OF THE GRAND CARNlOUAl^ SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Po«t Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
No. 23. Štev. 23.
Chicago, 111., 12. junija (June) 191&
Leto IV. Volume IV.
Ameriške vesli.
SLOVENCI V AVDIJENCI PRI PREDSEDNIKU ZDRUŽE-* NIH DRŽAV.
V zgodovini ameriških Slovencev in v zgodovini Združenih držav bode letos dne 2. julija prvi slučaj, da bodo Slovenci uradno predstavljeni predsedniku Združenih držav. Odkar se je vlada Združenih držav izrazila, da sim-patizira z idejami Jugoslovanov, se ista vedno bolj in bolj zanimiva za narodno gibanje v Ameriki ži večih Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Odbor, ki bo dne 2. julija predstavljen predsedniku Wilsonu, obstoji iz glavnih uradnikov Slovenske Narodne Zveze, in sicer. Mr. Pavel Schnellerja, predsednika; Mr Louis Pirca, 4. podpredsedri ka; Rev. K. Zakrajska in Mr J » sip Zalar-ja zastopnikov v Jug. Narodni Svet.
Člani K. S. K. J. smemo biti ponosni na ta odbor, ker spacUio trije: sobr. Schneller, Zalar in Rev. Zakrajsek k naši podp. organizaciji in je prvi celo gl. predsednik, drugi pa gl. tajnik naše Jednote.
Pri tej avdijenci bodo navzoči tudi vojni, mornariški in državni tajnik. Več o tem bomo poročali kasneje.
JUGOSLOVANI PRED ORESOM.
KON-
Resolucija kongresmana Jamesa in senatorja Smitha.—Zastopniki Jugoslovanskega Narodnega Sveta pred senatskim odborom za zunanje zadeve. — Naši zastopniki razlagajo eno uro in en četrt jugoslovansko vprašanje. Velika naklonjenost in složnost vseh senatorjev za našo stvar. — Sledila bodo nadaljna posvetovanja.
(Od Jugoslovanskega Časn. Urada, Washington.)
Washington, D. C., dne 5. junija 1918.
Včerajšnji in današnji dan bosta zapisana z zlatimi črkami v zgodovini našega naroda. Kongre-sman P. W. James, velik prijatelj Jugoslovanov, ki se že dolgo časa zanima za naše vprašanje, kar je tudi pokazal s svojimi krasnimi govori na ZrinskoFrankopanski proslavi v Pittsburghu in Detroi-tu, je predložil v včerajšnji seji Poslanske Hiše Združenih Držav sledečo resolucijo:
1.	Ker so Hrvati, Srbi in Slovenci, znani pod imenom Jugoslovani, ki stanujejo na jugo-vzhodu Evrope, (našteva naše dežele), že iz davnine poznati kot kulturen, državnotvoren in za vsaki napredek zmožen narod, ter so kot taki imeli tudi svoje lastne države.
2.	Ker so bili Jugoslovani od Nemcev in Madžarov, v kojih ro-i kah se sedaj nahaja vsa oblast v avstro-ogrski monarhiji, bolj s spletkami in prevaro, kakor pa z orožjem podjarmljerii, gospodarsko izrabljeni, politično brezpravni in kulturno zanemarjeni.
3.	Ker so Jugoslovani po zemljepisni legi in po naravnem bogastvu dežel, v katerih prebivajo, a pred vsem po svojih duševnih zmožnostih in telesnih vrliuah, ki jih označajo kot narod poln duševne svežnosti in telesne kreposti — kar so v sedanji vojni tudi dokazali — predestinirani, da bodo živa stena proti nemškem prodiranju na Vzhod.
Se zaključuje:
da bodo narodne težnje Jugoslovanov našle ne samo iskrene simpatije, temveč tudi zasluženo pomoč v njihova borbi za narodno osvobojenje in združenje, tako da bodo tudi oni, stopivši v kolo
svobodnih narodov, branitelji in sodeležniki miru, ki bo za jamčil vsem narodom pravico do življenja, svobode in razvitek.
Izza zgodovinske izjave državnega tajnika Lansinga je ta resolucija prvi silni korak naprej po onem potu, ki se nam odpira k našemu osvobojenju s pomočjo velikega ameriškega naroda. Toda to ni še vse. Za današnjo sejo Senata je pripravil senator W. Alden Smith {Michigan) dobesedno isto resolucijo, kakor je zgorajšnja.
Medtem je prišel sinoči poziv Jugoslovanskemu Narodnemu Svetu od senatorja Smitha, naj pridejo zastopniki Jugosl. Nar. Sveta danes zjutraj ob devetih k njemu na posvetovanje v senat. Podpredsednik Jugoslovanskega Narodnega Sveta, Don Niko Grško vič, in tajnik Jugoslovanske pisarne, Ivan Grgurevič, sta se napotila v senat ob označeni uri.
Senator Smith, ki ju je sprejel »ajljubeznivejše, jima je rekel, da je vprašanje resolucije in sploh jugoslovanskega vprašanja tako važno, da je potrebno, da se gospoda takoj podasta z njim na sejo senatskega odbora in da tam natančnejše razložita naš problem in naše aspiracije. Toda pred odhodom na sejo senatskega odbora za zunanje zadeve sta se naša zastopnika podala v sobo senatorja Lodge-a (Mass.), da se mu zahvalita za njegovo nedavno izjavo v časopisju v prilog Jugoslovanov. Senator Lodge, ki je vodja republikancev v senatu, je odvrnil, da mu je ne sam čast, da povdarja Jugoslovane, temveč da mu je to tudi dolžnost,ker edini način, na kateri se more preprečiti nemško prodiranje na Vzhod, je osnovanje velike in močne Jugoslavije na Balkanu.
Zatrdivši svoje neomejene simpatije za naš narodni pokret in obljubljajoč, da se bo posvetil z vso svojo ljubeznijo naši stvari ter jo podpiral iz vseh svojih sil, sta senator Lodge in Smith pove-dla naše zastopnike v ono isto zgodovinsko dvorano kapitola, v kateri je padla odločilna beseda glede napovedi vojne Nemčiji. Tu so bili že zbrani senatorji, ki so člani odbora za zunanje zadeve. Poleg načelnika tega odbora, senatorja Hitchcocka (Nebraska) vodje demokratov v senatu in v odboru za zunanje zadeve, so bili tu tudi še senatorji Lodge (Mass.), Saulsbury (Delaware), W. Alden Smith (Michigan), Pomerene (Ohio.), Shields (Tenn.) ter dru-
Takoj so prešli na razpravljanje in skoz eno uro in en četrt so naši zastopniki razlagali senatorjem naš narodni položaj in naše narodne težnje. Senatorji so paz-jivo poslušali ter upletali v razlaganje svoja vprašanja.
Uspeh naših zastopnikov je bil popoln, ker takoj po končani raz-, pravi se je napotil senator Smith v plenum Senata, da predloži svojo resolucijo. Našim zastopnikom so poleg tega tudi naznanili, naj bodo vsak trenotek zopet pripravljeni, da bodo zopet prišli pred odbor za zunanje zadeve glede nadaljnih podrobnosti, ki bodo odboru potrebne.
ZORA SVITA, DAN SE DELA!
prostega farmerja. Ko se je šolal v Deleware, Ohio, je opravljal zajedno tudi tesarsko delo, da si je zamogel nabaviti potrebne učne knjige. Nekaj časa je hodil v so'o tudi v Pittsburghu, Pa., svoj odvetniški izpit je pa dovršil v Cleveland. O. Meseca januarja 1897
je Ml izvoljen Fairbanks senator^ kov. Skupno število ameriškega
i__v ,1____x__ju A ___ „„ A *.X« Vrl ra vi lak a a a f unnitoi&b-acrci \ r/T.
jem Združenih držav za državo Indiano, 1. 1904 pa podpredsednikom Združenih držav, za časa dru gega predsedništva Theodore Ro-osevelta.
Praznovanje letošnjega 4. julija.
Washington, D. C. 8. junija. — Odsek za javne informacije je poslal vsem guvernerjem raznih držav naročilo, da naj velja praznovanje letošnjega 4. julija (Proglašen je Neadvisnosti) v prvi vrsti za inozemce, živeče v Združenih državah; to idejo je odobril sam predsednik Wilson.
Upati je vsled tesra, da se bodo vršile po vseh ameriških mestih in naselbinah, kjer živijo inozemci, letos dne 4. julija velike patrijo-tične manifestacije in da bodo ta dan vsi naturalizirani državljani obnovili svojo ^rise^o zvestobe in Vdanosti do Amerike.
Gradba velike municijske tovarne v Chicagu.
Ghikaška Trgovska zbornica poroča, da bo začela vlada v našem mestu takoj graditi veliko municijsko tovarno za izdelovanje topovskih krogel; ta tvornica bo veljala 6 In pol milijona dolarjev in se bo izdelalo spočetka po 10,-000 topovskih krogel na dan. Ko bo ta državna tovarna dograjena, bo zaposljeno v nji do 5000 delavcev. Kje ravno bo stala označena tovarna, se še ni dalo v javnost. Vlada si je izbrala ravno <Ch ica-iyo za to tovarno vsled tega, k^r je tu lahko dobiti delavske moči, ker ima naše mesto vs6mdobno*ti glede transportacije izdelkov, dobave materijala, in obratne sib.
800,000 novih registrirancev.
Washington, D. O. 7. junija. — Generalni profosmaršal Crowder poroča, da znaša skupno število onih registrirancev, ki so od 5. junija lanskega leta dosegli 21 leto starosti okrog 800,000, ali za S odstotkov skupnega števila lanske registracije. Registracija teh nabornikov se je vršila dne 5. t. m.
14, junij — praznik zastave.
Springfield, 111. — Guverner Lowden je izdal proklamacijo. v kateri naroča ljudstvu države 111. da naj dne 14. junija obhaja na primere;i način v nočast ameriški zvezdnati zastavi. Praznik zasave (Flag day) se bo obhajal 14. t. m. tudi po vseh drugih državah naše Unije.
Rojaki! Razobesite ta dan nad hišo, ali v oknih našo ljubljeno ameriško zastavo!
Pozor hišne gospodinje v Chicagu!
Zveza pekovskih mojstrov našega mesta je sklenila, da bodo vse pekarne za dobo vojne ob nedeljah zaprte; to pa vsled tega, da se bo prihranilo nekaj na pšenici in kruhu.
Vsled tega je potreba, da si pre-skrbite kruh za nedeljo že t »»ko n sobote, ali pa če ga spečete same doma.
gas je poročal te dni na nekem tukajšnjem zborovanju, da se je posedaj prostovoljno priglasilo v a-meriško armado 20,000 zdravnikov in 32,000 izvežbanih bolniških postrežnie. Poleg te«?, služi dandanes v angleški armadi tudi nekaj nad 600 ameriških zdravni-
zdravilskega (sanitejskega) cd-[delkft znaša sedaj 100,000 mož.
Thomas Mooney, zopet obsojen na smrt.
Ker se je znani delavski organizator Thomas J. Mooney pritožil na višje sodišče zaradi njegove prve smrtne obsodbe, se je vršila v San Franciscu, Cal. dne 29. maja t. 1. ponovna obravnava. Pri-zivno sodišče je prvo obsodbo potrdilo v polnem obsegu. Mooney bo torej obešen na dan, kakoršne-ga bo kaznilniški ravnatelj določil in sicer ne manj kot 60 in nt* več kot 90 dni po zopetni obsodbi.
Kakor znano, je bil Mooney obsojen na smrt, ker je bil sokriv velike razstrelbe uri patrijotični paradi, vršeči se dne 22. julija 1916 v San Francisco, Cal.
Žrtve "Moldavije" zavarovane.
Washington, D. C. — Uradno se poroča, ete je bilo vseh 53 vojakov, potopljenih nedavno na transportni ladji "Moldavia" zavarovanih pri državnem zavaroval. oddelku. Dediči teh žrtev bo-ido dobivali povprečna $50 na mesec posmrtnine za dobo 20 let; poleg tega se bode plačevalo ožjim sorodnikom z družino še posebej od $20. — $75. — mesečno.
Dosedaj se je priglasilo pri državnem zavaroval, oddelku 2,162,-021 vojakov in častnikov celokupne ameriške armade, skupna zavarovalnina znaša dosedaj že 18 bilijonov dol. To je največji žaro valni sistem na celem svetu.
Predsednik dobil $10,000 vrednega purana.
Kongresnik Hardy iz Texas i, je te dni izročil predsedniku Wilsonu velikega in znamenitega purana, ki je donesel v Austinu, Tex. na neki dražbi za Rdeči križ $10.-000.
Kongresnik Hardy je priporočal Wilsonu da naj da purana "Jake Dawsona" nagatiti (našo-pati) z kak vojni muzej. Puran, dasiravno vročekrven je baje zelo patrijotičen, ker neprestano "havdra": "Živel Wilson!"
Inozemske vesti.
Bivši podpreds. Fairbanks umrl.
Indianapolis, Ind. 5. junija. — Charles W. Fairbanks, bivši podpredsednik Združenih držav in bivši zvezni senator države Indiana je sinoči ob 8:55 umrl po daljši in mučni bolezni na obistiti. Ob njegovi zadnji uri so bili navzoči vsi člani pokojnega podpredsednika, razen sina majorja Richar-da, ki je na Francoskem.
Charles W. Fairbanks je bil rojen 1832 v neki leseni koči v U-nionville Center, Va., kot sin pri
Povratek ranjencev iz vojne. Washington, D. O. 6. junija. V tednu od 25. do 31. maja t. * se je vrnilo domov 184 bolnih in ranjenih ameriških vojakov; teden da? preje je pa znašalo isto število samo 16.
Vse bolnike in ranjence se je razdelilo v razne vojasV.e bolnišnice.
Cela armada vojaških zdravnikov New York, N. Y. — Generalni vojaški zdravnik William C. Gor-
Udarec za nemške liste.
Philadelphia, Pa. — Župan mesta Philadephia je te dni ukazal vsem oddelkom mestne uprave, da ne smejo več oglašati uradnih vesti v lokalnih nemških listih. To se je v odredilo vsled odobrene resolucije v občinskem svetu.
Znižanje nabornega letnika. Ottawa, Kanada. — Kanada je znižala prvi naborni letnik, vsled česar se morajo za vojaško službo registrirati že vsi 19-letni mladeniči. Nova registracija se je pričela s prvim junijem t. 1. Sleherni nabornik bo pa vpoklican mesec dni zatem.
Rockefellerjev dar. New York, N. Y. — Večkratni milijarder John D. Rockefeller je daroval pri zadnji kampanji za Ameriški Rdeči križ svoto $3,000,-000. —
Američani odbili napade Nemcev v Pikardiji. Z ameriško armado ob Marne,
6. junija. — Oddelek ameriških in francoskih mornarjev je danes, rano zjutraj uspešno napadel Nemce severozapadno od Chateau Thierry.
Američani so napadli sovražnika v sredini, vsled česar se je moral umaknili nazaj za 3 kilometre; ofenzivna fronta je merila 4 km. ■Mornarji so zasegli več nemških strojnih pušk, s katerimi so merili in streljali na sovražnika; približali so se mu že četrt milje do baterijskih pozieij, nakar so pričeli Nem^i iz svojih poljskih topov streljati nanje.
Američani so vprizorili svoj napad na zelo takten način in prizadeli sovražniku občutne izgube. Vsak štirjaški jard zavzete zemlje so po končani bitki pokrivala trupla ubitih Nemcev.
DcUiašnje francosko uradno vojno poročilo zatrjuje, da je padlo v tej bitki 270 nemških vojakov Američanom v roke, katere so odvedli v vojno ujetništvo. Dalje se poroča, da je bil v tem spopadu ves neki nemški bataljon uničen.
Pri drugem današnjem napadu so naše čete Zavzele porobek Toreij-a, od kodpr lahko nadzorujejo železniško progo na iztočni strani.,	,
Tekom treh dni so prišli mornarji v dotiko s tremi nemškimi div'yijami; prva je obstojala iz Saksoncev, ki se je morala umakniti nazaj vsled silnega napada; taka usoda je zadela tudi neko divizijo lovcev.
Francozi hvalijo Američane.
Pariz, Francija, 7. junija. — Uradno vojno poročilo, nanašajoče se na zmago ameriških čet v Veuilly, Jaulgoniie in Chateau Thierry se glasi:
"Samo nekaj oddelkov America iov, pred vsem oddelkov strojnih pušk. se je borilo tako vrlo. da zaslužijo priznanje in občudovanje od strani naših francoskih čet. Ti so nam priskočili na pomoč ravno v pravem trenotku. Storili so svojo dolžnost kot hrabri vojaki polni navdušenja za zma-go. Mi pričakujemo torej od njih
šo veliko.
Pariz, Francija, 9. junija. — V obče se sodi1, da bo ves ameriški oddelek, ki se je tako sijajno udeležil druge bitke ob reki Marne — Odlikovan od francoske vlade.
Danes je položaj v Pikardiji bolj miren; kajti razen obstreljevanja s strojnimi puškami se ni vršilo nič drugega posebnega.
Regimenti kaznjencev.
Dne 1. junija je nek poslanec v nemškem parlamentu predlagal, da naj se izpusti vse kaznjence iz ječ in zaporov; tudi če so kaznjenci obosojeni v večletno ječo. ^ oj-na oblast naj te kaznjence lzvez-ba ter razdeli v posebne regimente na fronti.
Fochova črta nepredorna Pariz, Francija, 9. junija. — Danes so pričeli Nemci z ofenzivo na poti proti Parizu 111 sicer meri njih bojna črta 35 kilometrov od Montdidier do Oise. Dasiravno je skušal sovražnik s svojimi ojačenimi oddelki prodreti v naše pozicije, se mu namen ni posrečil, ker je naša armada vedno vspešno odbijala napade; tej armadi zapoveduje francoski ge-lieral Foch.
Nemci izgubili 518 letal v maju.
London, Anglija, 8. junija. — List "Evening Standard" poroča
je govorilo o neznosnih delavskih razmerah, ki vladajo sedaj v Avstriji. Dalje s$ poroča o velikih predpripravah k generalni stavki med vsemi delavskimi sloji v Avstriji, če bo vojna še nadalje traiala.
Socialisti so na zadnjem kongresu svarili vlado centralnih zaveznikov pred velikimi slabimi posledicami, če se bo še z vojno nadaljevalo le v korist cesarskih vlad.
Nemci govore zopet o miru.
Paris, Francija, 8. junija. — Iz Curiha 3e semkaj poroča, da je pričelo nemško časopisje zopet prinašati obširne članke v prilog miru. V obče je sodba, da se bo pri prihodnjem zasedanju parlamenta predložilo ponovno mirovno resolucijo, za katero bo večina državnih poslancev glasovala.
Nemci bi radi sklenili mir iz tehtnih vzrokov; neglede na njih oproinne izgube (žrtve), pač pa glede rrjih bodočih trgovinskih zvez, ker jim bo po vojni nemogoče dobivati surovi materijal iz inozemstva, ali iz držav sedanjih ententnih zaveznikov.
Versailska deklaracija.
London, Anglija, 8. junija. —
List "Daily Croniele" poroča, da se je na zadnjem sestanku ministrskih predsednikov Anglije, Francije in Italije, vršečem se v Versailles določilo in sklenilo delovali složno in v smislu izjave Združenih držav glede češkega in jugoslovanskega vprašanja.
Anemija, Francija in Italija se popolnoma strinjajo z zadnjo izjavo vlade Združenih držav, v kateri je izrekla svoje simpatije do gibanje Čeho-Slovakov in Jugoslovanov. To vprašanje je eno izmed nijbolj tehtnih v sedanji vojni, da se mora gledati na osvobojenje narodov v iztočnih in osrednjih delih Evrope.
Uradno se poroča, da je versailska konferenca izrekla za ustanovitev združene in neodvisne Poljske države, s prostim dohodom do morja: edino taka Poljska bo zagotovila pravičen in trajen mir v Evropi.
Z velikim zadovoljstvom so zastopniki zaveznikov 11a tej konferenci tuai zasledovali znano deklaracijo ameriškega državnega tajnika o simpatiji do Čehov in Jugoslovanov; pri tem se je vsa konferenca izrekla, da se popolnoma strinja z narodnomi aspiraci-jami za osvobojenje Čeho-Slova-
kov in Jugoslovanov.
/
Novi vladar za Finsko.
Lon.ion, Anglija, 10. junija. — V raznih diplomatičnih kropili se zatrjuje, da se poganja za finski prestol Meklenburg-šverinski vojvoda Adolf Friderik. To novo kraljevo službo mu je ponudila Nemčija; vojvoda Adolf Friderik se je izrazil, da z veseljem sprejme isto.
Obnovitev nemško-ruske mirovne pogodbe.
Kodanj, Dansko, 10. junija. — Neko berlinsko poročilo se glasi, da se bo vršila v kratkem v Berli-ponovna mirovna konferenca med zastopniki Rusije in Nemčije, na kateri se bo izboljšalo in obnovilo znano Brest-Litovsko mirovno pogodbo.
iz zanesljivega vira, da so Nemci izgubili v minulem mesecu 518 svojih letal, ki so bili deloma sestreljeni, deloma poškodovani, ali pa zaseženi. Pred generalno stavko v Avstriji.
Washington, D. C., 10. junija — Preko Švice se semkaj poroča, da ",e je vršil pred nekaj dnevi na Dunaju kongres nemških socialistov iz Avstrije; na tem kongresu
Nemška kultura.
London, Anglija, 10. junija. — Angleški vojni podtajnik je naznanil danes v parlamentu, da so Nemci od 15. maja do 1. junija letos s svojimi napadi iz zraka ubili 991 oseb v raznih angleških in francoskih bolnišnicah in sicer: 11 častnikov, 318 vojakov, 5 bolniških postrežnie, 8 sanitejcev in 6 civilistov, ranili pa 643 oseb.

V-- P "j . - , '
...v,.
Is ortdft tfijnitrn
OPOMIN.
dr. sr. Ji it. 14. Butte, Mont.
Vse člane in Članiee imenovanega društva opominjam, bodisi v Bntte okolici, ali izven iste, da oddajo, oziroma da pošljejo spovedne listke do prihodnje redrfe seje društvenemu tajniku, ali pa Eev. Father Pirnat-u/ da se bo zamoglo pravočasno naznaniti na urad duhovnega vodje KSKJ. katere člani so in kateri niso o-pravili svoje verske dolžnosti (velikonočne spovedi).. Vsak listek mora biti opremljen s cerkvenim pečatom; na listke brez teh pečatov Se ne bo oziralo; to je določba Rev. F. Ažbeta, duh-vodje KSKJ.
Upam torej, da bodo vsi člani (ice) našega društva vpoŠtevaii ta moj opomin.* ,
S sobratskim pozdravom
Peter Gergich, tajnik, 67 Plum Str. \(East.)
prosim, da se ne bote držali proč, kot na primer 1. junija.
O tem Vam hočem govoriti na prihodnji seji.
Za dan sv. Alojzija namreč dan katerega bomo godovali sv. Alojzija je-pa določeno dne 16. maja, da.kateri ne bo šel k sv. maši ali, da ne bi zvečer prišel na zabavo bo kaznovan za $1.00. Torej je vsakemu dana prilika da pride ?vli k sv. maši, ali pa zvečer, da se ogpe kazni.
Kdor pa ne pride ne po dnevu ne zvečer, naj potem ne reče: zakaj imam jaz sedaj več za plačati?
Vedite pa, da jaz ne delam pravil in tudi nisem sodnik, ampak kar večina članov sklene, tega se pa hočem držati dokler dolgo bom
NAZNANILO društva sv. Janeza Krstnika št. 20 Ironwood, Mich.
Tem potom opozarjam vse člane goriomenjenega društva, da se polnoštevilno udeleže prihodnje redne mesečne seje, ki se bo vršila dne 16. junija ob 2. uri popoldne v cerkveni dvorani, kajti na dnevnem redu bo 6 mesečno pregledovanje knjig in še več drugih važnih točk. Torej prosim cenj. člane, da .se kolikor največ mogoče udeležijo te seje, kajti, če se kaj ukrene brez navzočnosti kakega člana, potem je prerekovanje in kaj sličnega. Zatorej pridite na sejo vsi do zadnjega! Izveti so le bolni člani; na druge izgovore se ne bo jemalo vpoštev.
S sobr. pozdravom
Martin Bnkoretz, tajnik.
NAZNANILO. Iz urada tajnika dT. sv. Vida štev. 25 K. S. K. J. Cleveland, Ohio.
S tem opominjam in prosim vse one člane in članiee našega društva, ki še do danes niso izročili dr. tajniku spovednih listkov o o-pravljeni velikonočni dolžnosti, da naj to preskrbijo in uredijo najkasneje do 20. junija t. 1. — Tako se je sklenilo in določilo na zadnji naši društveni seji z dne 2. t. m.
Kateri izmed članov, ali članic se ne izkaže do 20. junija s spričevalom, da je opravil svojo versko dolžnost, bode to njegova lastna krivda, in se bo dotični sam (a) suspendal(a) iz društva in K. S. K. J.
Vsak član, ali članica je dobro vedel in mu je bilo tudi job času pristopa povedano, da, ako ne o-pravi,vsako leto svoje verske dolžnosti o velikonočnem času, da ne more biti član ali članica društva in K. S. K. J.
Ker se je pa že večkrat sem ter tja govprilo, da tajnik društva lahko stori glede velikonočne dolžnosti članstva, kakor hope, torej se hočem ravnati popolnoma po pravilih K. S. K. J. in po želji vla4| nov in članic in sicer sledeče: Vsi tisti člani in članice, ki se bodo izkazali, da so opravili sve jo velikonočno dolžnost bodo označeni kot dobri člani(ice) in vsi tisti člani in članice, ki se ne bodo izkazali, da so opravili svojo velikonočno dolžnost bodo označeni, da niso in njih imena bodo javno prečitana na prihodnji' mesečni seji.	, *
S sobratskim pozdravom
Joseph Buss, tajnik.
.......hi i
jaz društvo zastopal.
Pj-ihodnjo sejo dne 20. junija bo vsaki član asesan za 25c za vstop- naj se na seji oglasi. Društvene
Svoji k svojim! Nikilr te, da K. S. K. J. ni dotolj katoU-ška, jaz mislim da ni bolfc ;. sa-radi tega Vas še enkrat prqsim in opominjam, da pripeljete svoje hčerke v društvo sv. Marije Magdalene.
Drage mi sestre! Prosim Vas, če Vam bi bilo mogoče pripeljati tudi svoje otroke v nedeljo v mesecu, ko bo plačevanje asesmeu-ta; lahko jih vpišete tedaj pri naši tajnici; lepše prilike za to ne morete dobiti kakor je ta. Začo Vas prosim, ker je tajnica tako daljena, da je težko na dom in s tem pomagate tajnici in boste imele tudi svoje otroke zavarovane.
Ob enem Vas prosim, da bi se v obilnem številu vdeležile prihodnje seje, ker je na dnevnem redu 6 mesečni račun, da vsaka sestra ve koliko blagajno ima društvo in mislim, da bo glede tega vsaka zadovoljna; če pa ne, pa prosim, da
«vli, Vas pros iz. Wdaljen Hpditi; ii
nino plesne veselice dne 22.' junija, to velja tHdi za člane, ki so na potnih listih, le člani vojaki so o-proščeni. *
K sklepu svojega pisanja vabim torej vse Slovence skupaj na go-dovnico dr. sv. Alojzija ne samo člane (ice), kajti čim več nas bo tem veselejši bomo.
Za Čast katero bodete po svoji vdeležbi izkazali celemu društvu, se Vaši naklonjenosti vljudno priporoča in se Vam v naprej prisrč-nozahvaljuje, Vaš Vam vdani
A. Malesich, tajnik.
Društvo "Marije Pomagaj" št. 78. K.S. J. Chicago, ni.
Tem potom opozarjani vse članice društva Marije Pomagaj št. 78. K. S. K. J., da se udeležijo v obilnem šfevilu društvene seje, ki se vrši dne 18. junija ob pol. osmih zvečer. Zaradi odhoda na farmo sedanje naše predsednice Mrs. M. Kobal, se bode morala voliti nova predsednica.
Želim tudi, da se sedaj ob polovici leta poravna ves dolg, na a-sesmentih, tako tudi naj vsaka tista, ki še ni plačala tiketov od igre, to gotovo stori na tej seji, in oddajte spovedne listke, ker takoj po seji se bodo oddali na duhovnega vodjo, Rev. F. Ažbetu.
S pozdravom do vseh članic udana
Mary Blay, tajnica, 1854 W. 21 Pl.
NAZNANILO.
Iz urada tajnika društva sv. Jane za Krstn., št. 143, Joliet, DI.
Naznanjam vsem članom, da se vdeležijo prihodnje seje, dne 16. junija 1918, ker imamo važne točke na dnevnem redu. Zaeno tudi prosim, da bi mi vsi člani na tej seji izročili spovedne listke, ker jih moram poslati duhovnemu vodji K. S. K. J. Vsak član je naproxen, da to stori kar Jednota zahteva.
enkrat opominjam člane našega društva, da pridete v obilnem številu na prihodnjo sejo. S sobrt. pozdravom
Wm. J. Vertin,
tajnik.
Iz urada dr. sv. Alojzija št. 42 K. S. K. J. v Steelton, Pa.
Dragi brat ji in sestre!
Prihodnji teden v petek dne 21. junija imeli bi oraznovati našega patrona sv. Alojzija^
Zato vsem članom (icam) zgoraj omenjenega društva naznanjam, da se je na seji dne 16. maja sklenilo, da zaradi petka bomo praznovali dan sv. Alojzija en dan kasneje to je v soboto 22. junija.
Vsi člani, kateri bodo le doma naj s^ zbere v dr. dvorani ob pol 9., in' sicer z regaljiami, da potem skupno odkorakamo v cerkev k sv. maši; po sv. maši pa nazaj v dvorano na pripravljeno nam pojedino.
Zvečer bomo pa imeli plesno veselico. Pripravljeno jc vse, da bode to godovanje kar najveseleje. Zanašam se, da Vas ne bode manjkalo pri tej slovesnosti, zato Vas
NAZNANILO.
Iz urada dr. sv. Marije Magdalene št. 162 v Cleveladu, O. se vsem onim Članicam naznanja, ki pošiljajo otroke na sejo plačevat, da naj jih rajše pošiljajo tretjo nedeljo v mesecu in naj vpošte-vajo sklep seje z dne 6. maja. Na tej seji se je določilo da bo tajnica društva vsako 3. nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne pobirala asesment v šoli sv. Vida zdolei. ne pa zgorej, kakor so navadno seje.
Drage mi sestre! Prosim Vas, da vpoštevate to, kar društvo sklene pri seji, in s tem nam dosti pripomorete pri zdržavanju reda pri seji. Če hodijo otroci na sejo, se iste nikakor ne hi ore prej otvoriti, dokler ne gredo otroci iz dvorane. Vsled tega še one sestre (članice) odgajate, ki rade prihajajo na sejo.
Zdaj Vas pa prosim še drage mi sosestre dr. Mar/ Magdalena, da pripeljete vsaj vsaka še po eno novo članico k društvu, da bo naše dr. tudi po številu članic tako veliko, kakor so druga ženska društva v Clevelandu. Zapomnite si, da naj ne sme noben mesec miniti, da ne bi imele vsaj 10%kan-didatinj.
Posebno prosim tiste osestre, ki so članice dr. sv. Vida št. 25. ko jih dosti poznam da imajo svoje hčerke, pripeljite te hčerke v naše žensko društvo in v našo slavno
seje so zato, da se na njih razpravlja o stvareh, ki so pravilne in koristne za društvo, ali pa da se govori o stvareh, ki niso umestne. Pri tem ima vsaka Članice pravico do besede.
V nadi, da se bodo moje želje izpolnile, Vas vse iskreno pozdravljam in ostajam vdana Vam sestra
Johana Pelan, predsednica.
Kansas City, Kans.
Cenjeni sobrat urednik:—
Blagovolite sprejeti ta moj dopis. Rad bi naznanil rojakom, kako se imamo mi tukaj v centrali naše nove domovine.
Najprvo omenjam, kako je bil letošnji Spominski dan in zaeno tudi praznik sv. Rešnjega Telesi. To je bit za nas veličasten dan, ker smo obhajali 10-letnico obstanka naše župnije sv. Družine. Prosili smo ta dan Stvarnika nebes in zemlje da naj nam da Svojo pomoč v vseh dušnih in telesnih potrebah.
Ker je bil tudi narodni, ali državni praznik smo prosili Boga za zmago naše armade in za skorajšnji trajni svetovni mir.
Ko smo ob 7. ur? končali slovesnost v cerkvi, smo se podali na naš cerkveni vrt, ki je bil ves tako lepo ozaljšan in okrašen Pri tej priliki nas je posetil tudi č. g. Kompare, župnik iz St. Louisa, Mo. On je bil ustanovnik naše slovenske župnije. Čast. gospod Podgoršek, župnik v Wichita, Kans. nas je tudi obiskal; tako nas je tudi posetil naš mil škof John Ward iz Leavenworth, Kans. in je bil zelo zadovoljen.
—	Na licu našega čast. župnika Rev. Peršet-a se je videlo zado-volstvo, ker je šlo vse v lepem redu naprej." Seveda je pri tej priliki nastopilo tudi več govornikov, mož, žena in deklet in vsakdo je bil kos svoji nalogi. Res, mi Slovenci v Ameriki vedno bolj in bolj napredujemo na vseh poljih, kar znači, da je v slogi moč, v neslogi pa nazadovanje. Torej hodimo še v bodoče složno na prej!—
Kar se tiče društvenega in Jc-dnetinega napredka se za istega tudi jaz zelo zanimam. Posebno me vleče "Zlata Jednotina knjiga". Teško bo v njo priti; tega se kar bojim. A napeli bomo vse eno yse sile, v tej zadevi. Bojim se, da bomo od one knjige še par milj oddaljeni.
Obiskala sva s sobr. tajnikom vse naše oženjene člane in članice in popisala skoro ves naš mladi svet; v nekaterih hišah kar po 7 novih članov za Mladinski oddelek; v drugih pa — nič. Seveda ni pri temu hiša vzrok, pač pa tista prešmentana — štorklja. —
—	Upam, da teh 10 novih članov našega naraščaja bomo še dobili; potem smo za letos s to kampanjo pri kraju; a nadalje bo pa že še kaj.
Če bo torej kaj vspeha pri "Zlati knjigi", • bomo veseli, če pa ne, pa tudi ne moremo pomagati. Sanjalo se mi je te dni o nji, samo tega ne vem, če je bila prava, ker napisa nisem v nji videl. — Le S korajžo naprej za naš Mladinski oddelek, da dosežemo število 5000. Časa zato je še 18 dni. Držimo se gesla: Svoji k svojim!
S pozdravom do vsega članstva K. S. K. J.
John Bižal,
zast, dr. št. 38.
smo tflttli dne 19. niaja javnost Rde-Te parade se je udeležilo nad 10,000 oseb vseh narodnosti. Tudi Slovenci smo bili častno zastopani, skoro bi rekel najbolj izmed vseh ostalih narodnosti. Vsa naša _društva so se udeležila te parade korporativno z zastavami. Slovenska divizija' (skupina) je imela na čelu veli ko ameriško zastavo, katero s<k nosili sami mladeniči.
Dne 30. maja so priredila vsa tnk. društvo veliko veselico. Bilo je vse krasno in* v lepem redu. Čisti dobiček te prireditve bo namenjen za prihodnjo slavnostno konvencijo K. S. K. J. vršečo se v Jolietu leta 1920. To je res vse hvale vredno, ker so tuk. društva tako složna in napredna. Saj tako je prav, da se držimo gesla: "V slogi je moč!" Le po tej poti naprej!
Tudi stric Sam se rad oglaša v našo naselbino in kliče naše slovenske mladeniče pod zvezdnato zastavo. — Čast jim in sreča junaška !
Romar si, romar o človek. Vsako romanje pa enkrat izteče tako bo tudi enkrat konec tvojega romanja, da boš moral potno palico odložiti za vedno, ter iti v neskončno večnost. Le dvojna pot te pelje tja: ena na desno, druga na levo. Po kateri hodiš ti?
K sklepu pozdravljam vse čla-ne(ice) K. S. K. J. kakor tudi vse naše člane-vojake v armadi strica Sam-a.
Anton Zugel,
član dr. št. 7 K. S. K. J.
tukaj rojeni otroci, ki so v čistej hrvaščini zapeli par hrvatskih pesmic in igrali majhen igrokaz. Izuči1, jih je tukajšnji župnik Rev. Anton Leskovic. R« milo se stori človeku pri srci*, ko sliši male otročiče tako lepo popevati ali i-grati v materinem jeziku.
StaViši ste lahko ponosni in hvaležni Rev. Leskovica, ki se toliko trudi z poukom v maternem jeziku.
Z večerna veselica je pa bila posebno dobro obiskana. Plesali so, da se' je kar kadilo, kar je dopa-dlo posebno mlademu svetu. Ni mi znano, koliko se je napravilo čistoga dobička, a gotovo se je nabrala velika svota. Društvu sv. Družine Častitamo na tako dobrem vspehu in mu želimo, da bi vedno raslo in nvočno postajalo v blagor trpečih sorojakov in v pomoč zapuščenih sirot in udovic.
Eden, izmed navzočih.
Joliet, m.
Cenjeni sobrat urednik:— Zopet se podajam v javnost in
Vam hočem ob kratkem opisati podp. Jednoto; držite se gesla:'par stvari iz našega mesta.
Eveleth, Minn.
Minila je veselica, katero je priredilo tukajšnje društvo sv. Družine dne 26. majnika v splošno zadovoljnost in zopet se nam obeta druga veselica dne 16 junija. To veselico bode priredilo naše pridno društvo "Krščanskih Mater" v korist tukajšnje slovenske cerkve. Slišimo, da bo ta vfe-selica ena najbolj zabavnih in šaljivih. Naš dobro znani šaljivec Anton Zevnik bo baje take sejal v svojej ulogi na odru, da se je treba bati, da ne bi ta ali oni počil od smeha. Ta čas ho nastopil kot brivec in bo kar vse po vrsti obril, če jim bo prav ali pa ne. Pomagala mu bodeta v igri izvrstna igralca brata Strah iz Spar-te in Evelethčana Mr. Debelak in Mr. Frank Peterlin. Mrs. Shu kle bo pa zopet igrala ulogo hude, pa še po ,vrhu ljubosumne žene.
Tudi otroci se bodo zopet oglasili v novih slovenskih pesmicah in bodo zapeli tudi pesem "Amerika" v slovenskem prevodu, ka-tercara je naredil in preskrbel naš vrli urednik "Glasila" K. S. K. J. Mr. I. Zupan. Otroci bodo nadalje igrali kratko šaloigro v angleškem jeziku in uprizorili mali prizor iz vojske in oskrbe Rdečega Križa. Vse obeta biti zopet prav lepo in zanimivo, zato pa dragi sorojaki, le pridite zopet iz celega Range dne 16. junija o polu osmi uri zvečer v naš Auditorium; ne bo Vam žal, samo to vam svetujem, da prinesete zdrave trebuhe, kajti naš Ant. Zevnik jim ne bo prizanašal s svojimi šaljivimi dovtipi. Želodci vaši pa že smejo biti prazni, kajti naše skrbne ženice bodo imele vse fine reči za nje pripravljene, mogoče, da bodo še dale kaj za suha grla, saj to usmiljene in postrežljive o takih prilikah. Po igri pa pride mladi svet na vrsto v zaželjenem plesu, ki ga bo zopet zasukal v parih po veliki dvorani ob glasovih Mr. Williams-ove godbe. Torej mili rojaki po Range in domačini Evc-lethčani, dne 16. junija v Eve-lethski Auditorium! Smeha bo, zakaj še hočete več ? Torej na veselo svidenje!
Naročnik.
Eveleth, Minn.
Dne 26. maja je bila v tukajš-njej slovenski cerkvi slovesna blagoslovitev Amerikanske zastave tukajšnega podpornega hrvatskega društva sv. Družine. Blagoslovitev je opravil naš domači župnik Rev. Anton Leskivic, ki je imel tudi slovesnosti primere ii govor v hrvatskem jeziku, ker je vsem navzočim bratom Hrvatom zelo dopadlo. Udeležba je bila velikanska. Vsa hrvatska društva iz Range so se udeležila slavnosti in so napolnila tukajšno veliko slovensko cerkev. Lepo je bilo tudi marčanje "društvo po mestu pred blagoslovitvijo in po blagoslovitvi. Popoldne ie bila zabava v Auditorium, pri katerej so se posebno odlikovali mali hrvaški,
Pisma naših članov vojakov.
Newport News, Va. 6. 3. 18.
Cenjeni sobrat gl. tajnik:— . Nemogoče mi je izbrati besed, s katerimi bi se zamogel zadostno zahvaliti za poslano krasno velikonočno darilo, katero sem prejel t velikim veseljem.
To je najboljše darilo, katerega si zamore izbrati za katoliškega slovenskega vojaka v službi strica Sam-a. Bog Vam povrni torej lOOOkrat Vašo pozornost in dobroto! Poslano darilo mi bo vedno v trajen spomin in v čast do Vas in do naše K. S. K. J.
Torej iskrena zahvala Vam in vsemu članstvu še enkrat.
S sobratskim pozdravom udani Vam
Joseph Kotar,
Supply Co. 48. Inf. •
Rev. A. Sojar, župnik cerkve sv. Štefana v Chicagu je prejel te dni od Silvester Darovca, morna-ričnega novinca v Great Lakes; 111. sledeče pismo v angleškem jeziku:
6. junija 1918.
Častiti Father:
Dolžnost me veže, da se Vam častiti gospod še enkrat zahvalim za krasno in primernotdarilce, katero ste mi dali povodom mojega odhoda k vojakom. To darilo bom vedno eenil in ohranil v prijetnem spominu.
Jaz in John Gradišar se imava dobro; edino, kar je tu sitnega, je huda poletna vročina. Hrane ima mo dovolj in dobre; spanja tudi, ter čez dan raznovrstnega dela Minulo nedeljo smo imeli sv. mašo na prostem, katere se je udeležilo nad 1500 mornarjev—vojakov.
Semkaj prihaja še vedno dosti fantov povprečno po tisoč na dan; tako jih tudi vedno od tu naprej pošiljajo.
Zahvaljujem se Vam .še enkrat za vso naklonjenost in za vse izkazane dobrote ter ostajam vedno Vam vdani
Silv. A. Darovec,
Comp. B. 3rd Regt.
Camp Dewey, Great Lakes, 111. Dragi Silvester: —
Ohranite ta pogum and "lick the kaiser." Vrnite se domov v zmagovalnih vrstah. Vaš oče, mati in tudi jaz, vsi molimo za Vas in naše druge vrle slovenske fante. Pozdrav.
Rev. A. Sojar.
žOletnics cerkve sv.
Štefaoa Chicago, III.
_______ •
Slavostni govor Rev. John Plev-nika, dne 2. junija v Chicagu.
Težko je pisati zgodovino 20 let stare slovenske župnije svetega Štefana v babilonskem mestu —- Chicago . . . Opisal je pa zgodovino naše župnije v svojem krasnem slavnostnem govoru Rev. John Plevnik, ustanovitelj te fare. Čujte vi, čitatelji našega "Glasila," v kratkem povedano vsebino Plevnikovega govora in čujte ob enem našo zgodovino . ..
1.) "Dragi bratje in sestre v Kristusu!
Danes — na dan slovesnosti — se nismo zbrali na tem svetem mestu, da bi tožili o prestanem trpljenju; prišli smo semkaj dat hvalo Bogu za vse, kar smo v 20 letih storili za zveličanje ne-umrjočih duš naših rojakov — Slovencev.
2.)	Čast in hvala naj gre v pr-
vi vrsti Bogu, da nas je ohranil žive in zdrave do današnjega dne . . . Takoj za Bogom pa fa.
rekam čast tistim možem, ki so stali ob zibelki te fare . .
3.)	Prišli so med naš narod slabi učeniki, ki so zasejali dvom o resničnosti božjih naukov, pa -i takozvani izobraženi učenjaki Me morejo razložiti niti naravnih zakonov, niti vrtenja zemlje okrog solnca, niti, zakaj iz enega samega semena, posejanega v zemljo,
vzraste deset novih semen---
in kako naj naš omejeni človeški razum zahteva, da bi mi mogli razumeti božje zakone, božjo voljo
—	Boga samega T
4.)	Prišel je na svet, Sin Božji, poučil nas, kako naj živimo, trpel za nas, umrl za nas . . . Vsi, ki so imeli čast videti Ga in poslušati Ga, so strmeli in Ga molili — dokler jih ni zapeljal greh, vsled katerega so od Njega odstopili . . .
5.)	Zahvalim se vsem: ustanoviteljem te cerkve, vsem cerkvenim odbornikom, vsem katoliSkim društvom, vsem pevcem in pevkam in vsem, ki so po svojih močeh pomagali za napredek te župnije — naj pravični Bog stotero povrne vsakemu vse za vsako dobro delo . . .
6.)	Zmotljivi smo pa, grešniki smo in zato prosimo Boga, naj nam odpusti vse, kar smo kedij zagrešili in zagrešili morda prav vsled prevelike srorečnosti za Nje-jfovo čast . . . Nagli smo in zmotimo se . . .
7.)	Bog je neskončno pravičen, a je tudi neskončno usmiljen... Zato naj nam pa neskončno usmiljeni Bog dodeli to milost: da bomo spoznali vse to, kar danes verujemo, da bomo dosegli vse to, kar upamo, in da bomo na veke ljubili Njega, ki je Ljubezen — Amen."
Častiti gospod John Plevnik : — Naša katoliška društva so Vam hotela prirediti slovesen sprejem
—	toda nedeljski vlaki, vaše veliko delo doma,v in Vaša ponižnost — nam je prečrtala naš načrt. Zato naj pa teh par vrstic javno govori, da kdor je Vas poznal in kdor Vas danes pozna in se spominja vseh vaših lepih naukov, ta Vas mora ljubiti, ker iz Vas govori srce katoliškega duhovna . . .
V	imenu fare sveteea Štefana
v Chicago: Rev. Anton Sojar, ^	župnik.
P. S. Naš stari Frank Hren ni i je povedal ,da so za ustanovitev slovenske župnije v Chicagu prvi možje delovali že leta 1897 — za časa konvencije K. S. K. J. v Jo-liet-u. Rev. John Plevnik je bil župnik te fare 5 let. — Za njim je prišel Rey. John Kranjec, ki je na tej župniji ostal 3 mesece ri je na to v So. Chicagu ustanovil slovensko—hrvatsko cerkev svetega Jurija — O velikonočni dobi leta 1904. je posvetil v mašni-ka Rev. A. M. Krashowitz-a4 rajni nadškof James E. Quigley in ga postavil za župnika te fare. — Dne 1. novembra leta 1905. je isti nadškof mene kot jolietskega kaplana imenoval za župnika v Chicagu. — Prvi slovenski otrok — Krščen od Rev. John Plevnika v letu 1897. v Chicagu je bil Frank Schonta. — Imeli smo trikrat sveti misijon, ki so ga vodili: Rev. Alois Kastigar, Rev. Frank Ažbe, č. gospodje so se veliko trudili in povzdignili našo župnijo do te višine, na kateri stoji danes. — Vsem č. gg. duhovnikom, ki so se trudili na tej župniji, vsem katoliškem Slovencem, ki so z lepim zgledom in v dejanju pomagali do napredka naše fare
—	in če živijo danes ali v Chicagu, ali v Waukeganu. ali v Jolietu, ali v Aurori ali kjerkoli si bodi v Ameriki — naj jim bo Bog obilen plačniki
V	imenu vseh duhovnikov — vaših priiateljev —
vekomaj hvaležni
Rev. Anton Sojar. sedanji župnik.
Chicago, IU.
Bazar v korist slovenske cerkve svetega Štefana se lepo in uspešno nadaljuje. Dolžnost me veže, da se zahvalim č. g. Franc Ažbetu iz Waukegana, ki je v nedeljo, dne 9. junija, pripeljal svoj cerkveni pevski zbor v Chicago, ki je lepo zapel več slovenskih pesmij . . .
Najlepša zahvala č. g. Ažbetu in njegovemu pevskemu cerkvenemu zboru! — Jaz, podpisani župnik sera bil popoldne v So. Chicagi, ko so naši rojaki Slovenci slovesno
i- f**,	■ I
»si
JI



»ec
PPi • -
Cerktv sv. Štefana, Chicago, m. in njeni dosedanji župniki.
razobesili v cerkvi svetega Jurija 5ve ameriški zastavi, na katerih je našito toliko zvezd, kolikor je slovenskih fantov iz So. Chicaga v službi Stric Sama, da bodo pomagali ubiti nemški napuh .
Ko sem iz So. Chicaga prišel domov, so me prišle pozdravit tri družine iz Waukegana: Družina Mr. Frank Opeka; Družina Mr. Frank Petkovšek in družina Martin Svete. Te tri družine so darovale za našo cerkev $14.00. Lepa jim hvala!
Dne 8. in 9. junija so imdi zabavo v Herberjevi dvorani naši sobratje ogrski Slovenci in njihova zabava ^e je finančno lepo obnesla! — Sedaj pa, dve soboti in dve nedelji pričakujemo, da se bodo še vsi drugi Slovenci pokazali, ki so prijatelji cerkve svetega Šte-farta v Chicagu.
Rev. Anton Soj ar, %	župnik.
Srebrna poroka.
Jutri, dne 13. junija bo poteklo četrt stoletja, odkar sta si obljubila večno zakonsko zvestobo v naši naselbini občeznani rojak Louis Duller in njegova žena Matilda. Poročena sta bila v češki cerkvi sv. Prokopa na Allport St. v Chicagu dne 13. iunija 1893, torej ravno pred 25 leti; poročil ju je Msgr. Jaeger, tedanji župnik one cerkve, v katero so hodili naši Slovenci pred 25 in več leti.
•
Mr. Alojz Duller je bil rojen v Vavta vasi pri Novem mestu na Dolenjskem dne 18. aprila 1. 1865; semkaj v Ameriko je prišel 1. 1885 in živi ves čas v Chicagu. Njegova zakonska družica, Mrs. Matilda Duller, rojena Otrin je doma iz Železnikov na Gorenj skem, rojena dne 18. oktobra 1 1873; v Ameriko je prišla 1. 1883 in živi tudi ves čas v našem mestu.
Družino Al. Duller j a je Bog blagoslovil z 10 otroci (7 fantov in 3 dekleta) izmed teh živijo vsi, razen sina Matevža, ki je bil ubit dne 5. aprila 1918 v vojni službi v Tampico, Mehika; o njem smo priobčili bolj obširno vest v št. 11 in 15 našega lista, ter smo obljubili tudi priobčiti njegovo sliko na tem mestu. Družina Duller ima še enega sina, Josipa pri vojakih in siccr služi na bojni lodji "Cleveland." Josip je sedaj 23 let star in se je še lansko leto prostovoljno javil k mornarici.
Vsled resnih časov, vsled hudega udarca, ki je zadel letos Dul-lerjevo družino, da je izgubila sina Matevža in ker se nahaja še en sin pri vojakih bodo. Dullerjevi obhajali srebrno poroko le bolj'na skromen in tih način v svojem ožjem krogu.
Mr. in Mrs. Duller kličemo tem povodom: Še na mnoga, mnoga leta ! Bog Vaja ohrani zdrava, trdna in srečna v krogu še številnih sinov in hčera; da bi Vama vsi ljubljeni otroci zamogli čestitati tudi ob zlati poroki, čez 25 nadal-njih leti
Joliet, HI. 6. junija 1918.
Slavno uredništvo:
Ker je Vaš ugledni* list jako čislan in <5itan v naši naselbini sv. Jožefa v mestu Jolietu, Vas prosimo, da blagovolite sprejeti tudi sledeči kratki dopis, s katerim Vam z veseljem naznanjamo, da se je začelo tudi pri nas širiti splošno zanimanje za jugoslovansko idej«. Dokaz temu je, da postaja tudi zanimanje za našo jo-lietsko podružnico S. N. Z. čhn-dalje večje in tako rekoč splošno. O tem Vam pošljem o prvi priliki kak daljši dopis. Danes Vam samo naznanjamo, da je bilo na zadnji seji naše podružnice od strani vseh udeležencev enoglasno sklenjeno, da moramo delovati po vseh svojih močeh v čim lepši prospeh stvari, za katero se vneniamo. In v to svrho je bilo tudi enoglasno sklenjeno, da priredimo velik piknik na korist naiii podružnici, oziroma Slovenski Nerodni Zvezi. Vršil se bo piknik ali veselica pod milim nebom v Anton Stražišnrkovi hosti (Stern's ark), dne 16. junija ali tretjo nedeljo tega meseca. V tem parku se naši farani najrajše zbirajo v poletnem času, da se malo po domače pozabavajo in razvedre. Zato vabimo tem potom tudi vse cenjene čitatelje Vašega uglednega ista, da se blagovolijo udeležiti tega piknika v kar največjem številu z ozirom na rodoljubni namen istega, in trdno pričakujemo, da ta naš poziv ne ostane glas vpijočega v puščavi. Piknik se bode vršil tekom popoldneva do poznega večera ter Vam o uspehu istega na kratko poroflhti. V nadi, da sprejmete ta naš dopis, beležimo z velespoštovanjem Vam udani
Veselični odbor Podružnice "Knezoškofa Jegliča" štev. 5, S. N. Z. Joliet, III.
Razne stvar!.
Joseph Duller, ' slovenski mornar na bojni ladji "Cleveland", ki je križal že tretjič ocean v svoji službi.
Math Duller, «
roj. 9. avg. 1902 umrl 5. aprila 1918. %
•
Prvi in najmlajši član K. S. K. J. ki je padel v vojaški službi za domovino. Pokojnik je bil član Mladinskega oddelka dr. M. P. št. 78. Sedaj počiva na Resurrection pokopališču v Summit, 111. Blag mu . spomini_____ r I
S. N. Z.
NAZNANILO.
Iz urada tajnika podr. S. N. Z. Chicago, 111.
Cenjeni mi člani in-članice: —
Prihodnja redna mesečna seja se vrši v navadnih zborovalnih prostorih (Slov. cerkveni dvorani) v soboto zvečer, dne 15. ju nija. > ..
To pot ne bom razpošiljal posebnih dopisnic in vabil za sejo ter naj služijo te vrstice v nadomestilo.
Vdeležite se prih. seje v obil nem številu, ker imamo več vai nih točk na dnevnem redu; tako pred vfcem naš nameravani veliki javni shod, vršeč se 14. julija t. 1
Toliko v blagohotno naznanilo in ravnanje.
Z domoljubnim in narodnim pozdravom
Ivan Kožar, tajnik.-
Milijonarka obsojena vsled vohunstva.
De 1. junija t. 1. je bila obsojena pred zveznim sodiščem v Kansas City, Mo. znana milijonarka Mrs. R<jse Pastor Stokes iz New Yorka v desetletno državno ječo sled vohunstva.
Mrs. Stokes se je nedavno izrazila, da direktno nasprotuje vojnemu početju naše vlade; dokazano je tudi, da je nekaterim mladeničem prigovarjala, da naj se ne registrirajo za vojaško službovanje.
Sodnija je odklonila vsak prizb obtoženke za ponovno obravnavo, vsled česar bo morala iti Mrs. Stfokes rada, ali nerada za lepo ,tevilo let v državno ječo.
svoje sreče kovač!
«• tuMaiie iivUe*. - Spisal tet. Jtri) Truk.
Hindenburgov nečak v ameriški armadi.
V Leavensworth Kans. služi pri nekem sanitejskem oddelku kol prostak Friderick Newshafer. To ime pa ni njegovo pravo rodbins. ime, kajti dotičnik se je pisal pri svojem prihodu v Ameriko Paui Friderik von Hindenburg in je nečak znanega nemškega-feldmar-šala von Hindenburg; njegov očo je baje tudi general v nemški armadi.
Ko je prosil te dni prostak Newshafer za podelitev drugega državljanskega papirja, so mu oblasti to odklonile, ker ima preveč hudega in zlobnega strica.
Prva kuverta.
Zgodovina nam pripoveduje, da je poslal Anglež Sir William
(Nadaljevanje.)
Te resnice sicer ne taji nihče, ali vendar se zC\> kakor bi naš rod ne hotel pripoznati podlosti, katero hrani v sebi greh pijančevanja, drugače bi prikazen pijanega človeka čisto drugače vplivala na nas. Zaničujemo sicer pijanega človeka, ostudno in sitno je nam njegovo obnašanje, izognemo se mu, okregamo ga, a le gnus in pretresa nas skriven strah, če gledamo nesrečnega človeka, kateri je padel pod žival. Strašen in pretresljiv jc pogled, viditi človeka, otroka božjega in podobo njegovega obličja, ležati v blatu!
Glej možake žganja, pijane
In mladen'če obdivjane,
Poživinili so se,
Groza videti jih je
/
Kako bi se moralo paziti na o-troke, da bi se ne pohujšali nad takim pogledom ;ali navadili smo se nekako na ta greh. Še več! Mnogi pripovedujejo smejaje se svoje junaške (!) čine, in drugi se celo z njimi bahajo. Postali smo v tem oziru slabši, kakor so bili poganski Špartanci.
Ali otroci božji smo. Naša sodba o pijanosti se ne sme ravnati po sodbi sveta, temveč po besedi božji. Bog nam pa jasno govori, da pri pijančevanju ni zveličanja in večnega življenja. V sv.'pisma beremo: "Vino jih je že mnogo pokončalo." (Sir. 31, 30.) "Ne vpijante se z vinom, v katerem je razuzdanost." (Ef. 5, 18.) "Delavec, ki je pijanec, ne bo obogatel." (Str. 19. 1.) "Vino, če se nezmerno pije, je duši grenkost." (Str. 31, 39.) "Vino, če se nezmerno pije, napravi zdražbe in jezo in veliko razdrtij." (Str. 31, 38.) "Kakšno življenje ima on, ki si ga krajša z vinom?" (Sir. 31, 33.)
Tako govori sv. Duh o vinu, kateri povzročuje veliko hujše zlo!
Kako pretresljive svari naš Zveličar pred nezniernostjo, ker je to slaba priprava na dan njegovega prihoda. "Varujte se, da vam ne otežajo srca s požrešnost-jo in pijanstvom in skrbmi tega sveta, in vam ne pride ta dan iz-nenada." (Luk. 21, 34.) Sv. Peter nam kliče: "Bodite trezni in čujte!" (1. Pet. 5, 8) in neovrgli-vo razodeva resnico o pijanosti sv. Pavel, ko piše: "Pijanci ne bodo posedli božjega kraljestva" (I. Kor. 6, 10); "padli bodo brez časti in v sramoti bodo med mrtvimi vekomaj." (Modr. 4. 19.)
V prejšnjih časilf so nezmer-nost naslikali tako-le: Na ladji je velika posoda, pri kateri sedi Bak, pivski bog, sredi med pivci in godci. A ladja nima niti jadra, niti krmila: taka ladja se mora gotovo potopiti. In res, "kdor ljubi nezmernost, nima greha, temveč je goli greh," pravi sv. Gregor. Izkušnja uči, da izvira iz pijančevanja cela tropa grehov. Lot, ki je ušel sodomskemu poginu, je v pijanosti grozno pre-šeštoval. Noe se je sramotno od kril; Holofern je zgubil v pijanosti glavo; nezmerno zaužito vino je storilo Absaloma morilca brata Aniona. Zato piše po pra vici sv. Avguštin: "Nezmernost je mati vseh strasti, netilo vseh hudobij, zmešnjava možganov, iz-
Turnbull leta 1696 svojemu prija- priden je razuma, nevihta jezika.
telju Sir James Ogilvie prvo pismo zapečateno v kuverti, ali za-lepki. To zalepko z naslovom se še sedaj hrani v londonskem muzeju. Do tedaj in še poprej jc bila navada, da se je pisma skupaj zgibalo, zapečatilo z voskom in delalo naslove nanje.
Zalepke so prišle v splošen promet šele začetkom minulega stoletja. Gotove zalepke z 1 centni-mi znamkami so prišle v rabo na Angleškem leta 1840; deset let zatem, 1. 1850 se je pa jelo rabiti slične zalepke tudi tostran oce-aa, ali v Ameriki.
Nemci hodijo bosonogi.
Vsled velikega pomanjkanja obuvala na Nemškem so izdali razni večji listi geslo: "Hodite to poletje bosi, in pomagajte s tem 8voji domovini!"
"Westphali3che Zeitung" piše: Niti starih, ali mladih naj ne bo sram hoditi bosi okoli; to naj velja za bogate in za revne. Hodite bosi vsepovsod; doma, po ulicah, v šolo, ali "cerkev."
vihar za celo truplo, polom za ci stost, zapravljanje časa, norost, sramotno oslabljenje, izpndenje nravnosti, stud življenja, progna-njc poštenosti in popolno uničevanje duše."
Pijanci so, o katerih pravi sv. apostol: "Taki ljudje ne služijo našemu gospodu Jezusu Kristusu, temveč trebuhu; njih bog je trebuh, njih konec poguba "Sovražniki križa so," pise dalje, "zato jim"je zoperna beseda post, zatajevanje, pokora, molitev " iu s satanskim srdom se spravijo nad vse, kar jim opominja na Boga in večnost. Mali-ku trebuhu darujejo cas, moči, premoženje ; njemu velja njih razvedrilo in veselje. Nasledek je popoln odpad od Boga m pijanci so navadno greSniki brez sramote in poboljšanja .
Pregovor veleva: Pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne; to je čisto nekaj naravne^, ker pri njem ni mogoče najti tega, kar je vrednemu »prejemu sv. pokore neobhodno potrebno.
Pijanec se navadno noče Spreobrniti, ampak zahteva le odvezo; tudi potem ostane pijanec in daruje mnogokrat še na dan spovedi-v pijanosti svojemu maliku. Ne sodim nobenega, a resnica o-stane resnica, in strašen dan bo prišel čez te nespol^orjene grešnike po besedah sv. Petra: "Dosti je, da so pretekli čas potratili Po volji nevernikov, kater^so živeli v nečistosti, poželjivosti, pijanosti, žrtjo, pijančevanju in nesramnem malikovanju. . . Toda odgovor bodo dajali njemu, kateri je pripravljen, soditi žive in mrtve." (I. Pet. 4, 3. 5.)
Strašen dan maščevanja napoči mnogokrat nepričakovano nad neztoerneža. On sam si ta dan pripravlja s s ve jim nevrednim življenjem, tako da je le bolj naraven nasledek kakor nadnaravna božja kazen. Zdi se, kakor bi se v naših dneh, ko je pijančevanje zgrabijo že cele sloje, ponavljale kazni božje nad izraelskim ljudstvom: "Še so bile njih jedi v njih ustih, in jeza božja je prišla čez nje." (Ps. 77, 30.) Od mize in pojedin nesejo včasih ubite in v pijanosti najdejo umorjeno!
S kako resnimi besedami svari nas prerok: "Gorje vam, ki zjutraj vstajate in do večera popivate, da od vina vsi gorite. Citre, lajne, boben, piščali in vino so pri vaših gostijah; Gospodovega dela pa vam ni mar, tudi del njegovih rok ne premišljujete. Zato bo moje ljudstvo vjeto odpeljano, ker nima nič spoznanja, njegovi bogataši bodo za lakoto umrli, in njegova množica bo za žejo pogi-njaia. Zato bo pekel raztegnil svoj trebuh, in s svojim žrelom neizmerno zazijal, da pojdejo vanj njegovi junaki in njegova množica in njegovi imenitni in častitljivi. Nizki bo uklonjen, in imenitni bo ponižan, in oči ošabnih se bodo pobesile." (Iz. 5, 11.) Da so se te besede izpolnile, o tem nam poroča .zgodovina izraelskega ljudstva. Tudi nam velja š; drugo prerokovo-svarjenjc, katero se bo nad nami uresničilo, ako ne potolažimo jeze Gospodove s pravo pokoro n poboljšanjem: "Gorje vam, ki ste junaki pri pitju vina in srčni možje pri mešanju močnih pijač: ki hudobnega opravičujete zavoljo darov in pravičnemu njegovcf pravico jemljete. Za tega voljo, kakor požre ognjeni plamen strnišče, in ga Se-žge plamena vročina, tako bo njih korenina kakor prhavke in njih mladika poleti kakor prah na na kviško; ker so zavrgli postavo Gospoda vojskinih trum in pre-vojskinih trmu in preklinjali besedo Izraelovega Svetega. Zato se je vnel Gospodov srd zoper njegovo ljudstvo; on stega svojo roko zoper njega in ga udarja, da se tresejo gore in njih mrtva trupla leže kakor blato po sredi u-lic!" (Iz 5. 22.)
£ato opominja prerok Joel; "Vzbudite se, upijanjeni, in jokajte in tulite vsi ,ki pijete vino zavoljo sladkosti, ker je bo zginila od vaših ust. Truma je namreč prišla gori nad mojo deželo, močna in neštevilna; nje zobje so kakor levovi zobje in nje končniki kakor mladega leva. Djala je moj vinograd v puščavo in mojo smokvino je omajila." (Joel l, 5.) '
Tako obsojajo preroki, razsvetljeni od Duha Gospodovega, nezmernost, uživanje in pijančevanje. Gospod sam, ki je prišel na svet učit nas s svojim vzgledom pokoro, zatajevanje, križ in mrt-venje, sodi enako in obsoja-s svojo božjo besedo strast drvenja po užitku in častnem uživanju: "Ce reče ta huodobni hlapec v svojem srcu: Gospodar moj se mudi in še ne bo prišel; in začne so-hlapce pretepati in jesti in piti s pijanci; prišel bo gospodar tega hlapca, kadar ne pričakuje, in ob uri, katere ne ve. In presekal ga bo in položil bo njegov del s hinavci; tam bo jok in škripanje z zobmi." (Mat. 24, 48.) Pripravil bo torej Gospod pijancu strašno smrt in mu odmeril kraj med hinavci v naj globoke jšem brezdnu. In ko je ru, drugem mestu Zveličar pritrdil: "Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede ne bodo prešle," sklene svojo pridigo o sodnem dnevu s sledečimi besedami: "Varujte se pa, da vaša srca ne bodo preobložena v požrešno-sti in pijanosti in časnih skrbeh, in da isti dan ne pride nagloma
nad vas. Zakaj kakor zadrga bo
prišel čez vse, kateri po zemlji prebivajo. Čujte torej, in molite vsak čas, da bodete vredni na-deni, ubežati vsemu temu, kar se bo godilo, in stati pred Sinom Človekovim." (Luk. 21, 34.) Ali človek, ki misli le na uživanje, ne more čuti, in še manj moliti; zato tudi ne bo ušel pretečemu poginu.
Kolikokrat obsoja Kristus ma-likovanje mesa in oznanuje svetu, da "kdor v mesu seje, bo v mesu žel prokletstvo* in pogubljej-nje," kolikokrat nas opominja na potrebo spokornega zatajevanja: "Kdor se vsemu ne odpove, ve, ne more biti moj učenec," ali: "Ako*se.ne boste spokorili, bodete vsi skupaj poginili.'
Kristusov nauk so slišali njegovi apostoli; njih besede so odmev iz Zveličarjevih ust. Kako resno svarijo nas tudi oni, posebno sv. Pavel: "Ne upijanjate se z vinom, v katerem je razuzdanost." (Efez. 5,18.) In Korničanom piše (I. Kor. 5, 11.): "Ce je on, ki se imenuje brat (v Kristusu) ne-čistnik, ali lakomnik, ali maliko-vavec, ali preklinjavec ali pijanec, ali ropar, ne pečajte se ž njim; s takim še jejte ne." V «»-nakem smislu piše tudi Galača-nom (5, 19—21) in Filipljanom (3,18.19.)
Naša mati in učiteljica sv. katoliška cerkev. Milo obžaluje ona, da pogrezne pijančevanje in meseno uživanje toliko njih sinov v brezdno pogubljenje. Nje služabniki so nam zapisali njeno milo zdihovanje. Slavni pridigar sv. Janez Zlatoust pravi: "Kjer je pijanost, tam je hudič." In zopet: "Ni ga večjega hudičevega prijatelja od onega, kateri se omadežuje v pijanosti in nečistosti: zakaj to je studenec vseh hudobij.
(Dalje prihodnjič.)
Kupujte Vojno varčevalne znamke!
Dotičnik je v resnici vedno delaven in zaposlen, ki nima niti toliko časa, da bi preiskal svoje lastne napake.
POZOR!
bivši slovenski in hrvatski gostilniški podjetniki v suhih državah!
Ne zamudite lepe prilike, ki se Vam nudi.
Imam na prodaj Prodajalno smodk, cigaret in slaščič
(Cigars, Cigarettes and Candy Store).
in trgovino z domačim vinom. Najbolje idoča trgovina na glavni cesti sredi jugoslovanske naselbine v Chicagu, 111. Vsa natančna pojasnila daje Martin Launch, 1900 W. 22. PI. Chicago, 111. Phone: Canal 5777. (Adv. No. 23—24.)
POBRO IN STALNO SLUŽBO
dobi poštena in zanesljiva Slovenka za pomoč v prodajalni in pri družini. Plača za začetek $9.00 na teden, hrana in stanovanje prosto; kasneje tudi $10.00;
Ta prodajalna in slovenska družina se nahaja v Chicagu, v sredini slovenske naselbine. Pišite za nadaljna pojasnila na:
Upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote" 19^1 W. 22 Place, Chicago, m.
(Adv. No. 22-23.) /
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., n. s. pittsburgh, pa.
ima tvojo redno mesečno sejo ▼••ko drugo nedeljo v mesecu v Kraajsko Slovenskem Domu, 57 in Butler Si., Pittsburgh, P«.
Uradniki za leto 1918:
Predsednik: John Mravint«, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jurij Gerguraš, 4938 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh.
Člani se sprejemajo v druStvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je 110°«» 1500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kteri še nurte pri nobenem društvu, spadajoče K ft. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora v»k član tega društva oglasiti pn II. tfjmku Frank Colobič, 5212 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., irfi dmn k* »*>•*» » I ravno tako zopet ko o*dravi.
. Izhaja v^o sredo.	
latntns Kranjsko-Slovenske' Katoliške Jedaote ▼ ameriških.	Združenih dršavah t '' \
Uredništvo in opravniitvo: mi Wert Z2nd Place Telefon: Canal 2487. V	Cfeicago, DL
Naročnina: Za člane, na leto Za nečlane . ....*....•........••«.........*... Za isosemstvo • ...............................	•...... •• • o ...f 0.96 ....,..««...... 1.60 12.00
OFFICIAL ORGAN i of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA	
Issued every Wedneeday.	
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.	
OFFICE: ItSl West 22nd Place, Phone: Canal 2487.	CHICAGO, ILL.
Subscription rate:	
	
	
	
Javno priznanje.
Zadnje dni je prejelo uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote^ dve pismene uradne zahvale in sicer povodom zadnje kampanje Tretjega Vojnega Posojila in kampanje za Ameriški Rdeči križ. Te zahvale prinašamo na tem mestu v izvirniku. Pri tej priliki izrekamo lepo zahvalo vsem onim Slovencem in Slovenkam, ki so kupili kak bond Svobode, ali ki so kaj prispevali za Amer. Rdeči križ. Živeli vsi domoljubni rojaki in rojakinje! Op. ured.
TREASURY DEPARTMENT
Liberty Loan Campaign Committee.
May 15, 1918. Mr. John Zupan, -1951 W. 22nd Place, Chicago, Illinois.
Dear Mr. Zupan:
On behalf of the Speakers' Bureau of the Liberty Loan Campaign Committee in the Seventh Federal Reserve District I wish to express sincere appreciation during the Third Liberty Loan drive.
The part played by speakers in carry frig the message of patriotism was of such value in the distribution of bonds among the people of foreign descent, that no doubt your personal satisfaction should be great in knowing that you have rendered a real service to your country at this time.
Yours very truly,
Wm. K. Pflaum, Vice-Director Speakers' Bureau Foreign Language Department
SECOND RED CROSS WAR Chicago, June 5, 1918.
Publisher, Glasilo K. S. K. J. 1951 W, 22nd PI., Chicago, 111.
Dear Sir:
The $6,000,000 drive in the Chicago District went "Over the top."
We realize that you must have supreme satisfaction in the knowledge that the part you played in the donation of space in your columns to further the interests of the drive, helped make the difference between Success 1 anc Failure, and that this persona satisfaction can be increased but little by expressions of/gratitude from those whom you helped.
However, we do wish you to know that we are grateful, and we thank you sincerely in the name of the Red Cr<fese War Fund Campaign Committee and of those who will benefit by the money that you helped raise.
We also wish to thank you for the marked copies of your pa per which carried the Red Cross publicity.
Very truly yours,
Publicity Committee.
Red Cross War fund campaign.
ki
Ameriski'Dan Neodvisnosti" in Jugoslovani.
Proslava v Washingtonu. — Poziv Jugoslovanskega Narodnega Sveta in pododbora za svečanost. — Sokoli in pevci, skupaj! — V vrste vsi Slovenci, Hrvati in Srbi!
Washington, D. C., dne 6. junija 1918.
Jugoslovanski Narodni Svet in Jugoslovanski pododbor za proslavo ameriškega dneva neodvisnosti, sta razposlala vsem srbskim, hrvatskim in slovenskim pevskim in sokolskim društvom sledeči poziv:
"Dne 4. julija t. 1. se bo proslavil ▼ Washingtonu z nenavadnim sijajeD ameriški Dan Neod-
visnosti. Kakor še nikdar poprej bodo sodelovali pri tej proslavi vsi narodi in narodnosti, ki jim je načelo svobode in ideal svobode v resnici pri srcu. Nedavna prokh-raacija predsednika Wilsona, v kateri izraža svojo radost, da se bodo tega dne zbrali vsi demokratski narodi pri skupni proslavi, daje tej svečanosti zgodovinski značaj ter moralno nalaga vsem, da vsi pridejo Dod prapor velike braniteljice svobode in ljudskih pravic.
Toda Jugoslovane ne veže samo ta razlog, ali razlog njihove priro jene privrženosti napram Združe nim Državam, da sodelujejo pri proslavi. Ravno letos je njihova dolžnost stotera. Ker letos oni ne nastopajo nič več kot sužnji, prosijo milosti ter milostnega u poštcvanja, temveč kot ponosni samozavestni in priznani za vezni ki Združenih Držav v borbi za svobojenje človečanstva od tuje ga jarma. Izjava državnega tajni ka Lansinga, s katero izraža via da Združenih Držav živo simpati jo z narodnimi aspiracijami Jugo slovanov, ter znamenite resolucije kongresnika Jamesa in senatorja Smitha v Poslanski Zbornici in Senatu Združenih držav, v kate rih se zaključuje, "da bodo na rodne težnje Jugoslovanov naši ne samo živo simpatijo, temveč tu di zasluženo pomoq.v njihovi bor bi za narodno osvobojenje združenje, tako da bodo tudi oni stopivši v kolo svobodnih naro dov, branitelji in solastniki miru ki bo zajamčil vsem narodom pra vico do življenja, svobode in raz vitka," so tako silen poziv, da bi Jugoslovani hote zanemarili dolž nost svoje silne in dalekosežne firmacije, ako ne bi z vsemi silami pomogli, da bo proslava dne 4. ju lija tudi s stališča Jugoslovanov najveličastnejša, kar jih je kdaj Amerika doživela.
Ker bo proslava v Washingtonu v prisotnosti predsednika in via de Združenih Držav, kakor tudi zastopnikov vseh zavezniških dr žav središče vseh ameriških pro slav, je od velike potrebe, da Ju goslovani pretežno manifestirajo v Washingtonu. Vsled tega je po trebno, da se naša kulturna druš tva brezpogojno zberejo dne 4. ju lija v Washingtonu. Posebno se to nanaša na slovenska, hrvatska in srbska pevska In sokolska druš tva. Pevska društva morajo biti pripravljena, da po možnosti pri dejo v narodnih nošah ifi <la se ptavijo svoj program izključno iz narodnih pesem, a da se pripravi jo tudi za skupno pevanje jugoslo vanskih in ameriških himn. Sokol ska društva bi morala naravno priti v svojih sokolskih krogih Pomen te svečanosti se mora splošnem smatrati z istega pogleda, kakor kak naš vsepevski ali vsesokolski zlet.
Na podlagi gori navedenga Vas prosimo, da takoj podvzame-te hitre korake in da zagotovite prihod Vašega društva v čim večjem številu v Washington in da lako doprinesete k našemu skupnemu uspehu."
Ako kako pevsko ali sokolsko društvo ni prejelo gornjega pozi va, se je zgodilo to samo nehote in jo pomoti. Naj torej ta javni po ziv služi isti s vrhi za vse slučajne izostatke, koje naj se nam ne za merijo. Nihče ni zapostavljen. Vsi so enako dragi in dobrodošli.
Vsa pisma in vpr^panja, ki se nanašajo na svečanost in sodelovanje pri svečanosti, naj se pošiljajo na načelnika Jugoslovanskega pododbora za proslavo, g. Sr-djan Tuciča, 932 Southern Building, Washington, D. C.
Čas je kratek. — Hitite s prijavami! : j . i jh A : ^ _j4c
Dne 29. maja je izdal predsednik Wilson zanimivo proklamaci-jo na ves ameriški narod, v kateri poziva ljudstvo, da naj štedi in varčuje v vseh ozirih, kajti le na ta način bo mogoče vladi Združenih držav dobivati potrebna sredstva za svojo armado in zaveznike, (Živež, obleko, municijo i. t. d.) in s tem dospeti do zaželjene zmage.
Predsednikova proklamacija se glasi sledeče:
Ta vojna je vojna narodov, ne pa vojna armad, in ves naš sto* miljonski narod mora biti ekonomski in industrijalno pripravljen na vojne razmere, če hoče izigrati svojo polno ulogo v konfliktu. Problem, ki je pred nami, ni v glavnem finančen problem, temveč prej problem povečane produkcije vojnih potreb ter varčevanja materijala in dela, ki je potrebno za podpiranje ter za opremo naše armade in mornarice.
Brezpotrebno izdajanje deV narja za nebistvene stvari porablja delo mož, produkte farm; rudnikov in tvornic ter obreme-nja transportacijska sredstva, kar vse se mora do skrajnosti in na najboljši način uporabiti vojne namene.
Velike uspehe katere skušamo doseči, je mogoče doseči le s sodelovanjem vsakega člana nara-da, mladega ali starega pri narodno sporazumnem varčevalnem gibanju.
Vsled tega poživljam ves n.i rod, da se zaobljubi, kot je predlagal zakladniški tajnik, k vdejstvovanju varčevanja; d i služi vladi do skrajnosti pri po večanju produkcije na vseh poljih, ki so potrebna za izvojevi-nje vojne; da varčuje s hrano in kurivom, ter korostnrm materija lom vsake vrste; da posveti svoje delo le najbolj potrebnim nalogam; da kupuje le one stvari, ki so bistveno potrebne za indi4 vidualno zdravje in uspešnost; in končno, da narod v dokaz svoje lojalnosti naloži vse kar more prihraniti v Posojila svobode i»i vojnovarčevalne znamke.
Obveznice, izdane od zaklad-niškega departmenta, so tako številne ter dosegljive vsakemu, da so vrata prilike v tej zadevi za nas vse naširoko odprta.
Izvajati varčevanje v mirnih časih, je krepost ter prinaša vfc-liko« dobroto posamezniku ob vseh časih. — Vspričo obupnih potreb civiliziranega sveta z e-zirom na materijal in delo, s katerim se hoče končati vojno, pa je izvajanje osebnega varčevanja domoljubna dolžnost in potreba.
Poživljam vse, ki imajo sedaj obveznice Posojila Svobode ali vojno-varčevalne znamke, • naj nadaljujejo s praktičnim izvajanjem varčevanja ter poživljajo vse ki nimajo vladnih obveznic naj store isto ter si jih nabavijo, kolikor jih morejo nabaviti.
Človek, ki kupi vladne obveznice,prenese navabilno moč svojega denarja na vlado Združenih držav do konca vojne ter v isti meri ne tekmuje z vlado glede kupovanja.
Resno pozivam vsakega možu, žensko in otroka, da se zaobljubi na dan in pred dnem 28. junija, da bo stalno varčeval ter kupoval tako redno kot mogoče vladne obveznice in da bo stori to kot mu je mogoče potom član stva v vojno-varčevalnih organi zacijah.
Dan 28. junija končuje to prav posebno dobo priglašenja veliko prostovoljsko armado produkcije in varčevanja doma.
Naj ne bo tega dne nikogar, ki ne bo priglašen.
Woodrow Wilson."
Čehi na Italijanski fronti.
Znani vojni poročevalec Edgar Ansel Moweer, katerega je poslal dnevnik "The Chicago Daily Nevs" kmalo po izbruhu, vojne na italijansko fronto, je poslal svojemu listu dne 31. maja t. 1. z Rima, daljše kabelsko poročilo o sedanji akciji Čehov in Slovakov na italijanski fronti. Poročilo se glasi sledeče:
"Zamislite se, da ste v zakopih dolenjega Trentina. Visoki gorski vrhovi se dvigajo nad Vami v nočni mesečini. Obrnite se proti ju-
na avstrijske mkope. Samo 60 jardov še bolj jnšno, se pa pričeAjajo že italijanske utrdbe in zakopi; med obe* ma sovražnikoma se prostira le ozka dolina. Naravno, da je ta meja dobro zastražena in vsa prepre-šena z živo žično ograjo in drugi-, mi napravami, ki branijo prehod sovt sšnhn četam. Zadej za temi ograjami se dviga mfcjhen skalnat porobek, na katerem opravlja svojo službo predstraža. Zvezde «u nebu se svetlikajo bolj nejasno v gosti nočni temini in od daleč prisluškujejo grmenje orjaških topov. Vojak na onem skalnatem porobku, ki opravlja težavno službo predstraže postaja vedno bolj in bolj otožen in zaspan. Morda sc je zamislil na svoje drage stariše,
ženo, ali otroke!--Ali ni čul
znane govorice v neposredni bližini T Ali ga ne pozdravlja nekdo v njegovi materinščini? — Prisluškuje. — Da, glas njegovega rojaka je bil to; ni se motil.Nekdo mu je tiho klical v lepi češčini: "Bratje! Češki bratje." Predstra-ža pomišljuje nekoliko in se pripravlja na strel. — Ali niso morda te besede kakega italijanskega vihuna, ali špijona? Predstraža posluša dalje znano češko narodno himno:
Kde domov mftj, kde vlast je mi, voda huči po lučinšeh, bory šumi po skalinšeh, v sadč stkvi se z jara kvčt, zemsky ršj to na pohled — Pri teh besedah je postal oni avstrijski vojak (predstražnik) tako navdušen, da je sam dostavil zadnje vrstice češke, himne: a to jes\ ta kršsnš zemč, zemč českš, domov mftj, ter boječe vprašal nepoznanca: "Kdo si?"
Glas tujca je prihajal vedno bližje: "Jaz sem Čeh, tvoj roani brat, ki se nahaja sedaj na italijanski fronti. Ali se ti smem približati do skale?"
Predstraža se ni dosti ustavljal tej zahtevi; nakar je stala že v par trenutkih temna orjaška postava poleg njega, ponujajoča mu svojo krepko desnico v pozdrav. Predno je tujec zopet odšel, je zvedel vse važne podrobnosti od svojega rojaka predstraže, glede števila dispozicije, narodnosti in morale avstrijskih čet v onih zakopih. Pred odhodom mu je še izročil nekaj čeških listov in letakov, tiskanih v Parizu; celo poučil ga je, kje in kako lahko ubeži, kje pa ne. Povedal mu je, da ga bodo njegovi tovariši z veseljem sprejeli, če se mu takoj pridruži.
To je samo kratek prizor velikega dela, katero opravljajo češki vojaški oddelki že ves rifesec na italijanski fronti. Neoziraje se na veliko nevarnost, se podajejo eeško-slovaške patrulje celo pri belem dnevu do sovražnih zako-ovp in predstraž; eni se vrnejo srečno nazaj, drugi pa padejo gotovi smrti v naročje. V obče imajo ti oddelki vspeh.
Ker se slične dezertacije vedno bolj in bolj ponavljajo, so avstro-ogrski vojaški poveljniki v velikih skrbeh, da bi slednjič ne da-zertirala vsa arada preko meje.
Češko-slovaški avstrijski oddelki postajajo vedno bolj in bolj neubogljivi, neposlušni in uporni. Celo Hrvatje in Slovenci v avstrijski armadi, ki so se poprej junaško bojevali z italijanskimi al-pinci, so postali sedaj drugačni da nočejo streljati na svoje slovanske tovariše, ki so že v italijanskih vrstah.
Samo Nemci, Ogri in včasih tudi Poljaki izvršujejo vestno in vdaho svojo vojaško službo, da radi ubogajo svoje avstrijske poveljnike in so osobito v patruljski službi vestni ter previdni, da pazijo in zabranjujejo dezertacije. Pešpolke, kjer so Slovani v premoči, ali večini drži generalništab vedno v ozadju in se morajo vedno premikati z ene točke na drugo, kar dela obilno neprilik. Na te polke se je posebno ostro pazilo za časa velikih demonstracij v Pragi in Ljubljani.
Nedavno je avstrijska vojaška oblast razsipala K500. — nagrade in dovoljenje daljšega dopusta vsakemu vojaku, ki ujame in dovede živega Čeha, ali Slovaka, ki je ubežal v sovražno vrsto.
Umevno je, da zadene vsakega takega beguna smrt morda že v
24 urah.
"Ali se nič ne bojite takega početja?" sem vprašal nedavno nekega češkega stotnika v Rimu.
"Bali naj bi se?" je pripomnil oni stotnik? Jaz prihajam z Rusi-
je. Ko smo organzirali ondi naše prve češke čete, smo se borili 1. 1917 pri Zborovem in zajeli 4000 Nemcev in Avstrijcev. Avstrijcem se je res posrečilo dobiti v pest majhen oddelek naših izmed katerih so enega javno obesili. Mi smo Avstrijcem nato poslali poročilo, da bomo iz maščevanja o-besili deset Avstrijcev in deset Ogrov. Posledica temu je bila, da ni bil niti jeden Čeh, ali Slovak več obešen, kajti mi smo se hoteli v resnici držati svojih obljub. Ravno tak način bomo vporabljali na zahodni fronti. Naši fantje pravijo celo, da bi bili raje obešeni, kakor pa, da bi še vnaprej živeli pod krutim avstrijskim jarmom.
Ko je dospel v Italijo večji vojaški oddelek Čehov, so jih Italijani sprejeli z nepopisnim navdušenjem po vseh mestih. Dne 24. maja dopoldne, je dobila češkoslovaška divizija svojo lastna narodno bojno zastavo na stopnicah nekega spomenika. Izročil je to zastavo svojim sobratom Češko-
slovaški narodni odbor, organiziran v Rimu. Ljudstva se je pri-tej priliki trlo na tisoče ip tisoče na onem trgu. — Češko-slovaški slovaško divizija svojo lastno na-bajonete, ter je kleče zapel svojo narodno himno. Pri tej priliki jih je pozdravil in nagovoril tudi a-meriški poslanik Page, tako jih je pozdravil tudi francoski višji častnik Jules Simon. Te vojake so Italijanii v Rimu tako sprejeli in pogostili, kakor svoje lastne brate. Ko se je pred 14 dnevi mudil manjši oddelek teh vojakov v neki galeriji, jih je ljudstvo takoj spoznalo in jim- priredilo burno ovacijo; ravno tako se je godilo tudi v Bresciji in Veroni.
Vsi ti vojaki so ponosni, da 30 pobegnili od avstro ogrske armade. Pri tem pa odločno zatrjujejo, da niso nikoki dezerterji, ker se držijo še svoje prave, ali narodne armade, da niso bili še nikdar vojni ujetniki in da se od onega časa nahajajo vedno med prijatelji. — Vse te okolnosti so pomisleka vredne."
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE.
PRISTOPILI ČLANI. .
K dr. sv. Štefana štev. 1 v Chicago, 111. Cert. štev. 22733, Nartnik Josip roj. 1901 R. 16 $1000. Spr. 6. maja 1918. Dr. šteje 283 članov (ic.)
K dr. sv. Jožefa štev. 2 v Joliet, 111. Cert. štev. 22734, Papesh Anton roj. 1902 R. 16 $1000. — Cert. štev. 22735, Valek Matija roj. 1898 R. 20 $1000. Spr. 5. maja 1918. Dr. šteje 413 članov(ic).
dr. sv. Družine štev. 5 v La Salle, 111 Cert. štev. 22736, Levstik Franc roj. 1893 R. 24 .<1000. — Cert. štev. 22737, Ajster Jožef roj. 1892 R. 26 $1000 — Cert. štev. 22738, Bratkovič John roj. 1890 R 28 $500. — Cert. štev. 22739, Ajster Anton roj. 1882 R. 36 $1000. Spr. 5. maja 1918. Dr. šteje 155 članov(ic).
K dr. sv Jožefa štev. 7 v Pueblo, Colo. Cert. štev. 22740, Božič Charles roj. 1902 R. 16 $1000. Spr. 19. maja, 1918. Dr, šteje 496 članov (ic).
K dr. sv Jan. Krst. štev. 11 v Aurora, 111. Cert. štev. 22741, Mlakar Iiadolf roj. 190:4 R. 16 $500. Spr. 5. maja 1918. Dr. šteje 67 članov (ic).
K dr. sv. Jan. Krst. štev. 14 v Butte, Mont. Cert. štev. 22742. Hren Franc roj. 1880 R. 3 $1000. Spr. 8. maja 1918. Dr. šteje 190 članov (ic).
K dr. sv. Jan. Krst. štev. 20 v Ironwood, Mich. Cert. štev. 22743, Ruppe Ivan roj. 1885 R, 33 $500. Spr. 11. maja. 19l£ Dr. šteje 54 članov(ic).
( K dr. sv Vida štev. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 22744, Wolf Ivan roj. 1901 R. 17 $1000. — Cert. štev. 22745, Cinipernia:i Jakob roj. 1882 R. 36 $1000. — Cert. štev. 22746, Intihar John roj. 1880 R. 38 $1000. Spr. 4. maja 1918. Dr. šteje 517 članov (ic).
K dr. sv. Frančiška Sal. štev. 29 v Joliet, 111. Cert. štev. 22747, Sisul Jurij roj. 1893 R. 25 $1000. Spr. 5. maja 1918. Dr. šteje 335 članov(ic).	1
K dr. sv. Petra štev. 30 v Calumet, Mich. Cert. štev. 22748, Gre go rich Ivan roj. 1886 R. 32 $1000. Spr. 21. maja 1918. Dr. šteje 301 članov(ic)
K dr. sv. Petra in Pavla štev. 38 v Kansas City, Kans. Cert. štev. 22750, Kriss Franc roj. 1883 R. 35 $1000. Spr. 5. maja 1918. Dr. | šteje 85 članov (ic).
K dr. sv. Jožefa štev. 43 v Anaconda, Mont. Cert. štev. 22752, Suštarsič Franc roj. 1891 R. 27 $1000. Spr. 7. maja 118. Dr. šteje 13S članov (ic).
K dr. Mar Sed. Žal. štev. 50 v Allegheny, Pa. Cert. štev. 22753, Barič Štefan roj. 1879 R. 39 $500. Spr. 12. maja 1918. Dr. šteje 295 člane v (ic).
K dr. sv. Cir. in Met. štev. 59 v Eveleth, Minn. Cert. štev. 22754, Lušiit Ivan roj. 1901 R. 17 $1000. Spr. 18. maja 1918. Dr. šteje 232 članov(ic).
K dr. Vit. sv. Mihaela štev. 61 v Youngstown, Ohio. Cert. štev. 22755, Kostelic Mijo roj. 1877 R. 41 $1000. Spr. 19. maja 1918. Dr. šteje 136 člarov(ic).
K dr. sv. Lovrenca štev. 63 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 22756, Telatko Franc roj. 1902 R, 16 $1000. Spr. 19. maja 1918.. Dr. šteje 204 čJanov(ic).
K dr. sv. Janeza Evang. štev. 65 v Milwaukee, Wis. Cert. štev. 22757, Koren Franc roj. 1877 R. 41 $500. Spr. 5.' maja 1918. Dr. šteje 155 čJanov(ic).
K dr sv. Barbare štev. 74 v Springfield, 111. Cert. štev. 22758; Mažir Rev. Frančišek S roj. 1873 R. 45 $250. Spr. 10. maja 1918. Dr. šteje 57 članov(ic.)
K dr. Marije Vnebovzete štev. 77 v Forest City, Pa. Cert. štev. 22759, Slapnichar Jožef roj. 1901 R. 17 $1000. — Cert. štev. 22760, Turk Matija roj 1887 R. 31 $1000. Spr. 12. maja 1918. Dr. šteje 207 Članov (ic).
K dr. Mar. sv. Rož. Venca štev. 131 v Aurora, Minn. Cert. štev. 22761, Danculovich Peter roj. 1902 R. 16 $1000. — Cert. štev. 22762, Stare Josip roj.'1894 R. 24 $1000. — Cert. štev. 22763, Dosken Jurij roj. 1889 R. 29 $1000. Spr. 27. maja 1918. Dr. šteje 138 članov(ic).
K dr. sv. Cir. in Met. štev. 135 v Gilbert, Minn. Cert. štev. 22773, Urh Anton roj. 1870 R, 48 $250. Spr. 1. junija 1918. Dr. šteje 98 članov 'ic).
K dr. sv. Cir. in Met. štev. 144 v Sheboygan, Wis. Cert. štev.
22764,	Karžičnik Franc roj. 1901 R. 16 $1000. Spr. 20. maja 1918. Dr. šteje 328 članov(ic).
Iv dr. sv. Valentina štev. 145 v Beaver Falls, Pa. Cert. štev.
22765,	Čenčič Albert roj. 1889 R, 29 $1000. Spr. 12. maja 1918. Dr. šteje 37 članov(ic).
K dr. sv. Jožefa štev. 148 v Bridgeport, Conn. Cert. štev. 2276G, Tratnjek Jožef roj. 1892 R, 26 $500. — Cert. štev. 22767, Terčak Štefan roj. 1891 R. 27 $500. — Cert. štev. 22768, Benkovič Martin roj. 1888 R. 30 $1000. Spr. 19. maja 1918. Dr. štejo 87 članov(il).
K dr. sv. Mihaela štev. 152 v So. Derring, 111. Cert. štev. 22769, Peterlic Ivan roj. 1897 R 27 $1000. — Cert. štev. 22770, Sudar Tomo roj. 1894 R 24 $1000. — Cert. štev. 22771, Bobinac Peter roj. 1877 R. 41 $1000. Spr. 21. maja 1918. Dr. šteje 91 članov(ic).
K dr. sv. Mihaela štev. 163 v Pittsburgh, Pa. Cert. štev. 22772, Delost Ivan roj. 1900 R, 18 $1000. — Cert. štev. 22751, Miletič Tomaž roj. 1896 R. 22 $1000. Spr. 12. maja 1918. Dr. šteje 66 članov (\c).
K dr. Presv. Srca Jezusovega štev. 166 v S. Chicago, 111. Cert. štev. 22776, Pleša Petar roj. 1885 R. 32 $1000. — Cert. štev. 22775, Pleša Ivan roj. 1892 R, 26 $1000. — Cert. štev. 22774, Pleša Pavel roj. 1893 R. 25 $1000. Spr. 31. maja 1918. Dr. šteje 30 članov(ic).
..................................................
♦ --' J^t j^k * >	!
K. S. K. ra Jednota ;
Ustanovljena v Jolieto, JSL, dne 2. aprila 1894. Inkorporiraaa ▼ JoHsta, državi Illinois, dna 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefoa 1048
od ustanovitve do 1. junija 191^ sknpna izplačana podpora
$1,S7643&32
GLAVNI UBADNIKI: Predsednik: Taul Schneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. •
II.	Podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Bev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. .. Pooblaščenec: Balph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliot, 111.
NADZORNI ODBOB: Josip Dunda, 70V North Baynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.	t
Frank Frančič, 420 — 4. Ave., Milwaukee,, Wis.
POBOTNI ODBOB: Mihael J. K raker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, I1L J	PBAVNIODBOB:
Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, Wyo.
UBEDNIK '1 GLASILA K. ^ K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chieago, 111. Telefon Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAB, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, druitvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Placp, Chicago, 111.
PRISTOPILE ČLANICE.
K dr. «v. Alojzija štev. 42 v Steelton, Pa. Cert. štev. 8585, Mat-jašič Ana roj. 1889 R. 29 $1000. Spr. 16. maja 1918. Dr. šteje 134
elanov(fo).
K dr. Marije Sed. Žal. štev. 50 v Allegheny, Pa. Cert. štev. 8551, Kuzma Katarina roj. 1894 R. 24 $1000. Spr. 12. maja 1918. Dr. šteje 296 članov(ie).
K dr. sv. Alojzija št o v. 52 v Indianapolis, Ind. Cert. štev. 8552, Žonta H o/ali j a roj. 1880 R. 37 $500. Spr. 23. maja 1918. Dr. šteje 77 članov (ic).
K dr. Mar. Čist. Spoč. štev. 80 v S. Chieago, 111. Cert. štev. H553, Yarbieh Marija roj. 1901 R. 16 $1000. Spr. 19. maja 1918. Dr. šteje 159 članov (ie).
K dr. Čist. Spoč. štev. 85 v Lorain, Ohio. Cert. štev. 8554, Voeorelc Angela roj. 1901 R. 17. $1000. — Cert. štev. 8555, Omahni Anna roj. 1890 R. 22 $500. Spr. 12. maja. 1918 Dr. šteje 50 članov (ie).
K dr. Ant. Pad. štev. 87 v Joliet, 111. Cert. štev. 8556, Požek Marija roj 1S94 R. 21 $1000. Spr. 13. maja. 1918. Dr. šteje 131 članov (ic).
K dr. sv. Barbare .štev. 92 v Pittsburgh, Pa. Cert. štev. 8557, SebatK* Ana roj. 1894 R. 24 $1000. — Cert. štev. 8558, Eabac Magdalena roj. 1803 R. 24 $1000. Spr. 12. maja 1918. Dr. šteje 68 čla-nov(ie).
K dr. sv. Genovefe štev. 198 v Joliet, 111. Cert. štev. 8559, Ur-baneir Ana roj. 1892 R. 26 $1000. Spr. 5. maja 1918. Dr. šteje 114 članov (icy."
K dr. Sr^a Marije štev. Ill v Barberton, Ohio. Cert. štev. 8560, Gerbee Elizabeta roj. 1880 R, $1000. Spr. 12. maja 1918. Dr. šteje 41 članov (ie) .
i K dr. sv. Veronike štev. 115 v Kansas City, Kans. Cert. štev.
8561,	Novak Katarina roj. 1901 R. 17 $1000. Spr. 12. maja 1918. Dr. šteje 95 članov (ie).
K dr. Marije Pomagaj štev. 119 v Rockdale, 111. Cert. štev.
8562,	Erjavec Marija roj. 1901 R. 17 $1000. — Cert. štev. 8563, Pire Ana roj" 1900 R. 17 $1000. — Cert. štev. 85664, Vidic Jožefa roj. 1901 R. 17 $1000. Cert. štev. 8565, Piškur Agnes roj. 1900 R. 18 $1000 - Cert. štev. 856G, Pire Marija roj. 1898 R. 20 $1000. — Cert. štev 8567, Bostjančič Kata roj. 1891 R. 26 $1000. Spr. 12. maja 1918. Dr. šteje 39 članov(ic).
K dr. sv. Ane štev. 127 v Waukegan, 111. Cert. štev. '8587, Ra-tej Mariji roj. 1884 R. 34 $1000. — Cert: štev. 5888, Waršekv Lilian roj 1900 R. 18 $500. Spr. 26. maja 1918. Dr. šteje 99 članov(ic).
•v dr. Mar. Rož. Venca štev. 131 v Aurora, Minn. Cert. štev. 8568, Staro Marija roj. 1900 R. 18 $1000. — Cert. štev. 8569, Nahti-pal Johana roj. 1886 R. 32 $1000. Spr. 27. maja 1918. Dr. šteje 140 članov(ic).
>v dr. sv. Cirila in Metoda štev. 135 v Gilbert, Minn. Cert. štev. 8586, Urli Rozi roj. 1888 R. 30 $500. Spr. 1. junija 1918. Dr. štej'e £9 članov(ic).
K dr. sv Ane štev. 139 v La Salle, 111. Cert. štev. 8570, Papež Marija roj. 1901 R. 17 $500. Spr. 27. maja. 1918. Dr. šteje 46 čla-nov(ic).	v -
K dr. Marije Pomagaj štev. 147 v Rankin, Pa. Cert. štev. 8571, Prketic Katarina roj. 1894 R. 24 $1000. Spr. 29. aprila 1918. Dr. šteje 50 elanov(ic).
K dr. sv. Jožefa štev. 148 v Bridgeport, Conn. Cert. štev. 8572, Ten- k Bara roj. 1898 R. 20 $500. — Cert, štev. 8573, Gosar Vida H. roj. 18*9 R: 29 $1000. — Cert. štev. 8574, Balažič Julija roj. 1881 R. 37 *5(K). Spr. 19 maja 1918. Dr. šteje 90 članov(ic).
K dr. Kraljica Majnika štev. 157 v Sheboygan, Wis. Cert. štev.
8575,	Smolčak Ana roj. 1898 R. 20 $500. Spr. 10. maja 1918. Dr. šteje 77 članov (ic).
K dr. Marije Magdalene štev. 162 v Cleveland, Ohio. Cert. štev.
8576,	Verhovec Franca roj. 1902 R. 16 $1000. — Cert. štev, 8577, Dular Franca roj. 1901 R. 17 $1000 — Cert. štev. 8578, Celesnik Pavla roj. 1901 R. 17 $1000. — Cert. štev. 8579, Suhadolnik Martha roj. 1901 R. 17 $1000. — Cert. štev. 8580, Celesnik Jennie roj. 1091 R. 17 $1000. — Cert štev. 8581, Veljak Franca roj. 1898 R. 20 $500. — Cert. štev. 85*2, Glavich Ana roj, 1885 R. 32 $500. — Cert. štev. 8583, Kral Franca roj. 1885 R. 33 $1000. — Cert. štev. 8584, Veljak Helena roj. 1877 R. 41 $500. Spr. 6. maja 1918. Dr. šteje 162 članov(ic).
SUSPENDOVANI ČLANI. .
Od dr. sv. Jožefa štev. 2 v Joliet, 111. Cert. štev. 19572, Valetič Ivan R. 19 $1000. Susp 20. maja. 1918. Dr. šteje 412 članov(ic).
Oil dr. sv. Jožefa štev 7 v Pueblo, Colo. Cert. štev. 5077, Ora-žen Ivan R. 33 $1000. — Cert. štev. 20941, Papež Josip R. 21 $1000. Susp. 25. maja 1918. Dr. šteje 494 članov(ic).
Od dr. sv. Jožefa štev. 16 v Virginia, Minn. Cert. štev. 18862, Ambroži«"' Franc R. 29 $1000. Susp. $3. maja 1918. • Dr. šteje 141 članov (i**).
Od dr. sv. Barbare štev. 40 v Hibbing, Minn. Cert. štev. 2321, Hočevar Franc R. 26 $1000. — Cert. štev. 7063, Škoda Ivan R. 31 $1000. Susp. 20. maja 1918. Dr. šteje 112 članov(ic).
Od dr. sv. Jožefa štev. 41 v Pittsburgh, Pa. Cert. štev. 13345, Strinljan Franc R. 29 $1000. Susp. 22. maja 1918. Dr. šteje 94 članov(ie).	*	* ~ •
Od dr. Vit. sv. Florijana štev. 44 v So. Chieago, 111. Cert. štev. 21208, Brajkovič Matija R. 19 $1000. — Cert. štev. 21769, Delfari
Matija 84 »000. - Cert. Ste«. 80296, Urh Ivan R. 20 $1000. Susp. 20. maja 1918. Dr. Meje 243 čalnov(ic).
Od 4r. sv. Jožefa štev. 57 v Brooklyn, N. Y. Cert. štev. 17661, Erker Jožef R. 44 *1000. — Susp. 24. maja 1918. Dr. Šteje 138 članov (ic).
Od dr. sv. Cir. in Metoda štev. 59 v Eveleth, Minn. Cert. štev. 8448, Truden Anton R. 23 $1000. Susp. 12. maja 1918. Dr. šteje 231 članov (ic).
Od dr. Vit. sv. Mihaela štev. 61 v .Youngstown, Ohio. Cert. štev. 13990, Bačič Peter R. 40 $1000. — Cert. štev. 19307, Žunič Anton R. 21 $1000. Susp. 20. maja 1918. Dr. šteje 133 članov (ic).
Od dr. Mar. Pomagaj štev. 79 v Waukegan, 111. Cert. štev. 20859, Troha Tomaž R. 31 $500. Susp. 11. maja 1918. Dr. šteje 83 članov(ic).
Od dr. Mar. Sed. Žel štev. 84 v Trimountain, Mich. Cert. štev. 11824 Kovač Anton R. 19 $1000, Susp. 19. maja 1918. Dr. šteje 50 članov(ie).
Od dr, sv. Ant. Pad. štev. 87 v JoUet, Ul. Cert. štev. 10320, Za-bukovec Anton R. 23 $1000. Susp. 20. maja 1918. Dr. šteje 130 čla-nov(ic). .	. .
Od dr. sv. Cir. in Metoda štev. SfO v So. Omaha, Neb. Cert. štev. 21155, Vivoda Matija R. 29 $1000. Susp. 24. maja 1918. Dr. šteje 22 članov (ic).
Od dr. sv. Petra in Pavla štev. 91 v Rankin, Pa. Cert. štev. 16776, Beg Ijovfenc R. 23 $500 Susp. 19. maja 1918. Dr. šteje 132 članov (ic).
Od dr. sv. Treh Kraijev štev. 98 v Rockdale, 111. Cert. štev. 21011, Kocjančič Franc R. 18 $500. Susp. 15. maja 1918. Dr. šteje 79 članov(ic).
Od dr. sv. Jožefa štev. 110 v Barberton, Ohio, Cert. štev. 20539, Likan Andrej R. 30 $500. — Cert. štev. 19296, Lautar Jurij R. 34 $500. - Cert. štev. 15438, Ambrožič Franc R. 27 $500. Susp. 19. maja 1$18. Dr. šteje 55 članov (ic).
Od dr. sv. Pavla štev. 118 v Little Falls, N. Y. Cert. štev. 12354, Gerdin Ivan R. 25 $1000. — štev. 16321, Petkovšek Franc R. 21 $500. Susp. 19. maja 1918. Dr. šteje 28 članov(ic).
O dr. sv. Cir. in Metoda štev. 135 v Gilbert, Minn. Cert. štev. 19455, Laušin Edward R. 17 $1000. Susp. 26. maja 1918. Dr. šteje 98 članov (ic).
Od dr. sv. Družine štev. 151 v Indianapolis, Ind. Cert. štev. 19775, Rolih Jožef R. 31 $1000., Susp. 5. maja 1918. Dr. šteje 33 članov (ic).
Od dr. sv. Alojzija štev. 161 v Gilbert, Minn. Cert. štev. 22192, Indihar Franc R 44 $1000. Susp. 19. maja 1918. Dr. šteje 18 čla-nov(ic).
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od dr. sv. Jožefa štev. 7 v Pueblo, Colo. Cert. štev. 2149, Ora-žen Ana R. 29 *500. Susp. 25. maja 1918. Dr. šteje 493 članov(ic).
Od dr. sv. Barbare štev. 40 v Hibbing, Minn. Cert. štev. 1688, Hočevar Franca R. 32 $1000. Su.-p. 20. maja 1918. Dr. šteje 111 članov (ic) .
Od dr. Mar. Sed. Žal. štev. 50 v Allegheny, Pa. Cert. štev. 4136, ftlutz Marija R. 24 $500. Susp. 12. maja 1918. Dr. šteje 295 čla-nov(ic).
Od dr. Vit. sv. Mihaela štev. 61 v Youngstown, Ohio. Cert. štev. 4080, Bačič Ana R 36 $1000. Susp. 20. maja 1918. Dr. šteje 132 članov (ic).	•
Od dr. Mar. Sed. Žal. štev. 81 v Pittsburgh, Pa. Cert. štev. 6340, Mogličič Ana R. 20 $1000. Susp. 26. maja 1918. Dr. šteje 150 čla-nov(ic).
Od dr. Mar. Sed. Žal. štev. 84 v Trimountain, Mich. Cert. štev. 5765, Kovač Rozalija R. 20 $1000. Susp. 19. maja 1918. Dr. šteje 49 člano^(ic).
Od dr sv. Cir. in Metoda štev. 90 v So. Omaha, Neb. Cert. štev. 7523, Vivoda Marjeta R. 23 $10QQ. Susp. 24. maja 1918. Dr. šteje 21 članov (ic).	'	*|cjf»
Od dr. sv. Sl-ca MarijlHegnitfte.v. 111 v Barberton, Ohio, Cert. štev. 5091, Ambrožič Angela R. ,18 $500. Susp. 24. maja 1918. Dr. šteje 40 članov (ic).
Od dr. sv. Veronike štev. 115 v Kansas City, Kans. Cert. štev. 6084, Juratovič Julija R. 16 $1000. Susp. 24. maja 1918. Dr. šteje 94 članov(ic).
Od d*, sv. Ane štev. 120 v Forest City, Pa. Cert. štev. 5199, Ples-nichar Johana R. 18 $1000. Susp. 23. maja 1918. Dr. šteje 137 članov (ic).
Od dr. sv. Roka štev. 132 v Frontenac, Kans. Cert. štev. 6137, Oplotnik Marija R 24 $1000. Susp. 28. maja 1918. Dr. šteje 67 članov(ie\
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K dr. Vit. sv. Jurija štev. 3 v Joliet, 111. Cert. štev. 779, Čulik Blaž R. 31 $1000. Zopet spr. 12. maja 1918. Dr. šteje 164 Članov (ic).
K dr. sv. Jožefa štev. 12 v Forest City, Pa. Cert. štev. 18836, Cerar Blaž R. 23 $1000. Zopet spr. 12. maja 1918. Dr. šteje 305 čla-nov(ic).
K dr. sv. Jožefa štev. 21 v Federal, Pa. Cert. štev. 2*464, Jeskc-vič Josip R, 24 $1000. Zopet spr. 12. maja 1918. Dr. šteje 71 člv nov(ic).
K dr. sv. Frančiška Sal. štev. 29 v Joliet, 111. Cert. štev. 20443, Popovich Ivan R. 23 $1000. Zopet spr. 28. maja 1918. Dr. šteje 336 članov (ic).
• K dr. sv. Petra štev. 30 v Calumet, Mich. Cert. štev. 21580, Majerle Peter M. R. 18 $1000. Zopet spr. 12. maja 1918. Dr. šteje 302 članov (ic).
K dr. Marije Device štev. 33 v Pittsburgh, Pa. Cert. štev. 18641, Habovšček Ivan R. 30 $1000. — Cert. štev. 9821, Stopka Jožef R. 21 $1000. Zopet spr. 5. maja 1918^ Dr. šteje 169 članov (ic).
K dr. sv. Alojzija štev. 42 tf 'Steelton, Pa. Cert. štev. 15274, Jaklič Franc R. 35 $1000. Zopet spr. 16. maja 1918. Dr. šteje 135 čla-nov(ic).
K dr. sv. Jožefa štev. 43 v Anaconda, Mont. Cert. štev. 9403, Reh^r Franc R. 25 $1000. Zopet spr. 4. maja 1918. Dr. šteje 138 članov(ic).
K dr. sv. Frančiška Seraf, štev. 46 v New York, N. Y. Cert. štev. Traun Franc R. 37 $1000. — Cert. štev. 7441, Stucin Anton R. 32 $500. — Cert. štev. 14090, Zolnir Josip R. 25 $100. — Cert. štev. 7471, Traun Lena R. 42 $500. Zopet spr. 13. maja 1918. Dr. šteje 21 članov (ic).
K dr. sv. Cir. in Metoda štev. 59 v Eveleth, Minn. Cert. štev. 11844, Koščak Jakob R. 22 $1000. Zopet spr. 12. maja 1918. Dr. šteje £32 članov(ic).
K dr. Vit. sv. Martina štev. 75 v La Salle, 111. Cert. štev. 7118, Kos Josip R. 35 $1000. Zopet spr. 26. maja 1918. Dr. šteje 67 čla-nov(ic).
K dr. Mar. sv. Rož. Venca štev. 131 v Aurora, Minn. Cert. štev. 21363, Mežnar Franc R. <20 $1000. Zopet spr. 25. marca 1918. Dr. šteje 141 elanov(ic).
K di. Vit. sv. Martina štev. 75 v La Salle, 111. Cert. štev. 3060, Kos Jožefa R. 38 $500. Zopet spr. 26. maja 1918. Dr. šteje 68 članov (ic).
PRESTOPILI ČLANI.
Od dr. sv. Štefana štev. 1 v Chieago, 111. k dr. sv. Družine štev. 136 v Willard, Wis. .Cert. štev. 19668, Arch Martm R. 30 $1000. Prest. 5. maja 1918. 1. dr. šteje 282 članov(ic), 2. dr: šteje 66 članov(ic).
Od dr. Vit. sv. Jurija štev. 3 v Joliet, 111. k dr. Vit. sv. Florijana štev. 44 v So. Chieago, 111. Cert. štev. 3219, Krašovec Rev. Alojz R. 22 $1000 Prest. 20. maja 1918. 1. dr. šteje 162 članov (ic), 2. dr. šteje 247 članov(ic). ,
Od dr. sv. Jožefa štev. 7 v Pueblo, Colo, k dr. Jezus Dobri Pastir itev. 49 v Pittsburgh, Pa. Cert. štev. 21100, Miketič Jožef R. 4C $1000. Prest. 19. maja 1918. 1. dr. šteje 495 članov(ic), 2. dr. štej«! 65 članov (ic;.
Od dr. sv. Frančiška Ser. štev. 46 v New York, N. Y. k dr. sv. Vida štev. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 13587, lntihar Ivan R. 35 $1000. Prest. 4. maja 1918. 1. dr. šteje 19 članov(ic), 2. dr. šteje 518 članov(ic).
Od dr. Mar. Sed. Žal. štev. 50 v Allegheny, Pa. k dr. sv. Štefana štev. 1 v Chieago, 111. Ceh. štev. 18272, Bobič Josip R. 27 $500. Prest. 6. maja 1918. 1. dr. šteje 293 članov(ic), 2. dr. šteje 283 čla-nov(ic).
Od dr. sv. Jožefa štev. 56 v Leadville, Colo, k dr. Sv. Roka štev. 113 v Denver, Colo. Cert. štev. 16158, Kambič Ivan R. 24 $1000. Prest. 19. maja 1918. 1. dr. šteje 180 članov(ic), 2. dr. šteje 60 članov(ic\ Od dr. Vit. sv Mihaela štev. 61 v Youngstown, Ohio, k dr. sv. Roka štev. 15 v Allegheny, Pa. Cert. štev. 19690, Ljubič Alojz R. 23 $1000. Prest. 19. maja 1918. 1. dr. šteje 134 članov(ic), 2. dr. šteje 167 članov(ic).
Od dr. sv. Antona Pad. štev. 87 v Joliet, 111. k dr. sv. Nikolaja štev. 67 v Steelton, Pa. Cert. štev. 21832, Petric Ivan R. 20 $1000. Prest. 28. aprila. 1918. 1. dr. šteje 129 članov(ic), 2. dr. šteje 48 članov(ic). ...	«
Od dr. sv. Alojzija štev. 88 v Mohawk, Mich, k dr. sv. Petra štev. 30 v Calumet, Mich. Cert. štev. 12191, Gregorčič Miha R. 3S $1000. Prest. 12. maja 1918. 1. dr. šteje 43 članov(ic), 2. dr. šteje 301 članov (ic).
Od dr. sv. Pavla štev. 130 v De Kalb, 111. k dr. sv. Družine štev. 136 v Willard, Wis. Cert. štev. 40, Merlak Franc R. 26 $1000. Prest. 5. maja 1918. 1. dr. šteje 8 članov(ic), 2. dr. šteje 64 članov(ie).
Od dr. Mar. Rož. Venca štev. 131 v Aurora, Minn, k dr. sv. Jan. Krst. štev. 13 v Biwabik, Minn. Cert. štev. 21502, Markovich Anton R. 30 $1000. Prest. 5. maja 1918. 1. dr. šteje 134 članov (ic). 2. dr. šteje 54 članov (ic).
PRESTOPILE ČLANICE.
Od dr. sv. Jožefa štev. 12 v Forest City, Pa. k dr. sv. Ane štev. 120 v Forest City, Pa. Cert* štev.,2428, Bergar Ana R. 19 $500. Prest. 19. maja 1918. 1. dr. šteje 303 članov (ic), 2. dr. šteje 138 članov (ic(.
Od dr. sv. Vida štev. 25 v Cleveland, Ohio, k dr. Marije Magdalene štev. 162 v Cleveland, Ohio* Ce^. štev. 997, Grdina Antonija R. 23 $500. — Cert. štev. 7415, Melle Ivana R. 38 $500. Prest. 6. maja 1918. 1. dr. šteje 515 članov(ic), 2. dr. šteje 164 članov(ic).
Od dr. Mar. Sed. Žal. štev. 81 v Pittsburgh, Pa. k dr. sv. Mihaela štev. 163 v Pittsburgh, Pa. Cert. štev. 8154. A Belanič R. 27 $1000. Pr. 12. maja 1918. 1 dr. šteje 150 članov(ie), 2. dr. šteje 65 članov (ic).
Od dr. sv. Petra in Pavla štev. 91 v Rankin, Pa. k dr. Marije Pomagaj štev. 147 v Rankin, Pa. Cert. štev. 6318, Kobak Ana R. 30 $500. Prc*t. 21. aprila 1918. 1. dr. šteje 132 članov(ic), 2. dr. šteje 50 čl a nov (ic).
Od dr. sv. Jožefa stev. 103 v Milwaukee, Wis. k dr. Mar. Po-jmoč Kristj. štev. 165 v West Allis, Wis. Cert. štev. 7869, Lipo-glavšck Ljudmila R. 34 $1000. Prest. 20. maja 1918. 1. dr. šteje 100 članov(ic), 2. dr. šteje 14 članov(ic).
Od dr. sv. Ane štev. 120 v Forest City, Pa. k dr. Marije Pomagaj štev. 164 v Eveleth, Minn. Cert. štev. 8004, Což Ana R. 32 $1000. Prest. 3. maja 1918. 1. dr. šteje 137 članov(ic), 2. dr. šteje 29 č!a nov(ic).
Od dr. sv. Ane štev. 127 v Waukegan, 111. k dr. Marija Majnika štev 154 v Peoria, 111. Cert. štev. 4939, Kaučič Antonija R. 23 $1000. Prest. 12. maja 1918. 1. dr. šteje 96 članov(ic), 2. dr. šteje 13 članov(ic).
Od dr sv. Pavla štev. 130 v De Kalb, 111. k dr. sv. Družine štev. 136 v Willard, Wis. Cert. štev. 3638 Merlak Johana R. 27 $1000. Prest. 5. maja 1918. 1. dr. šteje 7 članov (ic), 2. dr. šteje 65 članov (:c). v
Od dr. sv. Ane štev. 139 v La Salle, 111. k dr. sv. Družine štev. 5 v La Salle, 111. Cert. štev. 340, Lušina Marija R. 32 $500. Prest. 23. maja 1918. 1. dr. šteje 44 članov(ic), 2. dr. šteje 156 članov(ic).
ODSTOPILI ČLANI.
Od dr. Vit. sv. Florijana štev. 44 v So. Chieago, 111. Cert. štev. 19791, Poropat Martin R. 36 $1000. Odstop. 6. maja 1918. Dr. šteje 244 članov(ic).
Od dr. sv. Jožefa štev. 53 v Waukegan, 111. Cert. štev. 2273, Brence Josip R. 29 $1000. Odstop. 12. maja 1918. Dr. šteje 206 čla-nov(ic).	V •
Od dr. sv. Jurija štev. 73 v Toluca, 111. Cert. štev. 6741, Ostane!: Franc R. 21 $500. Odstop 12. maja 1918. Dr. šteje 45 članov (ic).
Od dr. sv. Cir. in Metoda štev. 101 v Lorain, Ohio. Cert. štev. 13805, Debevc Ivan R. 22 $500. Odstop. 21. maja 1918. Dr. šteje (>i članov (ic).	»
Od dr. sv. Pavla štev. 118 v Little Falls, N. Y. Cert. štev. 20099, Mlinar Anton R. 23 $1000. Odstop. 19. maja 1918. Dr. šteje 27 člu-nov(ic).
Od dr. sv. Martina štev. 126 v Mineral, Kans. Cert. štev. 21667, Burkele Andrej R. 29 $1000. Odstop. 12. maja 1918. Dr. šteje 23 ela-
nov(i»*)-
Od dr. sv. Roka štev. 132 v Frontenac, Kans. Cert. štev. 13305, Kokelj Franc R. 22 $500. Odstop. 28. maja 1918. Dr. šteje 66 čla-nov(ic).
ODSTOPILE ČLANICE.
Od dr. sv. Jožefa štev. 53 v Waukegan/ 111. Cert. štev. 4821, Čuden Ana R. 17 $1000. Odstop. 12. maja 1918. Dr. šteje 205 članov(ic).
Od dr. Marije Pomagaj štev. 78 v Chieago, 111. Cert. štev. 3406, Hudale Marija R. 26 $100. — Cert. štev. 7478, Kovačič Marija R. 29 $500. Odstop. 18. maja 1918. Dr. šteje 215 članov(ie).
Od dr. sv. Ane štev. 127 v Waukegan, 111. Cert. štev. 4438, Janša Franca R. 24 $1000. — Cert. štev. 3678, Papit Ivana R. 18 $1000. — Cert. štev. 6262, Svetlich Marija R. 18 $1000. Odsop. 26. maja 1918. Dr. šteje 96 članov(ic).
Od dr. sv. Ane štev. 139 v La Salle, Ul. Cert. štev. 7644, Feren-čak Antonija R. 18 $500. Odstop. 23. maja 1918. Dr. šteje 44 čla-nov(?c). »
ČRTANE ČLANICE.
Od dr. sv. Jožefa štev. 112 v Ely, Minn. Cert. štev. 8501, Tkaleič Margareta R. 42 $1000. Črtana 31. maja 1918. Dr. šteje 85 članov(ic).
ZVIŠALI ZAVAROVALNINO.
Pri dr. sv. Jožefa štev. 7 v Pueblo, Colo. Cert. štev. 1957, Mohor-čič Antonija R. 42 z $500 na $1000. Zvišala 19. maja 1918.
Pri dr. sv. Cirila in Metoda štev. 144 v Sheboygan, Wis. CeVt. štev. 20827, Kočevar Anton R. 41 z $500 na $1000. Zvišal 20. maja 1918.,
Pri dr. sv. Družine štev. 151 v Indianapolis, Ind. Cert. štev. 22095. Faletič Ivan.R. 42 z $500 na $1000. Zvišal 12. maja 1918.
ZNIŽALI ZAVAROVALNINO.
Pri dr. Marije Pomagaj štev. 164 v Eveleth, Slinn. Cert. štev. 8091, Zidar Katarina R. 27 z $1000 na $500. Znižala 20, maja 1918.
Na podlagi zakona,'ki je bil odobren od predsednika Wilsona 6. ok'obra lanskega leta, izplačati se ima vsaka posmrtnina ali delež iste Mr. A. Mitchell Palmer, Alien Property Custodian (oskrbniku sovražnikovega premoženja), Washington, D. C. in sicer za vse one dediče, k: se nahajajo v državah, s katerimi je Amerika v vojni ali,
' ' • t V

Radi tega sea
4. t m. nakazal sledeča izplačila na omenjenega oskrbnika: Certf. štev. Ime umrlega(e). it. dr. Nakazana vsota 6420 Bučar John . . ,................... 2..........$ 495.00
4807
717 19689 9088 19118 12495 19837 9741 21006 20612 13719 3570 30824 20994 15001 19047 21371 21369
Kostelec Frank.................. 2..........
Kralj Anton..................... 7..........
Glava John.....................15..........
Oorak Bartol....................44.......
Gangl Josip . . . ................... 50..........
Količ John......................50..........
Drvodjelič Nik............... 64..........
Itren Josip...................'. .t 65..........
Ujurich Josip...................70..........
Kostelec Frank..................
Bizjak Frank..................
Kamerički Katarina . . . ..........
Kresal Frank..................
Jurkovich Frank...............
Jvnikar John...................131
ilar John.......................151
Kjučevšek Josip...................158
Jamšek John.....................158
100.00 1000.00 500.00
550.00 850.00 50.00 850.00 500.00 800.00 900.00 900.00 400.00 100.00
72.........
74.........
81.........
87.........
89 ....................800.00
..............550.00
..............400.00
..............150.00
..............400.00
Skupaj . . . . . ..................................$10,295.00
Vse zasopnike in zastopnice zgoraj označenih društev prosim, da blagovolijo predstoječa izplačila kot taka vknjižbi in označiti, da so se vsote izplačale g.^A. Mitchell Palmer, Alien Property Custodian, Washington. D. C. Poleg predstoječih izplačil ima Jednota na rokah še več neplačanih posmrtnin pripadajočih dedičem živečim v staii domovini. Tudi te vsote bodo izplačane omenjenemu oskrbniku, kakor hitro bodo dospele v td potrebne listine iz Washing-tona. Radi tega bodem vsa izplačila poročal v Glasilu, da bodo društ. zastopniki (ice) od časa do časa vedeli(e), kedaj se bode izplačilo nakazalo in da bodo isto zabil ježili(e) v zastopniško knjigo, kajti kakor hitro je denar nakazan, oziroma isplačan oskrbniku sovražnikovega premoženja, tako hitro prestane biti Jednota odgovorna za vsak tak delež posmrtnine.
Da pa ne bode kateri mislil, da je vlada zaplenila ali konfisei-rala .a denar, naj omenim, da ne. Vlada bode denar oskrbovala in ga vložila na obresti v korist dedičev, ki se jim bode izplačal, po končani vojni. Torej ni treba misliti, da bode denar izgubljen in se ni vsled tega treba nikomur razburjati, kajti denar bode le za časa vojne pod vladnim nadzorstvom, potem pa ga bode vlada poslala na pristojna mesta za vsakega dediča.
I para, da se bode to pravilno tolmačilo in vpoštevalo in ostajem z bratskim pozdravom,
JOSIP ZALAR.
gl. tajnik.
Glavni urad 6. junija 1918.
Jugoslovanska sila
(Od Jugoslovanskega Časnikarskega Urada, Washington.)
Zmagonosna odeja. — Veličastne manifestacije v Ljubljani. — Prisega vstrajnosti. — Veliki Petek in Velika noč. — 200.000 žena podpisalo za Jugoslavijo.
Ljubljana je bila pred kratkim pozorišče veličastne manifestacije v prilog Jugoslovanskega Kluba. Predložen je bil memorandum z 200,000 podpisi slovenskih žena, v katerem zahtevajo ustanovitev svobodne in neodvisne jugoslovanske države.
'Slovenec* in 'Slovenski Narod* (od 26.111.) prinašata obširna poročila te manifestacije, ki se je vršila v Ljubljani dne 23. in 24. marca.
"Danes pise 'Slovenec* — so našle duška skrite narodne sile v svoji zahtevi po samostojni in neodvisni državi. Ozračje 3e je treslo od klicov tisočerih zbranih Jugoslovanov, ki so s tem manifestirali svojo vročo željo za svobodno in združeno jugoslovansko državo, brez tujega pokroviteljstva in brez tujih gospodarjev. Nihče, ki je bil priča tem zgodovinskim dogodkom, ne more imeti strahu za izid, ki nas čaka v bodočnosti. Oni, ki so videli svečano odločnost tako velikanskega zborovanja, ki je prisegalo, da bo- vstrajalo v boju za jugoslovansko svobodo do zadnjega dih-Ijaja, pripravljeno, da gledajo v obličje življenju ali smrti, ne bodo dvomili niti za hip o uresničenju naših idealov. . . Ta manifestacija se je razvila sama od sebe v triuraf za jugoslovansko i-dejo. . . Možje, ki so na bojiščih neštetokrat zrli smrti v oči brez kakega strahu, "so bili tako ganjeni od tega prizora, da so prelivali solze kakor otroci. . . Več kakor 15,000 ljudi se je udeležilo tega zborovanja v Ljubljani v soboto in nedeljo. Narodna volja za svobodo in edinstvo Jugoslovanov v svoji lastni svobodni in neodvisni državi je trdna in nezlomljiva.
Že ob šesti uri zjutraj je bil prostor pred postajo Južne želez nice napolnjen z občinstvom, ki je čakalo Dr. Korošca, ki je bil pozdravljen z veselimi vskliki. Mlada jugoslovanska dekleta narodnih nošah, pomešani z zastopniki vseh političnih strank in delegati mestnega občinske gi sveta v Ljubljani. Po prihodu Dr. Korošca je pevski zbor zapel narodno himno: 'Lepa naša domovina !'
Gospa Tavčarjeva je pozdravi la Dr. Korošca v par rodoljubnih besedah ter izražala zadovoljstvo imeti čast pozdravili predsednika Jugoslovanskega Kluba ter se
mu je zahvaljala za vse posku.>e in za trud Kluba v prilog uresničenja svobodne in neodvisne jugoslovanske države.
Dr. Korošec je odgovoril, da se popolnoma zaveda, da ta navdušeni sprejem ni namenjen njemu osebno, temveč oni veliki ideji, ki jo ima Jugoslovanski Klub pri srcu, t. j. osvobojenje našega naroda iz okovov ter pridobitve pra-, vie in neodvisnosti, kojo si žele. "Ve slovenske žene in dekleta ste visoko dvignile prapor naše svobode in edinstva in neustrašeno ste posvetile vse svoje sile in e-nergijo za uresničenje naših /ciljev. Če bi kdaj izgubili pogum, en pogled v Vašo smer nam bi dal novih sil in poguma, da vstraja-mo v našem delu za osvobojenje in združenje jugoslovanskega naroda/'
Vihar odobravanja je pozdravil Dr. Korošca, ko se je pojavil zunaj pred postajo. Iz tisočerih grl je odmevalo: 'Živio Dr, Korošec, naš vodja! Živela bodoča Jugoslovanska država! Živeli združeni Hrvati, Srbi in Slovenci. ! Dr. Korošec je zavzel mesti v vozu. z Dr. Ravniharjem. Sledil je triumfalni sprevood. Ogromne množice ljudstva so pozdravlja-e naše goste na obeh straneh ceste.
Ustavili so voz, izpregli konje, in ljudstvo, v^plamtečem navdušenju, je vodilo voz po vseh glavnih ljubljanskih' ulicah do mestne hiše, dočim so gospe in deklice metale <$vetje z oken in balkonov.
Občinski svet je formalno sprejel predsednika Jugoslovanskega Kluba. Dr. Korošec se je pokazal na balkonu v njihovi sredi, med urnebesnim ploskanjem, in ko se je polegel vihar, je tako nagovoril množico:
"Možje in žene iz Slovenije! Navdušenje, s katerim ste me sprejeli danes v svoji lepi Ljubljani, kot zastopnika Jugoslovanskega Kluba, je zame dokaz, da smo na pravi poti in da naša sveta stvar mora zmagati. . (Klici: Mora zmagati!) Skoz stoletja je bil nas jugoslovanski narod teptan, toda danes se »dviga ter zahteva združenje in svobodo (Klici: Živela Jugoslavija.) Najbolj skrita in oddaljena gorska vasica zahteva danes svobodo za našo jugoslovansko domovino. Ne bomo odnehali, dokler ne dosežemo svojefca oilja. (Burno o-dobravanje). Prisegam Vam, da da ne b^mo odnehali. Mi vsi da nes svečano prisegamo svoji domovini da bomO'hrabro branili ljudske »pravice in da nAs nohpn boj ne bo plašil do odločenega triumfa jugoslovanske v ideje." (Klici: Mi tudi prisegamo! Žive la Jugoslavija!-
Tem besedam je sledilo entu-zijastično manifestiranje množi-
ce. Petje narodnih himn se je v j stilo s klfci 'Živeli Slovenca!! Zi. veli Srbi! Živeli Hrvati! Živela Jugoslavija!"
P&UATSLJSKI SESTAHEK V
'tmioN.'
I Ob osmi uri istega večera se je vršilo zborovanje v dvorani hotela 'Union', ki je bila okrašena * zastavami Sloveneev, Hrvatov, Srbov in Čehov. Dvorana je bila prenapolnjena in ko se je prikazal Dr. Korošec, je zaorilo po dvorani: 'Živela Jugoslavija!"
Dr Tavčar, ljubljanski župan, je pozdravil Dr Koroftca v imenu glavnega mesta Kranjske. Sledil mu je predsednik Slovenske Ljudske Stranke, prelat Andrej Kalan
"Nasprotniki naše veličastne i-deje za bodočo Jugoslavijo so v velikih skrbeh. Lahko jim pa rečemo, da so njihove skrbi prezgodnje in nepotrebne. Belijo si glave s tem, kdo bo gospodar v naši državi in kakšni bodo naši »ministri, ter ze predlagajo kandidate Oni vprašujejo, kateri naših treh narodov bo imel prednost, kako se bodo sporazumeli katoliški in pravoslavni državljani Jugoslavije in če bo ta država v stanu in pripravljena izpolniti vse ekonomske pogoje neodvisne države. Oni bi ničesar bolj ne želeli, kakor da bi Jugoslavija sploh nikdar ne prišla v življenje. .
Mi, častite dame in gospodje, nimamo take bojazni, ker vemo, da potrebujemo velike ideje časa, da se izvedejo. . . Naša misel ni sedaj, kako organizirati to Jugoslavijo, temveč kako najhitrejše doseči tako državo.
To je zgodovinski trenotek. Vsled tega mora imeti vsakcb neprestano pred očmi svojo veliko odgovornost napram narodu. Posebno mi Slovenci moramo biti pazljivi v teh odločilnih treno-tkih, da ostanemo v soglasju in enodušn^ kajti sedaj je čas, ko se odločuje, ali bo jugoslovanski narod živel ali ne!" (Živahno o-dobravanje.
Po prelatu Kalanu je govoril Br. Albert Kramer, glavni urednik 'Slovenskega Naroda* v imenu Narodne Napredne Stranke. Pozdravil je Dr. Korošca v imenu svoje stranke ter izjavil, Ja ima Slovenska Narodna Stranka isto zaupanje vanj, kakor ga ima njegova lastna stranka. "Mi do-)r.o poznamo velikansko odgovornost, ki.jo imate pred ljudstvom. Narodna Napredna Stranka sprj-jema svoj delež te odgovornosti ter vam sledi kot vodji, kar delajo tudi vsi napredni Slovenci v bojubza našo sveto stvar." (Viharno odobravaujc).
Globoko ganjen, je odgovoril Dr. Korošec na sledeči način na to manifestiranje Narodne Napredne Stranke.
"Preganjanje, ki smo ga doživeli, trpljenja, ki smo je prestali, solze in'kri, prelita v vseh jugoslovanskih deželah, to vse na in je utisnilo misel, celo do zadnjega kmeta, da ljudstvo, ki živi v tej deželi, ne sme sumu je vati drugim, temveč, da morajo biti neodvisni ter odločevati sami o svoji usodi in bodočnosti. Iz tega vzroka se morajo združiti vse stranke z našo domovino ter imeti en skupen organizem. (Dolgo odobravanje). Srbo, Hrvati in Slovenci so en narod. (Urnebesno ploskanje. — Živeli Srbi in Hrvati!) Ti ljudje, združeni in močni, morajo doseči svojo neodvisnost.*' (Dolgo trajajoče ploska-nje.T
Zastopnik in vodja socijalnih demokratov, Anton Kristan, je nato izjavil v presenečenje vseh.
"Vprašal sem za par.besed, je začel, da izjavim, da je jugoslovanska socijalna stranka že pred leti sprejela zvezo Slovencev, Hrvatov in Srbov kot del svojega programa in ravno iz tega vzroka se ihienuje jugoslovanska stranka. Jugoslovanski proletariat bo vedno na strani onih, ki se bore za demokratično in napredno Jugoslavijo."
Zastopnik Slovencev na Koroškem, vikar Smodej, urednik "Mira", je bil prisrčno pozdravljen, ko .se je oglasil k besedi.
"Prihajam--je rekel —
čalo v
mu pa je jugoslovanska ideja Se tako močna na Korelke*, da se
je ne more zatreti z šandarmi, niti z vlado, niti s kaka drugo oblastjo, kt je posii nam. . <. Mi živimo zdaj na Koroškem, kakor da bi bil Veliki Petek, toda naše Vstajenje bo sijajnejše, kakor kjerkoli drugje. Gibanje sa jugoslovanske združenje se je silno razširilo med vsemi našimi ljudmi, kljub rekvizicijam in rekru-tacijam, kljub krajevnim oblastim in neštetim . tožiteljem. Na Gospodsvetskem v Polju je bila podpisana deklaracija zaupanja in in pristajanja k Jugoslaviji od več Slovencev, kakor se jih sploh tam nahaja po uradnih Štatisti-kah. Gospodsvetsko Pelje je torej naše. (Dolgo in burno odobravanje). Ko bomo dosegli svojo neodvisnost v svoji državi, bomo zopet odkrili svoj prastari narodni spomenik svojega prejšnjega svobodnega življenja, ki so ga tako sramotno skrili, da bi nas narod pozabil, da je imel enkrat svobodo in samovlado. To znamenje, simbol naše edinosti in neodvisnosti ne bo osamljen mrtev kamen, spomenik preteklosti. Želim, da bi se prihodnja velika narodna skupščina vršila na svobodnem Gosposvetskem Polju. (Viharno aplavdiranje). Ponavljam : Želimo postati prosti in neodvisni. Za svojo svobodo bomo žrtvovali i svoje življenje." (Živahno odobravanje. Zbor je zapel 'Od Urala do Triglava!'
Ko je Dr. Tavčar zaključil zborovanje, je zaorilo po dvorani: 'Živela Jugoslavija!'
SVEČANA IZROČITEV ŽENSKE DEKLARACIJE.
V nedeljo se je vršila slavnostna izročitev ženske deklaracije predsedniku Jugoslovanskega Kluba. Prišlo je veliko število gostov, posebno žena iz vseh delov Koroške, Štajerske, Kranjske, Goriške, Trsta in Istre. . . Srbske, hrvatske in slovenske zastave so vihrale iz galerij in deklice so bile v narodnih nošah teh dežel. Sedem vezanih zvezkov, z 150.885 podpisi je bilo položenih na mizo na odru. Poleg teh, je bilo še mnogo pol podpisov, ki bi napravili še en zvezek in na Dunaju je prejel Jugoslovanski Klub na tisoče podpisov, tako da znaša celotno število žens, ki so podpisale jugoslovansko deklaracijo nad 200,000.
Zastopniki vseh narodnih ia mestnih ljubljanskih organizacij ter drugih delov jugoslovanskih zemlja so se udeležili teh svečanih slavnosti.
s Žena Dr. Tavčarja je v pozdravu ganljivo nagovorila Dr. Korošca, kar je izzvalo glasno a-plavdiranje. Rekla je:
"V imenu našega troimenega naroda, vam prinašam, g. predsednik, ki predsedujete Jugoslovanskemu Klubu, prisrčne pozdrave vsega naroda ter posebno še slovenskih žena. Dobro cenimo ter upoštevamo vaš prihod med nas in pozdravljamo vas prisrčno. Vojno trpljenje je zbudilo dušo jugoslovanskih žena. Zavedle so se svojih dolžnosti, ko so videle in skušale kot matere, žen# in hčere, trpljenje, ki ga trpi naš zatirani narod. Slovenska žena, in gotovo, vsaka jugoslovanska žena, je čutila železno pest, ki tliči narod. Tako je zrasla v njenem srcu vroča želja in neomahljiva odločnost za narodno svobodo in jugoslovansko združenje."
Potem je govorila gospa Tav-
iz dežele, ki ni tako srečna, da hi mogla manifestirati v prilog naše skupne stvari, kakor delate vi tukaj v Ljubljani. Med nami so lju d je, ki obupa vaj o. In iz tega vzroka ne bom pozabil povedati ljudem na Koroškem, kako veliko in silno je navdušenje in zau panje v Ljubljani. To nas bo t>ja
"Z združenimi silami, me slovenske žene ii\ dekleta želimo korakati naprej v borbi za boljšo bodočnost svojega naroda in združenje vsega našega naroaa. Brez razlike stanu, meščanke ravno tako, kakor pastarice in najbolj oddaljenih oddaljenih gora, smo se vse izjavile za Jugoslavijo. Me ne izgubljamo časa s tem, da bi se vpraševale, če bomo dosegli svoj cilj in če bomo videle svoje delo venčano z uspehom. Želimo samo delovati z vsemi svojimi silami, da premagamo ono, kar mora biti premagano. Z živo vero in trdnim prepričanjem s silo in pravico jugoslovanske ideje, z vero v boljšo bodočnost našega naroda, bomo vstrajali v svojem boju za svt>jo sveto pravdo. Vsemogočni nam pomagaj v našem teškem delu!" (Viharno ploskanje).
Globoko ganjen od tega ^jzra-ževanja prave ženske udanosii in občutkov, se je Dr. Korošec zahvalil v zbranih besedah vsem slovenskih ženam in deklicam za vse, kar so storile meti ljudstvom za jugoslovansko edinstvo in o-svobojenje.
Rekel je: "V veliko zadovoljstvo mi je, da se moram zahvaliti slovenskim ženam za dosego tega; ogromnega posla, učvrščenja z veliko požrtvovalnostjo želje našega naroda, da se pospeši njihovo združenje in osvobojenje. Želimo to združenje svojega naroda v svoji neodvisni državi.
Želimo združenje na podlagi pravice ljudstva, da razpolaga svobodno o svoji usodi. Želimo dobro za ves jugoslovanski narod. (16 vrstic zaplenjenih). ' Samo kadar bo naša jugoslovanska država dosežena, bo mogoč mir za naš narod.
neumorno in nesebično, stili ne bomo niti, če se zde ovi-nadaljujejo borbo za narod in r.a * nepremostljive. Zelo zadovo-
igagovo prosto in neodvisno dr- j «em» ko Vldlm' da lm*mo za iafo." (Urbesno odobravanje.) , seboj vse ženstvo, v teh prenosni«
Nato je prišla vrsta na gdč. Cil-pasih. Zahvaljujem se vam zato,
ko Krek, sestro ranjkega Dr. Krc-jmoje drage sestre, ne samo v kae-ka, ki je govorila takole:	,JIU Jugoslovanskega Kluba, tem-
več tudi v imenu celokupnega jugoslovanskega , naroda. Živela Jugoslavija! Živelo Jugoslovansko ženstvo!" »
Vse afcčinstvo je zaklicalo te besede ter intoniralo jugoslovansko himno: 'Lepa naša domovina!' in 'Hej Slovani!'
Po mnogih drugih govorili, med katerimi omenjamo gospodično Jelico Brzič, Hrvatica iz Opatije, ter gospodično Čermin, Čehi-njo, ki so bili vsi naudušeno sprejeti in pozdravljeni, so nesli Dr. Korošca na ramenih mladeniči iz občinstva. Pozdravljanje, o-dobravanje in splošno navdušenje ter klici: 'Živel Dr. Korošec!' in "Živela Jugoslavija!' kar niso hoteli prenehati.
Ko je zapustilo občinstvo hotel 'Union*, se mu je na ulici pridružilo mnogo onih, ki so čakali zunaj in vsi so šli nato do hiše kne-zoškofa Jegliča, da mu napravijo ovacijo. Manifestacije so se vršilo po vseh ljubljanskih ulicah ter pred Prešernovim spominkom. Še nikdar ni bila Ljubljana priča sijajnejšim ter bolj čudovito izvedenim manifestacijam za ljudsko željo: "Združena Jugoslavi-
• M	i
ja.	v . h
Kupujte Vojno varčevalne znamke!
NA PRODAJ
je v sredini slovenske naselbine v Chicagu
HIŠA
stoječa na W. 21 Place, vogal S. Robey Str. Zemljišče, na katerem stoji to poslopje obsega 29.4X125 čevljev; v hiši je pet stanovanj in dvoje prodajalnih
lokalov. Skupna stanarina (rent) Pravim vam, da kar zahteva- znašfl na mcgcc $88 00 Proda se
mo, mora biti doseženo. (Živahno ! pQ pcni ysled družinskih razmer.
ploskanje in* odobravanje: Mora!). Jaz niti za trenotek ne dvomim. da se bodo naše zahteve u-resničile. Kadar je ves narod složen, katera sila ga more zdrobiti? (Nobena! — iz občinstva med burnim odobravanjem). Svojo u-sodo imamo v svojih rokpfc popu-
Ccna $6700. — Dvatisoč dol. je treba plačati takoj, ostanek pa na lahke mesečne obroke. Vprašajte pri:
Mrs. Afeld
1950 W. 21 Place, Chicago, 111. (prvo nadstropje spredaj.)
Za zastave, regalije in vse
droštvene potrebščine,
frvi la najstarejša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Ave. Chicago 111.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
ičarjeva splošno o delovanju/ slovenskih žena, ki so se kot ena odzvale pozivu ranjkega Dr. Kreka ( Klici: 'Slava mu!') za neredno svobodo.
"Ko smo začele nabirati podpise za jugoslovansko deklaracijo, je bil ddsiv btiljenten in proti vsemu našemu pričakovanju, podpisi so /prihajali is najbolj oddaljenih krajev naše doniovine, in podpisi preproste kmetske žfe-ne so poleg onih žena iz mest. Trpele smo preganjanje, toda kljub vsem oviram, Všm izročamo tukaj 200.000 -podpisov. To pa ne pomeni konec našega delovanja v prilog borbe za svobodo naša domovine. ImajoČ iste pravice z možmi, smo vstopile v vrste onih, ki so razvili prapor svobode pred vsem narodom. Vemo, da je delo jugoslovanskih na želo priznanje Jugoslovanskega Kluba, in iz tega vzroki Vam izročamo teh 200,000 podpisov z saupanjem, h me, slovenske žene, vam prisega mo, da bomo vedno podpirale može, ki bre« strahu in brez pre«
F®
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
Ce tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna preklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne mjete soper našo državo.
3%
obresti na hranilnih ulogah
• 3%
Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in m tako s?pet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postrežem po svojem rojaku.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih driav in Članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari kraj- vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi nt po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto th shranjen je vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem In tatovi.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
*	e
Nale banka j« dapositni urad se mao postno hranilnico, sa mesto Jfoliet, sa okraj Will, sa državo Illinois in sa vlado Zdrnšanih trša*.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do S. pop.
Tlie Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000.
(Od Jugoslovanskega Časnikarskega Urada, Washington, D.
Smrtna kosa. — Padel je na.ru-
munskem bojišču dne 15. okt. 1917. v niladeniški dobi, komaj 20 let star, Edward Kru&ič; enoletni prostovoljec, sin našega rojaka g. Antona Krušiča, krojaškega mojstra iz Gorice. (Edinost 12. febr. 1918.}
Tržaška 'Edinost' od 12. febr. 1918 piše: Nemško, italijansko, slovensko pa — z Bogom! Neki slovenski tržaški odvetnik je želel včeraj govoriti po telefonu z u-redništvom 'Edinost'. Prosil je pri telefonski centrali zveze. Govoril je seveda slovenski. Najprej je odzvanjalo po nemški, potem i-talijanski. Ker pa je mož trmast in je le slovenski zahteval, se je nekdo vendar oglasil po naše. Ali lakonično in rezolutno: z Bogom! In — zveza je bila prekinjena. Sedaj je stal naš odvetnik pred velikim problemom^ tako nekako kakor avstrijski državniki pred avstrijskim narodnostnim problemom in našo jugoslovansko dekla-racijsko politiko: s popolnim nerazumevanjem. Ni se mogel ori-jentirati. Ugibal je, ali ta "z Bogom' s telefonske centrale velja našemu jeziku v smislu: hodi in ne povrni se več! Ali pa so hoteli dati odvetniku moder nasvet, naj se sporazume z Bogom, ker z ljudmi na naših poštnih in telefonskih zavodih se ni možno sporazumeti, ako ima človek slučajno to hibo od rojstva, da je — Slovenec.	" 11 •
Uradni list poljske države. — Poljska regeneijska vlada je pričela izdajati v februarju svoj u radni državni dnevnik "Monitor Polski."
Poročila sta se v Trstu dne 12. februarja 1918 v župni cerkvi na Katarini g. Avgust Pertot iz Nabrežine, sedaj poročnik v rezervi, z gdč. Pavlo Pečar. Kot druga sta intervenirala gg. dr. f-van Marija Cok za nevesto in dr. Anton VekoslaV Delak za ženina. Obilo sreče! — (Edinost).
Iz Boršta—Zabrežca nam poročajo: Ne bojimo se nobenega postavnega boja za uresničenje naše zaželjene jugoslovanske deklaracije. S tem si ti^korekoč dajemo pogumk da žene in dekleta iz na vedenih vasi, zahtevajo ujedinje nje jugoslovanskih držav. V strašni vojni nam krvavijo naša srca iz tisočerih ran, na bojiščih nam padajo ljubljeni možje sinovi, očetje, bratje in zaročenci, doma nam beda in trpljenje naših družin nalagata neznosna bremena. A naše solze, tuga in trpljenje ne morejo in ne smejo biti zaman. Svoje gorje pa polagamo na oltar domovine ter z navdušenjem kličemo: "Živela Jugoslavija!" Ob tej priliki Vam pošiljamo tudi 78 kron 60 vinarjev, nabranih za dr. Krekov spomenik. — (Edinost, 14. februarja 1918.).
" Veleizdajalci" — na Opčinah pri Trstu! — Mislili smo, da so le na Štajerskem, kjer vlada sistem Claryjev, možni slučaji, da žan-darji vidijo v vsakem, ki se zaveda,. da je Jugoslovan, — veleiz-dajalca, zdi se pa, da se hoče v zadnjem času enak sistem uvesti tudi pri nas. Na Opčinah je namreč prišel v razprodajališče apro-vizacijske komisije, kjer so bile razpostavljene pole za podpisovanje žen in deklet za jugoslovanski deklaracijo, žandarm, ki je dejal, da ga je neki mož informiral, da se tu podpisuje "za priti pod drugega kralja." Po primernem pojasnilu, ki ga je dobil, se je orožnik odstranil. — Intere-santno bi bilo le znati, kdo bi bil tisti "mož," ki je Opence orožnikom denunciral. Naj le iščejo "veleizdajalce," dobijo jih v vsaki hiši in v vsakem pošteno mislečem človeku, toda ne take, kakor bi jih radi našli, temveč prave in zavedne Jugoslovane, ki so veleizdajalci le v toliko, v' kolikor sovražijo tiranstvo in zahtevajo svobodo. — (Edinost, 15. februarja 1918.).
Kr.j bo z našo mladino? — Prejeli smo: Na postaji Nabrežina. med skladiskyn poslopjem in lopo, se nahaja precej velik kup peska. Okrog tega se klati dan-zadncm 6 do 8 otrok v starosti od "5 do 13 let. Revčki so umazani in strgani, da je joj. Tu prihajajo vojaki na bojišče in obratno. Ti otroci prosijo vsakega mimoidočega kruha. Od onih, ki prihajajo od doma, dobe kakšenkrat
tom. Ker sem večkrat zapazil to, sem se jim nekega dne približal
ter jih vprašal, odkod nrihajajo vsak dan semkaj. Odgovorili so mi, da so iz Saieza; na vprašanje, ali ne hodijo v šolo, so odgovorili, da imajo šolo samo lo 10. ure dopoldne. (Pripomniti moram, da je bilo že 5.40 zvečer). Torej ti otroci čakajo vsak dan od desete UTe dopoldne do mraku ;a, in dnevno se odigravajo^ oni' žalostni prizori v zasmeh in žalje-nje slovenskeg anaroda s strani tujcev. Tu je treba materam povedati, da takih 13-letnih deklic ne smejo puščati takb daleč od svojih oči kar cele dneve, kajti od tega, kar dobijo od vojakov, se ne morejo preživeti, pač pa se pokvarijo, da ne bodo nikdar kaj vredne. Res je, da imajo v teh slabih časih silno veliko dela, ker so očetje v vojnih^službah, ali ven dar nekateri o^ teh otrok bi bili že sposobni za marsikatero delo, posebno pa pri kmetijah. Ako so pa matere tako zanemarjene, li >ila tu prva dolžnost občine, da jim na prste stopi. — Večkrati očividec. — (Edinost, 16. februarja 1918.)
Iz Bazovice. — V italijanskem ujetništvu je umrl, zadet od kro-glje, v ajlepši moški dobi 43 let,
g. Viko Škrjanc iz Bazovice. 'A njim je izgubila Bazovica enega svojih prvih mož, kar bo hud udarec za našo narodno stvar na tržaškem ozemlju. Bil je neutruden delavec na narodni njivi. V težkih borbah je narodno vodstvo vedno računalo na Vinka Škrjanca — narodnega, energičnega in z vsem srcem udanega naši narodni stvari. Trden je biy kot hrast v vsakem viharju. Pokojnik je bil vzoren predsednik pevskega društva Lipa." Zapušča vdovo in devetero otrok. Pokopan je v Viseč v Furlaniji. — (Edinost, 16. februarja.)
O petdesetletnici gospe Franje dr. Tavčarjeve se je pisateljica Zofka Kveder — Demetrovičeva v "Tedenskih Slikah" v lepem in z veliko ljubeznijo pisanem članku poklonila tej znameniti slovenski ženi, kjer jo slavi kot ženo neprestanega dela v prospeh slovenski stvari — v službi naroda in slovenskega usmiljenja^ Izvajanja Kveder-Demetrovičeve so obenem tudi slavospev slovenskemu ženstvu, vsebujejo trpko besedo na naslov tistih, ki ne delajo, pač pa kritikujejo in se uje dajo in izzvenejo v resne besede o veličini sedanjih časoc in o dolžnostih, ki jih nalagajo vsakomur Posnemljemo: "Tisti, ki radi iz zatišja kritizirajo, z rokami v naročju, brezkoristni za narod, u jedljivi in zlobni, prava ovira res-ičnega delovanja, mislijo, da ljud je, ki delajo za narodno stvar, de lajo iz častihlepnosti, zaradi žaba ve, iz nekakega čudnega športa, Ne pojmijo, da se take stvari delajo, samo iz najšičega rodoljub ja in iz čuta narodne dolžnosti.. Javno delovanje je breme, ki za čenja kmalu tiščati vsakega, ki si ga naprti in marsikdo bi ga zelo rad čimprej vrgel od sebe, «la ga ne drži zavest narodne dolžno sti . . . Metode delovanja za narod se spreminjajo po potrebah časa, ali dolžnost narodne službe ostaja vedno enaka in raste z n varnostjo, ykattri se nahaja narod. A mi Slovenci, mi vsi Jugoslovani, še nismo doživeli usode polnejših časov, k&kor so zdaj ti dnevi. Vsak posameznik 'se mora zavedati teh dni in mora biti pripravljen. Slovensko ženstvo je pr vič v zgodovini našega naroda stopilo v borbo za boljšo našo bodočnost. Vstrajajmo, da bomo vredni tistih, ki so bili pred nami m da nas ne bo sram pred onimi, ki pridejo za nami!!" —"E-dinost, 17. februarja 1918).
Zlato poroko sta praznovala dne lg. februarja 1918 v ubežni štvu g. Erest Klavžar iz Gorice in njegova žena
Marija. G. Klavžar ie veteran iz dobe našega na rodnega prebujenja na Goriškem. Nastopil je že v družbi z dr. Lav-ričem in dr, Vošnjakom na znamenitem taboru pri Šempasu, kjer je goriško ljudstvo prvič povzdignilo svoj glas za enakopravnost, svobodo, narodno združenje. Klavžar je bil odličen ljudski govornik, spreten agitator in časnikar ter neumoren . pospeševatelj' naprednega kmetovanja. Skozi leta in leta je bil duša vsake družabne prireditve. Kot gledališki igralec-delitant, obdarjen z velikim dramatičnim »talentom, je nastopal še v zadnjih letih. Naj bi
jal918). Is ruskega ujetništva (datirano
dne 5. novembra 1917) pošiljajo prisrčne pozdrave enoletni prosto-_ i: Ivan Brezove« iz Trsta, Anton Šverko iz Vodic v Istri, Joahim Turlič iz Pazina. Bogomir Springer it Novega mesta, Josip Golubovic iz Lov rane. Nahajajo se v Jalutorovskp, Tobolsk, gub. Sibirija.
Cerkvena vest. — Ljubljanski konvent v KriŽankih je povzdig nil nadvojvoda Evgen kot vrttov ni predstojnik nemškega viteškega reda v samostojen, neposredno velikemu redovnemu mojstru podrejen priorat, kateremu se pri-klopijo vse redovne župnije v Ljubljani in lavantinski škofiji. Kapitularična volitev prvega samostojnega priorja se je vršila 21. februarja 1918. —- (Slovenec).
Ljubljanski 'Slovenec' od 16. februarja t. 1. piše pod naslovom: "Žandar v našem uredništvu:" — Včeraj smo imeli v uredništvu nenavaden obisk. Vojvodinja Ma-clenburSka nam je poslala orožnika vprašat, kdo je pisal notico o petroleju, ki ga je ona dobila v obilici, medtem ko je bila vsa občina brez njega. Orožnika smo seveda uljudno odslovili. Visoko-rodna gospa ima čudne pojme o uredniškem delu in nenavadno moč. Samo pri nas je mogoče, da vojVodinja mobilizira žandarje in jih razpošilja nadlegovat uredništva s takimi vprašanji.
Smrtna kosa med koroškimi Slovenci. — Na italijanskem bojišču je padel Gabrijel Krasnik iz Sepca pri Grabštajnu. V rus kem ujetništvu je umrl Šimen Melher, doma istotam.—Padel je na laškem bojišču čevljarski mojster ^omaž Uršič, doma iz Brnea. Bil je značajen Slovenec. — V vojaški bolnici na Dunajti je umrl Avguštin Mečina iz Otoža pri Št. Ilju. — V Ponzasu na Laškem so 10. januarja pokopali Miho Slusra iz Pokrč. — Padla sta mlada brata Jože in Lojze Hudelist, pd. Lenartovc na Potoku pri Št. Petru pri Vasi j ah. Prvi je padel dne 25. oktobra 1917 na laški fronti, drug ipa 13. novembra 1917 ob reki Piavi. Naj bi te žrtve prinesle koroškim Slovencem lepšo bodočnost. — (Slovenec). —
Umrl je, kakor se nam piše, v Gradcu po operaciji g. Josip Pre-sker, veletrgovec v Zrcčah pri Konjicah, brat znanega ljubljanskega krojača. — (Slovenec).
Iz Idrije. — Prepeljali so v domovino črnovojnika Janeza Bar-tof. Iz gornje Ogrske je prišla vdova po zemeljske ostanke 43 letnega svojega moža, ki jc v i-drijski bolnici umrl 10. oktobra 1917. Pod kolenom mu je bila kost zdrobljena, zdravniki so mu vse naravnali in dobro obvezali, a strupeni plini, katere je kroglja razširjala, so mu zastrupili kri, kar je končalo velikana, orjaka po telesu. — (Slovenec, 16. februarja).
Iz Črne Gore nam pišejo (Slovenec,. 16. februarja 1918)^ — Dne 2. februarja t. 1. smo v Čevu pokopali Alojzija Pirjevca, nadomestnega orožnika, kateri je bil prideljen orožništvu v Cetinju. Pogreba se je udeležilo tuk. lastništvo, večina posadke in tuk. črnogorski general Miljutin Vu-kotič. Pokojni je doma iz sežanske okolice na Primorskem. Njegova družica ali njegovi sorodniki morejo poizvedeti natančnejše podatke o njegovi smrti pri poštnem voditelju Ivanu Hrastu, eta^ pna posta Če vo, Črna Gora.
Zlato poroko sta obhajala 6. februarja Ivan in Ana Veselič-Br-dar iz Vrhovec pri Adlešičih. V zakonu sta imela osem otrok, ki vsi živijo. Od t^n so štirje v A-meriki. Vnukov imata 17 doma, koliko pa jih je v Ameriki , ni znano.
Šest sinov-vojakov ima Mutar-jeva družina v Škofičah na Koroškem. Njih mati — umrla je žal v prvem letu vojne — je bila nečakinja ljubljanskega knezo-škofa dr. Jegliča.
Umrl je na Črnučah po dolgi mučni bolezni kovaški mojster in posestnik Ludvik Bezek.
Poskus ali kaj. — Ljubljanski 'Slovenec' piše dne 15. febm.: — Nedolgo od tega je neko okrajno glavarstvo na Kranjskem (pa ne v Kočevju) začelo pošiljati nekemu županstvu nemške dopise. Le-to je prvič odgovorilo, drugič tudi in ker je okrajno glavarstvo uvidelo, da gre, se je to ponavljalo. Županstvo kot avtono-
napravilo kratek proces. Da ne postanejo nemški popisi s slovenskim županstvom ''zgodovinski', je omenjeno županstvo nemški dopis nekega lepega dne okrajnemu glavarstvu vrnilo ter zahtevalo slovensko dopisovanj?. Saj je cela občina slovenska in župan tudi ni dolžan plačevali tolmača. In šlo je. Od tedaj dobiva župnastvo le slovenske dopise. Vidite, da vse gre, pa še kako zlahka. Tako naj napravijo vsi, kjer bi se tako ekserimentiranje poskušalo.


Tedenski pregled.
JugOoicvanskega. Časnikarskega / Urada, Washington.
Deputacija treh zastopnikorv iz Bosne in Hercegovine (1 Hrvat, 1 Srb in 1 Mohamedanec) se je mudila na Dunaju, da zahteva txl Vlade upostavljenje ustavnih razmer v Bosni in ller^e^ovini. Kakor po navadi, s^.odšli z Dunaja
brez uspeha, a V mnogimi obljubami in praznimi besedami. •
Dr. Dimovič, srbski delegat te deputacije, se je izrazil: "MI HRVATI, SRBI IN SLOVENCI SMO PROŽETI Z IDEJO ZDRUŽENJA NAŠEGA TROIMENEGA NARODA. PO NAŠI IDEJI SE MORA REŠITI JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE • SAMO V SVOJI POPOLNI CELOTI. VSAKA DRUGA REŠITEV BI IMELA ZA POSLEDICO TAKO STANJE, KI BI OGROŽAVALO SVETOVNI MIR. — To naj si zapišejo v album oni, ki se tu v A-merikl ironično posmehujejo 'tro-imenemu' narodu ter bi na vsak način radi dokazali, da Jugoslovani niso eden narod, dasi ravno na toj trditvi obstoji vse boj Jugoslovanov doma in v inozemstvu proti Avstro-Ogrski.
Graška "Tagespost" se veseli rtad dejstvom, da je hrvatska frankovska stranka s Stadlerjem proti jugoslovanski deklaraciji ter proti Jegliču, ki "išče jugoslovansko državo od splošne mi-Irovne konference — torej s pomočjo zaveznikov. — Avstrijska vlada ima vedno manj prijateljev med Jugoslovani. Samo Šusteršič ih Stabler in par koristolovcev, ki *b prodajali in se prodajajo Jugo-^ovane za judeževe groše — a jih rte morejo prodati.
Jugoslovanov Avstriji so čitali na prvih straneh in z debelimi črkami Paiioevo izjavo, da SAMO DRŽAVA ^ SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV bo v stanu v bodočnosti zapirati <pot nemškemu imperijalizmu.
Jugoslovani imajo od dne do dne več prijateljev med ameriškim časopisjem in ugledni ameriški politiki in državniki so se počeli silno zanimati za jugoslovanski pokret. Ni ga skoro večjega lista, ki ne bi'od dne do dne prinašal zanimivih novic o Jugoslovanih, ter o njihoveita pokretu v stari domovini ter v Ameriki in drugih deželah. Najznamenitejši ma-gazini prinašajo velike članke o JUGOSLAVIJI, ki je bila do pred kratkim vsem velikim narodom še po imenu malo znana.
'The Washington Post', najuglednejši list ameriške prestolice, Washingtoua, je že neštetokrat v uvodnih člankih šibal napske, evropske diplomacije z ozirom na potlačene narode v.Avstro-Ogrski.
V številki od 28. maja ima u-vodni * članek '" VPRAŠAJTE STROKOVNJAKE", ker svetuje zavezniškim vladam, naj pri važnih vprašanjih, ki se tičejo av-stro-ogrskega in balkanskega problema, vprašajo one, ki so ta vprašanja študirali dolgo vrsto let. Našteva imena, kakor Dr. Ante Trumbič, predsednik Jugoslovanskega Odbora v Londonu, 1. Pad^rewskega, poljskega voditelja, Dr. Seton-Watsona, II. AVick-ham Steeda, R. M. Burrowsa, Sir Arthur Evansa, M. Andre Chera-dame-a, prof. Ernest Denis-a ter M. Auguste Cauvain-a. Vsi ti možje, pravi 'Washington Post', s< popolnoma poučeni o teh vpraša njih. In brezdvomo bolj kompe tentni ,da nasvetujejo in ukrenejo pravo, kakor pa kak general Smuts, angleški član vojnega mi nistrstva, ki se pogaja z avstrijskimi diplomati, dasi je samo do ber vojak in državnik v stvareh ki se tjčejo južnoafriških zadev. a%ne ve ničesar o avstro-ogrskih problemih ter o narodih, ki so pri tem zainteresirani.
Zahvala
Podpisani se na tem mestu naj iskrene jše in lepo zahvaljujemo vsem številnim prijateljem in znanccm od blizo in daleč za izraiena sočutja povodom smrti naše nepozabne hčerke, ozir. sestre
4
gdč. AJTB KENIG.
Pred vsem se zahvaljujemo cenj. članicam in članom 8Jov. pevsk. in tamb. /boril "Lira", ki so se nepričakovano in v tako obilnem Številu udeležili pogreba, istotako za pokojnici darovani krasni venec v podobi lire in kar nam je bilo v največjo tolažbo, da bo ob njeni ločitvi zapeli ganljivo nagrobnico v cerkvi in na pokopališču'. Vse to nam bo ostalo v nepozabnem spominu. Srčna hvala Mrs. L. Nemanich za krasno petje pri sv. inasi zaduAnici.
Iskrena hvala Slovenski poRtaji št. 8128 R. N. of A. za lepi venec, kat/rega so poslali, če tudi -ni bila ranjka članica omenjenega društva. Srčna hvala tudi uradnikom in urdnicam 8. N. P. J. za darovani venec, cvetlice in za udeležbo pri pogrebu.
Zahvaljujemo s<> tudi članicam društva "Marije Pomag. št. 78 K. S. K, J. za lopi venec in tako« veliko udeležbo, fast in hvala g. Ivan Zupan u, uredniku "Glasila K. S. K. Jednote", ki ae je trudil, da se je pogreb tem rednejše vršil; posebno lopa hvala pa Mrs. Mary Blaj, tajnici društva M. P. št. 78 K. S. K. J. za njeni lepi tolažilni govor na pokopališču.
Zahvaljujemo se prav prisrčno vsem Slovencem. in 81ovenkam za obisk in darovane krasne vence in za udeležbo pri pogrebu.
Tebi pa, nepozabna nam hčerka in sestra: Bog daj večni mir ia pokoj!
žalujoči ostali: Frank in Katarina Kenig, oče in mati; Emilija Kenig, Marija, omož. Muha, sestri; Viljem, brat.
Chicago, 111., dne;7. junija 1918.
—if
V blagohotno vpoštevanje
Slavnemu občinstvu tem potom uljudno naznanjamo, da vsi oni, ki imajo Liberty bonde in so kupili od nas lote, ali jih morda še mislijo kupiti — da mi sprejmemo Liberty bond v popolni veljavi istega v plačilo lotov. In ker imamo še 80 oralov najboljše zemlje za vsakovrstne pridelke, severno zahodno od Sterns parka, katera zemlja je tifdi v lote razdeljena za stavbo hiš, se nudi sedaj cenj. občinstvu lepa prilika za nakup tega zemljišča prav po nizki ceni. Torej ne zamudite te prilike in kupite sedaj, dokler je še cena nizka.
L, Sterns & Sons
Real Estate, Loans and Insurance,
1023 COLLINS STREET
JOLIET, ILL.
r/AvyswwwwwwwwwA

Izvrstno zdravilo za želodec.
Za želodčne bolečine rabite zdravilo, ki vam ne le okrepi ves telesni sistem, temveč tudi uredi vaše prebavne organe. Se posebno stari ljudje potrebujejo to zdravilo. Ako nimate slasti do jedi, če imate zapeko, če je vaš jezik nečist, ako imate slab okus v ustih ali pa če trpite vsled slabe prebave, potem vzemite
Severov Želodčni grenčec
(Severa's Stomach Bitters), ki vam bo izvrstno pomagal. Hitro se boste počutili boljše, vaša slast do jedi se vam vrne, peka vam bo prešla in prebavni in odvajalni del telesnega sistema se vam bo okrepil.
Posebno •• priporoča starim in slabotnim ljudem in bolnikom
kot za lahko odvajalno zdravilno sredstvo. Tudi zdravi ljudje bi morali od časa do časa imeti po malo tega zdravila. Jemlje naj se vedno pred jedjo.
Na prodaj se dobi v lekarnah. Cena je 75 centoT in H-**- Ako pa slučajno vas lekarnar nima tepa zdravila, mu recite, naj.pa naroČi ta va«. Ako pa on noče tepa irvriiti. tedaj pa vam pa mi poiljemo za omenjeno
Vkioto.
w. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA.
JOSITTEHKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Street
Chicago, Illinois
Telefon: Canal 29-.
Be priporoča rojakom Slovencem in dobra pijača", to je moje geslo.
za obilen pote t. "Dobra »oatretba
MUUV \W\\XVVW\X\WXVX\WVXXXWX> VWVWVWWW
1
Telefon: Canal 80
Martin Nemanich
SLOVENSKA GOSTILNA iN RESTAVRACIJA
1900 W. 22nd St- vogal So. Lincoln St., Chicago, III.
Rojaki Slovenci vedno dobro dosli!
KV fcXXVXVXXX\XXV\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXl
! j
,, |.-.--ji ^ tt	— —
U JUNIJ*

0 Junaštvo in zvestoba.
jTj Zgodovinski roman is časov francoske revolucije.
0 (Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVL) Nemiko spisal Jos. Spillmann a J. Poslovenil • • •
.(Nadaljevanje.)
Zopet sem se vrnil v mislih na Augeardov načrt. Ali naj radi mojega zapora eelo spodleti rešitev kraljice in njenih otrok.. Od petka naprej, to je ravno od dneva, ko sem .moral stati pred vojnim sodiščem, lahko vsako uro pride Augeardovo obvestilo z besedo "gotov". In kaj potem?.
Ure in ure sem napenjal možgane, da bi našel kakšen način re-šitove. Naposled sem zvečer pred tistim dnem, ko sem imel biti sojen, prišel do sklepa, da poprosim vojaškega patra, dobrega kapuci-na Sekunda, da me pride obiskat. Majorju Bjtchmannu sem pisal, da se želim patru spovedati; in tedaj sem bil gotov, da bo goreči mož kmalu pri meni.
Kes je pri.šel še pozno tisti večer, ko se je že mračilo. Spoved il sem se, in tedaj mi je genljivo prigovarjal, naj vse, kar bi mi sodniki utegnili prisoditi, sprejmem kakor iz božje roke v kazen za svoje grehe. Njegove besede so me genile. Vendar pa mi je bila skoro neznosna misel, da bom po nedolžnem obsojan in morda celo ob čast pridem. Vsa moja na-lava sc je zoper to upirala. O. S«> kundus me je vprašal, če bi laše prenašal, ko bi vsled resnične krivde bil obsojen. In kazal mi jh s tako prisrčnimi besedami na ljubega Zveličarja, ki je bil zavoljo naše krivde obosojen v bičanje, kronanje s trnjem in nazadnje v bridko smrt, da so mi solze zalile oči, ter sem naposled reke., da se tedaj hočem vdati v božjo voljo. Čim sem bil storil to žrtvo, sem postal mnogo mirnejši. Pater je še molil z menoj ter'se hotel nato z bodrilno besedo posloviti.
Tedaj sem ga poprosil, naj tre-' notek počaka; imam mu še nekaj tajnega zaupati. Ko mi je obljubil, da skrivnosti brez mojega dovoljenja nikakor ne uporabi ali pa, v slučaju moje smrti, šele ob času, ko objava nikomur več ne ne bo škodovala, povedal sem mu 'o načrtu kraljičinega bega. Začudeno je gledal in nekaj kratov ponjuhljal iz tobačnice. Naposled je rekel, da mu je umljivo, da kraljica v teh okoliščinah misli z otroci bežati. A načrta zdaj ni več tako mogoče izvršiti, kakor za časa bivanja v Versaillesu. Potem je po kratkem preudarku menil, da sem upravičen, v svojem položaju sodnikom namigniti, v kakšen namen sem rabil voz; saj gre za rešitev moje časti, mojega stanu in morda še več!
"Če izjavite, da sta Reding in vi od visoke rodbine naprošena, tajno nabaviti potni voz za izselitev, bi utegnilo zadostovati," je menil pater.
Jaz sem bil drugačne misli. Ker tačas še noben zakon izselitve ni zabranjeval, bi ne bilo no-enega razloga, tajiti ime one "visoke rodbine." Vprašali bi po imenu, in vsaka bližja označba bi izdala Augeardovo tajnost. Tedaj je zahteval, naj dovolim, da pod pečatom molčečnosti vso zgodbo razodene polkovniku d'Allry-ju ali pa oberstlajtnantu Maillardo-zu. Povedal sem mu svoje razloge, zakaj tega ne maram, pač pa sem dovolil, da stvar zaupa majorju von Bachmannu, o pravem času pripravljen za izvršitev načrta.
P. Sekundus bi bil rad o celi stvari tudi z velikim sodnikom Kevserjem zaupno govoril. A o tem nisem hotel nič vedeti; preveč jne je bil vznevoljil. Zato pa sva se domenila, da dobri kapu-cin čim preje poišče v Tuilerijan Augeardovo stanovanje, da ga pouči, kako treba načrt spremeniti. Ako njega ne najde, bo zaprosil sprejema pri kraljici. "Obleka Assiškega berača," je dejal, "ima prav tako pristop na dvor, kakor plašč najbolj ponosnega Francoskega vojvode."
Nato mi je o. Sekundus dal svoj blagoslov, spodbudil me k veselemu zaupanju ter se poslovil.
Da bi zdaj le še Reding došel pred uro, določeno za vojni sod!
A sel se je vrnil brez njega in tudi nobene gotove vesti o njem ni prinesel. Reding je bil 8. oktobra prišel v Etampes, obiskal gospoda Valdouleurskega in njego-
vi hčerki, a je že naslednji dan rano odrinil, da bi čim brže prišel nazaj v Pariz. Moral bi torej že več dni'biti doma, ako se mu med potoma ni primerila res'ia nezgoda. Ker so bile ceste vsled revolucije tako nevarne, sem si moral najhujše misliti; sicer bi nas bil gotovo pismeno ali po slu obvestil o svoji usodi.
Ta žalostna negotovost o usoui mojega prijatelja, ali bolje skoro da žalostna gotovost, da je postal žrtva nesreče ali zločina, me je silno potrla. Bil sem čisto zmeden, kp sem stopil v dvorano, kjer se je bilo zbralo vojuo sodi-
v v
see.
Stari polkovnik d'Affry je bil izjemoma osebno prišel v Courbe-vole predsedovat sodnemu zboru. Na njegovi desnici in levici sta sedela oberstlajtnant in major Potem so se vrstili stotniki drugega in tretjega batalijona i' izmed njih sta mi bila le oba Lu-zernca, stotnik von Durler in stotnik von Pfuffer ožja prijatelja. Vsi ostali častniki so se bili postavili zadej v dvorani. Pred nje vse sem zdaj moral stopiti in čutil sem, kako so me njih pogledi pa-1 il i v dušo ter mi rdečico sramu gnali na čelo.
Polkovnik je s par besedami o-tvoril sejo, ki sem jih v svoji zmedi komaj umel. Potem je veliki sodnik prebral zapisnik uvodne preiskave in obtožnice. Moj odgovor na prvo točko ni napravil Tistega vtiska, ki sem ga pričakoval. Sklicevanje na moje vojne tovariše, češ, da vendar ne bodo mislili, da sem tako spremembo naredil drugače nego v dobri veri, so Bernci in Freiburžani, katerih je bila večina, dokaj mrzlo sprejeli. Zdaj se je maščevalo nad menoj, da se nikoli nisem kazal posebnega prijatelja naših Švicarskih plemenitašev. Bolje se nji je posrečilo, izpodbiti ostale točke obtožbe. Povedal sem, kakšno ponudbo mi je bil Žid napravil, ki bi jo gotovo sprejel, ako bi bil sposoben dejanja, kakršnega me tožitelj dolži. Končno sem prosil, naj ne uničijo mene in moje časti, ne da bi se spomnili stare resnice, da nihče hipoma ne postane tako velik zločinec. Sicer bodj enkrat spoznali, da so nedolžnega uničili, in to jih bo bolelo vse življenje. Na mojo nesrečo mi vest brani, zdaj povedati v svojo o-brambo razlog, ki ga bodo pozneje brez izjeme morali priznati za nolno veljavnega. Na še večjo m )-jo nesrečo ni navzoč stotnik von Reding, po čegar naročilu sem smatral tako dejanje za" nujno. Sicer bi bil gotovo oproščen. A tudi tako zaupam na svojo nedolžnost in na Boga, njenega zaščitnika.
veliki sodnik je rekel, da sem le velike besede govoril, a nobene obtožbe izpodbil, katere popolnoma vzdržuje. Res da nihče hipoma ne postane zločinec; a že mnogi so po ljubavnih pustolovstvin zabredli v dolgove, iz katerih so si potem skušali pomagati z zločinskimi sredstvi. Kar govorim o tajnem vzroku, ki bi baje vse pojasnil, ko bi ga smel povedati^ je prazno slepilo. Obžalovati je res, da stotnik von Reding ni navzoč; a njegova navzočnost bi bila v korist obtožbi, ne obtožencu. Zakaj nikoli si ne more misliti, da bi bil resni in pošteni von Reding držal roko tako lahkomiselnemu ljubavnemu početju. Zatorej vzdržuje obtožbo v vseh točkah ter prosi sodni zbor, da obtoženca proglasi za krivega ter ga obsodi na degredacijo. Dejanje kazni, prosi, da se mu odpuste z ozirom na njegovo dosedanje brezmadežno življenje in zlasti z ozirom na njegovo hrabrost, ki jo je pri mnogih priložnostih pokazal.
Polkovnik d'Affry me je vprašal, če imam še kaj pripomniti. Hotel sem še nekaj reči, a dušilo me je v grlu, in čutil sem, da brez ihtenja ne spravim besede iz sebe. Tega me jfc bilo sram, in tedaj sem samo zmajal z glavo ter se pustil odvesti.
Trajalo je precej časa, da so me zopet peljali v dvorano. Že pri vstopu sem bral z obrazov, da sem obsojen. Skoro vsi so mirno zrli predse, zlasti major von Baehmann, ki me je med obravnavo ves čas bodrilno gledal. Na
polkovnikov migljaj je vstal veliki sodnik ter mi povedal, da so me' sodniki sposnali krivega pre mišljene ponaredbe menice ter me obsodili na degradacijo. Druge kasni so mi milostno odpuščene.
Že pri prvi besedi 'kriv', ki me je proglasila za brezčastnega po-narejalca, sem skoro zgubil zavest. Pravili so mi pozneje, da mi je obličje prebledelo ko kreda, in desetnika, mej katerimi sem stal, sta me morala podpirati. Kakor v sanjah sem čul ropotati boben in zveneti povelja. Pustil sem se peljati na dvor vojašnice in postaviti v čveterokot vojakov. Zopet je ropotal • boben. Veliki sodnik Keyser v svojem rdečem plašču je stopil predme ter nekaj čital zdaj celo on s tresočim glasom slišal sem le svoje ime in besedo "degradacija". Nato je pristopil profos ter mi odpasal meč. Še vedno sem se komaj zavedal, kaj se z menoj godi. Bil sem kakor človek, ki ga je zadel silen ti-darec na glavo in se v topi bolečini vse krog rijega vrti. Ko pa Jp profos zgrabil mojo epauletto, strgal mi jo z ramena ter vrgjl pred noge, tedaj sem bolest\vb kriknil ter se nezavesten zgrudil.
(Dalje prihodnjih.)
Kupujte Vojno mčmlno znamke!
TELEFON CANAL 002T
Frank Grill's Dairy
Prva flovcsfko* krvaftka
i	MLEKARNA
1818 W. 22nd Street	Chicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvaiam strankam po hi&ah točno vsak dan.
Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar
tttttt rttMtesssstsiesssss
Tiskovine
stanejo denar in mi vam ga prihranimo, če pišete za na-*o ceno predno naročite pravila, uplačilne knjige, papir, kuverte, bolniške liste, itd
AMERIKANSH SLOVENEC 1006 N. Chicago Street
^ JOLIET,.....ILLINOIS
eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee*
Kupujte Vojno varčevalne znamke!
Opravljivfc in fonograf ponavljata vse, kar slišita.
Pomisleka vredno.
Ako bolehate na želodcu, vsled neprebave, glavobola i. t. d. je za vsakega važno, pomisleka vredno, da naj si popolnoma iz čist i žel(£ dec, zaeno naj si pa tudi utrdi prebavni sistem, kar ga bo opro stilo vseh notranjih bolečin. Tri: nerjevo ameriško grenko zdravilno vino, narejeno iz grenkih zelišč je za to velike zdravilske važnosti, ker izčišča želodec; rdeče naravno vino v tem zdravilu pa utrjuje notranji sistem. To je zelo prijeten izdelek, ali pripravek, s katerim boste gotovo zadovoljni. Nek zdravniški mesečnik je pisal v maju sledeče: "Vso kar pride iz Trinerjevega labo-torija je "all right." — Cen« $1.10 v lekarnah. — Trincrjev Liniment je neprekosno zdravilo za revmatizem, nevralgijo, hrbto* bol, izpahke otekline, okorele mišice, utrujene none, i. t. d. Cena 35 in 65c v lekarnah; po pošti 45 in 75c. — Joseph 'Trincr Company, 1333—1343 So. Ashland Ave. Chicago, 111. (A<Tvert.) >
krajevnih
Kadar potrebujeta aova keverte, vabila in vstopnice aa ae aa naJvrijo tfovanake ulji
i pravila, liftno iadelaaa piana, aH irnce tUkovlae, ebraite
L kake irnce linijsko tlikarme v Ameriki, aa
NAKOiNt TISKAMO, 11U-5I Rte blaad Ait., Chkaflo, 111.
Ta Taa bode iagotovila vse tiskovine v popolno aadovoljaeet gleda •eae toteoatl ia okaanofa dola. Oeobite Yam priporočamo selo pripravne Vplačilne	aa Slane in Slaaiee, iadelane v malem ftepoem formata
ia trdo veaano. Palje imamo v nalogi mIo prikladne Vakaanloe m blagajnike aa iaplaftevanje bolniške podpore U dragih iadatkov, ter To botaioa. Tiskan« imamo tudi Bohrtfce Uate, vetje in mami«« ia pasStaa pole sa vodstvo Oanov, da ae ima na podlagi tek pol laake vodne a* taafien pregled itevila ftlanov pe skladik, alf raaredik.
rr Na sahteve polj mm tfakovla na ogled breaplafee!
OPOMBA: V aa«1 tiskani se tiska "Glasile
B. K. Jedaeto'
MARIJA SLUGA
1821 W 22nd St. Cklcsfls, lil.
Tiilyh— C—I 4790 Izknlena in s drier-nim dovoljeajem potrjena BABICA
M ulJadno priparofe n*.
▼•nskim in hrvaikia I*, nas ia MTtkia 81«. T čakam.
Tvrdka E. BachOianjokerp
ZASTAVE, REGALUZ IN RA-ZNE DRUŠTVENE POTREB. ŠČINE.
2107 S. Hamlin Ave., Chicago, m. Telefon: Lawndale 441.
Wi w i 11 »i«^1*1" «V>*>
»V-
Jfa ea m aa g i^omh^W«*«^
Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
Skoro ie 30 let se Trinerjeva zdravila upeino rabijo z največjim zaupanjem. A to tndi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemaleev. Malo poviianje een je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh itevilnih potrebščinah na&ih, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali suto cene nekoliko poviiati Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko vei plačevati za potrebščine, in tndi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednoat Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trlnerjcvo Ameriško Zdravilno! ===== Grenko Vino '
1
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker u$ini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v žclodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
MINERJEV LINIMENT
Scverovo zdravil.« v/dr/ujejo / d r .i v) e v d r u /1 n a h.
Hrbtobol
je bolezen, kateri so kaj rade pridružijo že druge bolezni. V obče nastane hrbtobol vsled kake ae-rednosti na ledicah, ali v mehurju in ss zahteva pri tem takojtne pozornosti in dobrega zdravila. V vseh takih slučajih vam toplo priporočamo
S
evera's
Kidney ari Llvir Rtiftdy
(Severovo Zdravilo za obisti in jetra). Rabite to zdravilo pri po-gottem in bolestnem spuščanju voda in pri otrocih, ki močijo po noči posteljo. To zdravilo pomaga tudi pri zlatenici ali Če imate zoprn ielodse. To zdravilo odpravlja otekline dolenjih delov života. Cena 76c in $1.26.
Na prodaj v vseh lekarnah. ~
W. F. CEDAH	' SEVERA RAPIDS,	CC. IOWA
		
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Znano je, da je dandanes nemogoče dobiti slovenske kjijige iz starega kraja; vsled tega je nastalo splošno pomanjkanje teh knjig, pred vsem pa slovenskih molitvenikov.
Jaz imam v zalogi od preje he veliko množino občeznanega in krasnega molitvenika pod imenom
VEČNA MOLITEV.
Te mašne knjižice so 4 palce široke, 6 palcev visoke in 1 palec debele; tiskane so z vidnimi, debelimi črkami in lepo v usnje vezane. Cena knjigi znaša $1.50 s poštnino vred. Naročilu paj se priloži denar.
Rojaki in rojakinje! Sezite po tem krasnem molitveniku, dokler zaloga ne poide! Nardčite ga takoj!
Joseph Sitar, 805 N. Chicago. Str. Joliet, m.
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otopelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TBINEBJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
mmmTirmmmr*
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZAV.
(Jsfanovl)ena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
je ta banka varalo Suvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima 2e 14,000 nlagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje maša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in dieti dobiček snaia nad $560.000.00, kar se drži v po**fc-nem zaščitnem skladi*
■aložite torej Vaše prihranke ▼ ^ J ■AJBTA&KJtl IV NAJVEČJI BANKI V JOL JRTU. r	.
OQL Narasti« obrasli si pillstni pripisujejo k glavnici, OQL ali pa Izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej. TV
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
Joliet,	Illinois«
"LJUDSKA BANKA",
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists £ 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS g