poštnina plačana v gotovini. Leto LXVH., št. 170 Ljubljana, ponedeljek 30. julija I934 Cena Dtn i.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje tn praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2J50, od 100 do 300 vrst a Din 3--, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, 2a inozemstvo Din 25^. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO OX UPRAVNTSTVO LJUBLJANA, Kjnafljeva ulica št. 5 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 m 3126 Podružniee: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon ŠOL 66. podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvora 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10-35L Likvidacija revolucije v Avstriji Dr. Schuschniss novi avstrijski kancelar Po štiridnevnih bojih so vladne čete povsod premagale upornike, ki so se udali ali pa pobegnili preko meje — Danes je bil v vsej državi obnovljen železniški promet — Dosedanji prosvetni minister dr. Kurt Schuschnigg je sestavil novo začasno in prehodno vlado, v kateri je baron Waldenegg zunanji minister Dunaj, 30. julija, r. Z največjo napetostjo se je v pol i krniti krogih pričakovalo razplet vladne krize, ki je nastala s smrtjo kancelarja dr. Dotifus-sa. Za kulisami se je zadnje dni, ko je hU še mrtvi kancelar na mrtvaškem odru. vnela ostra bitka za premoč v viadi med pristaši Heimwebra in zastopniki krščanskih socialcev, ki so se baH da bi Heimwehr po zmagi nad revolucionarji prevzel vso oblast in izrinil tudi še njih. O tem so se širile zadnja dva dneva razne vesti, tako da jih je moral pod kancelar Starhemberg osebno demantirati po radiju. Heirn-wehrOvci so splošno pričakovali, da bo knez Starhemberg kot podkancelar sedaj avtomatično postal kancelar In na novo izbral svoje sotrndnike. Njihove račune je v znatni meri prekrižalo imenovanje Papena za nemškega poslanika na Dunaju. Nemčija je s tem ponudila roko sprave, ki je Avstrija ni smela in ni mogla odkloniti. Imenovanje Starbemberga za kancelarja pa bi se v Nemčiji brez dvoma tolmačilo kot odklonitev nemške ponudbe. Zaradi tega je predsednik republike Miklas poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu prosvetnemu ministru dr. Schu^-chnij^u, ki spada med zmernejše politike. V vtadi so ostali po večini do&edann ministri, le v resorfti so bile izvršene znatnejše tzpremembe. Vlada krta povsem značaj prehodnega kabine- ta. Vlada je sestavljena takole: zvezni kancelar, prosvetni minister in šef državne obrambe: dr. Sclnrsch-n*gg; zvezni podkancelar Jn minister za javno varnost: knez Starhemberg; zunanje zadeve: Berger - Walde-negg; splošna notranja uprava: major Fey; finance: Buresch; trgovina: Stockmger; socialna politika: Neustaedter-Stur-mer. Kmetijsko mkiistrstvo Še ni zasedeno. Za državne podtajnike so imenovani: v ministrstvu za narodno obrambo general Zechner; v prosvetnem ministrstvu dr. Pret-ner; v pravosodjem ministrstvu Kar- wtnsky. Podta.iniško mesto v ministrstvu za javno varnost bo šele naknadno zasedeno, prav tako v ministrstvu za socialno politiko, kamor pride zastopnik delavstva. Dosedanji podtajnik kmetijskega ministrstva dr. Ilg je ostal Še dalje na svojem mestu in bo dodeljen novemu kmetijskemu ministru, ko bo le-ta imenovan. Kaj pričakujejo od Papena na Dunaju Papen ne more pričakovati uspehov, dokler se Nemčija ne odpove vmešavanja v avstrijske zadeve Dunaj, 30. jorffja. r. V avstrijskSi krogih gledajo z zelo deljenimi občucki na imenovanje Papena za nemškega poslanika na Dunaju. Papen svojega mesta še ni nastopil vendar pa se vrši v javnosti m v tisku že živahna polemika o njegovi misiji- Dočim zmernejši krogi zlasti v vrstah krščanskih socialcev pozdravljajo Papena in si obe-tax> od njegove misije poravnavo spora med Avstrijo in Nemčijo, vidijo v krogih Heirmvehra in ekstremnih Doll-fnssovih vrstah v Papenu sa-mo predstavnika narodnih socialistov in orne Nemfije, ki je doslej vodila borbo proti Avstriji. Sklicujoč se na komentarje rimskega tiska, pišejo nekateri Bsa, da je Paperrn dodeljena le nekaka vloga nemškega prefekta za avstrijsko pro- vinco in da Papen vse tako dolgo ne more in ne sme pričakovati uspeha, dokler ne da Nemčija zadostna jamstva da se odreka vsem svojim dosedanjim načrtom, da brezpogojno priznava sedanje stanje v Avstriji in da se v nobenem pogledu ne vmešava v avstrijske notranje zadeve. Za tako vmešavanje se mora smatrati tudi zahteva nemškega tiska, naj bi se v Avstriji Izrpremenil režim in razpisale svobodne volitve po stari ustavi Nova vlada se je danes sestala k svoji prvi seja ter je najprej razpravljala o tem, ah naj se izda agrement za Papena an' ne. Sklep viade še ni znan. toda iz Nemčije poročajo, da se Papen že pripravija za odhod na svoje novo službeno mesto. Stališče Italije tisk o italijanski politiki proti Nemčiji in Avstriji Pariz, SO. julija AA. Dočim akrajBo des-nšcarsfca »AcUop Prancaiee« ne odobrava otKzjrnega staMSca francoske viade in hvali odločnejši nastop HaJdjeu zahtevajo levičarski Listi, naj Francija ne podpira italijanske politike v Podanavju. SindikaLi-sticni list, ki je zjtan po svojih zmernih in u temeljem i h čianMh o zaman ja potHa3ri, pravi, da ne kaže, delati raspoloženja 2a to, da bi Italija dobila trajen mandat za intervencije v Avstriji, ki bi se tako ispre-menila v poMti&no lovišče ene izmed velesil, rezervirano rzfcljučno za fašistieme ambicije. Zanimiv je uvodnik nacioamli^iciiega testa sJoumal dee Debata«. V njem prava pisec Pierre de QuirieL da je Dolifuseove smrti kriva Italija, ki je pognala pokojnega kancelarja v krvave notranje boje s socialisti, v zunanji politiki pa ni pustila, da bi se Avstrija zbližala z Malo antanto. Tudi Saint-Brioe dokazuje v aJoumaJu*. da nosi Italija odgovornost, ker na postna, d* bi se Avstrija sporazumela z Malo aji- ra nto, texnv-eo je rajši manevrirala z Nemčijo. >Temp©« pravi, da bo zadržanje itairje djrfo trestji državi mJ^nw. 9a&r "pa m<*»e mn svetu le koristitL Drugače je na ta polu radni organ prepričan, da ta trenate^ ni pričakovati kolektivne dejnajrse velesil v Berlinu, 'ItaKja bo seveda, če bo nastopila, intervenirala le v popolnem sporazumu z Ijcwi, da bi nastopil zoper bo obsodbo. Rintelen priznal krivdo Bivši rimski poslanik dr. Rintelen je priznal, da je bil zapleten v priprave za prevrat Dunaju 30. julija, r. Stanje bivšega rimskega poslanika dr. Rintelena, ki so ga v soboto proglasili že za mrtvega, se je izboljšalo in so ga včeraj prepeljali iz bolnice, kjer je bil dvakrat operiran in izvršena transfuzija krvi, v jetniško bolnico. Kakor zatrjujejo iz vladnih krogov, je bil dr. Rintelen sno-či zaslišan in je podal zelo važne izjave v zvezi z dogodki 25. julija. Vladni krogi zatrjujejo, da je Rintelen priznal, da je aktivno sodeloval pri pripravah za hitlerjevski prevrat. Iz vsega, kar je Rintelen izpovedal, se po mnenju vladnih krogov vidi, da je krivda in odgovornost dr. Rintelena v zvezi s prevratom in umorom kancelarja dr. Dollfussa mnogo večja, kakor pa so sprva mislili celo v poučenih krogih. Stanje dr. Rintelena je sicer še vedno zek) resno, vendar pa imajo zdravniki mnogo upania, da ga ohranijo pri življenju. Preiskovalne oblasti pričakujejo, da bodo od rye$ra dobi-te še mnogo važnih podatkov za razčiščene vseh poslednjih dogodkov. Verjetno je, pravijo v vladni krogih, da bo dr. Rintelen hudo obtožil nemške narodne socialiste, predvsem pa Habichta in Frauenfelda. Dr. Rintelena čuvata stalno dva policijska agenta, ki strogo pazita na to, da ne bi zopet izvršil samomora. V zvezi s preiskavo zoper dr. Rintelena je bilo aretiranih tudi več višjih uradnikov, zlasti pri dunajski policiji in pri varnostnih oblasteh na Štajerskem in Koroškem. S noči ob 21. je izvršil samomor tudi policijski uradnik dunajske policijske direkcije Johann Doppler. Ko so ga okrog 21. zasliševali v sobi 3. nadstropja, se je nenadoma pognal skozi odprto okno in skočil na cesto. Obležal je z razbito glavo. Prepeljali so ga sicer v bolnico, kjer pa je kmalu nato umrl. Zatrjujejo, da je bil zapleten v Rintelenovo akcijo. o|i s prevratnik! končani Odpor na rodno-socialističnih upornikov je povsod strt Mnogoštevilne žrtve na obeli straneh Dunaj, 30. julija, r. V pretekli noči so bili boji z uporniki skoro po vsej Avstriji končani, porazno za upornike, uspešno za vlado, ki je -vzpostavila svojo oblast tudi v južno-vzhodnih delih Koroške, kjer so "bile poslednje postojanke upornikov. Po objavi generalne direkcije avstrijskih, železnic je promet na vseh progah zopet normalen. Labudska dolina in vsi ostali kraji vzdolž jugoslovensko-koroške meje so očiščeni in uporniki so po večini pobegnili preko meje. Manjši oddelki upornikov so se razkropili po planinah, kjer jih sedaj zasledujejo oddelki vojske, Heim-wehra in žandarmerije. Kakor februarska je tudi ta mtlerjev-ska revolucija trajala štiri dni, število žrtev je zelo veliko in malone dosega število žrtev februarske revolucije. Vladne čete so imele po uradnem komunikeju 78 mrtvih in 165 ranjenih, iz podrobnih podatkov je razvidno, da je največje breme vseh teh operacij prišlo na vojsko in na prostovoljne organizacije Schartzkora. Schutzkor sam je imel 48 mrtvih in 13 ranjenih, vojska pa je izgubila 18 mrtvih, med njimi dva oficirja in 37 ran^emn. Žandarmerija javlja 10 mrtvih in 20 ranjenih. Državna policija, ki je zaradi nezanesljivosti le zelo malo sodelovala pri Matiranju upora, ima samo 2 mrtva. Koliko je število mrtvih in ranjenih na strani upornikov, sedaj še ni točno znano, mislijo pa, da imajo urx)rniki mnogo večje izgube kakor pa državna eksekutiva. Glavne borbe so se vršile na štajerskem in Koroškem, do manjših akcij pa je prišio tudi na SolnogTaškem in v Gornji AvstriJL Uporniki so svoje operacije na štajerskem koncentrirali na jugovzhodu okrog- Feld-bacha, na severu pa na bazen okrog1 Leobna in Donawitza ter na Selško dolino v okolici Auseea. Sodeč po položaju teh krajev je bil glavni cilj upornikov, da prekinejo železniške zveze iz Italije, in Madžarske proti Gradcu in Dunaju ter da preko Selske doline skušajo vzpostaviti zvezo z Xemčijo. Upornikom je uspelo, da so za nekaj časa prekinili železniško progo preko Leobna in Selške doline proti zapadu in preko Leobna proti jugovzhodu ter preko Koroške proti Italiji. Najhujše borbe so se vršile med uporniki in vladnimi četami v raznih soteskah, kjer so uporniki dobro izkoristili prirodne strategićne točke in vodili pravcato komitasko borbo. Tu so vojaške čete uporabile tudi topove. Na Koroškem se je upor razširil skoro na vso deželo. Ves vzhodni in južno-vzhodni del dežele je bil polne štiri dni v rokah upornikov, središče bojev pa je bilo v okolici Pliberka in št. Vida na Ghm, V zapadnem delu Koroške ob italijanski meji se upor ni tako naglo Siril, vendar pa se je ocKod. raztegnila akcija tudi na vzhodni del Tirolske. Glavne borbe so se vršile okrog- špitala, Mi listata in šmohorja. Ker je obstojala nevarnost, da bodo uporniki tudi v tem delu prekinili železniško progo, ki vodi od jugoslovenske meje od Jesenic proti Tirolski, je avstrijska vlada poslala svoje Čete preko italijanskega ozemlja iz Ino-mosta preko Breimerja m Irmichena, dalje v Celovec in Beljak. Pobune na Solnogra-air<=ffn in v Gornji Avstriji so bile vec aH manj lokalne. V teku svojih operacij so vladne čete ujele mnogo upornikov, čeravno jih je mnogo pobegnilo tudi preko meje. Njihova usoda je še docela negotova. Državni podtajnik za javno varnost Karwinsky je izjavil, da jih bo doletela zaslužena kazen. Kako veliko je bilo število upornikov v vsej držaji, ni niti pribhžnin podatkov, vsekakor pa je bilo zelo veliko, ker so zanetiti upor po vsej dezeh. Tudi še ni določeno, kxJaj se bo sestalo izredno vojno so-dišce. ki tma soditi upornike, zlasti pa morilce kancelarja r>DJ3russa. Iz vladnih kro-@ow zali ju jejo, da hočejo preiskovalne obiastl najprej točno ugotoviti tn proučiti ozadje vsega prevrata, Preiskava v tej smeri bo vsekakor trajala še nekaj časa. Kaj pripovedujejo begunci Varaždin, 30. julija, r. V soboto ob 1.40 ponoči je prispelo v Varaždin z vlakom 426 narodno socialističnih prevratnikov, ki so na umiku pred avstrijskimi vladnimi četami prešli na jogoslovensko ozemlje. V Varaždinu so zanje določile oblasti kot koncentracijsko taborišče poslopje osnovne šole. Po večini so v Varaždin poslani avstrijski begunci s Koroškega in iz Radgone. Med njimi so ljudje raznih poklicev, neki sodnik, 6 inženjerjev, 12 učiteljev, uradniki, trgovci, delavci in kmetje. Med begunci je tudi znani vodja avstrijskih kmetov Hans Possegger iz Ledinga, vsi pa so pod vodstvom voditelja napadamm čet Josefa Weis-sa. V varaždinskem koncentracijskem taborišču je tudi deset članov njihovega okrožnega političnega vodstva. Del beguncev je v svojih uniformah, nekateri s šlemi, večina pa jih je v civilnih oblekah. Vsi imajo na rokavih trakove s kljukastim križem. Ko so jih pripeljali v šolsko poslopie. kjer so nastanjeni, so najprej prosili za hrano. Nekateri med n j kni že več dni niso imeli ničesar gorkega v želodca. Vsi so bfffi vdo I utrujeni, vendar pa ne kažejo prevelike po-1 trtosti. Voditelji so v svojih izjavah precej rezervirani. Iz njihovih izjav je razvidno, da niso kneh zveze z ostalimi »tronta-rm« v Avstriji in da se je vsak oddelek boril m mostojno zase. Sami pravijo, da niso rmeli enotnega vodstva, kar je bil glavni vrrok. da njihov prevrat ni uspel. Kakor pravijo, so sicer pripravljali prevrat, toda ne za sedaj. Izbruhniti bi trned nekoliko kasneje. Zato jih je vse presenetilo. Na Dunaju je bdi prevrat izvršen 25. t m ob 1. popoldne, šele naslednjega dne 26. t. m. ob* 2. popoldne pa so prejeti s svojega pristojnega mesta, naj ob 4. popoldne vprizore vstajo. V tem času so IcrenSi iz Labudske dolme proti Volšperku. Nalog so imeli, naj najprej razoroži orožnike in pomožno policijo, zatem pa aa-vzamejo vse važncjSe postojanke, javna poslopja in urade, ter prevzamejo oblast v svoje roke. Naročeno jim je tudi bilo, naj se izogibajo prelivanju krvi. kdor pa bi se jim uprl, na/ ga takoj ustrete. Po vaseh m manjših mestih je Slo vse gVacfko. Do panoga spopada je prišlo v VolšperJcu, kjerr je bik) 14 mrtvih m okol; 40 ranjenfh. 1>i se je vršila hude borba s puskarmi tn strojnica mi. Že v tem boju se heinrwelno>vli dovolj pripravljeni in ker niso imeli enotnega vodatMa. Na vprašanje, kaj misliio napraviti sedaj, ko jim je povratek domov nemogoč, pravijo: Dva izhoda sta. Vrše se pogajanja med Dunajem in Berlinom, v katere se je vmešal tudi Rim, kakor zanesljivo vemo. Če bi ta pogajanja uspela bi moglo priti do amnestije, vendar pa v vse to malo verujemo. Mislimo, da se nam bo z diplomatskimi pogajanji omogočilo preiti v Nemčijo. Na pripombo, da v Nemčijo pač ne bodo mogli iti, ker je znano iz izjav nemške vlade, da bi jih takoj aretirali, so odgovorili, da so že odposlali kurirja po denar, ker so na begu pustili vse in odneari le golo življenje ter orožje. Vse, kar pa bodo porabili v Jugoslaviji, bodo plačali. V Varaždinu so za sedaj nameščeni v skupnih prostorih, v nekaterih dneh pa bodo bržkone razmeščeni v manjših skupinah v drugih krajih, ker jih je toliko število za Varaždin preveč. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 32CH5.70—2308.16, Ber lin 1311.25—1332.06, Bruselj 79«.91—800.85. Curi h 1108.35—1113.83. Lotvkm I70.M— 1T2.4G, New York 3370.78—3399.04. Pajiz 324.04—226.16, Praga 141.06—141.9C, Trsi 39101—aag.4*l (pereamja 2S£>%). Odan 2L >8CQYEySKI ICAKOEk, o odpeli združeni pevskL zbori žalostinke. se ie razvil nepregledno dolg sprevod, ki je segal od mestnega magistrata ra prav do jrroha. Otvori za je moćan oddelek so-korske konjenice, za njo so pa korakali od-detki Sokolov v krojih m civilu z zastopnik; ijubljanse sokolske župe. Na čelu so nosili sokolske prapore, žalostinke je pa j izraJa grodba »Drave*. Pole? te godbe je j igrala žalne koračnice še vojaška godba. S svojimi črnimi prapori z mrtvaškimi glavami SO vzbujale posebno pozornost čete vitezov Narodne odbrane, ki so nosile tudi vence, za njimi so korakali mornarji JS. CMD, klub Koroških Slovencev, Jadran rn Nanos, N&Z, Slovensko lovsko društvo, nato pa športna društva, železničarji in druge organizacije z venci in prapori. Pred dolgimi vrstami gasilcev iz Maribora in okolice je igrala četrta godba, namreč godba Danice, za gasilci S prapori je pa korakala še peta godba, in sicer godba gasijce v iz Peker, nato pa finančni organi, orožniki, koznil-nični pazniki in poštarji, ter končno združeni pevski zbori in vojaška godba z oddelkom 45. polka. Dva častnika sta nosila pokojnikova odlikovanja, za njima SO pxl korakala akademska društva, člani nekdanjega narodnega sveta in skoraj vsi Maistrovi borci. Za njimi pa razne deputacije z venci in prepoln voz vencev, ki so jih darovale organizacije in občine z Ljubljano na čelu. /a duhovščino, škofom Tomažičcm SO na lafeti peljali krsto, ki so jo stražili vojaki in Sokoli Za družino in sorodstvom so se zvrstili zastopnik Nj. Vel. kralja gen. Hadžič, zastopnik vojnega ministra polkov- nik Putnikovič, ban dr. MaruSič in podban dr. Pirkmajer, občinski svet mariborski z županom dr. Lipol dom, s ena torb in poslanci ter zastopniki ljubljanske in drugih občin, nato pa še dolgo vrsta reprezentantov raznih oblasti, organizacij in ustanov. Prav močno je bil pa zastopan rudi oficirski zbor, a sprevod je zaključil oddelek 32. artilerijskega polka v popolni opremi. Zvonovi vseh mariborskih cerkva so zvonili ves čas. Nad 10.000 ljudi se ie gnetlo na pobre-škem pokopališču in okrog njega, kjer je imel prvi govor škof dr. Tomažič, za njim je pa v imenu oficirskega zbora govoril polkovnik Glišič, a v imenu Maistrovih oficirjev polkovnik v p. Cvirn, za Maistrove borce pa predsednik Malenšek in za celjske Maistrove borce Šribar. ki je prinesel tudi zemljo s celjskega starega gradu, za osrednji odbor Narodne odbrane Uroš Belič iz Beograda, za oblastni m mestni odbor NO pa dr. .lančić, nato pa še predsednik kluba Koroških Slovencev dr. Fellacher iz Ljubljane, ter v imenu mariborskih književnikov Radivoj Rekar. Vojska je oddala častne salve :z pušk in topov, nato so pa pevei zaključili pretresljivo žalno svečanost. Ob grobu generala Kamnik, 23. julija Ko se je ob 601etnid generala Maistra zelariia pri njem v Mariboru deputacija kamnrške občine in mu izročila pismeno eesthko občinskega odbora, se je naš odlični rojak vidno £a vedno poudarjal v svojih pismih kamniškim prijateljem. zlasti pokojnemu literatu iiojziju Bonkoviču ln našemu ziina-n-i Kramarju. Ker že od leta 1922 ni bi i v Kamnfku, Je se pred dvema mesec-ema zatrdil, da bo na povratku 8 počitnic na Uncu obiskal Kamnik in se po novi cesti popeljal tudi v Kamniško Bistrico. General Maister je bil rojen na šutn! v prvem nadstropju hi§e, kjer je ^daj Rremšakova trafika. Kamnik ca je že pred leti imenoval za svojega meščana m nadel najler»S: kamniški uliol njesro^o im**. Mestna občina bo zdaj prevzela tudi 9krb, da se 'bo prihodnje leto ob obletnici smrti orikrila spominska plošča na rojstni rii&' generala Maistra — pesnika Vojanova. P-ncreba generala Maistra v Mariboru se je udeležila tudi deputacija kamnišk«3 mestne občine z županom s. Kratnarjem, ki jO pOlOBtl na Krsto krasen venec z rta-^isnm; ^MoPto Kamnik — svojemu velikemu rojaku in častnemu meSčanUc. Tatinska družina pred sodiščem Novomeško sodišče je obsodilo tatove, ki so okradli Matijo Golobica v Lipovcu pri Semiču. Novo mesto, 29. Julija. .Ajnerikanci imajo pri nas veliko smolo, posebno če se vrnejo v svoj tako siromašni rojstni kraj, kot je Lipovec pri Semiču v Beli Krajini. Tam so neznani vlomilci zlezli skozi straniščno okno v zaklenjeno hišo bogatega Amerikanca Matije Golobica, in mu iz dveh zaklenjenih ameriških kovčegov, ki so ju razbili, odnesli 221 dolarjev in Se našega denarja, v skupnem znesku 4500 Din. tako da je bil oškodovan za okoli 15.000 Din. Prvotno se ni vedelo, kdo da bi bil vlomilec, kmalu pa so bili tatvine osumljeni Dajčman Ivana, baj-tarica v bližnjem Gabru, njen sin Jakob Dajcman. delavec v Kotu, njegova žena Ana in njegova sestra Marija, ki so na slabem glasu in so bili razen Dajcman Ane vsi trije zaradi tatvine že večkrat kaznovani. Zlasti je bilo sumljivo, da SO VSi Dajčmanovi po tej tatvini dobro živeli, da so kupovali v trgovinah moko, mast, sir, čaj. sladkor, meso in druge dobrote ter si je Dajcman Ivana kupila tudi strešno opeko, s katero je pokrila prej slamnato streho svoje hiše. Dajcman Marija je dalje prejela po poŠti iz Karlovca nakazanih lOOO Din od neke-era Vaclava Dvoraka. 4-meseeno alimentacijo za svojega nezakonskega otroka, ki ga je imela z njim. Ugotovilo pa se je, da je Vaclav Dvorak že od decembra 1933 ne biva veo v Karlovcu, tem vež, da je odpotoval na češko. Sum se je torej vedno bolj obračal proti Dajčma-novim in so jih orožniki iz Semiča aretirali. Dajcman Mariji pa se je posrečilo orožnikom uiti in je hitro stekla k svoji •staji materi Koče var Mariji, ki ji je nemudoma naročila, naj takoj skrije ukradeni denar, nakar so jo orožniki šele pozneje zopet prijeli. Vsi udeleženci so od vsega početka trdovratno tajili vsako krivdo in so priznali le tO. da je Dajcman Marija res prejela iz Karlovca 10OO Din od Dvoraka Vac-lava in da je od tega denarja dala svojemu bratu 100 Din. njegovi ženi da je posodila 50 Din. svoji materi pa da je dala 200 Din za nakup opeke za streho. Ugotovilo se je dalje, da. poseduje Dajcman Marija nove čevlje in srebrno zapestno uro ter da ima sedaj naenkrat v ustih zlat zob, ki ga prej ni imela. L»agala je, da je čevlje kupila od agentov za svoj denar, uro pa da je dobila že 1. 1&30. V Kočevju. Zlat »ob pa «1 je dala napraviti 1. 1928. v Novem mestu pri zobotehniku Ogrriču. Vse to s« je izkazalo kot neresnično in šele. ko je njen brat Dajcman Mirko orožnikom povedal, da je njegova sestra Marija ukradla denar pri Golobiču, jim je pokazal v kameniti škarpi v vinogradu skrivališče dolarjev in ko je tudi Dajcman Ana priznale, da je Dajcman Marija okradla Golobica, je Dajcman Marija pod težo dokazov klonila in preiskovalnemu sodniku priznala tatvino pri Golobiču. Povedala pa je tudi, da sta vlomili skupaj z Dajcman Ano, nakar se je udala tudi Dajcman Ana ln je tudi ona tatvino priznala. Dolarje je Dajcman Marija prvotno skrivala doma v slamnati strehi; ker pa jih potem ni mogel j^tl, }e Dajcman Jakob enostavno razko-pea mm......itn streho in našel dolarja, na- kar so streho prekrili z opeko, katero je Dajcman Ivana kupila za denar, ki je bil ukraden pri GolobiCu in ki ji ga je dala Dajcman Marija. Uro tn čevlje je kupila v Karlovcu in tam si je dala napraviti tudi zlat zob, po pošti si je nakazala na svoj naslov 1000 Din. To pa je storila samo zato, da bi Odvrnila sum od sebe. Sicer pa so vsi Dajčmanovi za ukradeni denar dobro živeli do aretacije ter so že porabili skoraj ves jugoslovanski denar, dolarjev pa še niso izmenjali, temveč so jih skrili v škarpo, kjer so jih končno orožniki po navodilih Dajčmana Mirka našli. Dajčman Ivana priznava, da ji je dala Dajcman Marija Din 300 in istotako priznava Dajčman Jakob, da je dobil od tega Dn 10O zase. Po aretaciji so semiški orožniki poizvedovali dalje in jim je nedoletni Dajcman Mirko povedal, da so Dajčman Jakob. Marija in Ana izvršili še mnogo drugih tatvin, kar se je pozneje izkazalo kot resnično, ker se je mnogo ukradenih predmetov, izvirajočih od raznih tatvin, našlo doma v stanovanju Dajčman Ivane, nekaj v Stanovanju Dajčmana Jakoba in Ane. nekaj pa tudi v stanovanju stare matere Hočevar Marije, ki ima že preko SO let in kamor SO no^! Dajgmanl v shrambo del ukradenega plena. Kradli so predvsem perutnino iz kur-nikov in dvorišč, dalje obleko in živila, in sploh vse, kar jim je prišlo pod roke. Perutnino m živila so pojedli, vino popili, ostale stvari pa uporabljali ob priliki in po potrebi, ali pa jih tudi prodalin naprej. Za večino sedaj pojasnjenih tatvin orožništvo poprej sploh ni vedelo in te tatvine tudi niso bile prijavljene. Sele tedaj ko »o spravili Dajčmanove na varno, so orožniki v Semiču zaznali za te tatvine od malega Dajčmana Mirka, ki jim je začel razkrivati tatinske pohode obdolžencev kar sam od sebe m brez pritiska. Očitno si teh tatvin mali deOko nikakor ni mogel izmisliti, saj orožniki zanje niti vedeli niso, njegove navedbe pa so se izkazale pozneje pri oškodovanih strankah kot resnične v toliko, da jim je bila res ukradena perutnina in druge stvari. VeČino teh tatvin je zakrivil Dajčman Ja-koh, deloma tudi v družbi svoje žene Ane in svoje sestre Marije. Dajčman Mirko «e je sedaj v preiskavi sicer odpovedal pričevanju, vse inkriminirane tatvine pa so bile dokazane s tem, ker jih je izdal on orožnikom, orožniki pa so ugotovili resničnost njegovih navedb. Vsi navedeni obtoženci so se morali te dni zagovarjati pred senatom trojice novomeškega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Anton Kuder. Obsojeni so bili: Dajčman Marija na 7 let robije rn trajno izgubo častnih pravic brat Marije Jakob Dajčman na 6 let robije in trajno izgubo častnih pravic, žena Jakoba Ana Dajčman na 1 leto in pol strogega zapora in 3 leta izgube častnih pravic, mati Marije in Jakoba Ivana Dajčman pa na 1 leto strogega zapora in Din 300 globe. Zadnji sta dobili odmerjeno tako milo kazen zaradi tega. ker se je sodišče prepričalo, da je bila Dajčman Ana zapeljana v tatvino m do sedaj še nekaznovana, mati obeh prvoob tožen cev, ker ni sodelovala pri tatinskfh pohodih. teoraPC je pokradene stvari samo prikrivala. Poleg navedene kazni pa bodo morali še povrnit} povzročeno škodo. Zaslišani semiški orožniki ao izjavili, da vlada sedaj, ko so DajčmaKi pod ključem (od 7. marca t. L) v semiški ©iroiiei mir in se tatvine več ne pojavljajo. Nesrečno srečanje z avtomobilom Trebnje, 29. julija. Davi aa je na baoorrinaki cesti, ki vodi od odcepa državne ceste v Starem trgru pri Trebnjem proti Mirni, tik pod vasjo Brezovca pripetila huda nesreča, pri kateri je prišel poseatnik Kukeoberger Avguštin is rxn ob 2500 Din vredno kobilo. Mož se je odpeljal a vozom n& Mirno po opravkih. Pod vasjo Brezovica je srečal avtomobil. Avtomobil je vozil zelo hitro, tako da je voznik komaj se pravočasno zavil na rob ozke banovinske ceste, sicer bi bil brezobzirni avtomobirist zavozil z vso sik) v voz in bi se pripetila še hujša nesreča, V trenutku, ko je avto "brzel mimo voza, je zavozil konju z vso silo v prednje nogpe, gfa i podrl m rmi z odbijačem zadal se hud uda- I rec v glavo, tako da je konj padel in prevrnil voz. Nesreča se je pripetila tako hitro, da ae je preplašeni gospodar komaj zavedel od strahu in ie je avto oddirjai proti Trebnjem in po državni cesti dalje proti Ljubljani. Voznik je po nesreči takoj hitel v Trebnje, kjer je nesrečo prijavil orožnikom, ki ao ukrenili vae potrebno, da se do~ žene, kdo je tako brezobzirno dirjal z av-tomohfVmi. Na kraj nesreče je prišla komisija cenilcev, ki so ugotovili škodo, nakar je bfl poklican konjač, ki je konja pokončal. Bi?eBOto2±rnost neananega avtomobil is ta je vzbudilo splošno ogorčenje. Namestu, da bi bil takoj ustavil je brezvestnež oddirjai naprej ne meneč se za usodo voznika in konja, ki ga. je povozil. K sreči se vozniku razen malih prask ni pripetijo nič hujšega, med tem ko je bila kobila močno poškodovana. Z nog ji je posneta koža, udarec v glavo pa je bil tako močan, da so ji izstopile oči. Nesrečna žival je ležala sredi ceslte od 6. do 11. dopoldne, da je prišel konjač in storil konec njenim mukam. Ljudstvo želi, da bi brezvestnega avtomobilista čim prej izsledili, kar najbrže ne bo težko, da prejme zasluženo plačilo za svojo strahopetnost. Višek sezone na Bledu Letošnja tujsko-prometna sezona bo po Bledu sodeč, zelo povoljna Bled, 38. julija. Ako smemo po epem samem letovišč-j presojati letošnjo tujsko-prometno sezono V Sloveniji in v drugih letoviščih naše države, je nedvomno Bled najmerodajnejši m nam že sedaj lahko pokaže končni moralni in materijalni uspeh letošnje ?mne. Z TČerajšnjtm dnevom je Bled dosegel rekordno število gostov, kakršnega Se v nobenem lotu ni imel. Nafl 2000 STOStOV V enem samem kraju jo številka, ki je ne dosega menda noben© drugo jnneslovensko letovišče, z^travill&ee aH obmorsko mesto, obenem pa jo t*wli najjasnejši dokaz o?romneea rvomon-a Bleda za naš tujski promet. Zanimivo j«*, iz katerih držav prihaja na Bled največ gostov in kako obisk inozem cev xz posameznih držav pada aH rast© Kakor vsako leto, je tudi letos na BlelU med letovisoarji največ Jugoslovanov in je njihovo število -znašalo do včeraj napram I874 Avstrijcem, 1730 Čehoslova-kom m 1095 Nemcem, ki jim PO vrstnem redu slede. V primeri z lanskim letom se je letos zlasti zvišalo število gostov iz Atlglije, Amerike, Avstrije, Belgije, Bolgarije, Francije in Italije, dočim Je manjši padec zabeležen iz Čehoslovaške m Danske, a skoraj neobčuteti padec ta Turške, Odkoder je danes na Bledu 7 gostov v primeri z lanskimi 9. Najoddaljeinejži le-toviščar na Bledu je soproga nekega industrijo^ iz šanghaja, ki je sicer rodom ix Amerike, a prebiva ©talno na Kitajskem in je priSla na Ble*l z s: olj na letovišče. Mod gosti seveda ne smemo prezreti našega in inozemskega diplomatskega abora, ki je ravno letos zastopan v izredno velikem številu, kar je P«č posledica tega, da je Bled postal prava rezidenca nase kraljevske rodlhtne Če« poletje. Med posameznimi hoteli ima največ gostov G ran d hotel Topdtce, ki je pravo mednarodno shajališče višjih krogov. Med njegovimi gosti jih je 42% iz Čehoslova-feke, 22% iz Avstrije, 15% iz Jugoslavije, 9 odst. iz Nemčije, 4 odst. Iz Anglije in 8 odst. iz raznih drugih evropskih m iaveu-evropskih držav. Na enaki visini sodobne hotelske industrije je in mu po številu sledi Park hotel, fci ima sam 340, a z Riklijem 486 gostov, od katerih jih je 45 odstotkov is Avstrije, "0 odst. iz Čehoslo-vaške, 15 odst. iz Nemčije, 5 odst. H prekomorskih držav, 3 odst iz Madžarske bj 2 Od»t. iZ raznih drugih krajev. Zanimiva bi bila ob iaključku sezone statistika gostov po poklicih, ki bi jo lahko sestavila blejska Zdraviliška komisija, in ki bi v veliki meri pripomogla do pravilne analize letošnje tujsko-prometne bilance na Ble-cki, kar ni malega pomena zaTadi individualnosti, ki je v današnem hotelirstvu vse bolj potrebna Kljub temu, da ima Bled dominanten položaj nad vsemi ostalimi jugoslovenski- mi letovišči, zdravilišči, kllmatienimi mesti in obmorskimi kopališči, trna vendar tudi nedostatke, ki bi jih »bilo treba čim prej odstraniti in tudi v tem pogledu korakati z duhom časa. Vsi večji hoteli bi predvsem morali imeti v svojih salonih najvažnejše časopise iz tistih držav, iz katerih je največ gostov, a enako tudd knjižnice, v katerih bi bili zastopani vsaj najvarnejša (pisatelji držav, iz katerih nas leto za letom obiskuje več gostov. Izdatki sicer res niso malenkostni, a bi se bogato obrestovali že s tem, da bi gostjo čutili še večjo domačnost in da bi jim bilo bivanje na Bledu še prijetnejše. r>anes so bogato opremljeni saloni gostom kajub vsemu komiortu dolgočasni, ker pogrešajo bistvo vsakega javnega lokala: časopise Ln revije, ki so kulturnemu človeku več kot vsakdanja hrana, čim se bolo vsaj glavni hoteli taidd v tem pogledu vsaj deloma rzpopolnili, bodo pokazali, da ne vodijo svoje hotelske politike 'zgolj šahloneko po starih hoteJskih pravilih iz kdove katerih časov, temveč individualno, upoštevajoč ielje in kulturne potrebe svojih gostov. Pomanjkanje čitalnice je delno odrpo-mogla vedno marljdva blejska ZdravMiška komrfldia pod vodstvom ravnatelja g. Re-nea ramo, da vodstvo redko katerega našega letovišča aH zdravilišča vodi svoje delo tako vzorno, kakor Zdraviliška komisija na Bledu, ki se j: mora Bled zahvaliti za svoj sloves in za veHko število gostov. Za zalbavo gostov na Bledu v izdatni meri skrbe poleg Zdraviliške komisije tudi posamezni hoteli, vendar pa bi biJo želeti, da M bOi programi bolj izbrani In da bi tradd v umetniškem pogledu pomenili več, kakor pomenijo sedanji. Za denar, ki ga posti puste na Bledu, a njihovi stroški niso majhni, bi vodstva kavam morala skrb ne jie pripraviti svoje programe, ker sedanji marsikdaj razočarajo, čarov-ni-ške zabave, ki Jih navadno Preča vam o v manjših pod«*elskih kavarnah, ne morejo uatraaati dniiatoni stoptnji in kul- turnim potrebam gostov, kaikršn-ih je na Bleda večina. Tudi v tem pogledu hi bik> treba polagati več pozornosti na kvaliteto prireditev, ker bo šele potem Bled v pravem pomenu besede dosegel tisto stopnjo, ki jo hoče doseči in ki bi jo moral imeti že danes, ako želi kader svojih gostov obdržati stalno in jih priva'bljati ponovno leta v leto. Ne zadošča namreč, kakor mislijo posamezniki, da pride gest k nam le letos, ker se more podjetnik ali kraj z resničnim ne le materijalnim, temveč V še večji meri tudi moralnim uspehom pohvaliti le če se gostje iz leta v leto vračajo V isti kraj, ker šele e tem dokažejo, da so v dotičnem kraju v polni meri razumeli vse naloge letoviščarstva. V splošnem moramo ugotoviti na Bledu lep napredek in je zlasti vtden tudi trud blejske občine. Končno število go&tov, si bo letos najbrž rekordno, naj bo opomin in vzpodbuda za nadaljnje smotreno dok) za vsestransko povzdigo našega Bleda. R-y. Konferenca avtobusnih podjetnikov Ljubljana, 30. Jurija. Včeraj dopoldne se je pričela v Beogradu konferenca Saveza avtobusnih podjetij kraljevine Jugoslavije ob veliki udeležbi delegatov rz vseh krajev, kjer je razvit avtobusni promet. Pred konferenco se Je vršila III. redna skupščina Zveze. Prva in druga skupščina se nista mo^li vršiti, ker razmere niso dopuščale. Uprava Zvez« pri najboljši volji ni mogla doseči v svojem delu zadovoljivih uspehov in zato prve m druge skupščine ni sklicala. Zdaj so avtobusna podjetja v mnoijo težjem poiožaju nego SO bila v februarju 1931, ko je biia Zveza ustanovljena- Poleg tega je bilo pa treba v skladu z zakonom po prisilnih združenjih čakati, da se organizacije avtobusnih podjetnikov v vseh banovinah zaključi in da se vidi, kako močna je zveza. Tajnik je prečita! rudi poročilo o anketi, ki je bila sklicana v tTgovinskem ministrstvu leta 1931. Anketa je prišla do prepričanja, da je avtobusni promet v naši državi neobhodno potreben, rn sicer zaradi splošnih, gospodarskih, prometnih, turističnih, kulturnih rn narodno gospodarskih interesov. Potreben je zlasti v krajih, kjer ni železniškega prometa- Te velike nedostatke naj bi odstranil avtobusni promet Glavna uprava Zveze si je v prvi vrsti prizadevala preprečiti pobiranje 25odstotne potniške doklade. določene v zakonu o avtobusnem prometu in v novem obrtnem zakonu. Posrečilo se ji je izposloveti samo to, da se >e ta doklada znižala od 23 na 10 odstotkov. Mož ena je bila prošnja, da bi država oprostila avtobusna podjetja državne trošarine Da bencin, toda to se žal ni »godilo. V tajniškem poročilu je še mnogo argumentov, ki jih je Zveza navajala v dokaz, da so avtobusna podjetja preobremnjena z davki in raznimi drugimi javnimi dajatvami in da ne konkurirajo državnim železnicam. Po tajniškem poročilu je bila otvor jena konferenca in glavni referent rajnik Zveze Gračanin je v temperamentnem govora pojasnil, kaj je treba storiti, da se zboljša nevzdržni položaj avtobusnih podjetij. Za njim so govorili predstavniki organizacij banovinskih podjetij iz posameznih banovin in Lastniki avtobusnih podjetij, slednjič je bila pa sprejeta daljša resolucija, ki zahteva, naj merodajni krogi nemudoma ukrenejo vse potrebno, da se reši avtobusni promet ▼ naši državi propadanja. časopis za zgodovino in narodopisje Ljubljana, 30. Jurija. Kar se tiče agilnosti 2^odovtnarjev, ima provinci alni Maribor gotovo prednost pred vseučilisko Ljubljano, saj smo po im-pozantnosUli ptujskih jubilejnih številkah dobili že srpet tako bogat snopič x5asopisa za zgodovino in narodopisje r, da naSo trditev popolnoma upravičil je. PVjsvečen je predvsem prof. dr. Karlu G laserju, ki je obris njegovega življenja in dela prav podrobno in tudi objektivno obdelal dr. Anton T3olar na podlagri spominov dr. Karla Glaserja samega, še bolj pa s prav uspešnim lastnim raziskovanjem. Prikazal nam je nenavadnega eioveka. z -vseh strani prav interesantno, zlasti gra je pa značilno oprtal kot- indologa in avtorja prve velike zgodovine slovenskega slovstva in ga- pravimo ocenil kot prevajalca, poleg tega je pa svoji obširni razpravi dodal še dolg seznam virov in povsod razstresenih ter tudi redkih Glaserjevih spisov. Pod skromnim naslovom >Izvestja<5asopis< objavlja kratke, a važne razprave, predvsem bo pa zanimalo poročilo o arhioloških raziskovanjih Muzejskega društva v Mariboru v lanskem letu. kjer Franjo Bas opisuje uspehe pri izkopavanju pokopališča ob Koro-šcevi ulici v Mariboru in pa najdbe na Po-štelL Rudolf Egiger razrešuje napi« na spomeniku iz krščanskega Poetovija, J. A. Glonar in univ. prof. Kidrič pa polemizi- rata, koga je Trubar mislil s svojim Mrce-nikom v redkem delcu >Ta pervi psaim ž nega tri^emi izlagami 1579*. Vilko Novak objavlja nekaj opomb k Štefanu KUzmicu, Ivan Zelko pa opisuje 1 bibliografske »trani redke knjige Mikloja Kiizrnica. Prav interesantno je tudi poročilo o ugotovitvah mladega, poljskega učenjaka S t, Rosponda. kako važen je naš fiop tudi za Poljake, saj je C op takoj spoznaj epohalan pomen M1 ck iewica&ev egpa >Pana Xa-dousza .. ko ©o ga ostali .kritiki skoraj odklonili, a sa zgodovino našega tiskarstva je pa prav dobrodošel J. G laserjev prispevek o koncesiji asa prvo litografijo v Mariboru. Prav temeljila so tudi poročila o novih publikacijah, ki savzemajo kar 19 strani, mnogo zanimivega je pa tudi v društvenem glasniku. Priloge nam v sliki Objavljajo predvsem najinteresantnejse v listu opisane izkopanine, razen tega je pa snopiću priložen tudi >Arhiv za sgodovino in narodopisje s, ki s tem svezkom zaključuje svojo prvo knjigo, ki so v njej objavljena Slomškova pisma, obenem pa turti prav izčrpen kronološki pregled teh pisem in osebno ter stvarno kazalo. 3 Slomškovimi pismi so naši znanstveniki dobili nov dragocen vir za raziskovanja razmer tedanjih časov. ŠSe KOLEDAR I>anes>: Ponedeljek 30. julija, katoflca-ni: Abdon in S. Vitograd. DANAšNJB PRIREDITVE Kino Matica: Na polju časti. Kino Dvor: FVankerLstein. Kino &išk&: Salon Dore Green, DE2URNE LEKARIVE. Danes; Mr. Bakarcic, Sv. Jakoba trg; 9 in dr. Pioeoh, Tvršova cesta. d. V nedeljo zgodaj zjutraj je bilo, Lo tO ie metle pele po ljubljanskih ulicah. In nekje v mestu je nastalo silno razburjenje. Po UliCi je prihitela vsa upehana usmiljena duša M črno ruto ali pokrivalom na gl~a*H in poklicala je v bližini stoječega sJražnilca. Potlej sta jo ubrala oba nazaj po isti uHci tU tatn Sta Srečala dobro razvito dekle z okovanimi čevlji rta nogah in brez no&av+c oblečeno lepo športno. Z. dekletom sta ££ vrni/a, odkoder sta bila priHa\ potem se je pa začelo. — Af greste aC ne? — S'ikamor ne grem, domov ±*j vva^m. će hočete, gospod stražnik, grem z vami. v klošter pa nc grem, domov hočem. Prerekanje se je močno zavleklo, dekle ni hotelo odnehati. Pa tudi usmiljena do brotnica se ni dala omehčati in tako je moral stražnik ponovno posredovati^ da je od-Uo dekle z njim na policijo. Kaj ao tam ukrenili, nam ni znano, vemo /a, da je dobra sestra se dolgo ćakula na ulici J perilom čez roko. Ljudje pa so majali z gtavami in ugibati, kaj je športno oblečeno dekle zakrivilo, da je morala posredovati oblast. Morda je ho telo iz kloštra v grešni svet ali pa m hotelo iz grešnega sveta v klošter. Ljudje si ntSO bili na jasnem in mi si tudi nismo. Kot kronisti smo storili samo SVOJO doli-nosi in nič več. Tabor gozdovnikov pri Radovljici Radovljica, 29. jcrhja. V hrepenenju je sladkost. Jerica, Stanko in jaz smo komaj čakali nedelje 15. julija — po naše 15. solnca meseca bliska, da pohitimo v nase kraljestvo svobode, somca m prirode. Zeželjeni dan Jc prišel. Pograbili smo nahrbtnike rn se napotili v jutro. Bilo je zastrto z oblaki, vendar smo bili prepojeni z radostjo. Pot >e bila dol^a 40 km), tako da smo imeh' dovolj časa premišljevati, kaj je gozdovništvo. Odgovoriti smo soglasno: »Gozdovništvo stremi za idealom telesno modnega m »duševno lepega človeka 1 modrim nebom v ozadja«. Sledi naj kratko poročilo iz taborenja>: Na onem, geološko znamenitem kraju pri Radovljici, kjer se stekati obe Savi. Bohinjka in Dolinka, so postavili na mičn' terasi trboveljski in del ljubljanskih gozdovnikov svoje vigveme, da »e odtegnejo začasno hrupu in nemiru mestnega življenja. Zaradi splošne krize se je doba taboren ja omejila na H dni. Šotorov je 13 med njimi 1 indijanski Tee-pee. Iz tabora je danren razgled na Radovljico, Julijske Alpe, Karavanke, Savinjske Alpe m na obe Savi. Taborišče je popolnoma odrezano od sveta. Neposreden dohod v tabor je mogoč le s čolnom preko Save Bohinjk«. Isti ime* na razpolago 2 čolna. Za kopanje je kraj naravnost idealen. Udeleženci pridno izkoriščajo to lepo priliko ter se kopajo, plavajo m veslajo. Na razpolago je tudi 7>rha na bližnjem jezu. Žalibog je prostor preveč izsekan, tako da ne dosta j a blagodejna sence. Udeležnoev je bik> 28, od teh 12 iz Ljubljane in 6 ix Brežic. Taborenje bo poteklo enako drugim. Posebno pohvalo zasluži kuharica s pomočnicami. Med taboren jem se je nameravala igrati v Radovljici gozdovniška drama >Izlrv junakove duše«, katero je napisal tajnik Ljubljanske gozdovniske edinice, za lOletnieo gozdovništva na Slovenskem ter je ista poklonjena vsem bratom in sestram sirom nase lepe ckmrvine. Naj bo kot nekak Idic v boju vsem onim, ki bojujejo v znamenju belega ščita z modrimi rogovi, zoper zavo ženo civilizacijo, torej sploh vse, kar zastruplja človeški rod. Naj nas druži ljubezen, kajti le v njej bomo močni dovolj, da bomo prodrli skozi sumo predsodkov in lazi sveta, na pot udejstvovanja našega velikega očeta Ornega Volka — E, T. Sotona, ameriškega prirodoslovca in pisatelja. Ker večina ljubljanskih gozdovnikov ni pristala na to, da bi napravili skupen tabor pri Radovljici m ker Bdnevno ta boren >c ni đak) dovoij prilike igro temeljito naštudi-rati, se je vprizoritev preložila na poznejši Čas. Ob koncu junija in v začetku julija so priredili radovljiški gozdovniki zelo efektno gozd. razstavo. Del razstavljenih predmetov se prenese na gozdovnisko razstavo v Maribor, ki se pri redi za časa mariborske„4 tedna, to je od 4. do 15. avgusta. 30. t. m. se podro vigvami m taboreči se raz krope zopet po svojih domovih. M:r z Wami! R. H6nn, Peš. Endaš. 97 Pristopajte Vodnihovi družbi »BEOVEN8K! NXROB*. đne 30. joHja 1034 c3trafi S* SAMO ŠE DANES OB 4., 7.15 IN 9.15 v špijonažnem vek1 filma „NA POLJU ČASTI" KARL LUDnlG DIEHL Brigita Helm ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 DNEVNE VESTI — Z banske uprave. Ban dravske banovine dr. Marušič je prekinil svoj redni dopust in prevzel posle. — Zahvala ininistra za telesno vzgojo naroda dr. Agnjelinovića, Predsednik nedavno ustanovljenega »Društva športnih prijateljev v Ljubljani« g". Pleni čar jo prejel od ministra za telesno vzgojo naroda dr. Ang'jelinovića pismeno zahvalo za pozdravno brzojavko, poslano mu z ustanovnega občnega, zbora 12. t. m. — poslanik dr. Grisogono v Dubrovniku. Naš poslanik v Pragi dr. Prvislav Grisogono je prispel v Dubrovnik na počitnice. — Gido Šefina umrl. *Z, veliko skrbjo ntuo zasledovali potek njegove bolezni, ki «a je pokosila v najlepših letih, polnega načrtov za osirotelo Belo Krajino. Bil je mož, ki se je napotil preko Crorjancev v -vet in se je s tihim delom uveljavljal vedno bolj. Maj diče v mlin se je pretvoril v zelo solidno podjetje platnenih izdelkov. Tu je delal ves čas. V Črnomlju si je ravno postavil lep dom za stare dni, ki jih žal ni dočakal. Kot zvest sin Bele Krajine ji je hotel pomagati ravno sedaj in poživeti tamošnji tkalski obrt z Drž. osred. zavodom :z Ljubljane /al. stokrat žal, da je prehitro odšel od nas mož, ki bi bil Beli Krajini tudi res pomagal na noge. Naj mu bo večni sen sladak v doma:I zemlji, ki jo je tako ljubil. — Potrdila /a plačevanje šolnine. Državni vpokojenci, kakor tudi aktivni državni uslužbenci, ki potrebujejo potrdila o visini neposrednih davkov pri vpisu svojih ^trok v šole zaradi pravilne odmere šolnine, naj vlože svoje prošnje za izdajo predmetnih potrdi! čim prej pri pristojnih ura-\-ski inženjerji ln arhitekti proti nadškofu dr. Saričn, Poročali smo že, da bodo gradili v Sarajevu novo katoliško katedralo in da je sarajevski nadškof dr. sarič poveril načrte dunajskim arhitektom. To je naletelo med našimi arhitekti na upravičeno ogorčenje in sarajevski in-i en je rji in arhitekti so se zbrali v soboto zvečer na sestanku, da zavzamejo svoje stališče napram koraku nadškofa dr. šareča. Sklenili so ukreniti na me roda j run mestih vse potrebno, da se ta kulturna s-amota prepreči in onemogoči dunajskim arhitektom, graditi katoliško katedralo v Sarajevu. V tem smislu je bila sprejeta obširna resolucija. Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinUj katarju že-. Jodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna »Franz Josefova« grenči-ca zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravnava »Franz Jo-sefova« voda izborno delovanje črevesa, >Franz Josefova« grenčlca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. I><>puM. dnevnicarjev za ^okoiski zlet v Zagrebu. Tudi dnevnlčarjem, ki bodo sodelovali na sokolskem zletu v Zagrebu, je dovoljen dopust od 1. do 10. avgusta in za ta čas se jim ne sme vzeti nagrada. — Sodelovanje zagrebškega gledališča v radiu. Med upravo zagrebške radiopostaje in gledališča je bila sklenjena pogodba o sodelovanju med obema ustanovama. Narodno gledališče bo izpolnilo s svojimi močmi 15 večernih programov v radiu, vsak bo trajal 90 minut. Sodelovali bodo operni, operetni in dramski solisti ter zbori in orkestri narodnega, gledališča, Poleg tega pa tudi instrumentalni solisti in razni ansambli. Sodelovanje se prične začetkom nove gledališke sezone. — Dijaški dom v Ptuju, kjer je prostora za 90 gojencev ima najmodernejše opremljene prostorne spalnice, zračne učilnice in igralnice ter moderno obednico. Proti mesečni h rana rini 500 Din ali 5000 Din za vse šolsko leto dobivajo gojenci v domu obilno in tečno hrano štirikrat dnevno ter vso oskrbo s pranjem perila. Gojenci so pod stalnim strokovnim nadzorstvom in se jim v zavodu nudijo vsi pripomočki za uspešno napredovanje v šoli. Priporočamo torej ta zavod našim staršem. Oj»ozarjamo na današnji oglas! — V povodnji novih revij, strokovnih listov in političnih glasile so »Naša pota« gotovo revija, ki bo tudi ostala, saj nam je bil list za propagando turizma tudi potreben in javnost ga je tudi rada sprejela, saj ie mesečnik namenjen tudi družbi, sportu in kinu. Najbolj razveseljivo pri vsem tem je pač dejstvo, da so »Naša pota« vsak dan boljša, pestrejša in mičnejša. Ob sezoni nam seveda opisujejo lepote naših krajev, ko nam Viktor Pirnat v spomin na nedavne Jadranske dneve slfka Marjan, biser Dalmacije, urednik Regaliy nas pa vodi po tajin-stvenih bosanskih mohamedanskih samostanih. Vladimir Kapos nam poetično opisuje kamnogoriske kovače m kovačnice, s Francem Samcem se pa peljemo po beli Donavi iz Beograda doli proti Smederevu. Kakopak, da Josip Vandot spet hvali svojo Kranjsko goro, a Davorin Ravljen nam je čudovito živahno orisal polet skozi poletni dan na Dolenjskem. F. Slokan se spominja izleta v paradiž Slovenskih goric in poleg vsega tega imamo v tej številki se dve pesmi Miloša Crnjanskcga, modo, obširno rubriko za film in polno drugega zanimivega drobiža, da bodo »Vaša pota* razvedrila vsakogar. — Na hanovinski kmetijski «o|| na Grmu pri Novem mestu jo za novo šolsko IMo, ki se prične 15. septembra, praznih še nekaj mest, zato se podaljsujo rok za vladanje prošenj do 15. avgusta t. 1. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih starišev, ki bodo ostali po konrau*»m šolanju na kmetija. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovaue z Dir. 5.—, je poslati ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Prošnji je priložiti: krstni lie»t, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, »pričevalo o nravnoeli pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake dru^e šolo, izjavo stariš.^v odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava sta-rišev ali varuhu (kolek 2 Din), ki reflektiralo na banovinsko ali kako dru učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske Šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati ee preišče njih zdravstveno stanja po zdravniku zavoda. Oskrbnina znaša do prekbca od 20 do 300 Din mesečno po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in iz-kazilo o višini letnih davkov za navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Obenem pa naj zaprosijo za podporo prispevka kmetijskega odbora je priložiti prošnji. — Težka nesreca. V soboto popoldne se je pripetila v Gornjem Vrapcu težka nesreča. Tovorni voz je povozil 3-letno Dragico Radušič, hčerko kmeta iz Gornjega Vrapča. Avto je bil natovorjen s kamenjem. Konji so podrli deklico in prišla je pod kolesa, ki so ji štrli prsni koš in lobanjo. Oblasti so uvedle preiskavo, da ugoto-ve kdo je zakrivil nesrečo. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, spremenljivo v splošnem \ lepo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Skopi ju in Splitu 32. v Beogradu 29, v Ljubljani 28.6, v Zagrebu 28, v Mariboru 26.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.3. temperatura je znažala 16.2._ SAMO ŠE DANES ob 4., 7. in 9. uri zvečer senzacija nad senzacijo „Frankenstein" BORIS KARLOFF ZVOČNI KINO DVOR Telefon 2730 Iz Ljubljane —lj Regulacija Ljubljanice zopet zavleče- na. Zadnjič smo pisali, da se bomo končno rešili smradu iz Ljubljanice, ker je bila že licitacija za oddajo regulacijskih del zadnje etape, torej za regulacijo Ljubljanice od Čevljarskega mostu gori do špice. Pri formalnostih licitacije so sodelovali naši najbolj izkušeni in tudi najnatančnejši strokovnjaki v formalnih zadeweh, vendar so pa v Beogradu t^ei: *e r=~*»u3«j&i Cjj^~>--Mr&s^ s£. odkrili neko formalno pogreško ter razveljavili licitacijo in jo razpisali v skrajšanem roku tako, da bo nova licitacija za odajo del v Ljublani že 11. avgusta. Obenem ministrstvo gradibe zastopa tudi stališče, da ponudniki svoje že itak skrajno nizke cene morajo še znižati, ko bi morali vendar tudi v Beogradu vedeti za raso brezposelnost in popolnoma mrtve gradbeno sezono. Ker bomo spet čakali na potrdilo rezultata licitacije, se lahko zgodi, da bomo morali zaradi b£s*>kr%eske£& zavlačevanja spet prekiniti dela v Ljubljanici, ko bomo čakali z delom do pomladi. Brezposelno delavstvo bi bilo pri regulaciji dobilo spet zaslužek, sedaj so pa nade splavale po smrdljivi luži po Ljujbljanični strugi, ki bo še nadalje krasila tretjo prestolnico države. t*ifS?C! pre^r-«^^ •Og ir * T^crtvsss^j^ ^^s*a^sjiiee tete t«ftto.k i^nroC c^ok ~ ona* p*. «BVt>S - z*gb33bs\ i* Po*r:»ežljivlk *te -za**.- ctofcar!. —lj Poroka. Danes se je poročila g. Alenka Z n i d e r šič, hči znanega čebelarja in tovarnarja, z g. Radom M i k a č i č e m iz SplKa Novoporočencema želimo obilo sroče. —lj Zopet naliv. Včerajšnja nedelja je bila v mestu pusta, ker so odšli meščani deloma že v soboto, še več pa v nedeljo zjutraj na krajše ln daljše izlete, mnogo se jih je pa šlo tudi kopat v Savo in Soro. Dopoldne se je vreme še nekam držalo, popoldne smo pa dofodll zopet običajno neurje s nalivom, ki je marsikoga presenetilo pod milim nebom in ga pošteno premočilo. Od severozapada eo se pripodili črni oblaki in vlila se je tako huda ploha, da je bežalo pod streho vse, mesto je bilo naenkrat prazno. Ozračje se je po nevihti močno ohladilo. _lj Voda je vdrla v stanovanje. Včerajšnji popoldanski naliv je na mah poplavil mestne ulice, prav posebno pa so bile prizadete nekatere stranke v Medvedovi ulici v Šiški, kjer je voda vdrla v kletno stanovanje hiše št. 17 in se danes stoji 50 cm visoko. Stvar ne bi bila tako huda, če se ne bi to ponavljalo pri vsakem de- ževju. V Medvedovi ulici še ni napravljena kanalizacija, pač sta pa tam dve požiraini jami, ki sta navadno nnmasmi in nikakor ne zadoščata, da bi se voda pravočasno odtekla Stranke, ki stanujejo v kletnih stanovanjih zaradi tega upravičeno zahtevajo, da bi občina čim prej poskrbela za kan ali -zadjo tudi v Medvedovi ulici. Iz Trebnjega —Streljačka družina obvešča članstvo, da bo redno streljanje vsako nedeljo popoldne ob 14. uri na novem strelišču pod Gradom. — V počitnicah otroci lahko Eaelužijo denar z nabiranjem zdravi ni h zelišč, Vsi, ki so prisostvovali sobotnemu predavanju, ki ga je priredila kmeti jaka družba in kjer nas je predavatelj seznanil z važnostjo nabiranja zelišč, naj ne opuste prilike, in pouče svoje otroke, da z nabiranjem zelišč lahko zaslužijo lepe denarce?_ JUTRI PREMIERA! KARIN HARDT „Dekle z neba44 ELITNI KIKO MATICA Iz Ptuja — Nočni požar. Pred dnevi je okoli 4. ure zjutraj nenadoma izbruhnil ogenj na viničariji v Gruškovcu, ki je last posestnika Jurija Hemeršak iz Bukove in v kateri je stanovala viničarka Majcenovič Ana. Ogenj je izbruhnil na gospodarskem poslopju, ki «a je popolnoma uničil in na svinjske hleve ter nekaj vinske posode. Sami najemnici pa je zgorelo več obleke in nekaj kokoši. Prvi je ogenj opazil Znidarič Anton iz Gruškovja. ki je spečo viničarko zbudil ter poklical na pomoč sosede, katerim se je posrečilo ogenj pravočasno pocja-S't; in preprečiti še večjo nesrečo. Škoda je cbčurna. — Velikanska škoda v Halozah. Zadnja nevihta s točo. ki je razsajala nad Halozami, je zelo hudo prizadela naše lepe vinske gorice, ki je bila letos edina nada naših vinogradov. Dosedaj uradno ugotovljena sk-. da znaša deset milijonov dinarjev. Ves trud in ves denar. *ki so ga vtaknili naši vi-noeradniki v svoje vinograde, je on čen. Ha' cžane skrbi, s Čim se bodo to zimo pre-£fvlja?l, ko je beda že itak velika. Res ie, da se oblasti trudijo, da zaposle uboge Ha!o-/ane pri gradbah novih cest Zavrč—Turski vrh in Leskovec—Nova cerkev, ki se gradita 'z bednostnega fonda in deloma iz or-spevkov sreskega cestnega odbora v Ptuju, toda pri gradbi so zaposleni samo najsiro-mašnejši, ki nimajo nobenegfl zaslužka. Z nesrečo, ki je zadela naše Haloze, pa so prizadeti tudi vini čar j i in bo treba tudi v tem pogledu nekaj storiti. — Notar Anton Carfi na zadnji poti. Kako priljubljen je bil pokojni notar Anton Carli. je pokazala Številna udeležba pogrebu. Pred krsto je svirala mestna godba žalostinke. takoj za njo je Šel Sokol z društvenim praporom a starosto br. dr. Šalamunom, za njim pa je korakalo Veteransko društvo v uniformah z društveno zastavo. Pogrebne obrede je opravil kanonik dr. Žagar ob duhovniški asistenci. V žalnem sprevodu smo videli razen užaloščene rodbine in sorodnikov, zastopnika notarske zbornice v Ljubljani, notarja g. Sev-nika, predstojnike ptujskega sodišča sodnega svetnika dr. Aleksandra Poznika, sre&ke-ga podnačelnika dr. Levičnika, zastopstvo mariborskih stanovskih tovarišev notarja Kogeja in dr. Bartola, narodnega poslanca Gajška in številne stanovske tovariše iz Ptuja. Dež je rosil, ko so spustili krsto v grob, nad katerim so se sklonili prapori v zadnji pozdrav, godba pa je zaigrala zadnjo žalo^;:nko, ko so se pogrebci s težkim srcem razšli. Iz Maribora — Zanimiva razstava bo velika tujsko- prometna razstava, kateri bo priključen razstavni oddelek >Naš Jadran«. To razstavo priredi Zveza za tujski promet v Mariboru ob priliki letošnjega mariborskega tedna. Razstava bo prikazala razne diapozitive, letovižke fotografske motive in krasne motive naših planinskih postojank in mest bivše mariborske oblasti. — Sobice, zrak in naorje pojdejo uživat naši otroci v dijaško kolonijo v Martinšči-ci. Drug^a skupina odpotuje tja v torek 31. t. m. ob 18. uri, kjer se bodo gotovo, kakor oni, ki so se vrnili, prav dobro počutili. — Bliskalo se je in treskalo v nedeljo okrog- 16. ure popoldne nad Mariborom, kakor že dohjo ne. Strašna nevihta, ki se je pri podila prav nad mesto, je presenetila številne kopalce na Mariborskem otoku. Silen vihar je razkrival strehe, lomil in ruval drevje ter povzročil veliko škodo po vrtovih. Nato se je vlila silovita ploha in med strašnim bliskanjem in treakanjem je lilo kot iz škafa. Taksnega, treskanja ne pomnijo daleč nazaj kot je prestrašil Mariborčane v nedeljo popoldne. Toda v pol ure se je nevihta polegla in posijalo je zopet solnce, čez nebo pa se je razpela živ<>baxvna mavrica. JUTRI PREMIERA! KARIN HARDT „Dekle z neba44 ELITNI KINO MATICA — Tatvina na trgu. Letos so tatovi na nmriborskem trgu kaj agilni. Okradenih je bilo že več mlekaric, marsikateri prodajalki je dolgopratnež odnesel obleko in obutev, ji ukradel denar ali pa ji celo kar voziček odpeljal. Tako je postala v soboto dopoldne Ana Litpovnikova, žena tesarja v Lim brisu, žrtev drznega tržnega tatu. Ko je prodajala in se pri tem ozrla k kupo-valkam, ji je neznanec odnesel črno usnjeno torbico, v kateri je bilo 90 Din gotovine. Poleg denarja je bHa v torbici tudi prometna knjižica, glaseča se na ime njenega moža Franca in več drugih listin. Za storilcem poizveduje policija. — Nezgoda kolesarja. V soboto se je občutno poškodoval 22-letni delavec Lojze škrget pri vožnji a kolesom. Ko se je peljal po Vrtni ulici je nenadoma omahnil s kolesa in padel. Pobil se je obeh rokah in tudi po telesu in so mu nudili prvo pomoč marfborski reševalci. Sokolstvo Plavalne tekme trboveljskega Sokola Ko je bilo lani pod okriljem trboveljskega Sokola ustanovljen tudi plavalni odsek, se je takoj prijavilo veliko število prijateljev vodnega aporta, predvsem seveda mladine. Odsek je že lani vztrajno vadil in treniral deloma v novem občinskem kopališču, deloma pa tudi v Savi in tako ima danes že prav lepo število prvovrstnih pla-vaČev in skakače v. kar je dokazala rudi sobotna plavalna tekma, ki jo je odsek organiziral. Okrog 8. ure zvečer se je zbralo v občinskem kopališču veliko število prijateljev vodnem sporta, da vidijo napredek tudi v tej panogi telesne vzaoje naše mladine. Ob zvoku sokolske sodbe na pihala so se pričele plavalne tekme. Doseženi so bili sledeči rezultati: Naraščat v prsnem plavanju na 100 m: Tori 1.38.3. Dolinar 1.454, Naraščaj v »crawV plavanju na 25 metrov: Moli IS, Rok 22, Kanzin^cr 21 sck. ženski naraščaj v prsnem plavaniu na 100 metrov: Kolhezen 1 Termina 1,50.4. Poklšek .Slavke 2.11. Peca naraščaj v »eraw'-pttiva- nju -na 50 m: M urnik 35.3. Grilc 36.3, Rido-vec AO. Člani v prsnem plavanju na 100 m-Petrič 1.31.3. Pleskovič. c^lani v »cra\vl-Ph-vanju«: Tertot 1.35. Murnik 1.31.2. V hrbtnem plavaniu ne 50 m: Kuhar 51.1, Ro/ič r»2. Štafeta Trhoviie v prsnem plavaniu na 100 m: Kuhar. Petrič. Gala 2.10. Rozin, Grilc. Gak 1.51. Mešana štafeta Trhovlje-Oelje: Bo/ič. Ferlež. Mimik: 2.20. Štafeta v hrbtnem plavanju: Grilc, Pleskov'č 2.23. Oljska štafeta: Ferlež. Mirnik, Pertot 1-4^.5. — Splošna sodba je bila, da so rezultati plavalnih tekem povsem zadovolrrn, zlasti, ker je to prva tekma mlade«« plavalnega odseka trboveljskega Sokola. Plavalnim tekmam so sledili večinoma elegantni in precizni skoki. V skokih je dosegel na prvem mestu br. Gala 1°0 točk, drugo mesto je bilo prisojeno br. Bizjaku s 180 točkami, tretje mesto br. Piklu in četrto mlademu, ambicijoznemu narašča iniku br. Kolbesnu Hermanu ml. Sokolska manifestacija v Notranjih goricah Notranje gorice, 30. julija. V Notranjih goricah, kjer je pred dobrimi 25 leti vznikla na pobudo viškega Sokola sokolska ideja, smo imeli včeraj pomemben sokolski praznik, ki bo ostal v lepem JPOmnu vsem udeležencem in domačinom. Domačini so se na svoi praznik dobro pripravili in storili vse, da so odnesli številni udeleženci najboljše vtise. 2e od daleč so nas pozdravljali visoki mlaji in nase ponosne državne trobojnice. ti simboli našega narodnega in državnega edinstva. Že v zgodnjih popoldanskih urah so se pričele zbirati sokolske čete in številno občinstvo v prijaznih Notranjih goricah. Prišli so bratje in sestre z Ljubljane, Viča in najbližje okolice. Zlasti Vičani so se udeležili sokolske-ga slavja v lepem Številu. Posebno pozornost je vzbudila konjenica Sokola Ljubljana ni. s svojimi fanfarami, ki so budile narod k sokolske mu prazniku v Notranjih goricah. Večina društev se je zbrala na Brezovici, odkoder je krenila povorka z marljivo godbo gasilske čete iz Vnanjih goric proti Notranjim goricam, mestoma toplo pozdravljena od domačega prebivalstva, ki že z velikim simpatijami spremlja sokolsko delo na deželL V Notranjih goricah je goste prisrčno sprejela domača četa, nakar se je razvila lepa povorka, v kateri je korakalo nad 250 oseb. Na čelu je jezdila sokolska konjenica Sokola IIT. s fanfarami, sledila je gasilska godba, nato pa prapori Sokola Vič, Vrhnika. Borovnica in nara&čajski prapor viškegu Sokola, za članstvom v kroju, med katerim je bil tudi starosta Sokolske župe br. dr. Pipenbacher ter staroste okoliških društev, je korakala z dvema državnima trobojiiica- ma sokolska deoa, nato pa številno občin stvo. Povorka je odšla burno pozdravljena skozi vas nazaj na telovadišče. Med potjo se je odcepila deputacija domače čete s prapori ter odšla rta vaško pokopališče, da se pokloni nedavno umrlima bratoma dr. Jan-žetu Novaku in Kusarju Jakobu ml. četni prosvetar br. Lovše jc položil na obe iveži gomili dva krasna šopka, sokolski prapori pa so se sklonili v počastitev umrlih bratov. I a pijetetna svečanost na pokopališču je napravila na vse zelo globok vtis. Na kra-sno urejenem te>lova<1i^Cu bUzu postajice Notranje poriee se Je ob pol i« ?rw-vld javna telovadna, kateri Je prisostvovalo obeduatvo v »oko k«n«m Številu. Najprej so prikorakaU na U-l-ovadišo« vsi telovadni odekdki. nakar jo častni st^j-o««» br. Anton Novak pozdravil navzoče, zlasU 5o°te 2 Vrča, ki ta skoro proi 35 leti m- st>Jali sokolsko *otiio v «o5o vas. do j« rodilo prav k-pe sadova, breke] >e zahvalo Vranom za njihovo moralno podporo ter jim želel prav prijetno hi vanjo v Notranjih gorlcafe farete] jc pozdrave tudi v imenu občine Hre/«»\ -<•«•. se siv>mni! staroste SKJ prestolonaslednika l*etra in prvega Sokol« v državi Nj. Vel. kralja Aleksandra, nakar je pp0ba fcai^rala državno himno. V imenu •okošake župo LJubljana je imel lop 'bodrilen govor starosta br. dr. Pipenbacher. ki je mod drugim omenjal sokolske vrline, ki naj dieijo vsake«a pravega in iavednesra Sokola Ob zakljneku svojega govora je žele oeti ekn najlepšega razvoja in raamaha. Govor staroste ao na-vszooi sprejeli z velikim odobravanjem. Po govorih se je pričela javna telovadba, ki jo je otvorila moška deca (22) in ženska deca (37) z okrožnimi prostimi vajami. Vaje niso povsem zadovoljile, ker so, kakor smo že večkrat omeniti, aa deoo pretežke. Dobro pa se Je odreaoJ moški naraščaj viškega Sokola % afetnimi pro»feim,i vajami, ki so jih zagoreli dečki opravili zelo sikladno in dobro. Zek> dobro se Je postavil tudii ženski naraščaj (19) % zietna-mi prostimi vajami, nakar sta nastopiti pri orodini telovadbi dve vrsti na drogu rn bradlji, ki sta bili dele*nd navdn^ene pohvale Občinstva Močno eo »e potradfle s svojimi prostimi vajami članice (37) tn •& njimi člani (55), tel so proste vaje opravila zelo dobro v splošno mojovoijstvo gledalcev. Po članih Je nasrtopila osmorica konjenikov Sokola LJubljana III. z aalo učinkovitimi vajami s sabljami med nav»dti6e-niml ovacijaml občinstva. Javno telovadbo so zaključili narasčajnlki viškega Sotoola s parterno gimnastiko, ki so želi navKluše-no pohvalo in odobravanje. Vse telovadne točke je izborno spremljal nas adkoteki harmonikar br. Prinčič. Po tek/vadbi Je bila ne okusno okrašenem veselionem prostoru prijetna domača 25abava, ki je potekla dostojno ki v najlepšem redli. Vrli sokolski Četi le iprvnmo stopo čestitamo ln kličemo: Po tej naprej! Zdravo! — Sokol Ljubljana IL poziva vas članstvo, ki se udeleži sokolskega zlata v Zagrebu, da dre vi med 19. in 20. dvigne v pisarni na F»rulah zletn-e znake in l^grtrnaa-dje, ker se na poznejše reklamacije na bo oziralo. Kdor danes ne dvigne le^tiinaotja, bo društvo vrnilo znak in l^gittrnacvjo zletnemu odboru v Zagreto. Paberki s plavalnega prvenstva Junak tekmovanja je bil Mihalek, ki je postavil dva nova državna rekorda. — O športnem pojmovanju nekaterih. Ljubljana, 30. julija. Odločilna borba je končana, Ilirija si je z velikim, naskokom osvojila ponosni na-slov seniorskega državnega prvaka v plavanju, čeprav je treba priznati, da je bilo letošnje tekmovanje vse prej kot revija elite našega plavalnega sporta. Največji udarec je prireditvi zadal lanski prvak Jadran, ki je pač poslal številne prijave, nastopil pa ni niit z enim tekmovalcem. Z začudenjem se je marsikdo upravičeno vpraševal, zakaj Jadran tako postopa. Na kopališču Ilirije smo videli večino znanih zvezdnikov Jadrana, med njimi dolgoletno prvakinjo Olgo Rojetovo, Senjanovića, Bo-načiča, Gazzarija, Petronja, Lugferja in druge. Vsi bi bili radi nastopili, češ, da so zato prišli v Ljubljano — a vodja Jadrana jim nastopa ni dovolil. Prvotno so nameravali dovoliti start edino Gazzariju, njihovemu najboljšemu. Ko se je pa ta pri izbirnem tekmovanju plasiral šele na tretjem mestu, so tudi njemu prepovedali na-daljne nastopanje. Morda je prepoved povzročila bojazen pred slabim plasmajem? Nihče bi Jadranu ne zameril, ako bi se slabo plasiral. Plavači niso vedno v najboljši formi, toda vreči kratkomalo puško v koruzo, je neopravičljivo in nima prav nič slarpnega s športnimi principi. Vsa leta, ko se je že vnaprej vedelo, da bo prvak Jadran, so drugi klubi vseeno nastopali in zato med letos nastopajočimi klubi ni bilo nikogar, ki bi odobraval Jadranov korak, _ Kaj nam je pokazalo letošnje prvenstvo Ogromen napredek Ilirije v prostem stilu. Pred leti je Ilirija prvačila v klasičnih panogah, V prsnem stilu je venomer zmagovala Ljubljana, dočim orawlisti niso bin kos obmorskim tovarišem. Nenadoma je nastopil preobrat v korist crawla. In letos se je zgodilo, da je Ilirija prav na vseh progah prostega stila od 100 do 1500 m slavila zmage in to pri moških in^ pri ženskah. Junak prvenstva je bil mladi Mihalek. Mirno, skoroda nekako ponižno je prišel na start. Ko je star ter javil njegovo ime, so ga sicer ostali plavači ošinili z nezaupljivimi pogledi, toda Mihalekova, v primeri z drugimi majhna in skora šibka postava, jim je kmalu pregnala bojazen. Na 1500 m je veljal za favorita stari rutiner dr. Bibiča, pravi orjak po postavi. Več kot štiri petine proge je vodil. Mihalek mu je bil sicer tesno za petami, a so vsak čas pričakovali, da bo popustil, še 150 m do cilja. Naenkrat nemir med člani Juga. >Upri Bibo, uprl«, se čuje jo klici Dubrov-čanov — Mihaleku je postal tempo prepočasen in ja povečal hitrost, kot da se je šele zdaj dobro ogrel. Nič ne pomagajo vrl napori Kfhioe. Ilirijan je vedno hainejsl ln s skoro newrjetnim spurtom sigurno zmaga v času, ki je za polnih 34 sekund rjorjm od državnega rekorda. Velika napetost za 400 m! Mihalek Ima v nogah še dopoJdanskih 1600 metrov. Mini jeva zmaga se zdi gotova stvar. 4n res Sušacan krepko potegne in je krnala več metrov pred Miha le kotni, katerega gibi so ohlapni in dozdevno utrujeni. Proti koncu Mini popušča, ima pa še vedno 8 m naskoka. Spet vznemirjenje med gledalci. Samo še 50 m Je do cilja. Vsi se spogledujejo: Mihalek se v skoro blaznem teanjpu neverjetno našlo približnje svojemu nasprotniku. 2e ga je dosegel in je na eiiju za pol metra pred njim! Spet nov rekord! Navdušenje oboiostva je nepopisno, Mi-ha, rn i-ha, mi-ha, mi-ha se pet minut razlega bojni klic ilirijanskih plavačev, ki objemajo svojega »Miho«, kakor bi ga hoteli zadušiti. Mlad je še Mihalek, še se bo popravil, nista bila to zadnja njegova rekorda W! mmoTjeva Je stoka in visoka kafleor hmeljskri drog, tipična dalmatinska postava. V prsnem in hrbtnem stilu Je najboljša v Jugoslaviji. Na 200 xn prsno predstavlja razred zase. Najmanj 20 m ptred ostalimi Je priplavala na cilj. čas za osem sekund boljši od rekorda. Sodnika na obratu, eden iz Zagreba, drugi iz Kamnika, javita, da se je proga št, 4 dotaknila obrata z obema rokama hkrati. Diskvalifikacija. Član Ilirije v sodniškem zboru je proti diskvalifikaciji. Vrhovni sodnik: Ako priznamo prvo mesto, moramo priznati tudi rekord, pravila so pa bila kršena. Ni mogoče. Wimonerjeva je ibila zaradi napačnega obrata te ponovno diskvalificirana! Vii*torija protestira Odstopa od nadaljnjega tekmovanja, čeprav plasma ne bi mogel spremeniti končnega stanja. Južni temperament! Je li to sport? Pravijo, da je! Iz Novega mesta — Nesreča pri metanju kopja. Na Loki ©o pred dnevi metali kopje m pri tem it po noreči zadelo vrženo kopje v nogo akademika Božidarja Koširja, mu prebilo čevelj in ranilo noijo. Poškodovani se je tako. odpeljal v bolnico, kjer so mu nogo ofcve zali. Pri lahkoatletsk»h treningih se je ŽV večkrat pripetila nesreča, to pa ne rad nepazljivosti metalcev, marveč giedaloev zlasti otrok, ki ee navadno tako nastavljajo da jr3 pravi čudež, da se ne zgodi is vsi nesreč. Jtaan 4. /SLOVENSKI NARODi, dne 30. jnfija 1934 Ponson du Terrail: fe3 Lepa Židovka Roman. — 2ekite morda kozarec vina, gospod kapitan? — je vprašal Raoul. — Kar sem z njim, — je odgovoril kapitan, ne da bi odvrnil pogled od šahovnice. Coarasse je ostal miren, Raoul je pa natočil kapitanu vina. — A vi? je vprašal kapitan. — jaz% — je odgovoril Coarasse, — ne pijem med jedjo nikoli, toda danes, ko sem deležen visoke časti, da ste me povabili na večerjo, se ne morem držati tega pravila. Raoul je postavil kozarec pred kapitana. Le-ta ga je v dušku izpraznil in nadaljeval igro. Med tem je Raoul aho odmašil drugo steklenico. Coarasse je pa napravfl nekaj zelo spretnih potez, a vendar je drugo partijo izgubil. Kapitan se je smeje ozrl na Raoula. — No, kaj pravite k temu? — ga je vprašal. — Bogme, gospod kapitan, lahko bi igrali šah z mojim dedom, ki je veljal za najboljšega šahista v deželi, — je odgovoril Coarasse. Kapitan se je lahno priklonil. — Tretjič gre rado, mar ne? — Seveda. — Najprej md pa dovolite pogledati na hodnik, ali so že izmenjali nočne straže, — je nadaljeval kapitan. Vstal je, odprl vrata in pogredal na hodnik. Straža se je izprehajala po njem. Cim je zagledala kapitana, mu je izkazala čast. — Hej! — je zakričal kapitan vojaka, — ali si žejen? — 2eien sem vedno, gospod kapitan, — je odgovoril vojak. — Pa odloži mušketo in pridi na čašo vina. Raoul. ki je slišal to vabilo, je brž prelu vino iz manjšega v večji kozarec Ln ga pomolil vojaku, rekoč: — Na tvoje zdravje, dečko! — Na vaše in na zdravje gospoda kapitana! — je odgovoril vojak. rn v dušku je izpraznil kozarec. Hotel je odrti, pa ga je kapitan zadržal, rekoč: — Cuj, ali je že prišla zadnja patrulja, ki ima službo v trdnjavi? — £e ne. gospod kapitan, — je odgovoril vojak. — No torej, ker nimam rad, da me vsak čas motijo, povei častniku, ki bi hotel govoriti z menoj, da sem bolan. Vojak je salutiral in odšel. — Zdaj pa nadaljujmo, — je vzklikni] kapitan in sedel zopet k šahovnici. Uspavalni prašek, ki ga je bil zav-žil kapitan z vinom, ni takoj učinkoval. Tako mu je ostalo dovolj časa za tretjo partijo in čutil je samo, da mu je postala glava težka, kar je pa pripisoval napetosti, s katero se je bil lotil partije. Kmalu po otvoritvi partije so se začuli rra hodniku koraki nočne patrulje. Med njenim poveljnikom in stražo na hodniku je bilo izmenjanih nekaj besed, potem je pa patrulja odšla. Po njenem odhodu Coarasse ni imel nobenega vzroka več, da bi nadaljeval partijo; nasprotno, treba jo je bilo čim prej končati, kajti kapitana se je začel lotevati spanec Napravil je tri ali štiri zelo nerodne poteze in posledica je bila, da je kapitan zopet dobil partijo. — Vražja strela! — je vzkliknil kapitan. — nakopal sem si hud glavobol, toda ni mi žal, saj sem vas zopet porazil. — Gospod kapitan, — se je oglasil Raoul, — proti takemu glavobolu bi vam svetoval zelo dobro zdravilo. — Kakšno? — je vprašal radovedno kapitan, ki je bil vstal od šahovnice in se začel izprehajati po sobi. — Jesti in piti je treba za štiri. — Mislite? — Prepričajte se sami o tem. — Torej pa sedimo za mizo, gospoda! In kapitan je sedel prvi za mizo. Jedel m pil je po Raoulovem nasvetu in le-ta, ki niti za hip ni odvrnil po-; gleda od njega, je že mislil sam pri sebi: — Nekam doigo ne zaspi. Pa vendar prašek našega novega prijatelja ni izhlapel? Kmalu je pa kapitan izjavH, da ga je glava nehala boleti, da pa je postal zelo zaspan. Komaj je to povedal, se je zleknil v naslanjač. Glava mu je klecnila na ramo in oči so se mu zaprle. Raoul in Coarasse sta se spogledala in zadržala sapo, kakor da bi se bala, da bi dihanje ne prebudilo trdno spečega kapitana. XVII. POBEG Kapitan La Chaussee je sicer že spal, toda to še ni zadostovalo. Treoa je bhlo še počakati, da bi zaspal še vojak na hodniku. Pri njem prašek še ni učinkoval saj so se še vedno slrsa-H njegovi koraki na hodniku. — Ta čas se lahko pripraviva, — je zašepetal Raoul. Vstal je. Coarasse se je ozrl nanj in skušal uganiti njegove mislL Raoul je kot rečeno vsak večer igral s kapitanom šah in pri tem je marsikaj opazil. Soba, kjer sta igrala, je bila kraj kapitanove spalnice. Med igro je kapitan večkrat odprl vrata v spalnico. Pri tem je videl jetnik na nasprotni steni mnogo novega in starega orožja. Raoul je torej stopil k vratom spalnice in jih odprl. Potem ie vzel z mize svečo, stopil v izbo, ter se vrnil z dvema nabasanima samokresoma in dvema mečema. — S tem se oboroživa do zob, — je dejal Coarasse. Kapitan je še vedno spal. Prej se je zdelo, da samo dremlje, zdaj je pa že smrčal. Raoul se ga je najprej dotaknil s prstom, potem ga je pa prijel za komolec in ga močno stresel. Kapitan se pa ni prebudil. Prepričan, da se ne bo prebudil, mu je Raoul odpel suknjič in se polastil ključev, ki so viseli kapitanu za pasom. Coarasse je pa ta čas prisluškoval korakom straže. Vojak je hodil po hodniku zdaj hitreje, zdaj zopet počasneje. Kmalu je pa nastala tišina in potem je padla puška na kameniti tlak hodnika. — Spi, — je zašepetal Coarasse. — Ali nama pa vsaj ne bo treba dolgo čakati, da zaspi, — je pripomnil Raoul. In res sta kmalu zaslišala, kako se je vojak zavalil po hodniku. Puška mu je padla iz rok in mož je zaspal. Pot je bila prosta. — Pojdiva, — je dejal Raoul. Odprl je vrata in pogledal na hodnik. Vojak je ležal na tleh in trdno spal. Raoul je zaprl vrata za seboj. Po prstih sta se napotila s Coarassom k ozkim stopnicam, vodečim doli k jet-niškim celicam. Stopnice so ločile od hodnika vrata, ki sta ijh brž zaprla za seboj, da straža ni imela časa opaziti, da kapitana ni z njima. Pogled, ki ga je izmenjal s Coarassom, je rešil vojaku življenje. Prvotno je bik) določeno, da ga ubijeta, kakor vojaka spodaj na hodniku, ki je opravljal ponoči ječarjevo službo. Ko je pa Raoul vse dobro premislil, se mu je zazdelo, da bi bilo to odveč. Stopal je torej s Coarassom naravnost proti straži. Vojak mu je sledil samo s pogledom in zadovoljil se je, videč, kako gresta mirno doli po stopnicah. Raoul se je sklonil h Coarassu in mu zašepetal na uho: — Ce bi bil sam, bi moral nedvomno rabiti meč. — Ah! — Ker sva pa dva ... — Misliš, da se da temu izogniti? — Morda ... za vsak slučaj bova vsaj poskusila... Odšla sta doli. Drugi vojak, sedeč na stopnicah, je hitro vstal, če ne bo molčal. — Tem slabše, — je za mrmral sam pri sebi. Tragedija psa na morju Na kepi ledu je preživel novofundlandski pes več tednov na širnem morju V Atlantskem oceanu severovzhodno od Nove Fundlandije je bi4a nedavno zaposlena ladja »Cvnrs Field«, last brzojavne družbe, s popravljanjem podmorskega kabla, vodećega iz Amerike v Evropo. Morje je bilo pokrito s kepam: ledu, skozi katere si je morala ladja previdno utirati pot. »Nekaj se vidi na veliki kepi ledu za nami!« je zaklical naenkrat krmar in pokazal na kepo ledu za ladjo. Vsi so se ozrli tja 'in zagledali nekaj temnega. Častnik na kapitanskem mostičku je vzel daljnogled in kmalu je povedal, da ne gre za tjulna, temveč za psa. Kapitan Bea-don. ki prav dobro pozna ledeno-mrzlo vodo severnega Atlantika je pa zamrmral: »Neumnost! Pes na kepi ledu 140 milj od obale! To je izključene !« Toda častnik je ostal pri svojem. — »Dobro,« je dejal kapitan končno, »dam obrniti ladjo na vašo trditev, da je to pes, toda ko pripluiemo tja in se prepričamo, da je tjuln, boste takoj odpuščeni, ker ste zakrivili zamudo časa, c Ladja se je res obrnila in ko je priplula do velike kepe ledu, je posadka spoznala, da ima častnik prav in da res čepi na ledu novofundlandski pes. Posadka je seveda ostrmela. Pogled na zvestega človekovega prijatelja, zapuščenega sredi morja, je bil ganljiv. Prva misel je bila rešiti ga. Toda to ni bik) lahko. Vedno, kadar se je ladja približala kepi ledu, je pes odskočil, ker se je pes ustrašil ladje in pokajo-Čega ledu. Rešitev se je zdela nemogoča. Več ur so poskušali priti do psa. Končno je pes hotel preskočiti na drugo kepo ledu, pa je padel vodo. Ladja Iz tehničnega sveta Ameriška tvrdka Martin Decker & Comp v Long Beachu je postavila na trg novo napravo za preizkušanje vrvi. S to napravo se da točno ugotoviti, kako močna je vrv v premeru 6—60 mm, ne da bi bilo treba vrv odviti. Z njo se da meriti obtežitev do 130.000 kg. Novo osnovno enoto dolžine predlaga National Phvsical Laboratorv v Teddingtonu namestu dosedanjega pro-titipa metra. Nova enota dolžine naj bi bila dolžina rdečih svetlobnih žarkov kadmia v vakuu. Kako majhna je ta enota, nam postane jasno, če pomislimo, da je šele 1,552.734 h teh novih dolžinskih enot enako enemu metru. V Sevastopolu so zgradili elektrarno na veter. Njena kapaciteta znaša 93 kw. Rotoskopi so aparati, s katerimi lahko človeško oko sledi krožečemu, ponavljajočemu se gibanju, ne da bi prišel aparat v stik s predmetom. Najnovejši je rotoskop za opazovanje obratov propelerja. — Železniški most čez reko Drammenalv na Norveškem sloni na enem samem okroglem ležišču SKF s premerom 81 cm. Umorjen s kužnimi Lz Kalkute poročajo, da so štirje ugledni kalkutski zdravniki obtoženi zavratnega umora enega najbogatejših bengalskih veleposestnikov. Primer, ki v zgodovini zločinov nima podobnega, je razburil vso Indijo. Bogati veleposestnik je imel 2250 funtov letnih dohodkov in bi jih bil lahko še podvojil. Njegovega denarja so se polakomnili zdravniki dr. Benojendra Pande, dr. Taranath Bhatačar, dr. Durgo Batan Dhar in dr. Sivapado Bhatačar. Veleposestnik, ki je umrl pred meseci, se je pisal Amarenda Pande in je bil polbrat dr. Panda. Zločinski zdravniki so mu že večkrat stregli po življenju. Najprej so mu nasvetovali očala, okužena s kužnimi bacili. Pande je dobil hudo srčno bolezen, ki jo je pa srečno premagal. Po- je priplula do njega, z drogom so potisnili predenj kepo ledu in ko je pre-mraženi in utrujeni pes splezal na njo ter nepremično obležal na nji. so ga potegnili na krov. Bil je krasen, krepak, toda že močno izčrpan in sestradan pes. Bila ga je sama kost in koža. Nakrmili so ga in mu dali ime Berg. Kmalu je postal najboljši prijatelj vse posadke. Najzanimivejše je pa, kako je prišel pes na kepi ledu tako daleč na morje. Ko se je ladja vrnila v Novo Fundlandijo, je posadka ugotovila, da je pred tedni odneslo na veliki kepi ledu na morje krdelo psov s Horse Islanda, ki je odaljen dobrih 140 milj od kraja, kjer so psa rešili. Psi so bffi vpreženi v sani lovcev riulnov in ko se je za njimi odlomil led. na katerem so stali, so njihovi gospodarji v strahu, da bi ne prišli ob dragoceno kožu-hovino. natovorjeno na saneh, odrezali sani od psov. pse pa prepustili njihovi usodi. Psov je bilo pet in med njimi se je rešil samo Berg. Kaj so doživeli psi v teh tednih na morju, ne bo nihče zvedel. Vse kaže. da so se v za^ četku preživljali s tjulni. ki so jih ujeli v morju. Njihovi doživljaji bi bili vredni peresa Jacka Londona. Morje skriva tu marsikatero zagonetko. Tako so bila jermena, s katerimi je bil Berg prvotno zvezan z drugimi psi. pregri-zene. Ali je Berg usmrtil svoje tovariše, ali pa so poginili drug za drugim in je bil Berg. ki je svoje tovariše preživel, toliko pameten, da je pregrizel jermene in se tako rešil mrtvih tovarišev? Na ta vprašanja ne bo nikoli odgovora. tem so zločinci opetovano preža li na priliko, ko je bil Pande v nabito polni kolodvorski čakalnici, in um so mu skrivaj vbrizgali kužno injekcijo. Nesrečnež je čutil samo lahek vbodljaj, ki se pa zanj ni zmenil. Te tajne injekcije so se večkrat ponovile. Pande je vidno hiral in kmalu umrl. Dr. šivapanda Bhatačar ie bil profesor na šoli tropič-nih bolezni, dr. Dhar je londonski zdravnik in zavzemal je visoko mesto pri bengalski tvrdki, ki izdeluje strupe in kulture bacilov. Obtožnica trdi, da je on preskrbe! kužne bacile. Dr. Taranath je pa podpisal mrtvaški Ust, s katerim je prikrit pravi vzrok smrti. Truplo umorjenega veleposestnika je bilo sežgano. Indijski pogreb v Angliji Prvič so videli v Angliji prejšnji teden pogreb ugledne indijske žene točno po predpisih indijske vere. V neki vasici blizu Londona je umrla v sanatoriju princesa fušere Jungova, mlada soproga napalskega poslanika, poveljujočega generala Bahadura Sum sere Junga Ba-hadura Rane. Njen mož, ki se je mudil v Italiji, je bil obveščen o neni bolezni in takoj je krenil z letalom v Anglijo, pa je pogreb zamudil. Princesino truplo so odnesli iz sanatorija v krematorij člani najvišje kaste, ki so jim sledili po-grebci. Ker prepoveduje indijska vera nositi na pogrebu karkoli usnjenega, so hoteK iti pogrebci prvotno za pogrebom bosi, potem so si pa premislili in obuii so pletene čevlje z gumijastimi podplati. Ko se je pomikal žalni sprevod skozi vasico, so metali pogrebci radovednežem srebrn drobiž v znak, da se je pokojnica ločila od vsega posvetnega. V krematoriju je bila pripravljena grmada iz najdragocenejšega lesa. Na grmado so položili nosimico s truplom. Brahmin Pundit je zapel cerkveno pesem, potem je pa z bakljo zažgal grmado. Na grmado so potem polagali dragocen les. dišave, indijsko olje in kafro. Obred je trajal dve utl in razen In- dov mu ni smel nihče prisostvovati. Princesa Šumšera je prispela pred dvema mesecoma v London že bolna. Z napalskega poslaništva so jo odpeljali v sanatorij za mestom zato, ker bi bile z ritualnim pogrebom v Londonu prevelike sitnosti. Prva siamska dvojčka Neki neworški uradnik je nedavno zaprosil za dovoljenje, da bi se poročil z eno siamskih dvojčk Violetto Htl-tonovo. In ko mu je bilo iz moralnih oz i rov dovoljenje odklonjeno, se je začel svet znova zanimati za prva in prava siamska dvojčka v VVhite Plain-su, kjer sta pokopana vsak v svojem grobu. Daisv Hiltonova se zdaj pravda z newyorško mestno upravo glede dovoljenja za poroko. Prava siamska dvojčka Eng in Hang Bunkrova sta prišla v Ameriko iz Sia-ma pred dobrimi 100 leti. Več let sta potovala po Ameriki s cirkusom m ko sta imela dovoli prihrankov, sta se naselila v Vvhite Plainsu. L. 1843 sta se poročila s sestrama Adelaido in Saro Yatesovo. Hang je imel s svojo ženo 10 otrok, Eng pa celo 12. Obe družin: sta živeli v najlepši slogi. Toda kakor je to že navada, sta se ženi sprli in razšli, kar pa pri možeh ni bik) mogoče. Po vrsti sta bila tri dni pri eni, tri dni pa pri drugi družini. Ta čas se je moral prvi, ki je bil gost drugega, podrre-diti prvemu kot gospodarju. Ko sta bila že priletna, ie zadela Hanga kap in polovica telesa rrm je otrpnila. Leta 1872 je dobil Hang pljučnico. Njegovo stanje se je vidno slabšalo in kmalu je umrl. Njegov brat je bil z mrtvim Hangom zrašcen in toži1 je, da težko diha. Vidno je pisal in dfve uri po bratovi smrti je tncM on umrl. Zdravnik ie izjavil, da je umrl od strahu. Ce bi ga bil zdravnik takoj po bratovi smrti z operacijo ločil od mrtvega brata, bi brl ostal žrv. Tako sta umrla prva siamska dvojčka, po katerih so dobili ime vsi njuni potomci. Kakor sta skupaj živela, tako sta bita skupaj tudi pokopam. Iz — Smučarska koča na Obolnem. Stiska občinska uprava je izdala stavbno dovoljenje za postavitev smučarske koče na Obolnem (771 m). Priprave za gradnio kofte ao te dni stiski smučarji končali. Koča se bo pričela gTadlti ta teden ter bo prihodnji mesec pod streho, ker je ves materijal že speljan na Obolno. Koca bo postavljena iz zasebnih sredstev ter ne bo velika, pac pa se bo mogla po potrebi kmalu razširiti. Postavljena bo na zahodnem grebenu Obalnega, odkoder je krasen razgled po Sloveniji. Iz Celja —c Pri vprtooritvi »Slehernika^ la bo 11., 12.. 14. in 15. avgusta pred župno cerkvijo v Celju v režiji vodje Celjskega studia g. Milana Košića, bo sodelovalo nad 40 oseb ter orkester in pevski zbor. Naslovno vlogo bo igral g. Fedor GradiAmk vlogo Boga režiser g. Kosič. vlogo matere pa gidfe. Turkova. Za vprizoritev vlada veliko zanimanje. —c V celjski bojnici je umrl v petek 6&-letni občinska revež Karol Matko tt La-skove vasi pri Bt. Pavlu pri Preboldu —c SK Olimp : L SSK Maribor 1:1 (1:0)- V nedeljo popoldne je bila na G3a^-zdji odigrana prijateljska nogometna tekma med SK Olimpom iz Celja in I. SSK Mariborom. Olimp je zasluženo zmagal v razmerju 3:1 (1:0). Igra je bala živahna, zanimiva in povečini izenačena. Olimp je igral z elanom m je bil odločen pred golom. Maribor je nudil dobro termično igro, ni znal izrabiti šans pred nasprotnikovim golom. Moštvo Maribor se je vedlo zelo nedisorp Lini rano. Goli za Olimp so padli v 33. minuti I. polčasa po P an to viču, v lO minuti drugega polčasa po Holcingerju in v 26. minuti *po Ključarju, častni gol za Maribor pa v 18. minuti. Sodil je g. Jane-žič objektivno. Gledalcev okrog 300. V pred tekmi je rezerva SK Celja porazila rezervo SK Olimpa v razmerju 13:0 (4:0). Stroga kazen Učitelj: Tako, Janezek za svojo po-rednost napišeš petdesetkrat »sem nepoboljšljiv nepridiprav« in daš to očetu podpisati. Janezek: Gospod učitelj, a hi mora oče to tudi petdesetkrat podpisati? Dijaški dom v ptuju 3*rtet~nat sa učence rea/fic gimnazije tat mc*cattsKe so Dijaški dom ima prostora za 90 gojencev in nudi gojencem za zmerno plačo prehrano, stanovanje, vzgojo, strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju. Sprejemne pogoje in vse informacije daje Vodstvo Dijaškega doma v Ptuju. RAZNO POZOR! Spalnice iz trdega vezanega in mehkega lesa, kakor tudi vse drugo pohištvo dobite najceneje pri Gospodarski zadrugi, Vegova ulica št. 6. 2335 NUDIMO VAM za majhen denar dobra oblacUa. A. PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta fetev. 14. 6VT Malinovec kg Din 16.— Marmelada kg Din 15.— samo pri čeme Oskar spec. deL Sv. Petra cesta S5> Ljubljana V KRANJU oddam trgovino z mešanim blagom z vsem inventarjem, na zelo prometnem kraju, ali tudi sam lokal. — Dopise pod šifro »Takoj 2405« na upravo Slov. Naroda<. MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v LEKARNI DR. G. P1CCOL1, LJUBLJANA, Dunajska c 6 AVTOMOBILI pod plombami se sprejmejo pod ugodnimi pogoji v shrambo v v neposredni bližini Ljubljane. — Ponudbe pod >B. 2. 2429< na upravo >Slov. Naroda<. PROrAM VA PERIFERIJI LJTJBLJANE prodam hišo s trgovino. — Po izve se v upravi >S1. Naroda<. 2384 NA JESENICAH se proda trgovska hiša ob glavni cesti. — Poizve se: Jančigaj. Zgornja Šiška. 2385 STAN0W\ PETSOBNO STANOVANJE poleg univerze z vsemi komfor-ti, pripravno tudi za zdravnika, zelo ugodno takoj oddam. — Naslov v upravi >S1. Naroda«. 3430 dopisovAne NESREČNA V ZAKONE srednje starosti, išče dobrosrčnega gospoda ki bi jo rešil in ji pomagal do boljšega življenja. — Ponudbe pod ^ Vdana prijateljica 2427<. Narodna tisk arna LJUBLJANA Makulatura! papir proda oprava »Slovenskega Naroda44, Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s Prejme: Josip aupanfttft. — Za >Narodno 3 Fran — Za opravo In tnseratoi dal : Oton cairtatoc — va v fj