[THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF. AMERICA.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI«
Cisto s Z« **ri ta harod — m pravico In resnic« — od boja lo *m«*i!
glasilo slov katoe, delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu, — I. E družbe 5vs mohorja v chicagi
in zapadne slovanske zveze v denver, colorado.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH,
štev. (No.) 177.
CHICAGO, ILL., TOREK 14. SEPTEMBRA — TUESDAY, SEPTEMBER 14, 1926.
letnik xxxv
Imcija za trajni mir.-Albanski banditi v boju z orožniki
©
STRESEMANN ZA RAZOROŽITEV. — PACIFISTI TRI-UMFIRAJO; Z VSTOPOM NEMČIJE K LIGI POMENI, DA SO NASTOPILI CASl SPORAZUMA.—POZDRAVNI GOVOR BRIANDA.
VOJNE SPOMINKE ZA AMERIKO.
POSKUSEN ATENTAT NA MUSSOLINIJA.
Atentator je vrgel bombo pod avtomobil v katerem se je vozil Mussolini. — Osem o-seb je bilo ranjenih. — A-tentator je bil takoj aretiran.
Rim, Italia. — Na eni strani se veselimo znakov, ki kažejo, da se svet hoče spametovati in vojne odpraviti, na drugi pa vidimo baš nasprotno; reči moramo, mnogo je še znakov, ki kažejo, da svetovna vojna ni bila zadnja.
V soboto je anarhist po ime- I nu Ermente Giovannini, ki je bil izgnan iz Italije in živel v Franciji, nameraval usmrtiti italijanskega diktatorja Benito Mussolinija. Po skrivnih po- J tih je prišel v Rim. Čakal je na svojo žrtev z bombami. Ko se je avto, v katerem je bil Mussolini prikazal, je anarhist vrgel bombo na streho avtomobila, ki pa je zdrčala na zemljo in z velikim pokom ' eksplodirala, drobci so ranili ' osem oseb, Mussolini je ostal ] nepoškodovan. Šofer Mussoli- ! nija, ki je takoj slutil nesrečo, ; je pognal kar je mogel, med tem Časom so bili že detektivi in množica atentatorju za petami, vrgel je drugo bombo na- : menjeno zasledovalcem, ki pa je padla na travo in ni eksplodirala. Anarhist se je zatekel v neko vežo, detektivi so ga komaj rešili, da ni ljudstvo položilo na njega roke, kajti, bilo bi po njemu.
Anarhist je star šele 26 let, Izpovedal je, da je on sam odgovoren za napad, nihče ga ni do tega napotil.
Po dogodku, po katerem, je le za las manjkalo, da ni Mussolinija razneslo na kosce, je bil diktator popolnoma miren in šel na delo, sprejemal obiske, kot bi se ne bilo ničesar pripetilo. Kakor znano, je tudi že preje, in sicer meseca a-prila ušel smrti, ko je neka blazna ženska na njega streljala in ga zadela v nos. V svetovni vojni je bil tudi Mussolini ranjen ,in sicer na njegovem telesu je 94 znakov, ki so mu jih pustile zadobljene poškodbe.
Iz Jugoslavije
—————— JV >
VELIKA SKUPŠČINA "KRŠČANSKE ŠOLE" IN "SLOMŠKOVE ZVEZE." — SLAVNOSTNO PRIDIGO JE IMEL DEKAN DR. LAMBERT EHRLICH. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Ameriški vojaški transpor tni parnik Chateau Thierry, ki nam ga predstavlja današnja slika, je eden izmed največjih parnikov, ki so kedaj pluli po reki Potomac. Sedaj se nahaja v mornariškem pristanišču v Washington. Priplul je iz Evrope natovorjen z vojnimi spominki; nemškimi topovi itd., za National muzej.
NAPAD NA JUGOSLOVANSKI MEJI.
X
Ženeva, Švica. — V petek je bil dan, za katerega se lahko reČe, da je zgodovinskega polena. Na ta dan zjutraj, je nemška delegacija z zunanjim Ministrom Stresemannom na ;elu zasedla določene ji sede-v dvorani, kjer zborujejo 2astopniki držav, ki so članice Društva narodov. Nemčija je tedaj tudi članica — to pa poceni mnogo več, nego si morajo misliti. Slišali smo, da je Španija od lige odstopila. Kaj Sa to ? — Ali s pristopom Nemčije, s tem je pa storjen velik korak na potu vresničenja ide-le trajnega miru na svetu.
Francoski zunanji minister Briand je v lepih besedah po-zdr.avil pristop Nemčije. Rekel je — "bojna sekira je zagre-bena." Sir George Foster iz Kanade je vstal raz sedeža in z živio klici pozdravljal novo Danico — iz vseh kotov dvojne je istočasno zaorilo, zastopniki vseh narodov so usta-'i in z vzklikanjem dajali du-^ka radosti, ker odslej naprej ptoatrajo Nemčijo med bivšimi Sovražniki — prijateljico.
Stresemann je v svojem go-voru, katerega je pa bilo treba naztolmačiti na Angleško in francosko, zatrjeval, da si Nemčija želi le prijateljstva z vsemi narodi. Obljubil je, da ^o Nemčija izvrševala točno haloge, katere ji bo naložila [iga po svojih pravilih. Kar pa Je najvažnejše — Stresemann Je rekel, da je za vzdrževanje ^iru na svetil potrebno razoro-^evanje. Ni večjega gorja kakor je vojna. Zatoraj z velikim veseljem pozdravljamo vsak korak, ki vodi proti vres-MČenju ideje trajnega miru ^a svetu. Z vstopom Nemčije k ligi in z izjavo Stresemanna za razorožitev, je dano pacifistom dovolj povoda, - da tri-"Dafirajo.
Ko je predsednik lige, dr. ^inčič dal besedo Briandu, je ta med drugim z visokim klasom rekel: "Vojne ne več!" ^ekel je: "proč s puškami, ne veČ nasilja, ne več vojne — Napravimo prostor sporazumu — Miru l — Bog daj!" -o-
pRancoz preplaval kanal v i i. urah.
Deal, Anglija. — Francoz, Georges Michel, pekovski podočnik, star 35 let, ki je že devetkrat poskusil svojo srečo, ^ preplava ožino, ki meji An-SHjo od Francije, a vsakokrat spodletelo, ni obupal, porušil je desetič in dosegel ^kord. Njegov rekord je 11 Ur in pet minut, toraj je rabil ®no uro in 38 minut manj, ka-Ernest yierkoetter, Nemec, 1 3e dosegel novi rekord 30.
Amerikanka, G. Ederle, 36 Preplavala kanal v 14. u-in 3i minutah.
Albanski banditi so prekoračili jugoslovansko mejo in bili zajeti od orožnikov — Sedem banditov je padlo v boju.
—o—
Dunaj, Avstrija. — Na al-banako-jugoslovanski meji je bilo zadnje čase nenavadno mirno. V soboto je pa prišlo semkaj poročilo, da so postali albanski banditi zopet aktivni. Prekoračili so mejo v bližini vasice Prisrend in začeli ropati. Orožniki so bili takoj obveščeni, katerih je v tamkajšni okolici, kjer je v resnici nevarno, mnogo število. Vnel se je boj, a ni trajal dolgo, orožniki so bandite kmalo zajeli in jih polovili, 7 lopovov pa usmrtili. Ranjen je tudi orožniški major, ki je poveljeval orožnikom !
—- Terre Haute, Ind. — Pri ^dnjem neurju, ki je divjal jad tukajšno pokrajino in acksonville, jje prišlo sedem ob življenje, škoda je pa , etljen.a na dva milijona do h*kv.	i
lepo jesen nam prerokujejo.
Chicago, 111. —• Koncem minulega tedna je pripihala nad naše mesto in okolico mrzla sapa, ki je povzročila, da je živo srebro padlo in se sukalo okrog 50 stopinj. Rekli smo, hitro se je začelo. Tolažijo nas pa vremenski preroki, ki obetajo lepo jesen in pravijo, da dobimo še gorke dneve.
Iz Indiana, in sicer iz sever-no-zapadnega dela, poročajo o slani — prvi v sezoni, ki je napravila obilo škode po vrtovih. Tako zgodnje slane že dolgo ne pomnijo. Dež tudi ovira, da je koruza zaostala v rasti, farmarji bodo imeli vsled tega občutno izgubo.
zopet rop na vlaku.
Chicago, 111. — Kakor je že bilo poročano, roparji, ki so napadli trgovske potnike in jim odvzeli dragocenosti v vrednosti skoro pol milijona dolarjev so pod ključem in priznali zločin. Kmalo nato, in sicer v petek, so pa tudi trije J drzni roparji napadli v Evergreen parku oaobje na vlaku, g.a premagali in se polastili denarja v znesku $350,000, za katerega so natančno vedeli v katerem vozu se nahaja. Na 95. cesti so poskakali iz vlaka v avtomobil, ki je r.anje čakal, in neznanokam oddirjali. Policija je bila takoj obveščena in storila potrebne korake, da se zločince izsledi.
spanje ne bo več potrebno.
V Philadelphiji je imela A-meriška družba z.a kemijo svoje zborovanje. Pri tej priliki je Irene du Pont, udeležencem razlagal, da v bodoče ljudjem ne bo več treba spati. Sliši se sicer neverjetno, vendar po njegovem razlaganju sodeč ,ni nič nemogočega. Irene du Pont trdi, da se lahko kemičnim potom' spanje odpravi. Pont trdi, da bodo iznašli sredstva, ki lahko spremene človeški značaj in na ta način spremene ves človeških rod.
KRIŽEM SVETA.
—	Mexico City, Mehika. — Skupina Amerikancev, katerim na čelu je C. F. Diegner iz Los Angelesa, trdi, da ima zemljevid na katerem je zaznamva-no, kje ležijo zakladi — plen bandita Pancho Villa. Plen obstoji iz dragocenosti, ki jih je Villa s svojo bando naropal po cerkvah, hacijendah in drugod. Pravijo, da je zaklad vreden več milijonov dolarjev.
—	Varšava, Poljsko. — Časnikarska raca. Iz Varšave po ročajo, da b'o grof Aleksander Skrzynski, bivši premier, poročil eno izmed hčera Henry Forda, ameriškega avtomobilskega magnata. Priženil bo 300 milijonov dolarjev. Ford pa nima nobene hčere, toraj s te moke ne bo kruha.
—	Chicago, 111. — Žalostne smrti je umrla Miss Roberta Tweedy, stara 26 let. Padla .ie v poslopju knjižnice v Evan-stonu iz drugega nadstropja v predor kjer ^ozi vzpenjača. Smrtno ranjeno so prepeljali v bolnišnico ,kjer je izdihnila.
—	Pariz; Francija. — Premier Poincare je dal razumeti, da bo Francija podvzela resne korake napram Turčiji, ako slednja ne bo takoj izpustila poročnika Demonsa, katerega so Turki zaprli, ko je bil v turškem pristanišču s francosko trgovsko ladjo.
—	New Vork, N. Y. — Ugotovljeno je, da je v Zdr. drž. Sev. Amerike največ Judov naseljenih. Na vsem svetu je tega naroda 18,080,000. Toraj- od leta 1881 so se pomnožili za 150 odstotkov. V Ameriki jih je 4,400,000, pa tudi na Poljskem in v Rusiji jih ni veliko manj.
—	New York, N. Y. — Strašne smrti sta umrla dva delavca, ko je v neki tukajšni čistilnici počila parna cev. Delavca sta bila tako opečena, da je meso od njiju padalo, bila sta takoj mrtva, trije so pa zado-bili nekoliko manjše opekline, upanje je, da okrevajo.
DEMOKRATI HOČEJO AL SMITHA,
proti vsakemu ,ki hoče prikrito ali neprikrito izvrševati oblast nad Albanci. Albanci ne marajo Italije za varuhinjo, dasi se ona sama za varuhinjo ponuja .Oni hočejo samostojno, neodvisno državo."
"Krščanska šola."
Velik bo naš narod in silna bo naša država, ako bo naša mladina začela črpati globlje iz studenca življenja, ki je Kristus, Kralj vesoljstva . . .
Naša najaktualnejša organizacija "Krščanska šola," ki je njen vzvišeni namen krščanska vzgoja mladine v soglasju z nauki katoliške vere, prodira med ljudstvo .To se je pokazalo v nedeljo, 22 .avgusta, ko je "Krščanska šola" sklicala v Št. Vidu nad Ljubljano skupno s "Slomškovo zvezo" drugo skupščino "Krščanske šole," oziroma drugi občni zbor ljubljanske škofijske zveze društva Krščanska šola. Ves potek te slavnosti se je vršil v znamenju Kristusa, Kralja vesoljstva. V cerkvi, kakor tudi v Društvenem domu, se je z vso gorečnostjo venomer poudarjalo, da mora vse delo za krščansko šolo stati v znamenju Kristusa Kralja.
Spored slavnosti se je pričel s prekrasno pridigo vseučili-škega profesorja in dekana teološke fakultete v Ljubljani dr. Lamberta Ehrlicha, ki je propovedoval o kraljevih pravicah Kristusa do naše dece, nakar se je ob pol sedmih razvila slovesna procesija s Kristusovim kipom. Procesije, ki se je vila po glavni cesti, ob kateri so raz hiš vihrale slovenske trobojnice, se je udeležila ogromna množica ljudstva, prav lep je bil pogled na veliko množico slovenskih mož in fantov, ki je korakala za Kristusovi mkipom. Po procesiji, ki je šla po glavni cesti navzgor do križa in se povrnila po isti cesti nazaj, se je vršilo v župni cerkvi darovanje za Slomškov dom, pri katerem se je nabralo 1300 Din, in posve
Razne nesreče In zločini.
Zopet goljufija. Do. sedaj dognani primanjkljaj v držav ni tovarni za sladkor v Belju znaša 120,000 Din.
Žrtve Save. V Zagrebu je Sava pri kopanju zahtevala dve žrtvi, krojaškega vajenca Andraševiča in vojaka Alimo-viča.
Mlada pustolovka. Maiuja Nekrep iz Maribora je javila zagrebški policiji, da je pobegnila v Zagreb njena lBletna hčerka Ela Nekrep in odnesla s seboj 4000 Din.
Tragična smrt. V Zagrebu je v tovarni pri čiščenju parnega kotla ubila elekt. iskra delavca Andro Lepčina, očeta šestih otrok.
Zverinska umora. V Brinju na Hrvatskem sta naenkrat izginila žera Stanka Stanič in njen sedemletni sin Dušan. Ženo so našli umorjeno kraj nekega prepada, a Dušana še ne. Izvršenih je bilo več aretacij.
-o-
Splašeni konji.
Iz Trbovelj poročajo: Ko se je peljala gostilničarka gospa Volkarjeva k svoji hčerki, o-moženi z rudniškim uradnikom Kolbeznom na obisk, so se ko-čijažu konji splašili, kočija se je prevrnila, gospa pa prišla pod njo. Težko ranjeno po glavi in po plečih in nezavestno so izvlejdi izpod voza in jo prinesli v bolnico.
Devet in petdeset odstotkov demokratov hoče imeti Al Smitha, pa nikogar drugega. — Konvencija za nominacijo se bo v kratkem vršila.
New York, N. Y.—Al Smith, guverner, je tako priljubljen pri svojih pristaših, demokratih, da hočejo le njega še dalje za guvernerja. Poročilo pravi, da je 95 odstotkov demokratov njemu naklonjenih, in sicer tako, da nočejo slišati o drugem kandidatu. Iz nasprotnega tabora pa prihaja vest, da Smith nominacije ne bo hotel sprejeti, ker želi stopiti v pokoj. To pa najbrž ne bo držalo, ampak je le želja nasprotnikov, ker bi jim v resnici bilo po volji, ako bi se Smith umaknil iz političnega življenja.
Smith zastopa mesto guvernerja že tretji termin. Ta doba ga je v svojem stolčku utrdila, pa tudi utrudila. Ni čuda ako si želi počitka, a gotovo je, da bo na ljubo svojim številhini prijateljem prevzel nominacijo. V teku desetih dni se bo vršila tozadevna konvencija.
-o-
KLEPUTILJI SO ODREZALI JEZIK. Nice, Francija. — Neka bel-! gijka, ki je odsedela nekaj tednov v ječi radi obrekovanja, se je že drugi dan vrnila na policijsko postajo, ni pa mogla povedati kaj hoče, kajti nekdo ji je odrezal jezik. Ker pa ženska ne zna pisati in ne čitati, bo težko dognati, kedo so zlo-1 činci, ki so ženski v pravem pomenu besede — prikrajšali jeziček. Pravijo, da je bila klepetulja in je imela mnogo sovražnikov.
potres na portugalskem.
Lfsabona, Portugalsko. — Tukaj so občutili silne potresne sunke. Neka tovarna se je vsled potresa zrušila, mnogo delavcev je bilo ubitih, število ranjenih je tudi veliko.
titev Krščanske šole Kristusu Kralju, nakar se je vršila slovesna sv. maša, ki jo je cele-briral g. dekan Zabret.
-o-
v Albaniji se zopet nekaj pripravlja.
Belgrad, 31. avg. — V poslednjem času se pojavljajo vesti o neredih v Albaniji. Nekateri so mnenja, da so ti neredi predznaki revolucije. Revolucija v Albaniji ne bi bila nič čudnega. Saj je režim Ahme-da Zogu že preveč dolgo na
Smrt v Dravi.
Utonil je pri kopanju v ribniku na Teznu neki vojak. Zašel je pregloboko v vodo, pa ni znal plavati .Njegovi tovariši so potegnili iz vode že mrtvega.
-o-
širite "amer. slovenca"
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO ItA
vladi in poleg tega so državne blagajne popolnoma izpraznjene. Ob izpraznjenih blagajnah se vedno pojavi tukaj revolucija, da pridejo spet prijatelji, ki blagajne napolnijo. Diplomatski krogi javljajo ste deče obvestilo z ozirom na ne rede v Albaniji: "Neredi, o ka-
-c*-
RUSI NAMERAVALI USMRTITI MOTTA.
Ženeva, Švica. — Kakor, znano, je bil leta 1923, ko se je vršila konferenca v Lausanne, umorjen zastopnik sovjetske Rusije, V. Vorovski. Sedaj je pa hotel, .iz maščevanja neki Rus usmrtiti bivšega predsednika Švice, G. Motta. Detektivi so pa še pravočasno preprečili nakano in Rusa zaprli.
——o-
Čitajte oglase v "Amer. Slovencu!"
terih se piše, nimajo značaja revolucije, posebno pa ne značaja revolucije proti Ahmed Zogu. To so le lokalne zadeve nezadovoljnikov med katoliki okrog Skadra. Oni so sedaj samo nezavestno orodje v rokah neprijateljev Albanije, to je onih istih neprijateljev, ki so tudi neprijatelji kraljevine SHS. Vsi Albanci so odločno
Vala denarna pošlljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brej odbitka izplačana, ako m posluiite naj« bank«.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj poli-ljali po teh-le cenah?
500 Din _| 0.41 '
1.000 " f 18.60 ;
W00 " ........ 146.23 >
5,000 " _9 92.00 >
10.000 « _(183.00
100 lir__________$ 4.05	"V!
200 Ur__$ 7.75	"
500 lir___$18.50
1000 lir_______$35.75	i
Pri večjih svotah poseben popust
Pojtnina j« ▼ t«b čenab ia rrsč«-nana.
Zaradi	J» bemd(o&
vnaprej cen« aobčavatl. Merodijn« so cen« dneva, ko dsnar »prejmamo.
Nakazila (M Izvršujejo fiU polti ki pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POŠHJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO
Pisma in poiiljke naslovit« HTl m
ZAKRAJSEK S CESARK
455 W. 42nd 1T„ NEW YORK. H. T.
M:*
»AHA«!« »I--"..: SLOVENEC"
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list T Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
____.$5.00
_____2.50
Za celo leto_____________
Za pol leta______________
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_____________6.00
Za pol leta ---------------------------- 3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
'Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
<or one year -----------------
''or half a year_
_________$5.00
_______2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year----------6.00
For half a year------------3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu Je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
preganjanje katoličanov v Mehiki, drži pa .raje z njihovimi preganjalci; zato je pa tudi sokriva gorja, ki ga povzroča me hikanska vlada svojim državljanom in ta dvojna mera s katero meri zdaj naša vlada Mehiki, se bo kmalu povrnila naši vladi sami.	P. Benigen.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the fost office St Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.
Umestna kritika.
POROČILO O NENADNI
SMRTI MRS. BOMBACH. ' Cleveland, O.
"Ne ,ure ne dneva ne veš, kdaj te zadene in pobere smrt," pravi narodni pregovor. Ta pregovor se uresničuje na ljudeh sleherni dan. Danes zdrav in vesel, jutri na mrtvaškem odru.
Mrs. Mary Bombach je bila v nedeljo še zdrava. Ves dan v nedeljo 5. septembra je še stregla svoji bolni prijateljici, ki je stanovala v isti hiši kot ona. Zvečer je šla k počitku je sicer potožila, da jo malo glava boli, a nobenih drugih znakov ni bilo, da je bolna. Šla je spat in ponoči je usoda hotela da ni vstala več, da ni zagledala več belega dne, našli so mrtvo v postelji. . . To je vsa povestnica o njeni nenadni smrti.
Pokojna je bila doma iz Pre-serja na Notranjskem in je bila najstarejši član družine, ki šteje 15 otrok. Njena mati še vedno živi v Chicagi. Njeno dekliško ime je bilo Zakraj-šek, dekliško ime njene matere pa Suhadolnik. V Ameriki je bivala od leta 1900, potem ko se je nahajala dve leti prej v Braziliji. Njen mož je umrl v Lorain, Ohio, pred šestimi leti, kjer je družina tedaj stanovala. Za njo žalujejo sledeči otroci: Rev. Anthony Bombach, župnik slovenske fare v Barberton, Ohio, in bivši kaplan pri fari sv. Vida v Cleve-landu, Marie, Frances, Louis, Ignacij, Mollie in Edward. Njen brat je Rev. K. Zakraj-šek, dobro poznani slovenski župnik fare sv. Štefana v Chicago, nadalje Leo Zakrajšek, lastnik znane slovenske trgovi ne za pošiljanje denarja v New Yorku, Andrew, Frank, An thony in Albin ter sestre Ivana, Frances, Josephine, Uršulf in Ana. Pogreb r.anjke se je vr šil v četrtek, 9. sept. iz cerkv« sv. Vida v Clevelandu. Njem truplo se prepeljali v družinsk grob v Lorain, VDhio. Ranjka j< bila članica velikega ženskegs društva Marije Magdalene, št 162. K. S. K. J. kjer je imel: urad podpredsednice. Bila ji tudi delegatinja K. S. K. J konvencije, ki se je pred krat kim vršila v Pittsburghu, polej tega je spadala tudi k društvi sv. Neže, št. 139, C. K. of Ohic Naj sveti blagi ranjki večn; luč, vsem preostalim sorodni kom pa izrekamo iskreno sc žal je!
-o-
Advertise in "Amerikansk Slovenec!"
Škof Gallagher v Detroitu je dne 30. avg. o priliki blagoslovitve vogelnega kamna župnijske šole sv. Antona pošteno in pravično ožigosal v svojem govoru čudno stališče Združenih držav glede Mehike. Na eni strani, pravi škof, je naša vlada priskrbela orožje in municijo banditom, ki so zdaj n.a krmilu, na drugi pa drži roke proč od nepostavne in krivične mehikanske vlade, katera dejansko zatira svoje državljane.
Skušnja uči, da sovražniki hoteč zatreti sv. Cerkev, najprej napadejo katoliško šolo, kakor vidimo sedaj v Mehiki. Tam ,pravi škof, je vlada najprej naskočila na katoliške šole in na to pričela s preganjanjem katoličanov, v prvi vrsti škofov in duhovnov.
Katoliški duhovni nimajo niti pravic, katere imajo črnci.
To vidimo iz naslednjega. Ustava iz leta 1857. je bila zadosti " slaba, pa sedanja ,e veliko slabejša. Ta prepoveduje katoliškim duhovnom uc4ci otroke veronauk v šoli. Ta postava je kar jednostavno odločila, da so cerkve last. države, cerkve, ki so bile zidane za časa Maksimilijana in poprej.
Škof Gallagher, govoreč o posledicah naše meščanske vojne, je posebno naglasil dejstvo, da so tedaj črnci dobili pravico voliti, sedanja mehikanska vlada pa je to pravico vzela katoliškim ondotnim duhovnom, njim prepoveduje celo pravico lastovati posestva.
Načelo "roke proč" je nasprotno naši izjavi neodvisnosti. Naša izjava neodvisnosti je naravnost v nasprotju s stališčem onih, ki se skrivajo za načelom' "roke proč" je povdaril škof. Izjava pravi: Mi spoznavamo te le jasne resnice, da so vsi ljudje enako ustvarjeni, da imajo vsi po svojem Stvarniku gotove in neovrgljive pravice kot so življenje, svoboda in skrb za lastno blagostanje. Mehikanska vlada pa uničuje te pravice ljudem in če rečemo naši vladi, da naj protestira proti Meksiki, pa odgovarja, da je ameriško načelo "roke proč" od Meksike.
V resnici to je proti načelu izjave neodvisnosti. Izjava potrjuje državljanom pravico, da izpremene ali popolnoma zavržejo postave katerekoli vlade, ki bi jim hotela ž njimi uničiti te neovrgljive pravice.
Mehikanski narod ima torej pravico nastopiti in sebe braniti proti svojim zatiralcem. Toda Združene države so prepovedale uvoz orožja v Mehko preganjanim državljanom, dale so pa isto njihovima zatiralcema Obregonu in Callesu. Ali je to pravično ? To je proti izjavi neodvisnosti in proti ameriškemu čutu poštenja.
Združenih držav odgovornost v Mehiki.
Prezident Wilson ni priznal Victoriana Huerta. Za njim je nastopil Carranza in njemu je sledil Obregon, ki so ga. podpirale Združene države, da je postavil na krmilo Callesa. Naša država je torej kolikortoliko odgovorna za žalostni sedanji položaj v Mehiki.
Naša vlada je po pravici odrekla priznanje boljševiški Rusiji zaradi njenih hudodelstev proti svobodi in veri in vendar priznava mehikanske tirane, ki so pokončali vse človeške in božje pravice svojih državljanov.
Sveti oče Pij XI. so nam naročili moliti, da bi Bog posegel vmes in varoval Cerkev v Mehiki. Vi ste prošeni, da molite za Mehiko, pa ste tudi prošeni, da porabite ves svoj vpliv in vsako postavno sredstvo, ki je v vaši moči za taisti namen; kajti molitev brez lastnega sodelovanja ni zadostna, ker pregovor pravi : pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.
Škof Gallagher je slednjič priporočil svojim poslušalcem, da širijo resnico glede mehikanskih razmer. Omenil je namreč, da ima mehikanska vlada svoje agente v vsakem večjem mestu Združenih držav, kateri razširjajo lažnjiva poročila svoje vlade in branijo mehikanske tirane.
Vlada Združenih držav bi lahko preprečila in ustavila
NA GREANEY SI USTANAVLJAJO SLOV. ŽUPNIJO.
Greaney, Minn.
Ker se že dolgo ni nihče o-glasil z naše zelene Trate na Greaney ,sem se jaz namenil opisati nekoliko naše razmere.
Kar se tiče letošnjih pridelkov, že vemo, pri čem smo, namreč, da smo nekoliko na slabšem, kakor lansko leto. Mrve je precej manj, pa tudi žitnice ne bodo tako napolnjene, a vendar nismo korajže izgubili in upamo, da bo vseeno šlo. Zdaj je čas mlatvb in mla-tilnice se ponosno premikajo od farmarja do farmarja, za njimi pa vrsta mož in fantov, oboroženih z-vilami. Drug drugemu namreč pomagamo pri tem delu in s tem dosti denarja prihranirpo.
Že dolgo smo si želeli, da dobimo svojega župnika semkaj na Greaney. V ta namen smo začeli graditi novo župnišče, katerega smo tudi srečno dogo-tovili. Toda hiša še ni dovolj opremljena s pohištvom, ker naši tukajšnji rojaki za enkrat ne zmorejo, da bi utrpeli te stroške. Pred kratkim pa je prišel k nam na obisk župnik na Ely, Minn., Rev. Fr. Mihel-čič, z našim obljubljenim župnikom, Rev. Fr. Sedejem. Ogledal si je župnišče in izjavil, da bi se dalo tudi omenjeni oviri,, namreč pomanjkanju pohištva, odpomoči. Meni je naročil, naj priprayimo za prihodnjo nedeljo kbsilo v novem župnišču, češ, da bo pripeljal ta dan število svojih faranov iz Ely in Towerja semkaj. Zabičal pa mi je, naj vse to držim strogo tajno napram Rev. Sedeju.
Omenjene nedelje je mene čakala zelo težavna naloga. Po sv. maši, ki je minila ob pol 12., sem moral Rev. Sedeja tako dolgo zadrževati, da so se zbrali vsi gosti. A ni mu bilo lahko prikrivati vseh priprav. Nenavadno se mu je namreč zdelo, da so se začeli zbirati ljudje in avtomobili okoli cerkve in župnišča in nazadnje sem z odgovori že skoraj v zadrego prišel. A končno me je rešil čas, kajti približala se je domenjena ena ura, določena za pričetek obeda v župnišču, Odšla sva torej proti župnišču a ni še ničesar slutil, kajti me nil je, da si gremo pred nje govim odhodom na Eveleth katerega sem nalašč določi! tudi ob eni uri, še enkrat ogledat župnišče.
Ali si morete predstavljat presenečenje Rev. Sedeja, kc je stopil v hišo? Mislil je, ds je župnišče prazno, kakor na
3ietD€
Pred cerkvijo nemških bene" diktinov v Chicagi sta stala dva farmarja, ki sta prišla iz Wisconsina. Dobro kupčijo sta opravila pa sta bila dobre volje. Za šalo je eden vprašal tovariša: "Ti, zakaj pa ima ta cerkev dva stolpa?" Tovariš ni vedel odgovora, zato mu je ta sam odgovoril: "Veš, zato, da midva oba lahko naenkrat vsak na enega pogledava!" —■ Zdaj je bilo pa tega sram je pa dejal: "Poslušaj zdaj ti mene in mi povej, kateri izmed teh dveh stolpov je moškega in kateri je ženskega spola?" Ker sedaj oni ni vedel odgovora, mu je moral ta sam odgovoriti : "Vidiš, tisti stolp je ženskega spola, v katerem na veliki petek raglja ropoče!" — Zdaj sta si bila "kvit" s svojimi šalami, ko pa sta domov prišla, je oni prvi vedno iskal priložnosti, da se obdrži kot zma-galec in'brihtnejsi na površju. Pri slovesu v domačem mestecu se je domislil: "Poglej na naš stolp. Samo eden je, strelovod in pa petelin je na vrhu: Povej mi, zakaj pa je petelin in ne kura?" Seveda ni vedel odgovora in mu je moral ta sam' odgovoriti. "Zato, če bi bila kura, bi jajce znesla, ki bi se dol skotalilo in ubilo!" Dobre
volje sta se zdaj razšla. * * *
Kako grozno je neumen. —
Prepirala sta se dva Kočevar-ja menda za prazen nič, pa je eden rekel drugemu, ki si ni dal dopovedati: "Ti, veš, če bi bil ti tako debel, ko si neumen, bi dolenjska železnica tri dni
okoli tebe vozila!"
* * *
Pri optikarju. — "Rad bi o-čala kupil!" — Prodajalec: "Ali taka, da se bo blizu videlo. alf dftleP?" — Kupec: "NV ampak taka, da se bo skozi videlo!"
# * *
V ječi. — Duhovnik jetniku: "Vi ste še tako mlad, pa že v zaporu. Kaj si more vaš ubogi oče o tem misliti!" — Jetnik: "Kaj oče o tem misli, lahko takoj pri njem izveste, —-je kar v sosednji celici!"
vadno, tu je naenkrat zagledal t množico občinstva in mize tež- I ko obložene. "Kaj se vendar ( danes godi ? Tega bi' niti v sanjah ne bil pričakoval," je str- r me vzkliknil.	s
Po kosilu je imel' Rev. Fr. d Mihelčič kratek nagovor, za lj njim pa je Mr. Mantel iz Ely n izročil našemu novemu župni- g ku krasne darove, ki so jih po- § darili tamkajšnji farani, in \ končno še zavitek bankovcev, s češ, naj si s tem nabavi najpo- \ trebnejše reči za novo župni- j-šče. Ginjen se je Rev. Sedej s zahvalil darovalcem za krasne c in nepričakovane darove.	j
Domača in neprisiljena za- i bava se je razvila nato in le ( prehitro se je približal čas, da T smo se morali razstati in oditi ] vsak na svoj dom.	(
Naj mi bo dovoljeno, da se ] v imenu vseh faranov na Grea- j ney zahvalim na tem mestu ] vsem velikodušnim daroval- < cem iz Ely, Towerja in Chis-holma, predvsem pa Vašemu j gorečemu župniku Rev. Fr. Mi- , helčiču. Pozdrav vsem našim dobrotnikom, kakor tudi vsem naročnikom A. S.	I i
Vincent Percich, naročnik.
-o-
MALO ODGOVORA NA DOPIS EVELETHČANOM IZ POD PERESA M. P.
Eveleth, Minn. Minulo je že štiriindvajset let, kar bivam1 v železnem o-krožju okraja St. Louis in do danes še nisem slišal, da znajo drugorodci citati slovenske liste seveda to samo nekatere "napredne" kot je naprimer: : "Prosveta." Tako se je izrazil M. Panijan iz Gilbert-a, Minn. ; z dnem 20tega avg. t. 1. pod ; rubriko "Dopis Eveleth-ča-nom" ker ga baje tudi ugledni ' drugorodci ? vprašujejo o usodi " pokojnega "Slov. Doma" v E-1 veleth-u, ker jim ni mogel od-' govoriti ustmeno jim naznanja ■ v "Prosveti." Evo Vam in čitaj- ^ i te sami.
Svetuje vsem, kateri ga » vprašujejo, da naj vprašajo
•	predsednika nadzornega odboj 1 ra M. Šuklje-ta (to misli spo-
1 daj podpisanega) ej Martine 1 kedaj sem jaz bil predsednik Slov. Doma ? ? ? Ali si že po-5 zabil, da sem bil izvoljen v od-
•	bor za nakup zemljišča (lot)
1	na seji v nedeljo večer po seji ' ste imeli še izvanredno sejo se-
2	veda v saloon-u in ste me od-5 vrgli. Ali niste poslali rojaka
•	L. Champa sedaj živeč v Cle-
2	veland-u, Ohio v Leon Machine 1 Shop oddaljen miljo in pol, da
mi naj sporoči, da ne rabim
3	priti na določen prostor, kjer - bi se morali sniti za nakup e zemljišča? Ko sem vprašal o-e menjenega rojaka za vzrok mi a odgovori, da sem "too slow," i- z drugo besedo rečeno, da ni-i. sem odpadnik slov. naroda; Ali !- ni res tako Martine? Dobro '■- znaš, da je ostalo enajst članov i. bivšega Slov. Doma med kate-il rimi si tudi Ti in, da je ostala !- denarna svota, za katero me
ne briga, umrla z domom vred. ti Ako bi jaz imel večjo svoto v o Slov. Domu jaz bi že znašel a kje, da je, ali jaz se ne dam na i- limance tako lahko kot neka-
terniki. Mene stane "Slov. Dom" samo štiri dollarje ($4.00).
Jaz sem rekel oni čas, da nikdar ne bo "Slov. Dom" postavljen v Eveleth-u, dokler ne dobi mož, kateri bodo postavili pravo podlago. A vi napred-njaki ste vse drugače računali. ' Saj drugim, kateri niso bili va- ( šega kalibra niste dali niti govoriti. Da še celo bojkotirali ( ste trgovce, kateri niso trobili ' v vaš rog vašemu bivšemu taj- ^ niku ste rekli, da naj gre iz * stanovanja od nekega rojaka, 1 drugemu'zopet, da naj ne gre ! pit v neko gostilno, ker oni ni 1 bil vašega mnenja tako dolgo, da je omenjeni gostilničar ob neki priliki prinesel $25.00 v blagajno "Slov. Doma." A sedaj povprašujejo drugorodci? kaj je z blagajno "Slov. Doma" i kadi su novci ? Na pitanje odgovor v "Prosveti" : Drugorodci čitajte "Prosveto!"
Nadalje svetuje M. P. vpra-šalcem, da naj vprašajo mene oziroma, da naj meni stavijo vprašanja o blagajni "Slov. Doma" ne bo ništa, jaz ne spadam k napredni enajstorici, ker tam spadajo samo napred-njaki ali ni tako? Svetuje tudi dotičnikom, da naj poizvedo o nekem prašiču, ki ga je baje C. Pentilla daroval ob času bazarja v korist slov. cerkvi sv. Družine in kako debel je bil "speh" na omenjenem prašiču sicer ga nisem videl, a gotovo ni bil bolj masten kot Panja-nov lažnjivi jezik. Pred nedavnim časom je g. Panjan pisal v "Prosveti" Eveleth, more' biti hvaležen Kansas-u, ker mu je dal slednji najboljše "zdravnike" in najboljšega župnika. ■ Za prve mi ni mar, za sledrije-i ga si štejem v čast reči, dal i Bog še več takih g. župnikov
-	kot so naš č._ g. Rev. A. Lesko-• vic. Dostavim pa samo to, da t Gilbert mora biti hvaležen E-■, veleth-u, ker mu je dal najboljšega čevljarja (šuštarja).
i Naj zadostuje za sedaj ob ) priliki* se zoper oglaštrh 'poseo--|no, ako g. Panjan hoče izve-
-	deti o aferi "Slov. Doma" v E-i veleth-u. Gradiva imam na : razpolago. Hvaležen ostanem
-	prijatelju, ki mi je poslal iz-
-	rezek "Dopis Eveleth-čanom", i torej hvala za poslano.
i j Z rojaškim pozdravom osta-
-	jam udani
Martin Shukle.
i	-o-
Žena in mož umrla eden za s	drugim.
1 V Krčevini pri Mariboru št. 1 177 sta imela posestvo in vrt-r narijo Emilija in Josip Sip. Oba 3 zakonca sta živela v sreči in za-dovoljstvu, a je nenadoma u-grabila smrt ženo Emilijo. Smrt , žen« je moža tako pretresla in l~ potrla, da je tudi on nenadoma 1 .umrl.
o
v1 ..-°~7~
Eksplozija steklenice s sifonom.
a V izdelovalnici soda-vode in e pokalic pod drž. mostom v Ma-1. iriboru je eksplodirala stekleni-v 'ca pokalice. Stekleni drobci so :1 zadeli lastnika g. Hofferja v a glavo ter ga precej resno po-i- škodovali.
Smola. — Postopač sloni na mostu in "ogleduje zadnji groš, ki ga še ima, ter premišljuje, kaj bi ž njim naredil, kar mu smukne z dlani v vodo. Gleda za njim in vzdihne: "Utopil bi te bil — tako ali tako, — ampak ne v vodi !■"
* * *
Idila. — Žena: "Mož, ali si slišal ? Kukavica je zakukala tridesetkrat po vrsti. To pomeni, da bom živela še celih trideset let."
'Mož: "Ako bi mogel dobiti to vražjo kukavico v roke, j°
zadavim takoj!"
* * #
Obžalovati soseda, je toliko, kakor bahati se, le v milejši obliki.
Prof. Fr. Pengov:
• SLON "MATIGUJ"UPORNIK.
Humoreska.
(Dalje.)
"Potem mi je pa takrat umrla teta! Ta je bila pa zmeraj tako dobra kot mamica!" je razlagal Dees. astočem obupu in tolkel z glavo ob ze d. "Pustila je za seboj osemnajst ubogih sirotek, in vsem tem moram napolniti male lačne želodčeke!"
"Kako pa si dobil to poročilo?" vpraša plantažnik ojstro gonjača . . . "Po pošti!" žaluje Deesa, puleč si lase iz glave. — "Kaj pak! Saj vendar že štirinajst dni ni došla nobena pošta semkaj! Lažeš, zato pa se mi izgubi zopet na delo!"
Deesa udari obupno z rokama v dlani in vskrikne točeč resnične in mokre solze: "Nalezljiva bolezen se je lotila moje rojstne vasi in vse moje žene leže v poslednjih
dihih!"
Tu pokliče posestnik služabnika Hibi^na, ki je bil iz iste vasi kot Deesa in ga vpraša: "Hibun, koliko žen ima ta mož?"
"Ta?" se zakrohoče Hibun, "niti ene ne! Saj ž njim ni hotela nobena ženska, dokler je živela, niti govoriti; vsaka bi si vzela raje njegovega slona za moža!"
"Hoj! Ali slišiš?"!" zagrmi plantažnik nad Deeso, ki je bolestno cvilil, kot bi se mu bližala zadnja ura. "Hajdi torej na delo, ali pa . . ."
Toda predno dogovori, zahrešči Deesa, ki ga je navdal smrtni strah, z nenadnim pogumom: "No, potem pa povem docela čisto resnico! Nad dva meseca je že minulo, odkar sem se zadnjikrat pošteno napil in dalj časa tega ne preneseni! Zato grem za par dni proč, precej daleč proč od te nebeške plantaže, da vam. ne bom dajal pohujšanja in vzbujal studa. Tam v daljavi pa se ga navlečem, kakor se spodobi!"
"Deesa!" odgovori gospodar; "zdaj res govoriš istinito resnico. Zato bi ti dal jaz
rad takoj dopust, samo ko bi vedel, kaj naj počnem z Mati Gujem, kadar odideš! Dobro veš, da nikogar ne uboga razven tebe!"
"Gospod, hvala ti! Naj sveti nate nebeško solnce štirideset tisoč let! Jaz grem proč samo za deset dni, — potem se vrnem, na mojo častno besedo, pri moji veri in moji duši! Ali smem prositi dovoljenja in poklicati sem nebeški blagoslov, svojega Mati Guja?"
V trenotku je dobil dovoljenje, zavriskal, da je šlo skozi ušesa in takoj na to se je prigugal orjaški slon od skupine . dreves, kjer si je za kratek čas sipal prah na glavo.
"Luč mojega srca, varuh pijancev, gora moči, posodi mi za trenotek svoj posluh!"' ga nagovori Deesa in se klanja pred njim. Mati Guj privzdigne veliko, plahti podobno uho in salutira s svojim trobcem.
"Grem pi*oč od tukaj!" nadaljuje Deesa.
Veselo zablisnejo Mati Guju oči, čeprav ni razumel niti črkice gospodarjevega čvekanja. Seveda, pohajkoval bi pa tudi on rad, prav kakor njegov gospodar. Tudi se
je dalo na potovanju ob cestah marsikaj u-krasti in vtrgati za v pod trobec!
Deesa pa še pristavi: "Toda ti tolsto, staro prase moraš ostati tukaj in pridno robo-tati!"
Blesk radosti v Mati Gujevih očeh je mahoma vgasnil. On je to vbijanje v gozdu tako črtil! Čekla so ga že tako bolela od njega! . . .
"Samo deset dni se ne vidiva, detece moje! — Vzdigni levo prednjo šapo! — Vtisnem ti to številko globoko v možgane, ti strupena krastača iz posušene kaluže!"
In Deesa je popal gorjač in jih namazal Mati Guju deset preko kopitčastih prstov. Mati Guj je renčal bolečine in se prestopal z ene noge na drugo.
"Deset dni !" je zabičaval Deesa, "moraš delati, moraš puliti in odnašati parobke, kakor ti bo naročal ta-le moj prijatelj Hibun ! Vzdigni Hibuna in posadi si ga na hrbet, ti pitano govedo!"
Mati Guj je zvil konec svojega trobca, Hibun je stopil nanj in v hipu je sedel na
slonovem hrbtu. Deesa pa mu izroči težki "ankus," železno ost za poganjanje neizmerne živali. Hibun udari z ostjo po goli črepinji Mati Guja in zazvenelo je, kakol' če tolče cestni tlakač s kladivom po granitnem kamenu. Mati Guj zatrobi gromeČe skozi rilec.
"Ali boš tiho, ti prostaški mrjasec iz pragozda!" ga ojstro opominja Deesa. "Zda.1 je Hibun za deset dni tvoj mahout (priga-njač) ! A zdaj z Bogom, živalica mojega srca! O moj gospod! Moj kralj! . . . Biser Vseh slonov, ki so kdaj gledali luč tega sveta, ne izvzemši slavnih Hanibalovih! Ti folija vsake črede! . . . Ohrani si svoje dragoceno zdravje! Ostani pošten in kreposten! Z Bogom!"
Mati Guj je ovil troj^ec okoli Deesa In #a vzdignil dvakrat na kvišku. To je bilo njegovo slovo od gospodarja. >
"Zdaj sem porok zanj, da bo delal!" jc zatrjeval Deesa plantažniku. No, ali sniei* oditi?"
(Dalje prih.)

"AMERIKANSKI SLOVENEC"
-l
£ * mmm * "»t** » f" f
Tovj nedeljski tovariš.
Rev. J. C. Smoley

TEDENSKI KOLEDAR.
17. po bink. — O največji zapovedi. Mat. 22.
19	Nedelja — Januarij šk. in tov., muč.
20	Pondeljek — Lazar škof,
21	Torek — Matevž apostol in ev.
22	Sreda — Tomaž Vil. šk. Mavricij, m.
23	Četrtek — Linus, papež in muč.
24	Petek — Marija Mati božj. usmil.
25	Sobota — Kleofas, uč.
—o—
SEDEMNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH.
Ljubi Gospoda svojega Boga iz celega svojega srca, iz cele svoje duše.
Mat. 22, 37. Eden farizejev, učenik postave — tako nam pripoveduje današnji evangelij — je vpra-Sal Gospoda, katera je naj-Večja, najpoglavitnejša zapo-Ved. In odgovor se je glasil: "Ljubi- Gospoda svojega Boga iz celega svojega srca. . . To •'e največja in prva zapoved." ^'ijatelji, to, kar nas Kristus uči, to pravim, pove n.am vsem naše lastno srce. V našem Sl>cu se odziva glas, ki nas o-Poftunja, ki nas sili, da morajo Boga nad vse ljubiti in nje-samemu služiti. Bog sam •1e vsadil ta glas v naše srce. Pasi je pa ta zapoved tako •tesna, dasi nas Bog neskončno 'iubi in nairi vedno podaja do-k&ze svoje neizmernč ljubezni, je žalibog vendar še ifino-ki Bog.a ne ljubijo, ki no-poznati njegove ljubezni; Njihovo srce napram Bogu je ^tzlo kakor led, je trdo ko ka-Žalostna resnica! Da bo srce gorelo ljubezni do bomo danes premišljevali' kako ljubi Bog človeka, in
malo ljubi Bog.a človek. * * *
Neizmerna je Božja ljube-2e« do človeštva. Običajno jo Primerjajo morju; pa tudi ta Primera se ne prilega; dasi je neizmerno globoko in Slroko, ima vendar le svoje ^no, ima svoje meje; Božja ljubezen pa ne pozna nikakih mej. vSe, kar more človek po-Vedati o božji ljubezni, je samo 1G senca božje ljubezni.
Glejte, Bog blagoslavlja na-Se telo, blagoslavlja nas v hotnem oziru, blagoslavlja ^s.časno. Dal nam je življenje, in to življenje nam on o-^ranja; dal nam je angela va-ki nas varuje v vseh nežnostih ,ki časno in gmotno nesrečo od nas odvrača. Bog am je nag največji prijatelj in dobrotnik. Od njega prihajajo radosti otroške dobe in po-^ejših let; od Boga imamo
zdravje in telesno moč, on nam daje vsakdanji živež. Živite li srečno v zakonskem stanu, imate li dobro vzgojene o-troke, če imate srečo in uspeh pri vašem delu, pri vaši trgovini, če vam je polje dobro obrodilo, za vse to morate biti hvaležni edinole Bogu. "Kaj pa imaš, človek, česar nisi prejel?" vpraša apostol Pavel (1. Kor. 4, 7). Kako skrbljiv je nebeški Oče glede nas, čuva nad nami, da bi nam niti las ne spadel z glave, blagoslavlja naša polja, da bi nam obrodila, česar potrebujemo za vsakdanje življenje!
Bog blagoslavlja našo dušo, blagoslavlja nas v duhovnem oziru. Vtisnil je naši duši svoj obraz; za našo dušo je dal svojega edinorojenega Sina, ki je za nas neizmerno trpel in umrl grozne smrti na križu. Bog je vdihnil naši duši svojega Duh.a, Duha Tolažnika, Duha resnice, ki nas je obdaril z vsemi svojimi darovi, ki je iz nas storil svoj tempelj, svoj hram. Pri sv. krstu nas je Bog sprejel za svoje otroke, naše ime je zapisal zraven imena svojega Sina v knjigi življenja; storil nas je dediče nebeškega kraljestva, dediče večne slave, večne blaženosti. In da bi toliko sigurneje dosegli svoj cilj, nam daje neprenehoma svoje milosti, da bi mogli premagati sovražnika in njegove skušnjave.
Bog se ne obrne od človeka niti t.akrat, ko se je človek od njega obrnil, ne pozabi ga niti takrat, ko mu človek povrača njegovo ljubezen z nepokorščino in žalitvami. Tu se pokaže Božja ljubezen še le v vsi svoji neizmerni, neizčrpljivi velikosti ; mesto da bi Bog človeka, kakor je zaslužil, kaznoval, g.a pahnil v pekel, mu prizanaša, ga išče v trnju strastij, ga išče v mrežah peklenskega duha. Kliče ga k sebi z glasom' usmiljenja, odpira mu svoje srce, da bi pribežal k njemu. In če človek posluša ta glas božjega usmiljenja, če dela pokoro, Bog ga sprejme z največjo ljubeznijo, odpusti mu vse grehe, vse žalitve, vrne mu vse pravice, vrne mu pravico do večne blaženosti, ljubi ga z vso ljubeznijo svojega srca; in ne samo enkrat, ne samo stokrat, ampak vedno, kolikor-krat potrka grešnik ra vrata njegovega usmiljenja in prosi: "Oče, grešil sem proti nebu in proti tebi, nisem vreden tvoj sin imenovan biti, imej me le za zadnjega dninarja, zadnjega najemnika!" (Luk. 15, 18). Kako neizmerna je božja ljube-i zen! Z besedo je ne moremo o-i pisati, z našim razumom ne
razumeti. "Bog je ljubezen," napisal je kratko in tako lepo sv. Janez (1, 4, 16).
Mislili bi torej, da bo človek povračal božjo ljubezen zopet z ljubeznijo, to tem bolj, ker imamo zapoved: "Ljubi Gospoda svojega Boga iz celega svojega srca."
Kako majhna, kako slaba je človekova ljubezen do Boga! Kako redko misli človek na Boga! — Kar kdo ljubi, na to pogosto misli. Skopuh, lakom-než bo mislil samo na denar, na svoje premoženje in posestvo. Nezmernež bo mislil le na jed in pijačo, na posvetno raz-veseljevanje. N.a Boga misli pa človek le redko. Dasi človeka Bog tako rekoč sili, da bi mislil na njega, dasi ga k temu opominja vsak črviček na zemlji, vsaka rastlina, cvetlica na polji, vsaka ptica pod nebom, vsak solnčni žarek, luna in zvezde v svoji nočni krasoti, če nas opominja na božjo ljubezen vsak košček kruha, vsak kozarec vode, na Boga le ne mislimo. Vstajamo zjutraj, pa na Boga ne mislimo, ležemo zvečer k počitku, pa na Boga zopet pozabimo. Mislimo na vse: na našo trgovino, na naše, delo, na naše polje, na našo ži-J vino, na zabave, mislimo na, svojo družino, vse nam pride. na misel, edinole Bog ne! Leta' in leta vnaprej računa človek,' kako bo srečno, mirno, z.ado-, voljno živel, kako si bo oddah-j nil od dela, na Boga, na njegovo moč, na njegovo dobroto,' na njegovo ljubezen pa ne po-, misli. . .
Pomislimo, kako malo stori človek za Boga. Prava ljubezen se ne kaže z besedami, ampak z dejanji. "Otročiči," opominja nas sv. Janez (L. Jan. 13, 18), "ne ljubimo samo z jezikom, ampak v dejanju in resnici." Bog zahteva od nas dejanj kot dokaz, da ga resnično ljubimo; kakih dejanj pa? So to razne žrtve, ki jih moramo doprinašati, so to zapovedi, ki jih moramo spolnjevati. Ljubezen pi'inasa žrtv^ in se veseli, če jih mora doprinašati.
Tudi Bog zahteva od nas dokazov naše ljubezni; zahteva, da žrtvujemo svet, njegove radosti, da žrtvujemo razne priložnosti, katerih se je nam ogibati, da darujemo svoje srce in njegove strasti in nagnjenja. "Dajte svoja telesa Bogu v živ, svet, dopadljiv dar. . . ne ravnajte se po tem svetu" (Rim. 12, 2). In na drugem mestu pravi sv. pismo: "Če te pohujšuje tvoje desno oko, izderi je in vrzi je od sebe. . , In če te pohujšuje tvoja desna roka, odsekaj i jo in vrzi jo od sebe" Mat. 5, 29.- "Mrtvite svoje po-zemske ude," opominja nas sv. Pavel (Kol. 3, 5). Če pa pogledamo ljudi, pa vidimo, kako redko prinašajo Bogu svoje darove, svoje žrtve. Večina ljudi se ravna po slabem zgledu sveta, večina se noče odreči zlim nevarnostim in priložnostim,
mo čutili, če bo Bog tako k nam govoril? Da bo ura naše sodbe za nas ura milosti, vtis-nimo si globoko v naša srca prvo in najpoglavitnejšo zapoved : "Ljubi Gospoda svojega Boga iz celega svojega srca, iz cele svoje duše, iz'vse svoje misli". . . in to, kar smo si vtisnili v srce, tudi vestno držimo in spolnjujmo, in Bog nam bo milostljiv sodnik. Amen.
-o-
Ženska je šele takrat stara, ko začne govoriti o svoji dekliški dobi.
DELO IN SLUŽBE
"EXPIERIENCED OPERATORS" za ženske navadne obleke in predpasnike. 1621 Milwaukee Ave. __58-sr do sr
kje se nahaja Mr. Ivan Lozej, doma iz Vrh-polje pri Vipavi, sedaj Venezia Giulia, Italija. (Naprošam vsakega, ki zanj ve, posebno čč. g g. duhovnike, ki imajo največ stika z našimi rojaki, 5a mi sporoče njegov sedanji naslov na upravništvo tega lista. t,sr -o-
Širite "amer. slovenca'
KAKŠEN JE VAŠ ŽELODEC?
Moj je dober, hvala. A ni vedno tako. Lahko ozdravite dyspepsijo, zaprtje, želodčni katar, riganje, težave okrog srca, kislino v želodcu, nervoz-nost, glavobol, slabo sapo in dr., kakor sem jaz. Ne pošljite enega centa Zagotavljam Vas, da bo učinkovalo kar Vam bom jaz poslal za zgoraj navedene bolezni. Ko boste prepričani, da Vam je pomagalo, potem mi boste poslali $1.00. Ni li to zadovoljivo?
MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE.
ROOMING HOUSE 10 sob, pohištvo, garaža, elektrika, pogodba do oktobra 1927, ali pa rentati po $67.50, dohodki $158.00. 1621 W. Van Buren St.	43-t do t
LES. HIŠA 7 sob, za veliko družino. $4000 na odplačila. 4228 Carrol Ave.
BUNGALOW 5 SOB, furnace heat, blizu "L", zaprti porč, klet, ometa-no in vse moderno. 1830 S. 51 st. St., Cicero, 111.	42-s do s
POHIŠTVO različno proda po nizki ceni Winkler, 4508 Hazel Ave. 63-s
UGODNA PRILIKA.
GREASING POSTAJA, auto laundry blizu mesta, dolga pogodba. 700 Washington Blvd.-Monroe 3884.
32-s do s
Pišite takoj.
Theodore H. Jackson, ■Stratford Bldg. B-148., Syracuse. N.Y.
"i in knjig; večina ljudi nima ni-
0	se noče ogibati slabih časnikov se'noče ogibati raznih zabav,
k, kakega pojma o zatajevanju t( samega sebe, slabo seme, lju-r liko pušča rasti v svojem srcu, >- nima nikake požrtvovalnosti )- do Boga, kar je dokaz, da Boga ne ljubi, e Bog nam je dal svoje zapo-! vedi, spolnjevanje teh zapove-a di je dokaz naše ljubezni do
0,	Boga. Če se pa ozremo po sve-i- tu, pa vidimo, k.ako malo se r,| brigajo ljudje za zapovedi. >-j "Posvečuj Gospodov dan". . . a poglejte, koliko jih je, ki Go-
spodov dan v resnici praznu-a jejo, kje je nedeljski počitek? a Delavec mora pogosto i v ne-il deljo prisiljen delati, stroji ro-)- potajo, iz dimnikov se kadi,
1,	kje pa se odziva slava božja? i- — Bog nam je dal druge za-i, povedi: "Ne kradi, ne pričaj n po krivem". . . a človek slepa-3 ri, goljufa svojega bližnjega. .
Res, da je mnogo, mnogo po-{ božnih duš, bogaboječih duš,
2	katerim je božja zapoved nad
1	vse, resnica je pa tudi, da je mnogo, premnogo teh, ki gle-
1 dajo na vse drugo, na svojo čast, na svoje premoženje, na 3i svoje imetje, na svoje zdravje, "i na svoje zabave, ne brigajo se 91 pa za spolnjevanje božjih za-e; povedi. Ko bi ne bilo tako, bi aj ne bilo na svetu toliko prevzet-' nih, napuhnjenih ljudi, bi ne bilo toliko kikomnežev in sko-"I puhov, ne bilo toliko brezskrb-"j nih1 starišev, ne bilo toliko ne-'' srečnih zakonskih, ne bilo "i zgubljenih sinov in razuzdanih J hčera.
1	s!: * *
Premišljevali smo, prijatelji, j o božji ljubezni do nas in o naši ljubezni do Boga. Videli • smo, kako je božja ljubezen velika, naša pa tako majhna. "> Kaj sledi iz tega? Pride ura, ko bo Bog sodil človeka glede
3	njegove ljubezni. V tej uri, v 3 uri sodbe na večnosti spomnil ]J nas bo Bog vseh dobrot svoje
ljubezni, ki nam jih je izkazal od našega rojstva pa do zadnjega dihljeja. V tem trenutku bomo spoznali in razumeli a-postolove besede: "Bog je ljubezen." Pa bo rekel Bog vsakemu izmed nas: Kjj.ko si pa ti poplačeval mojo ljubezen? Si me zvesto in odkritosrčno ljubil? Si li rad in pogosto na me mislil? Si doprinašal žrtve, katere sem od tebe zahteval? Si spolnjeval božje in cerkvene zapovedi? Imaš li dokaze ^a to svojo ljubezen? Če jih imaš, potem pridi v moje kraljestvo; če jih nimaš, poberi se izpred mojega obraza v večno trpljenje. — Prijatelji, kaj bo-
PA1NT STORE na prodaj ali zamenja za hišo. 4357 Armitage Ave.,
75-t do t
KDO VE,
kje se nahaj.a John Hlupar, doma iz Krupe, št. 10, fara Semič, Belokrajina. Pred 15. leti se je nahajal v Clevelandu, O. Lansko leto sem priSel iz starega kraja v Kanado in mu imam sporočiti zelo važne stvari, ki mu bodo v korist. Ako kdo izmed rojakov ve zanj, naj mi naznani, ako pa bo on sam čital te vrstice, naj mi piše.	t
JOHN KRIŽE.....
C. N. P. Lbr. Co.
Wasa, B. C., Canada.
PRODA ZA NIZKO CENO
hišo zidano iz opeke, 3 nadstropja in sedem stanovanj. V hiši je lokal, pripraven za vsako obrt. Klet je velika. Prodam radi slabega zdravja. — John Hlad, 1831 So. Throop St., Chicago, 111. — Phone Canal 4806. t,sr,č
BUNGALOW 5 SOB, vse improvements. Ph. Palisade 8438 ali na 3117 Kilpatrick. _41-s do s
LES. HIŠA proda radi bolezni za nizko geno. 3518 S. Mozart St.
2 STAN. HIŠA, parna toplota, moderno, 6 iii_ 7 sob, garaža. 6325 Peoria St. "	53-sr do sr
2 NADSTR. HIŠA po 6 sob, 7939 S. Sangamon, nizka cena. 59-s,t,sr
REAL ESTATE NIZKA CENA Les, hiša 8 sob vel., lota 00x125, lep vrt, $6500. Klet vel. Naraganset Ave. blizu Grand Ave. Takoj $3500.
NOVA ZID. HIŠA 2 nadstr., parna toplota. Hrastov les tla, jako lično. $15,000, takoj $3500.
NOVA ZID. 2 stanov. 2954 Fletcher St. parna toplota, hrastov les. — $14,500, kar je v resnici nizka cena.
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
Phone) Canal 4340.
VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi 1320 W. 18th St. Chicago, 111.
Vcnce za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dodtav-l.iam na dom.
Cene zmerne.
JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar
Zdravniške recepte izvršuje točno.
Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere.
Prinesite k nam filme v iz-
deljavo. 1738 W. 21st Street in Wood, Chicago, 111.
Izvrstni sladoled, mize za goste
NemeceK
1439 W. 18th St.
CHICAGO, ILL. izdeluje najboljšf
slike! svoj poklic vrši že s 3q-letno izkušnjo!

9 STAN. parna toplota, 6 po 5 sob, 3 po 8 sob. Potomac Ave. $40,000.
KALIFORNIJSKO GROZDJE
Kot že zadnjih sedem let, ta ko bodem tudi letos od tam razpošiljal izvrstno fino Kalifornijsko grozdje. Toraj, ako želite naročiti karo ali več dobrega kalifornijskega grozdja, tedaj se obrnite na:
Joseph p. Kristan, General Delivery, Fresno, Cal.
12 STAN. in 2 trgovini, novo poslopje. $60,000.
ROT H BROS.
4006 West Division St.
Odprto zvečer in ob nedeljah.
62-s,t,sr
BUNGALOW 5 SOB, zid. $8900, takoj $2500, porč za spat, cirk. topi. Soba v podstrešju klet ometana, cesta tlakovana, garaža za 2 kari, fina vodovodna napeljava. 4414 N Marmora Ave. Kildare 7327.
65-s do s
BUNGALOW 5 SOB, garaža za 2 kari. 3 bloke do C. M. & St. P. in cestne železnice, blizu šola, cerkev. 2040 Newland Ave., Columbus 10579. ___66-s,t,sr
BUNGALOW, 6 vel. sob, centr. kur-iava, podstrešje z 1 sobo, krasna jed. soba, garaža za 2 kari, alley tlakbvana. Lastnik potrebuje denar. 5323 N. St. Louis Ave. 67-s,t,sr
4~ STAN. HIŠA $200.00 dohodkov " mesečno. Cena $18,500, 3124 Fulto'i Blvd._68~s,t.sr
NOV V- HIŠA. 5629 N. Mr.plewocd Ave. 1 in pol nadstr. 2 stan. po 4 in 6 sob, garaža za 2 kari, rent $60.00 in $80.00 mesečno. Cena $15,000.
70-s,t,sr
PATENT NAPREDKA
n =	□
1 1 I |	1 1
1 1	i
i i i	
1 53 i	
5 1	=
1 S 1	
i i	5 —
1 i	i
a : P =	s
i 5 £ S = =	
1 ;	
s 5 s	
S = s * s ?	
nii.uiiii,iii.i.)iit.iiuuiut).HUiuuii.uiiiliiiji.ui.iiiini)ii)iiiiiiniii;iii..|,uiiliin.unlinitiiiiiiiitiUi.iiiilii.uiluu.iiiaiini
■mutij.M.nuiimiinnuinmi.
n = 5
H Š t
Slovenci kaj radi povdarjamo geslo: "Svoji k svojim." — A vse ostane le pri samih besedah. Trgovci se pritožujejo, zakaj je tako, pa tudi odjemalci pravijo zakaj ni drugače. A tako pritoževanje ne pomaga nič. To ne bo izboljšalo teh razmer.
Ako hoče slovenski trgovec napredovati, mora znati prodajati svoje blago. Mora znati privabiti odjemalce. To prav lahko stori potom oglaševanja v časopisu.
Povejte svojim rojakom, da imate isto blago kot tujec, da so pri vas cene zmerne, če ne morda nižje kot pri tujcu. Povejte ljudem, kadar dobite nove zaloge v vaše prodajalne, oznanjajte ljudem svoje prodajalne in svoje blago in ljudje bodo znali za Vas.
Amerikanski Slovenec
je med katoliškimi Slovenci najbolj razširjen list. Slovenski trgovci poslužite se ga! Oglašajte v njem! Oglaševanje je patent
napredka!
| § | i s š
| a	s
5 5	5
□	-
i i	i

❖
LOUIS STRITAR
•e priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-Jtve ob času selitev in rte kar tpada v to stroko.
Pokličite me po telefonu!
2018 W. 21 st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221.
ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA
je ime zanimivi povesti, ki jo je spisal v francoskem jeziku Erckmann-Chatrian, poslovenil A. B. — Velezani-miva vsebina, ki obravnava zadnje dogodke napoleonskih vojn, pohod Napoleona v Rusijo, odločilno bitko pri Lipskem in končni poraz Francozov. Povest bodo ž užitkom brali zlasti oni, ki so bili vojaki sami in tudi drugi, ki jih tako čtivo zanima.
V kratkem jo začnemo objavljati v "Amer. Slovencu."
Prijatelje < lista prosimo, naj na to zgodovinsko zanimivo povest opozorijo svoje prijatelje in znance, da se na list naroče in da bodo povest čitali od začetka.
Rojaki v So. Chicago Pozor!
Rojakom v So. Chicago naznanjam, da pride prihodnji teden po 12. septembru na Illinois Central Station na 93. cesti več kar najboljšega kalifornijskega grozdja, katerega sem poslal iz lastnih vinogradov iz Kalifornije, katere obdelujem in urejujem že 28 let.
Rojakom jamčim, da bodo dobili najboljše grozdje. Pridite omenjene dneve na omenjeno postajo in oglejte si moje grozdje, ki bo vam gotovo ugajalo.
Rojaki, ki ste namenjeni kupiti grozdje, počakajte prihoda teh kar, da bote dobili dobro sveže grozdje.
Letos je pridelek grozdja pičel, ker je skoro 75 odstotkov grozdja uničenega od prehude solnčne vročine, zato bo le malo kalifornijskega grozdja na trgu. Požurite se, da dobite najboljšega!
Frank Stefanich
VINOGRADNIK IZ KALIFORNIJE.
(Naslov za So. Chicago)
9525 Avenue "M"	So. Chicago, 111.
Phone: So. Chicago 3991.
NIZKA CENA ZA HIŠO 6 SOB. Hrastova tla, blizu šole in cerkve. R. I. in cestne želez, na lahka odpl. 1350 W. 98th St. Ph. Beverly K 4667.
71-s,t,ar
BUNGALOW ZID. 5 sob, porč za spat v steklu. Centr. kurj., lota 37)4x 125, proda radi bolezni. 6430 N. Ma-plewood Ave.	72-o,t.lr
BUNGALOW 6 SOB. lota na vogalu, 33x125, vse l^ioderno, na novo deko-
. rirano, elektrika, furnace ht. pore v steklu, podstrešje, $11,000 — takoj $6000. $4500 na prvo vknjižbo, $500 na drugo. L. Guido, 7800 St. Lawrence Ave. Ph. Vinceness 0756.
__________73-s,t.sr
BUNGALOW Z ID. moderno, parna topi. garaža za 2 kari, blizu kare.— 4812 Concord pl._74-s do s
2 STANOV. ZID. HT§A 6 in 7 sob furnace ht., garaža 2 kari, blizu je- ' zera in "I." cena $13,000, takoj $20p0. Ard. 2838.	81-t
HIŠA 5 SOB, sun parlor, bungalow, lota 100x200, .krasna okolica, garaža. Proda za nizko ceno, bo dopadlo ko vidite. 127 Scottswood Rd„ Ri-verside. III.____80-t
BUNGALOW 6 SOB, garaža, 30 čevljev lota, ally in cesta tlakovana blizu 60. in. Washtenaw. Lastnik odpotuje z mesta. $9300, takoj $3000. ostalo obroke. F. P. Basko, 29 S. La Salle St. Rand. 4781. 79-t,sr,č
FARME NA PRODAJ
165 AKR. La Porte okraj farma. Geo. Alhvater, Kinsburg, Ind. 37-s do s
60 AKROVrfarme proda radi bolezni, nahaja se v Michigan, najboljša zemlja, sadovnik, mlekarstvo ali za letovišče, blizu reke in mesta, ob lepi cesti, v 1 letu prodal za $3000 pridelkov- Lepa hiša. A. H. Motcy, So,- Haven, Mich.	64-s
GENTS FURNISHING STORE, dobro vpeljano na W. 26th St. med slovenskim in poljskim narodom.— 3439 W. 26th St. Jindrick Bros.
69-s,t,sr
80 AKR. v bližini dveh jezer, 40 akr. lesa, dobra hiša 8 sob, drevesa, sadovnik, živina, orodje, pridelek — blizu Kalamazoo, $5600. M. Faust. Shultz, Mich.	78-t
160 AKR. zmilje in poslopja v dobrem stanju, šole blizu, 40 akr. je paše, 3 milje do Bancroft, S. D. Pišite na Frank Dirkscn. Willow Lake. S. D.
80 AKR. ZEMLJE, 50 akr. pod plju-goin, tudi 40 akr. od katerih je 10 obdelane. 2403 Central Ave,., N. E. Minneapolis, Minn.	76-t,sr,č

"GOSPOD LISEC"
POVEST.
Spisal Dr. Fr. D.
"Ne bojte se, strijc, ne bom gledal," potolažil ga je Matevž, in čez nekaj časa so se zopet začela odklepati in zaklepati vrata. Pri-hesel je Vrban polno roko denarja in mignil Matevžu. Ta je stegnil široko svojo dlan in s tresočo roko mu je našteval Vrban denar, slinil prste, mel papirnate bankovce in gledal 3e proti solncu.
"Čakaj, še jedenkrat!" silil je, ko je stisnil Matevž pest. "Človek se zmoti." In ko je odštel, velel je Matevžu, naj prešteje še on.
"Čemu?" dejal je Matevž, zmašil denar v rnošnjiček in odžvižgal proti domu.
"Ta Matevž je muhast, ampak dober človek," mrmral je strijc, kteremu se je bil Matevž z blagim svojim dejanjem tako prikupil, da je zaradi njega začel prizanašati Tonetu in opuščati misel na ženitev.
Lisca pa je stalo mešetarjenje tako drago, 'da ni mogel več dolgo čakati. Vsak večer, ko so bili sami, se je jezil, koliko je že potočil vina, koliko poklal kuretine, koliko se je že popeklo in pocvrlo tako rekoč zastonj.
"Ta preklicani starec," hudoval se je proti ženi in sestri, "mi bo snedel vse, kar imam. Vedno stoka in zdihuje, da je že čisto pri kra-tji, pije pa in je kakor mlatič. Sram vaju bodi, 'da ga ne moreta ugnati!"
"Lej ga!" odgovarjala je sestra. "Ali je meni padla v glavo ta neumna misel? Kaj meni mar Vrban! Če je delj od mene, rajša ga imam."
"Ker si neumnica. Toda jaz ti povem to: <5e nam odide premoženje Vrbanovo, reveži bodemo."
Lisec je gubančil čelo in klel Vrbana in Kovača in Dobravce vse vprek.
To pa ne bi bilo Liscu pomagalo nič in spametoval bi se bil Vrban, če bi bila pokora Matevževa resnična in spreobrnemje njegovo trajno. 'A Matevž je skazil z nexodno svojo roko vse, kar je bilo tako lepo napeljano, in ftazdrl zopet to, kar je bil komaj popravil.
V nedeljo pred vsemi Svetimi je bila minila deseta maša in ljudje so set zbirali, da zaslišijo, kar jim' bo oklical birič., Ker pa ni •bilo biriča, spravil se je Matevž na ogrado, začel mahati z rokami in vpiti: ^Poslušajte! Oklic. Dobravski Metuzalem, po domače Vrban, sto let star, fant, jemlje y zakon gospodično Lenko. Ako je komu znan kak zadržek, ni ga treba naznanjati, kei: nevesta se ne bo zmenila zanj nič."
Nastal je splošen grohot in burno pritrjevanje. Vse si je kazalo Lenko, ki je s pobe-šeno glavo, zardela od sramote hitela domov, in Vrbana, ki je odhajaje krčil in vzdigoval pest in kričal nad nepoboljšljivim grešnikom. Ker je bila tudi Liščeva žena hitiro zginila izpred cerkve, in odkoračil rdeč od jeze gospod Lisec, bila je v Lisčevi hiši* ko je pri-kašljal še Vrban, takoj vsa družuna skupaj.
"Ta sramota!" ihtela je Lenka in brisala si oči.
"Kaj tacega! kaj tacega!" vi;iščal je Vr-
PRODA PLUMBARSKO OBRT IN HIŠO
7 sob v drugem nadstropju, štiri v prvem in delavnica. Garaža za dve kari, cena nizka. Pridite pogledat. Lastnik: Joseph Bobek, 1949 W. Cullerton St., Chicago, 111. Phone Canal 4894.	t do t
ban. "In meni! In Vam, gospod Lisec! Tožite, tožite! Razžaljenje časti! To se mora kaznovati. Kje je pravic^! Ta lopov, ta tat, ta ropar ,ta razbojnik." — Ušla mu je sapa.
Lisec je bil tfikoj snel dolgo pipo in tlačil jo strastno in preudarjal položaj.
"Kaj Matevž !" dejal je med zobmi. "On je samo cepec, s kterim mlatijo po nas tisti, kterim je do tega, da se razdere ženitev. Za Matevžem se skriva Vaš ljubi Tone, hvaležna Vaša Jerica in šuntar Kovač."
"Tako! Tako!" vikal je hripav starec. "Le počakajte! Jaz Vam pokažem, -kdo je norec. Gospod Lisec, jutri pojdemo v Ljubjano pismo pisat Vse prepišem na nevesto, vse. Drug ne dobo nikdo ničesar."
"Amen!" pristavil je Lisec, prijel z levico roko ihteče sestre, z desnico Vrbanovo in sklenil ji vzpodbudno in slovesno.
Tone in Jerica pa sta slutila takoj, koliko jima je bil škodoval Matevž. Tone je sedel po nauku na dvorišči na klopi in strmo zrl v sodnijski odlok, kjer se mu je prepovedovalo sejati ozimino in ukazovalo izprazniti stanovanje in izročiti posestvo lastniku do Vseh Svetih. Žena je pospravljala po hiši in stopila zdaj pa zdaj na prag in otožno pogledala moža, da bi brala kako nadejo iz njegovega obraza.
"Voz je že najet," dejal je Tone po dolgem molku; "jutri gredo v Ljubljano pisma delat."
"Oh, če bi mogla še jedenkrat govoriti s strijcem!" zdihnila je žena. "Nemara bi ga še preprosila."
"Pusti ga! Bo že Bog pomagal," zavrnil jo je mož.
"Če bi ga ti Lisci le toliko izpustili iz pesti, da bi se moglo govoriti ž njim! A zdaj ga že več noči niti domov ni bilo. Bog se usmili! Jutri na vse zgodaj grem dol do Litije. Morebiti ga prestrežem in omečim."
Mož ni rekel ničesar. Vzdignil se je, da gre še jedenkrat gledat po polji, ktero je tako pridno obdeloval štiri leta.
"Jaz grem tudi," dejala je ona in polile so jo solze. "Doma mi je dolg čas, če sem sama." — Priskakljala sta otroka in pridružila se vesela starišem.
"Živino bom dejal do prihodnjega semnja v Kovačev hlev," menil je Tone in preletel s tožnim očesom lepo popravljena gospodarska poslopja. Vrt, kjer so stale ravne vrste mladega drevja, je bil nastlan s pisanim listjem. "Te jablane so letos prvič rodile," dejal je gospodar kakor sam zase; "one hruške bodo rodile ob letu, a ne nam', ki smo jih sadili. Vse je lepo urejeno za novega gospodarja."
"Reci rajši; za novo gospodinjo," pristavila je žena; "strijc ne bo preživel zime. Naj bi prišlo v ktere roke koli, lažje bi prenašala ,nego da pride v Liščeve."
DR. t F. KONOPA ^VSSbSST1 in
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vše moških, ženskih in otroških bolezni.
1S20 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	326
BARVE - MIZARSTVO - ŽELEZNIM
Prodajam vsakovrstne barve, varniše itd. po najzmernejših cenah. Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse kar potrebujete v tem oziru za Vaš dom. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (šajbe.)
John Kosmach
SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽELEZNINO 1804 West 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0490.

»» wwwwwptowwwwow'W w mmtmwmwwwvwwwww »»»»H»»»»»>n
Slovenskim šolam
in vsem, ki imajo opraviti s poučevanjem, kakor tudi slovenskim starišem, priporočamo:	.. , -	i
SLOVENSKI ABECEDNIK, CENA 45c, SLOVENSKO - ANGLEŠKI KATEKIZEM, CENA 45c.
Obe knjigi je sestavil Very Rev. P. Kazimir Zakrajšek, OFM. s posebnim ozirom na slovenske ameriške šole, kjer sta te dve knjigi že splošno v rabi.
Kot šolski molitvenik priporočamo: k ■ ■ .	/ •""
i	..j	-j..	,■<■■; - .	j
MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE
istega autorja. To je edini slovenski molitvenik, ki podaja najpotrebnejše molitve tudi v angleščini, kar pomaga otrokom, da se lažje priuče slovenskih molitvic. Pomaga pa tudi odraslim, da se nauče pravilno angleških molitev in tako lažje razumejo otroke in jim pri učenju pomagajo. Za ta molitvenik podajamo za dobo dveh mesecev posebne znižane cene:	,
Močno platno, zlata obreza................$0.75
Fino usnje, zlata obreza...................... 1.00
Vatirano usnje ,zlata obreza.............. 1.25
Bela kost, zlata obreza........................ 1.25
Pri večjih naročilih še posebej znaten popust.
Naročila pošljite na knjigarno
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 WEST 22nd STREET	CHICAGO, ILL.

m

SMC ■
f ,
•r
i'

Zakaj se mučite!
S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STORIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI!
Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00.	, ,
EICHHOLZER & CO.
527 MAIN STREET,
FOREST CITY, PA.

Pristopajte
PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI
Kranjsko -- Slovenski Katoliški Jednoti
Posluje že 33. leto. V tej dobi je dosedaj izplačala raznih podpor v znesku
$2,769,364.00
TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD lOO-PROCENTNA.
Njeno, premoženje znaša $1,577,138.00
Članstva v obeh oddelkih šteje nad 30,000. Ima 167 krajevnih društev širom držav.
Glede pojasnila za pristfrp vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega druStva. — Glede ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pišite na glavnega tajnika: Jos. Zalarja, 1004 N. Chicago ft., JoITet, III. Nagrada za ustanovitev znaša $20.00.
VAŽNO! TEKOM KONVEČNE KAMPANJE JE PROST PRIBTOP V JEDNOTO!
KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NAŠI K. S. K. JEDNOTI!
"AMERIKANSKI SLOVENEC"

> PISANO POLJEj-%
1 M T___V .	^

J. M. Trunk.
...........l. -



Kaj bote dali?
"Suppose it were forbidden 1 oy the law of the United States :hat in no public or private school, or college, or university, the name of God be mentioned. Would our American people tolerate such tyranny?
"Suppose the president of Columbia university were put behind bars for six years because in a speech delivered in the assembly hall of the university he had reverently referred to God?
"Suppose all colleges and seminaries devoted to the education and training of priests and ministers and rabbis were ordered closed ; and that every priest or minister or rabbi were deprived of the right to vote, the right of assemblage, the right of trial by jury? It is inconceivable that such a condition would be even thought of in this country.
"Suppose Cardinal Hayes, or Bishop Manning, denounced such laws — if such laws were ever passed by our United States — and as a result were exiled or imprisoned. Would not we demand jtheir return and welcome them back as champions of free speech, and of freedom oi conscience' Th< supposition is, of course, impossible, so utterly different is it to our way of thinking and acting.
"If President Calles understands liberty, the United States does not. What Calles calls Jaw and authority is odious tyranny. Refusal to endure such tyranny is the first line of defense for justice and liberty."
Calles in njegova družba mora tudi malo zaviti oči in izjavlja, da nima ničesar proti veri. Slovenski sorodniki so bolj odkriti, ker odkrito povejo, da nameravajo sploh vero zatre-ti. V tem so malo "boljši."
Dočim so resnejši in pravičnejši protestanti pošteni dosti, da pripoznajo in obžalujejo preganjanje katolikov v Mehiki, gre methodistovski "škof" Miller " s časom" in gladi brade preganjalcem, češ, ni nobenega preganjanja, samole za svobodo gre in za nadvlado hudobnih katolikov, katerim je
. G. Molek je predaval, kakor poroča Proletarec o "Delavski univerzi." Glavno važnost polaga v izobrazbo. V navadni govorici je veljal za socialista tisti, ki je znal dobro zabavljati na farje. Dosti bolje ni bilo in ni niti pri voditeljih, kar je jasno razvidno iz časopisja. Umevno in naravno. Razredni boj, gospodarska stremljenja se končno osredotočijo okoli svetovnega naziranja. Tu je začetek in konec.
Med drugim meni g. Molek: "Ako izbiješ človeku vero iz glave, vero v Boga, nebesa in pekel (tu smo pri svetovnem naziranju !), mu moraš dati nekaj novega namesto stare vere. Ta "nekaj" pa ne sme biti karsibodi; vsako nadomestilo ni dobro. Nekaj ravno tako dobrega tudi ne zadostuje. Če je nova vera ravno tako dobra kakor stara, tedaj vsakdo raji ostane pri stari. Nekaj boljšega mora biti, nekaj pravega in resničnega." Pravilno.
Ako je vera v Boga, toraj krščansko svetovno naziranje, po zatrdilu socializma gola u-topija, domišljija, potem bi socializem mogel dati le drugo utopijo. Utopija pa nikoli ne more hasniti .Ako pa je vera v Boga realnost, nekaj resničnega, kar je, potem' prav po Molekovih besedah ni dost: kako nadomestilo, temveč mora biti nekaj realnega, pravega in resničnega. Za predavatelja bi prišla zdaj najvažnejša stvar, da bi bil podal poslušalcem to resnično realnost. Ne vem, če ga niso poprašali po ti realnosti, vsaj po poročilu v Proletarcu je ostal samole pri goli frazi.
Odgovora ni, in bi ga ne bi-
lo, če bi bil kdo tudi zanj po-prašal, kvečemu bi bilo kako zelo slabo nadomestilo, ker za
realnost ni realnosti.
* * *
Strast slepi.
Kar počenjajo mogotci, ki so slučajno na krmilu v Mehiki, bi bilo za smeh, ko bi ne bilo tako brezmejno podlo. Strast zaslepi človeka. Naši slovenski sorodniki protiver-skih fanatikov pridno pritrju-
jejo sorodnikom v Mehiki. To početje je zasmeh vsake prostosti, pa imata oba sorodnika usta polna svobode in prostosti.
Izborno je nadškof Hanna iz San Frančiška, Cali., osvetil postopanje mehikanskih mogotcev nasproti cerkvi na način, ki je prikladen amerikan-skemu mišljenju. Izvirnik naj si utaknejo tudi naši slovenski svobodnjaki (??) za ogledalo. Glasi se:
• "The widespread protest of the Catholics 'of Mexico and the drastic measures adopted by the Mexican hierarchy will be easily understood by the American people if they will but consider the character of the laws against which such action and protest have been taken.
"Let us suppose that President Coolidge ordered the governors of every state in the Union to define the number of Catholic priests or Presbyterian ministers who would be permitted to hold religious service and that the governors, by virtue of the power inve'sted in them by law, complied. What would the people of the United States do?
"Suppose the editor of The Christian Science Monitor were sentenced to jail for years because his journal criticised severely, for example, the present federal immigra-jtion law. What would be the 'public sentiment of this coun-. try?.
papež več nego od nekaj rdeč-karjev skrpucana konstitucija. Vedno in povsod isto.
-o-
Po davici, včasih tudi po za-strupljenju z mesom, se pripeti, da bolniku popolnoma opeša vid. Po nekaj tednih pa p6sta-ne vid zopet normalen.
New - yorsko grozdje.
dvojim dosedanjim odjemalcem in drugim rojakom naznanjamo, da bomo tudi letos razpošiljali new-yoržko grozdje, katero daje najboljši sok za nas okus. Vedeti pa je treba, da ni vse grozdje v državi New York enako, eno daje boljši sok nego drugo. Naša 6-letiia izkušnja v tem poslu in naše poznanj« vseh vinorodnih krajev zagotavlja našim odjemalcem najboljše grozdje. Naš zaatop*ik bo osebno nadziral vse pošilja' tve.
Zaradi toplega vremena obeta biti kakovost new-yorškeg» grozdja izredno dobra, kakor že več let ne.
Za nadaljna pojasnila o cenah, plačilnih pogojih, o načinu razpošiljanja itd. pišite čfn> prej na
JUGOSLAV AMERICAN CORP.,
455 W. 42nd Street, New York, N. Y.	sr,P