Leto X., št. 20. PoStnina platana t gotOTini. V LJUBLJANI, v soboto, 15. maja 1926. Današnja številka Din 1*60. žgkaj« razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Začasno le enkrat na teden. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, poštni predal štev. 168. laslov ra telegrame: »Naprej«, Ljubljana. Čekovni račun štev. 14.398. NAPREJ Stane mesečno 25 Din, začasno 6 Di&. Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Di*i Oglasi: Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglatii beseda 60 par, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer 0® ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo Reklamacije za list so poštnine prosite, Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke G SDS). Letnik VII., štev. 20. Četrtkova „Naprefeva“ številka izhaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Glasiio Kmetsko-delavske zveze Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din Konec enotne fronte. ' Delavska politika«, glasilo SPJ-tarjev (čitaj social-patriotov) v zelo bistroumnih članfeih »V novo razdobje« napoveduje 4 važne stvari, ki tvorijo »novo razdobje«: 1. Delavska politika« ne bo izhajala več kot dnevnik, temveč samo dvakrat na teden. 2. »Delavska politika je odslej ofici-alno glasilo SPJ. 3. Združene strokovne organizacije (URSSJ) se proglašajo za organizacije SPJ-tarjev. 4. Napoveduje se neizprosen boj (ne razredni), temveč boj proti komunizmu. Z druge strani pa iso pozvali Sedej, Štukelj in Makuc vse pristaše »Delav-sko-kmečkega lista« na sestanke in konference, na katerih naj bi se sklepalo o ustanovitvi nove politične organizacije, ker, kakor pravijo sami, brez politične stranke ni mogoče voditi uspešnega boja. Kar smo že rekli, se je zgodilo hitrejše nego smo pričakovali: Enotna fronta, ki je bila postavljena za volitve v »Delavsko zbornico« brez potrebne idejne, programatične in moralne enotnosti, se je zrušila idejno in organizacijsko sama od sebe. Temni fondi, ki so jo podpirali, so se menda posušili in z njimi je usahnilo tudi frazerstvo o enotni fronti. Malomeščanska gospoda okoli SPJ je zopet pokazala pravo lice od osebnih ambicij navdahnjenih »špispurgerskih« ne-doslednežev, ki obračajo svoj plašč po vetru: brez načel, brez programa, brez politične doslednosti; zdaj na levo, potem na desno, en korak naprej, tri korake nazaj; vsa modrost v de-magoškem lovu nezavedne množice, v sleparjenju in ogabnem lovljenju nezavednih delavskih glasov. Toida niti tajni fondi niti frazersiko in demago-ško pisani dnevnik, niti poveličevanje leninizma niti proslavljanje reformiz-ma niti enotna fronta s komunisti niti enotna fronta z orjunaši niti najnovej-še novo razdobje« ne bo povrnilo izgubljenega zaupanja zavednega delavstva v razkolnike in razbijače socialne demokracije, ne bo povrnilo zaupanja v one plitke malomeščane in agente kapitalizma, ki so svoje osebne interese vedno dvigali nad interese delavskega razreda, ki so izjavljali »kongres sem jaz«, ki so predpostavljali zvezo z orjunaši in kapitalističnimi agenti okolo »Jutra« organizaciji proletarske stranke, ki vsako novo razdobje, t. j. pred vsakimi volitvami ustanavljajo nove organizacije, ki so likvidirali enotno »Strokovno komisijo«, izključili razredno in politično zavedne člane in organizacije ter osnovali nekaki URSSJ, da bi pod lažno firmo še naprej izdajali interese delavskega razreda. Delavstvo se trumoma obrača od njih, ker čuti, da je vsa njihova politika v korist samo orjnna-šem okoli »Jutra«. To gospodo so spoznali — morda — tudi Štukelj, Sedej im Makuc, ki so morda v dobri veri stremeli za enotnostjo v strokovnih organizacijah, a so po par mesecih uvideli, da je razredni hoj brez politične stranke nemogoč. Na sestankih, ‘ki jih sklicujejo, se bodo še bolj prepričali, da delavstvo noče nič slišati o SPJ, ki je v času najhujšega terorja podpirala obznanaško politiko demokratarjev in PP režima, se borila proti zavednemu delavstvu, cepila stare organizacije in ustanav- ljala proti delavstvu nove firme s pomočjo tajnih fondov. Če so Štukelj, Makuc in Sedej spoznali, da brez politične proletarske stranke ni mogoč uspešen razredni boj. pomeni to novo spoznanje in napredek. Če pa Štukelj, Makuc in Sedej ustanavljajo novo stranko samo po imenu, a v resnici želijo to novo strankq pripeljati pod okrilje SPJ, potem bodo pač ostali sami v družbi s par nezavednimi. Zavedni delavci bodo hitro spoznali — ali je spoznanje po potrebi politične stranke samo maska, ali je iskreno. Vprašanje je torei, kaj hočejo Štukelj, Makuc in Sedej? Ali nameravajo osnovati samo novo firmo, pod katero se skriva SPJ? Ali nameravajo legalizirati Neodvisno delavsko stranko? Če je prvo resnica, tedaj bi bil to nov poskus prevarati delavce v Sloveniji. Prevarati pa je danes po 7 letih bridkih izkušenj mogoče samo one, ki so ali popolnoma nezavedni, ali pa željni kapitala in drugih udobnosti, t. j. ovsa, ki jim ga obeta SPJ, ki pa raste na oblakih. Če pa nameravajo ti trije možje legalizirati Neodvisno delavsko stranko, moramo vsak tak poskus samo pozdraviti. Med bivšimi člani in pristaši KSJ se je namreč udomačila v zadnjih letih, ki se odlikujejo po neprestanih pučih, iluzija, da je mogoče voditi razredno, marksistično politiko samo ilegalno. To je zabloda, ki izvira iz ne-marksističnih glav voditeljev, ki so se sami postavili za voditelje. Iz nje izvira deloma brezb' lost levo orientiranega delavstv-, deloma pa prestop teh levičarjev v nacionalistično-kapi-talistične stranke. Brez javnosti ni delavske politike. Delavstvo, ki nikogar ne izkorišča in ki ima zgodovinsko nalogo preurediti vso človeško družbo na boljših, naprednejših, znanstvenih temeljih socializma, mora svoja politična načela javno izpovedovati, mora se tudi javno združevati, javno svoje prepričanje izpovedovati in boriti se z vsemi svobodoljubnimi organizacijami za svobodo koalicije, svobodo tiska, svobodo štrajka, ki jo ogroža reakcionarna SHS buržuazija. Kadar se bodo pristaši Neodvisne delavske stranke javno organizirali, bodo hitro sprevideli, da brez izpolnjevanja pri organiziranju prevzetih dolžnosti — programatičnih, taktičnih in statutarnih — ni organizacije, ni discipline. Potem bodo morda začeli razumevati, zakaj vodimo »naprejev-ci tako vstrajno in dosledno že par let boj: za načelo 'javnosti, za progresivni davek, za izpolnjevanje pravilnika, za proletarsko demokracijo, proti pučizmu in oportunizmu, proti socializmu samo v besedah in paktiranju s kapitalisti v dejanjih itd. O vseh svojih namerah pa morajo Štukelj, Sedej in Makuc odkrito spregovoriti, ker mora drugače vsak pameten delavec videti v njihovem prizadevanju samo novo politično prevaro. ,,Brezalkoholna produkcij “ li bljana, Poljanski nasip 10/34 poSlje vsakemu naročniku Napreja zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žali Dosedanje izkušnje taktike enotne fronte v Sloveniji. I. Politika in taktika enotne fronte je brez dvoma izraz objektivne potrebe, ki jo narekujejo interesi delavskega razreda v določenih razmerah. Ta politika in taktika nista nič novega. Sta stari stvari, kakor je staro socialistično gibanje. Že I. internacionala je pod Marksovim in Engelsovim vodstvom prakticirala taktiko enotne fronte. Znano je Marksovo delovanje v Demokratičnem društvu«, ki je bilo zveza naprednih meščanov. Marks in Engels priporočata v . Komunističnem manifestu«, naj komunisti podpirajo demokratične struje posebno v deželah, kjer vlada reakcija. Znane so zveze in podpore I. Internacionale nacionalnim revolucionarjem. Bakunin je šel v izvajanju enotne fronte še dalje, poskušal je zrevolucionirati vseslovanski kongres v Pragi, ki ga je skušal pridobiti carizem za svojo temno politiko. Znane so zveze, ki jih je imela pred vojno socialna demokracija z meščanskimi pacifisti. Že pred vojno so delali v politiki enotne fronte napake. Nekateri voditelji so šli predaleč, tako da so spravljali v nevarnost neodvisnost in samostojnost delavskega intemacion. gibanja. Voditelji, ki so se po svojih interesih in ideologiji nagibali k meščanstvu, so porabili to politiko in taktiko za prehod h kapitalizmu, za presedlanje, kakor pravimo na Slovenskem. Tako je presedlal nekdanji tajnik francoske socialistične stranke Briand k buržoa-ziji, Mussolini, urednik soc. glasila »Avanti k nacionalističnim fašistom itd. Zato je združena politika in taktika enotne fronte — kakor zlasti vsaka večja politična akcija sploh — z velikimi nevarnostmi. Dotok nezavednih in organizacijsko neizšolanih množic v socialistične vrste po vojni je to nevarnost zelo povečal. Iskrena želja po enotnosti, ki je med delavstvom zelo živa, je po razkolu zaradi vprašanj vojne, revolucije, organizacije in prevzema oblasti med delavstvom včasih tako silna, da pozabi pri izvajanju politike in taktike enotne fronte na osnovna načela socializma. Stremljenje po enotnosti je tako silno, da mora vsaka stranka, ki hoče biti proletarska, to stremljenje resno preučiti in napraviti vse, da zastopa v vseh slučajih in akcijah interese delavskega razreda in napredovanje socializma. Slovenski proletariat ima o taktiki enotne fronte že bogate izkušnje. Zavedni delavci, ki so se iskreno zanimali za celokupno delavsko gibanje v zadnjih 7 letih, so danes že tako izkušeni, da jih ne bo zlahka premotila demagogija onih, ki izrabljajo želje proletarcev po združenju v svoje osebne, temne spekulativne namene. Da pa bodo razumevali in upoštevali te izkušnje tudi manj zavedni delavci, moramo kritično presoditi in potem objektivno opisati večje akcije enotne fronte v Sloveniji. II. Velikopotezno politiko enotne fronte je izvajala jugoslov. soc. dem. stranka po vojni pod vodstvom g. A. Kristana. Brez potrebne diskusije med članstvom o tem vprašanju, brez strankinega kongresa, ki mora odločati v vseh najvažnejših vprašanjih, je strankino vodstvo pod vplivom gg. Krista-' na, Prepeluha, Lončarja, Petejana, M. Žorge in Čobala stopilo v enotno iron-to z od ljudstva radi vojne politike osovraženima strankama klerikalci in liberalci v Narodno vlado, ki se ni naslanjala na nikak parlament, niti ni imela ljudskega zaupanja. Edina stranka, ki je takoj po prevratu imela zaupanje vsega delavstva in velike večine poljedelcev, je bila Jugoslov. soc. dem. stranka. Ljudstvo je v njej videlo rešitev iz vojnih težav in nadlog, in to radi tega, ker se je spomnilo na njeno protivojno in protimilitaristično politiko. Tedanje strankino vodstvo se tega pač ni zavedalo, ker bi drugače bilo nerazumljivo, da je sprejelo v Narodni vladi tako podrejeno vlogo. Sodelovanje v Narodni vladi je imelo za posledico tudi sodelovanje v tkzv. Začasnem narodnem predstavništvu« v Belgradu, ki je vršilo v Jugoslaviji zelo reakcionarne posle, kolikor je delovalo. Tako v Narodni vladi kakor v Narodnem predstavništvu strankino vodstvo ni moglo za delavce ničesar trajnega doseči. To že radi tega, ker je bilo povsod zelo neznatno zastopano; dalje se ni zavedalo moči naše stranke med ljudstvom, bilo je tako skromno v svojih zahtevah, da je buržoazija z največjo ljubeznijo gledala na to vodstvo, kako je z zgrešeno politiko enotne fronte krepilo vpliv kapitalističnih strank na eni strani in s tem seveda slabilo vpliv svoje lastne stranke in izzivalo v njej globoke razkole. Rezultat: ljudstvo je bilo razočarano nad socializmom. Buržoazija pa je dobila prekrasno krinko za svojo reakcionarno politiko centralizma, korupcije in anarhije, češ, glejte, celo socialisti odobravajo našo politiko. Vodstvo stranke je torej sprejelo odgovornost za vse delo »Narodne vlade« in poznejše »demokratsko - socialistične vlade«, delavstvu pa ni utrdilo nobene .postojanke, temveč je z nadaljevanjem politike enotne fronte, t. j. ministerializ-mom kljub jasnim protestom organiziranega delavstva izzvalo razkol in tako silno oslabilo moč proletarskega razreda. Danes vidimo, da je nekaj tedanjih voditeljev, n. pr. gg. Prepeluh in Lončar, šlo konsekventno po poti Brianda i. dr., prestopili so k buržoaziji, nekateri želijo pa še vedno ponavljati take enotne fronte. III. Taka taktika enotne fronte z buržu-azijo je pa v direktnem nasprotju s sklepi X. kongresa naše stranke iz 1. 1917, ki so bili obvezni za stranko in njeno vodstvo tudi 1. 1918 in 1919. Strankino vodstvo je torej začelo izvajati taktiko, ki je nasprotovala strankinim sklepom in ni niti smatralo za potrebno, sklicati kongres in vprašati delavstvo za njegovo mišljenje. Kršilo 1o torej osnovno načelo proletarske demokracije v stranki, s katero proletarska stranka stoji in pade. Posledice so bile naravnost katastrofalne, disciplina in morala sta v stranki strahovito padli. Seveda, če se vodstvo samo ne drži programa in sklepov — kdo more zahtevati to od članstval Vsa anarhistična, reakcionarna in kaotična politika je padla v odgovornost soc. demo- kraticni stranki. Stranka pa te politike ni mogla zagovarjati niti z enim samim stavkom! Če se očita nemški in avstrijski socialni demokraciji sodelovanje z bur-žoazijo po prevratu, imata ti dve stranki vsaj izgovor, da sta organizirali in omogočili ustanovitev demokratičnih republik, ki je bila ogrožena od še ved-ne mogočne reakcije. S čim nam more nekdanje strankino vodstvo opravičiti podpiranje režimov, ki so pripravili vse za absolutistični reakcionarni centralizem in okrepili orjunaško-obzna-naško politiko? Nespoštovanje kongresovih sklepov in samovolja vodstva — glejte, kam to lahko proletarsko stranko privede! Razkol je znak, da proletariat ni bil tako nezaveden, da je obsojal in obsodil tako politiko, seveda je bilo že prepozno. Da je bilo prepozno, je vzrok samovolja vodstva, ki proletariata ni pustilo do izraza. Kako ogromno škodo je napravila samovolja vodstva naši proletarski stranki! (ig. okoli SPJ, ki želijo obnoviti tako politiko enotne fronte in ki jo tajno in v manjšem obsegu še danes izvajajo, naj bodo potolaženi: slovenski proletariat bo odločno in brezobzirno onemogočil izva janje te politike, ker ga je življenje prepričalo, da mu to škoduje, ker nosi na svojih plečih bremena te katastrofalne politike enotne fronte z buržoazijo. Enotna fronta z reakcionarno buržoazijo v reakcionarni akciji je na j več ja nesreča, ki jo more doživeti proletariat, ker ni nasprotna samo vsem socialističnim načelom, temveč celo meščanski demokraciji. Zato^ bo delavstvo zatrlo vse njene prejšnje in sedanje zagovornike. (Dalje.) Sassenbach v Ljubljani. Ker mi radi -ustavitve »Belavskc-kmečkega lista« ni mogoče v ujem pisati o Sassenbachovih izjavah, prinašam ra-devolje v »Napreju« glavne stvari iz Sassenbachovega govora s primernimi komentarji. Sassenbach ima v Ljubljani že svojo zgodovino. Pred dvema letoma mu je ljubljanski proletariat onemogočil, da na javnem shodu pridiguje razkolniški evangelij Amsterdama. Letos si radi tega Sassenbach ni upal na javen shod, pač pa je v krogu par povabljenih in izvoljenih ljudi iz Strokovne komisije, Delavske zbornice in Kons. društva za Slovenijo v hotelu -pripovedoval svoje vtise in misli. Posrečilo se je tudi nekaterim opozicionalnim sodrugom, da so prisostvovali in slišali ves reiorinizem, kolikor ga imajo ainsterdamovci. O svojih vtisih s potovanja s sofijske konference je Sassenbach izjavil: Konferenca je izpadla bolje, kakor smo pričakovali. Strokovno gibanje bo po konferenci v Sofiji vsekakor napredovalo, zlasti v Jugoslaviji, kjer je gibanje že zdaj najbolje. O bolgarskem strokovnem gibanju in o terorju nad delavskim razredom se mnogo čuje. Izjaviti moram, da smo ponekod našli dobre strokovne organizacije. Vlada sama je dala zagotovilo, da ne bo več preganjala strokovnih organizacij. (Seveda »socialpatriotskih« ne bo, pač pa neodvisne strokovne organizacije, ki tudi obstojajo.) Kar se pa tiče terorja, moram izjaviti, da je bil teror po lanskem atentatu na katedralo sv. Nedelje res velik. Danes pa terorja ni več. Mi smo se popolnoma svobodno gibali in nobena. vlada na Balkanu nam ni šla toliko na roke. (O, to pa radi verjamemo! Vlada je dobro vedela, da bo Sassenbach izjavljal, da ni nobenega terorja na Bolgarskem.) Na postajah so nas lahko sprejemale delavske delegacije z rdečimi zastavami in Mertens in jaz sva imela več govorov. O terorju je lani Daily Herald pisal veliko preveč; to je pa tudi razumljivo, saj je Daily Herald bolj komunistično glasilo. (Daily Herald- je glasilo angleške delavske stranke, Labour Party.) Bolgarskim sodrugom smo tudi naročili, da se politični prepiri ne smejo zanašati v strokovne organizacije, ker za-visi razvoj strokovnih organizacij od politične konstelacije. Tudi obstoja na Bolgarskem brezposelnost, katere vzrok je, da so mirovne pogodbe vzele mnogim industrijskim krajem zaledje. Vendar mislim, da se bo gospodarski položaj iz- boljšal in dvignil. (Na čigav račun, tega Sassenbach ni omenil. In vrhu tega govori o zboljšanju ravno sedaj, ko je kriza v svetovnem gospodarstvu tako očito privedla do ogromnega generalnega štrajka na Angleškem.) 0 delavskem gibanju v Grčiji lahko rečem, da sem naletel na enake stvari, kakor tu v Ljubljani pred dvema letoma. Komunisti so povsod srdito napadali delovanje amsterdamske strok, internacionale. V Solunu sem imel shod, komunisti so mi sicer dovolili govoriti, toda onemogočili so vsak prevod. V Pireju je bilo za shod pripravljenih 150 policistov s strani oblasti. Komunisti so naredili kraval in so odšli s shoda, nakar sem šele megel govoriti. Grški minister za javna dela me je povabil k sebi na razgovor, vendar sem to vabilo radi situacije odklonil. Po tem govoru je dobil Sassenbach par vprašanj, da nanja odgovori. Prinašamo samo par momentov iz tega razgovora. Na vprašanje, zakaj ni sofijska konferenca zavzela stališča napram belemu terorju na Bolgarskem, je odgovoril Sas-senbach: O tem sem že preje govoril. Mi se nismo mogli vmešavati v notranje bolgarske posle in se nismo hoteli. Zato smo odbili predloge nekega pariškega delegata za boj proti reakciji. Bes je bil po atentatu na katedralo velik teror, toda mi Nemci imamo dober pregovor: Haust du meinen Juden, hau ich deinen Ju-den! Danes pa ni več terorja. (Ali si moremo misliti lepše« obrambo bolgarskih krvnikov? Ali je mogoče večje blatenje in zasramovanje junaškega boja bolgarskih delavcev in kmetov zem-Ijoradnikov?) Sassenbachu je tudi bilo stavljeno vprašanje, če ve, da se je v Sloveniji izvršilo takozvano strokovno zedinjenje, da pa Strokovna komisija, ki je v rokah social-patriotov, grozi z izključitvijo Marcela Zor ge, Hlebca in drugih cpozicionalcev in tako ogroža strokovno enotnost? Ali se strinja s tem? Sasenbach na ter ni dal direktnega odgovora. Dejal je, i smelo g’asovati, teče pravda a še zdaj ni končana! Virilisti vladajo kar nadalje. Takrat je -Naprej razkril tudi tajno pogodbo, ki je dajala članom direktorija neverjetne predpravice, skoro večno sigurnost. Kristan je to pogodbo branil. A ko sta dva izmed članov direktorija začela kazati Kristanu rogove, je proglasil Kristan to pogodbo za neveljavno in oba odstavil. Obznana velja samo proti tistim »komunistom«, ki ne jedo iz roke, in brani samo tiste državotvorce, par-don, konsumotvoTce, ki so zvesti — Kristanu. Ta dva (Dražil in Urbančeva) sta tožila. Druga razprava se je vršila 12. maja in kristanovcl so prisegali, da je bila pogodba samo navidezna in da ni bila resno mišljena, ampak da je imela le namen zaščititi Kons. društvo »pred komunisti in bernotovck. Kako lepo je bilo poslušati te značajne može! Te »dobre socialiste«! Tudi »dober komunist« je bil zraven, Bučan z Viča, in prav nič ni bil rdeč, ko je pričal, da je delal to pogodbo proti komunistom, torej proti sebi! Res pravljično lepo je bilo in treba bo izdati brošuro o tem! Po tistem, kar je človek tam slišal, je v konsumu sploh vse fiktivno, zlagano, navidezno in kakršnokoli, le resnega ni nič od zapisnikov do pogodb in najbrž tudi do načelstva, kajti Kristan je pripeljal priče, ki niso smele pričati, ker so člani načelstva, ko je pa tekla voda v grlo, so vsi ti člani kar tam na hodniku slučajno vsi izstopili, torej so najbrž tudi oni bili le fiktivni ; — Ker so fiktivne tudi bilančne postavke v vrednosti hiš, so fiktivni najbrž tudi dolgovi. Potrebno bi bi- lo, kajti pri fiktivnih pravilih, ki se kršijo še celo pri volitvi načelstva, visi vse v araku! Delavci, ne, bodite malomarni! Kdor zida vso svojo bodočnost samo na Kristanov ministrski frak, se bo prepozno zavedel, da visi v zraku tudi ta frak! Kristan ne bo več minister! če bi pa le bil, bo moral biti minister buržujske stranke in bo moral delati obznane javno, ne pa tajno, kakor za časa svojega »delavskega« ministrovanja. Vse obznane, vsi izjemni zakoni, sploh vse, kar krati resnično demokracijo, vse je edinole zaščita korupcije, ne pa zaščita Kons. društva, države itd. Skupnost prospeva le pri resnični demokraciji, nikdar pa ne pod vlado »dobrih« pastirjev. Dobri pastirji znajo le dobro molzti in nagobčnike dajati, drugega pa nič. Zato je potrebna samo ena obznana, obznana proti korupciji. A ta obznana se imenuje — načelo javnosti. Javno sodišče pa ni fiktivno. Ni se dalo zavesti na pota fiktivnosti in Kristanu je preostalo le še to, da dokaže, kako sta Dražil in Urbančeva kršila to pogodbo. Pogodba torej velja, razprava je preložena za izvedbo teh dokazov. M3tmtXXXXXXX3SXX Raznovrstno pomladansko obleko nudi najceneje JOSIP ROJINA LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 3 xxxxxxxxxxxxx>@ Z I K A je najboljša Sitna Icava! Še danes zahtevajte od Vaših političnih listov, da pišejo tudi o treznosti in brezalkoholni produkciji, ki je za naš narod največjega pomena! I mamo pripravljenega mnogo gradiva, ki bi ga radi objavili, pa večina listov za take prepotrebne stvari »nima prostora«! Iz stranke. s POZOR, ZAMUDNIKI! Pregled organizacij izide v prihodnjem »Napreju«. TISKOVNI SKLAD. Zadnji izkaz 8. maja 1926 JSDS Jesenice, pop. pri Esp Martin Šumer, Zabukovca Karl Košec, Zabukovca Franc Vodovnik, Zabukovca Albin Zidan, Moste Avgust Kregar, Moste Peter Vrhunc, Moste Peter Žvagon, Moste Esperantist, Moste M,i;h. Vnimočnik, Štore Josip Resnik, Štore Henmiina Resnikova, Štore Rudolf Spetndel, Velerrje_ Din 8068.35 Din 35- Dan Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din 10,- 9,— 3.— 10,— 3.— 2,— 1,— 1.25 10.— 5.— 5.— 32,— Skupaj Din 8194.60 Proslave praznika Dela. Proslava l. maja v Mežiški dolini. Letos se je vršila prvomajska proslava v Mežica. Delo je počivalo v vseh obratih, celo stavbinski delavci so letos polnoštevilno praznovali praznik Dela. V Mežici se je vršil za zbrane rudarje, stavbince in druge delavce shod, na katerem je poročal s. Leskošek iz Celja. Njegova izvajanja so bila približno sledeča: Danes praznujemo delavci svoj praznik, to je praznik, ki nam ga ni dala gosposka, tem- več je praznik, ki smo ga sprejeli od drugih delavcev hi ga solidarno z vsemi delavci praznujemo po vsem svetu. Zato praznujemo mi na ta dan naš praznik, ker je to praznik Dela na vsem svetu in pri vseh narodih priznan od razredno zavednega delavstva. Samo en praznik imamo mi v letu. Ta praznik pomeni za nas delavce prebujenje in vstajenje. Komaj 37 let je od tega, ko je bilo na socialističnem kongresu v Parizu sklenjeno, da bodi 1. maj praznik Dela na vsem svetu. Kljub tej kratki do- i i imamo zaznamovati v zgodovifti mnogo uspehov za proletariat. Ko se je vršila prva proslava 1. maja, še delavci nismo ime- li splošne volilne pravice, tedaj smo bili postavljeni v IV. razred, v katerem je bilo treba 40.000 glasov, da so zalegli toliko, ko glas enega samega katoliškega škofa. Kaka strahovita razlika je bila tedaj med nami in med maziljeno gospodo! Delavstvo je to krivico videlo in je vselej na dan 1. maja protestiralo proti temu in zahtevalo splošno volilno pravico. To ■ ahtevo je skozi 18 let neprestano ponavljalo, dokler ni 1. 1907 tudi zmagalo. To zmago pa danes gospoda pri klerikalni stranki zlorablja, zlorablja s tem, da sedaj tudi prireja 1. majsko proslavo, a prej v Avstriji nas je dunajska vlada, ki je bila klerikalna, s Habsburžani vred z žandarji preganjala vsako leto na 1. maja, celo vojaštvo so proti nam uporablja- li.’Vse to se je godilo v znamenju krščanske ljubezni do bližnjega. Danes imamo volilno pravico, le žal, da naš pr<51etari-jat še voliti ne zna. Proletariat v Jugoslaviji si je izvolil s kmeti vred take narodne zastopnike, da mu nalagajo samo dolžnosti (medklici: Davek na ročno delo a nobenih pravic.) Gospoda, ki je danes na vladi, se od avstr, klerikalcev skoraj prav nič ne razlikuje. Hoteli so vas ustrašiti, da bi se poskrili v rove in delavnice, kjer se nahajate vse leto in delate za tuj kapital. V najnovejšem času prihajajo še jugofašisti, ki se imenujejo orjunaši in prirejajo slične slavnosti kakor mi. Pravijo, da so nacionalisti, pa jim je mednarodni praznik delavstva dobrodošel, da ga izrabljajo za svoje avanture, da ustrezajo internacionalnemu kapitalu, ki jih je podprl zato, da bi naše vrste oslabili. Na dan našega praznika napravimo mi vselej bilanco in pregledamo svoje delo v preteklosti, a obenem si določimo naloge za bodočnost, zlasti za prihodnje leto. Naša bilanca je letos slaba, povsod kriza in brezposelnost, socialna zakonodaja na smrtni postelji, 8-uruik v nevarnosti, teror in nasilje na dnevnem redu. Da to bilanco popravimo, je treba, da se izobražujemo, da priznavamo in bojujemo razredni boj, da dosežemo internacionalno priznanje. Očitajo nam dostikrat, da mi nismo internacionalni, ali to nas ne sme in ne more motiti. Mi sicer nismo formalno v internacionalo vpisani, ali mi izvršujemo mednarodno solidarnost v pravem pomenu besede. Moj predgovornik (Svetek — njegov govor bo treba pozneje kritično obdelati, op. por.) je omenil, da imamo dve stranki z dvema gledanjema na delavsko gibanje. Naše gledanje je tudi v tem pogledu jasno, kajti mi hodimo naravnost po začrtani poti svojemu končnemu cilju nasproti, a naši nasprotniki ljubijo lepo uglajeno cesto po ovinkih. Vsaki skali se naši nasprotniki izognejo, mi pa, kadar pridemo do skale, vzamemo pravo orodje v roke in jo začnemo drobiti, da ne zaidemo na stran pota. To, sodrugi, je razlika med nami in drugimi. Da se zopet snidemo še v večjem številu, zanesite to idejo med svoje znance in tovariše, da vam bodo pomagali izvrševati velike naloge našega socialnodemokra-tičnega programa. — Sodrug predsednik shoda je pozval navzoče, naj se kolikor mogoče vzdrže alkoholnih pijač vsaj na današnji dan. (Zal, da se ta dobri nasvet ni v polni meri izvršil. Op. poroč.) Podpečani smo tudi šli'v Mežico, da proslavimo praznik dela. Zal da ne vsi. Nekateri se še vedno ne zavedajo pomena našega praznika — ali pa se morda sramujejo pokazati kapitalistom. Kdor se 1. maja ne pokaže, kaže, da ni zmožen boriti se za svoje pravice, kaže, da mu ni nič mar, če se mu godi krivica. Ali vendar znajo potem tožiti, kako so slabi časi! Pa še slabši bodo, če bo tako malo zavednosti, če ne bomo proslavljali niti praznika dela. Še je prilika in čas, da taki zaspanci vsaj začetek večje zavednosti pokažejo: občinske volitve bodo kmalu, glasujte za našo listo in organizirajte se! Občni zbor Konsumnega društva za Slovenijo. (Nadaljevanje.) Kristan: Predlogi glede izplačila dividend, ozir. povračila so zelo različni. Večina je za dosedanji način. Vendar so letos, ko smo morali vpoštevati nad 1 milijon davčnih zaostankov, davki snedli povračila. Trgovska plat v naši zadrugi ni taka, da bi se mogla dati povračila. Svetek: Predlog načelstva je, da se odločno znižajo upravni stroški. Po strokovnjaku preračunano se morajo znižati upravni izdatki za najmanj polovico sedanjih. Dosedaj smo imeli resnično preveč uslužbencev. Stati moramo na stališču, da je boljše manj moči, te pa dobro plačane. Centrala je bila dosedaj »Wasserkopf«, ki ji je bila glavna naloga po telefonu priganjati nastavljene«. Napravimo danes manj sklepov, a te mora vodstvo izvesti. Če ne bodo izpolnjeni, naženite na prihodnjem občnem zboru celo načelstvo. Povedati moram tudi, da bomo morali zapreti vse tiste prodajalne, ki ne dosežejo 40.000 Din mesečnega prometa. Izjema bo le za Lesce, kjer je režija res minimalna. Prepričan pa sem, da če pojdejo delegati med ljudi in razložijo v kakšni slogi je občni zbor deloval, bo promet rasel. S strani načelstva vam zasiguram, da bodo krajevni odbori dobili obljubljeno agitacijsko pomoč iz centrale. Zaloge moramo tudi znižati do skrajnosti, ker je v interesu gospodarstva, da se blago večkrat menja. Za odpravo kreditov bo treba agitacije med člani, da bodo vsi čimprej doplačali svoj delež. Kajti odkrito rečeno, današnji občni zbor bi imel pravico razpravljati le o 1 milijonskem premoženju, to je znesek, ki ga izkazujejo vplačani deleži. In če se to ne bo izboljšalo, bo članstvo zgubilo svoje pravice, kajti kjer ni dolžnosti, tam tudi ni pravic. Glede povračil sem za to, da bi bilo treba povračila noti-rati in povrniti v poznejših letih. To bo zlasti mogoče pri prenosu iz papirnate v, zlato valuto. Predlogi načelstva, ki jih je med svojim govorom prečital tajnik Fr. Svetek, so: 1. K spremembi pravil: V namenu, da se dosežejo s spremembo pravil trajni rezultati, se naroča novemu načelstvu, da sestavi takoj po občnem zberu 4—6 člansko komisijo, ki naj, upoštevajoč vse dosedanje izkušnje in predloge posameznih podružnic, sestavi načrt no\9h pravil, katerega naj razpošlje na vse podružnice s pozivom, da spo-roče svoje pripombe. Podružnice1 naj imajo časa za to delo najmanj mesec dni. Čim bodo zbrani vsi odgovori iz podružnic, naj se načrt končnovel javno stilizira in se predloži prihodnjemu občnemu zboru. Ta končnoveljavni načrt naj se pa razpošlje podružnicam najmanj 1 mesec pred občnim zborom, da bodo mogle zavzeti svoje končnoveljavno stališče in inštruirati svoje delegate. 2. Znižanje iadatkov aadruge. Z ozirom na prehod v mirovno gospodarstvo in z ozirom na ogromne izdatke na davkih, upravnih stroških, plačah in obrestih predlaga načelstvo, naj občni zbor sklene in naroči novemu vodstvu zadruge, da striktno izvede: 1. Zadruga naj s pomočjo vseh delavskih organizacij in institucij p »krene energično akcijo, da se tudi delavskim zadrugam priznajo one davčne olajšave, ki jih uživajo zadruge v drugih kultur-nejlih državah. Najmanj pa zahtevamo, da se priznajo našim zadrugam vsaj one olajšave, ki jih že dosedaj uživajo srbske zemljoradniške zadruge. 2. Upravni stroški naj se zmanjšajo na najnižjo mero. Dokler ne dosežejo polovico sedanjih izdatkov tega računa, naj načelstvo ustavi vse podpore vsem ustanovam razen onim, ki jih je po statutu dolžno svojemu članstvu. Načelstvo naj ob aktivni pomoči krajevnih odborov pre-kontrolira vse upravne stroške in jih zniža na najnižjo mero. Proti onim organom, ki bi ne upoštevali absolutne štednje, naj se z vso strogostjo nastopi. 3. Uslužbenske plače ne smejo presegati 4 in pol odstotka prometa. Strogo naj se izvede princip, da plače v centralni pisarni ne prekoračijo 1 odstotek pro- meta. Plače skladiščnemu osobju pa 0.5 odstotkov prometa. V prodajalnah naj se nastavi le toliko osobja, da režija ne bo prekoračila S odstotke prometa. 4. One prodajalne, (razen v krajih, kjer sta dve), ki bi v teku 2 mesecev po občnem zboru ne povišali prometa na najmanj 40.000 Din mesečno, naj se brez nadaljnjega odlašanja zaprejo. o. Nove prodajalne naj se ustanavljajo le v onih krajih, kjer je pričakovati vsaj 40.000 dinarjev prometa in kjer zberejo člani najmanj toliko deležnega kapitala, kolikor stane začetna zaloga. 6. Prometne nagrade poslovodjem naj se preurede tako, da se pri tem ne bo vpcštevala samo višina prometa, temveč tudi razmerje zaloge do mesečnega prometa. K zalogi se štejejo tudi neizterjani krediti. 7. Zalege v centralnih skladiščih naj se znižajo po možnosti toliko, da se z njimi odplača vsaj najdražji bančni kredit. 8. Blago se na kredit ne prodaja. V izjemnih slučajih, katere pretehta načelstvo, se zaračuna dotičnemu, če dolguje dalje ko 1 mesec, obrestna mera, ki naj ne bo nižja, kakor je ona, ki jo plačuje zadruga svojim kreditedajalcem. Poslovodje, ki bi dajali kredite brez predhodnega dovolejnja načelstva, se po 2-krat-nemu opominu odstavijo in se jim neizterljiva vsota odtrga od kavcije in od plače in sploh cd vseh fondov, do katerih imajo pravico. 9. V svrho večje konkurenčnosti se pozivajo vsi krajevni odbori k sodelovanju, da zberejo v vsakem kraju vsaj toliko deležnega kapitala, kolikor znaša vrednost zalege v dotični prodajalni. 10. Kadar bo predpisala država zlato bilanco, se bo ta izvedla tudi pri deležih. is Dopisi. PREVAL.1E. Z ozirom na dogodke na seji občinskega odbora dne 6. maja t. 1., na kateri sem udaril po tistih, ki podpirajo s svojo cd proletariata jim izročeno funkcijo demoralizacijo delavstva, izjav- ljam: 1. nikoli nisem imel namena žaliti koga radi osebnosti, temveč je bil smisel mojega govora ta, da sem ostro kritiziral ljudi, torej osebe, ki delajo proti socialističnemu programu in trdijo, da so socialisti. 2. Vsi, ki moj govor napačno tolmačijo, skušajo pomagati korupcioni-stom, da bi se izmuznili iz pogubonosne socialpatriotske politike g. Čopa in njegovih maloštevilnih pristašev. — K. D., •obč. odbornik. Maribor. OUZD ima v našem mestu na Glavnem in Slomškovem trgu tri hiše. V pritličju so poleg ekspoziture OUZD tudi prodajalna in delavnica sedlarja in jermenarja, člana ravnateljstva OUZD, Ivana Kravosa in delavnica ta-petnika Jagodiča. V prvem nadstropju je do pred kratkim .imel sijajno stanovanje železniški zdravnik dr. Urbaczek. OUZD se je dolga leta trudil, da bi tega gospoda spravil iz hiše ker je mestni arhitekt Schell že 1. 1920 napravil načrt za preureditev prostorov. Sedaj, ko je stanovanje izpraznjeno, smo mislili, da dobimo končno vendarle moderen ambu-latorij, pa je stvar zopet v vodo padla. V- prvo nadstropje pride ekspozitura, pritličje pa dobi Delavska zbornica za borzo dela, in sicer proti odškodnini 250 dinarjev. Za isti prostor je Nakupovalna zadruga 1. 1921 ponujala 25.000 Din. To je torej gospodarstvo po načinu: bolnik' zdravega nosi. OUZD je pasiven, Delavska zbornica aktivna. OUZD pa bo na tak način saniral svoje finance edino na račun — bolnikov. — n. POSLANO.* Gospodu (lr. Stanku Likarju, tajniku Okrož. urada za zav. delavcev. Na zadnjem občnem zboru ljubljanske podružnice »Svobode dne 12. maja 1926 .Pri Roži« ste namigavali, da se je na zadnjem občnem zboru trgovalo z društvenimi znamkami, torej s članarino. Ker se morejo ta na-migavanja nanašati samo name, Vas pozivam, da to svoje namigavanje dokažete, sicer Vas imenujem lažnivca in obrekovalca. Ljubljana, 14. maja 1926. Ivan Kocmur, tipograf. * Za spise pod tem naslovom uredništvo ni odgovorno. 15. V. 1926. — 2400. V našem kraju se posebno ostro občuti vsaka nagla sprememba vremena: nahod, kašelj, hripavost, vratobol, trganje v udih, zobobol in glavobol so sedaj pri nas na dnevnem redu. Prav po- sebno mučijo sedaj revmatične bolečine. Po naših ugodnih izkušnjah pa se je pokazal kot vedno zanesljiv ublaiitelj bolečin Fel.lerjev blagodišeči »Elsafluid«, katerega so že naši roditelji in dedje uporabljali kot priljubljeno domače sredstvo in kosmetikum. Upora- ba »Elsafluida« vedno prija, bodisi odznotraj ali odzunaj. Je močnejši iai krepkejšega dejstva ko francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 -specijalni steklenici za 63.— Din, 12 dvojnatih ali 4 specijalne steklenice za 99.— dinarjev, 36 dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic za 250.— Din, že obenem z zabojem in poštnino po povzetju ali proti plačilu vnaprej razpošilja lekarnar Eugen V. Keller v Stubica Donja, Elsatrg 252, Hrvatska. — Posamezne steklenice Elsafluida po 10 Din se dobe v vseh lekarnah in sorodnih trgovinah. SAMO ENKRAT poskusite in kupili bodete vedno pristno angleško in češko sukno, kamgarne, ševijote za moške in najnovejše volneno modno in perilno blago za spomladanske ženske obleke po znižani ceni v manufakturni in modni trgovini Miloš Pšeničnik Celje Na željo se pošljejo vzorci! Postrežba solidna! fl KOLESA samo pri Gorcu Palača Ljublj. kreditne banke I Dežni plašči cenejši! - . • : Velika izbira klobukov, čevljev, perila, dežnikov, j j plaščev, sandal, majic, slamnikov itd. po konkurenčni j j ceni pri • JAKOB LAH — Maribor j samo Glavni trg štev. 2 * L 1 Za pomladansko sezijo najugodnejši nakup perila, pletenin, galanterije, potovalnih potrebščin itd. pri Gaspari A Fanninger na sl. SLAVKO ČRNETIČ moda, galanterija, perilo MARIBOR. Aleksandrova cesta 23 i [ 1 Proleiarci! i ! i j Gostilne in kavarne, j j ki nočejo vašega lista, ^ i najbrže tudi vašega s j denarja ne marajo, s \ UstresEite Jlntl j L i [PERILO IN OBLEKEj * platno, sukno, plavino, volneno blago, nogavice, ■ naramnice, robce, kravate, predpasnike, posteljno 5 9 perilo, itd. kupite najboljše pri tvrdki £ I. N. Šoštarič £ | MARIBOR, Aleksandrova cesta štev. 13. ■ Vsled ugodne nabave surovin znatno znižane cene ""V nogavicam in drugim pleteninam Vse odjemalce prosimo, naj zahtevajo cenike. Vsakovrstna naročila sprejema naS zastopnik in naravnost tvrdka M. FRANZE A SINOVI PoMni predal 44 LJUBLJANA, Privoz IO Telefon 42S Kje kuplS najceneje? '•L „ PHI Sentpeterskem bazarju v Ljubljani, Martinova cesta št. S. Tam dobil raillčno blago. Kraane volnene spomladanske Itofe. Izgotovljeno moško in žensko perilo. Belo in rujavo koienino lid. po najniljih cenah Zdaj tudi odprodaja zimskega blaga in ostankov pod lastno ceno. Polurl se! ^UČITELJSKA TISKARNA Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6 registrovana zadruga z omejeno zavezo. Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd. Stereotlplja. Litografija. Kadar nriHota lf Telia 'n predno nakupite manufaklurno blago, nnuar ufiueie v iei|e moške in ienske jzgotoviJene obieke> Diašče, suknje, odeje, srajce, si oglejte velikansko zalogo blaga in izdelkov „PRI AMERIKANCU" - Glavni trg - pri farni cerkvi. Tam se prodaja najceneje, ker ima lastno tovarno Obleka moška štofasta od Dtn 350'— naprej. SPECIALITETA: Moška obleka, po meri narejena, zajamčeno pristna volna samo Din 550*—. Cajgaste moške hlače, močne od Din 45*— naprej. Barhant, flanela in vse drugo blago po najnižji ceni. Velikanska izbira moških in ženskih štofov. Oglejte si »Pri Amerikancu", Celje, Glavni trg 10 (pri farni cerkvi). iiniiinnil Tvornica dežnikov in solnčnikov L. MIKUŠ, LJUBLJANA Mestni trg štev. 15 priporoča svojo bogato zalogi dežnikov v kakršnikoli velikosti po najnižii ceni. =========== Priporočamo tvrdko JOSIP PETELINI UUBUANA, blizu Prešernovega spomenika za vodo. Najugodnejši nakup otroških majic, kopalnih hlač, nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, šifona, kravat, raznih palic, dežnikov, nahrbtnikov, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, Solingen Škarij in nožev. Na veliko! Na malo! Razširjajte in oglašajte v edinem proletarskem listu v #,IVapreja!" Kupujte le najboljša in najtrpežnejša kolesa _ _ PUC H" s franc. Michelin pnevmatiko po zmerni ceni in 'eveni. na obroke. Dobe se samo prt IGN. V O K, Ljubljana Tavčarjeva ulica 7 (poprej) Sodna ul. Posebne nagrade našim odjemalcem! Izvanredna in ugodna prilika nakupa potrebne obleke za bližajočo se spomlad. Zastoji dobite uro, srebrno dozo itd. Oglejte si naSe letake! Konfekcijska tovarna FR8N DERENDA & CIE, Ljubljana Detajlna trgovina Erjavčeva cesta štev. 2 Izdajateljica in odgovorna urednica: IZA PRIJATELJEV A (v imenu Isvr. odbora JSDS in KDZ). - Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani: A. SEVER.