnine pro-to. C. kr. loterijska direkcija, oddelek za državne loterije. Zaloga olja in kolonijalnoga blaga. Podpisani ima čast javiti glavnemu občinstvu,