LETO XIII 8 oktober 1987 glasilo SZDL občine logatec 00 ZK Center in Poštni vrt Podprli program samoprispevka Na septembrski seji so komunisti obeh osnovnih organizacij v krajevni skupnosti Naklo obravnavali osnutek programa samoprispevka, za katerega naj bi se odločali 25. oktobra. Program, ki ga je svet krajevne skupnosti že konec junija poslal vsem gospodinjstvom v krajevni skupnosti, je sestavljen iz programov, ki so jih predlagali posamezni vaški odbori. Na seji so razpravljalci menili, da je nov program veliko boljši, saj je plod razmišljanj tistih sredin, ki s problemi in težavami živijo. Menili so tudi, da je samoprispevek edina oblika in način, da rešimo nekatera pereča vprašanja. Ob teh razpravah so se pojavila tudi vprašanja in dileme, saj zdajšnje družbene in politične razmere niso najbolj ugodne za izpeljavo referenduma. »Ne gre samo za našo ožjo sredino, tudi v državi so razmere take, da niso v prid še tako dobro zastavljenim načrtom,« je dejal eden od razpravljalcev. Komunisti so opozorili tudi na nekatera nerešena vprašanja Največ jih je bilo povezanih s komunalno ureditvijo kraja. »Prave malenkosti so to, če gledamo od zunaj, za tiste, ki živimo z njimi, pa so izrednega po mena«, je menila ena od razprav-Ijalk. Opozarjali so na neurejeno javno razsvetljavo, pomanjkanje vode, prometno urejenost, smetišča itd. To so male stvari, ki bi jih pogosto lahko rešili že z malo volje, saj zanje niso potrebna velika sredstva Vendar pa ljudi motijo in ustvarjajo ne-razpoloženje. Komunisti so program samoprispevka podprli in zahtevali od ustreznih organov in organizacij, da v na- jvečji meri prisluhnejo občanom in njihovim problemom. Na seji obeh osnovnih organizacij je sodeloval tudi sekretar predsedstva OK ZKS Logatec, tovariš Viktor Šen Komunistom je spregovoril o aktualnih gospodarskih in družbenih dogajanjih v občini, predvsem o reševanju težke gospodarske situacije v naši največji delovni organizaciji KLI, sporočil pa je tudi najnovejše podatke o menični aferi. S komunisti obeh osnovnih organizacij seje pogovarjal tudi o aktualnih nalogah pred programsko volilnimi sejami v organizaciji zveze komunistov. Bodo izgubo zmanjšali? O tem, da je po polletnih rezultatih gospodarjenja naša največja delovna organizacija zašla v izgubo smo že pisali. Številke izgub so se povečale in rdeča luč se je prižgala v celotni naši občini. Kako tudi ne! Od naše največje delovne organizacije je v veliki meri odvisno življenje vseh nas. Izvršni svet naše občinske skupščine je že na predzadnji seji obravnaval prošnjo delovne organizacije KLI za zmanjševanje oz. kritje izgube za temeljni organizaciji, ki sta poslovali z izgubo v prvem polletju letošnjega leta. Prav tako je izvršni svet obravnaval tudi predlog ukrepov za finančno konsolidacijo. Klijevi strokovnjaki, pa tudi drugi ugotavljajo, da je do težke situacije delovno organizacijo pripeljalo mnogo vzrokov, od katerih pa bo za uspeh najpomembnejše reševanje tistih, ki jih lahko sami premostijo v obeh temeljnih organizacijah, ki imata izgubo. V temeljni organizaciji Stavbno pohištvo so tako že izvedli nekaj kadrovskih zamenjav, zmanjšali so število režijskih delavcev in delavcev v pripravi proizvodnje, nekatera dela so začeli združevati, zmanjšali so zaloge žaganega lesa, načrtujejo pa še delo v eni izmeni in povečanje lastne proizvodnje, kar bi po besedah vodje te temeljne orga- nizacije lahko mnogo pripomoglo k zmanjševanju izgube, h kateri so pripomogli tudi neurejeni odnosi s trgovino in izjemen porast cen surovin in reprodukcijskega materiala. K dohodkovni in finančni konsolidaciji naj bi tako do konca leta pripomoglo predvsem zmanjševanje zalog nedokončane proizvodnje in izdelkov, s čimer bi zmanjšali kreditno odvisnost in povečali koeficient obračanja sredstev. Kljub naporom znotraj delovne organizacije pa delovna organizacija potrebuje tudi pomoč širše družbenopolitične skupnosti. Zato so izvršnemu svetu naše občine naslovili vlogo za pomoč pri nastali situaciji. Čeprav so se v razpravah na različnih nivojih pojavljala skeptična vprašanja in razmišljanja, so se v reševanje izgube vendarle vključile samoupravne interesne skupnosti s i i i i i i i i i i i i i i rr i i i i i i področja družbenih in materialnih dejavnosti, kot tudi gospodarske organizacije. Učinki teh finančnih akcij bodo znani šele čez nekaj časa Gotovo pa ob koncu leta v zaključnem računu. Takrat bo znan tudi odgovor na vprašanje, ki so ga zastavljali mnogi: zakaj ravno v Logatcu orjemo ledino na tem področju? Zakon o sanaciji sicer v svojem 33. členu predvideva tak način reševanja, pa vendarle je mnoge zanimalo, kaj bi se zgodilo v naši občini, če bi podoben položaj zašle tudi druge delovne organizacije. Vsekakor bo treba na rezultat in odgovor počakati Morda pa bo to tudi spodbuda delavcem v tej naši organizaciji, saj so od njih, organizacije dela in vodenja ter notranjih sprememb odvisne rdeče ali črne številke ob koncu leta. I I I I I 1 I I 1 1 I I 1 I I I I IJLLLLI KRAJEVNA SKUPNOST NAKLO LOGATEC Pridite po dobitke! 1Štev Štev Štev Štev priponke dobitka priponke dobitka 0063 62 0548 39 0089 64 0561 53 0102 91 0568 68 0103 108 0577 67 0132 5 0580 107 0154 98 0585 55 0201 88 0591 30 0233 16 0600 44 0236 21 0785 65 0288 92 0814 63 321 66 0817 2 0335 36 0828 106 0384 82 0859 103 0393 60 0873 97 0395 54 0880 95 0412 74 0938 87 0418 71 0967 102 0419 31 0980 105 0441 85 0982 110 0450 22 0994 32 0452 20 0998 42 0454 58 0999 27 0509 35 1097 1 0514 29 1120 57 1129 94 Nagrade lahko dobite na KS Naklo vsak dan 3d 9 do 12 ure s priponko LOGAŠKA NOČ, do 31 10 1987 Tajnik KS Naklo Logatec Anton Vladič 1111111111111 I I I I I I I I TTTI......I I I H I | Steklenice so že v zabojnikih Krajevna skupnost Naklo Končno asfalt za narodnim domom Delavci Cestnega podjetja Ljubljana so končali asfaltiranje nekaterih ulic v soseski za Narodnim domom. Na novo so asfaltirane Gubčeva, Partizanska, Tomšičeva, Ulica OF, Nazorjeva in del Pavšičeve. Tu namreč še vedno poteka gradnja soseske tako, da je dokončna ureditev onemogočena. Večino sredstev za investicijo, vredno 109 milijonov dinarjev je prispevala komunalno cestna skupnost, 9 milijonov dinarjev pa so prispevali krajani. Tako soseska počasi dobiva podobo komunalno urejenega naselja. Cestno podjetje Ljubljana pa je že pripravilo predračun za ureditev krajevne ceste skozi naselje Ograde Predračun znaša 48 milijonov dinarjev, investitor pa bo komunalno cestna skupnost Še v mesecu oktobru bo krajevna skupnost Naklo Logatec sklicala zbor krajanov tega področja, na katerem bodo predstavili projekt in terminski plan ter se dogovorili o prispevku krajanov. Po programu bodo dela opravljena naslednje leto. m~TX nTTTTTT 11111 Makadamske ceste in poti počasi izginjajo. Lahko bi šlo seveda hitreje toda problem so sredstva in njihov' zagotavljanje. O načrtih za prihodnje leto bomo več napisali v novembrski številki mi i i i i i i i iTTnn Učenci, dijaki POZOR!! Vam učenje angleškega jezika dela preglavice? Želite popraviti slabe ocene? POKLIČITE PO TELEFONU 741-246!! Instruiram angleščino za vse razrede osnovnih in srednjih šol ncnn r 11111111111 TTT I 11 r r 11 V prejšnji številki Logaških novic smo pisali o zelenih zabojnikih za steklo. Da je bilo naše razmišljanje pravilno in da je padlo na plodna tla, kaže tale fotografija. Notranjosti sicer nismo poslikali, verjemite pa, da je zabojnik poln steklenic in steklenih kozarcev. (Celo ob zabojniku so že!) Naše razmišljanje je presenetljive hitro postalo resničnost. In ko smo spraševali od kod in kako so ti zabojniki prišli, smo ugotovili, daje pobudo dala krajevna skupnost Naklo, preko komunalne skupnosti naše občine pa so zanje zagotovili sred stva. Tako so zdaj zabojniki v krajev nih skupnostih Naklo, Tabor, Hotedr-šica in Rovte. Polne zabojnike bodo odpeljali in namestili nove. Steklenic vam torej ni treba več odlagati v vreče za smeti, ampak jih lahko preprosto odložite v zelen zabojnik. Krajevna skupnost Hotedršica Varneje čez nov most Republiška skupnost za ceste j financirala rekonstrukcijo in razširitev mostu v Hotedršici, ki je predstavljal hudo oviro in hkrati nevarnost v prometu. Zdaj, ko so delavci Ingrada končali delo, je most s pločnikom širok nekaj več kot 9 m. Dela so skupnost veljala skoraj 60 milijo nov dinarjev. In še ena novost s te ceste. Zadnje dni septembra so delavci Cestnega podjetja Ljubljana na odseku ceste od Hotedršice do občinske meje z Idrijo položili novo asfaltno prevleko. Skrajni čas je namreč že bil, saj poskakovanje po luknjah in zaplatah ni bilo šoferjem in vozilom prav nič prijetno, okvare avtomobilskih gum in odpiranje prtljažnikov pa vsakodnevna tegoba. Gradnja avtobusnih postajališč Malo pred novim mostom v Hotedršici gradijo avtobusni postajališči. Dela financirajo krajani iz zbranih sredstev samoprispevka Predsednik skupščine KS, tovariš Jakob Nagode je povedal, da imajo pripravljeno vso projektno doku mentacijo za gradnjo avtobusnih po stajališč in pošte. Letos bodo zgradili leseno pokrito postajališče na desni strani ceste, če se peljemo proti Logatcu. Iz sredstev samoprispevka bodo gradili tudi temelje za novo pošto, ki pa jih bo v naslednjem letu pošta odkupila in zgradila objekt Reka ne bo več poplavljala Krajevna skupnost Laze Gradnja stoji, ker ni sredstev Območna vodna skupnost je financirala dela pri iskanju naravnih odtokov Hotenjke na področju Žu-penc. Področje, kjer Hotenjka ponikne je bilo velikokrat poplavljeno, zato je bilo zemljišče skoraj neuporabno. Izvajalec del, Hidrotehnik Ljubljana je opravil regulacijo struge na delu, kjer reka ponikne Pri tem so našli en naravni odtok. Poleg tega so naredili še štiri umetne odtoke. Po izračunih in meritvah bodo ti odtoki zadostovali tudi v obodbjih ko je vode največ, kar pomeni, da polja ne bodo več poplavljena. Krajevna skupnost TABOR Ob prazniku nova cesta 13. septembra so v Zibršah z majhno slovesnostjo odprli kilometer dolgo novo cesto od Šenčurja do Turka. O gradnji vodovoda v Jakovici in Lazah smo v našem časopisu že nekajkrat pisali. Pisali smo tudi o obljubah in dogovorjenem roku izgradnje Vendar pa so se dela pri gradnji ustavila Vzrok za to je denar Izvajalec del je pri finančni konstrukciji računal tudi na posojilo, ki pa ga zaradi spremenjenih obrestnih mer in pogojev najemanja posojil pri banki ni najel. Vodja TOZD Komunala, tovariš Marko Vogrič nam je povedal, da so v celoti skoraj zaključena dela pri izgradnji zbiralnika in približno 200 m cevovoda od zajetja do zbiralnika. Krajevna skupnost TRATE Na slovesnosti je o poteku gradnje spregovoril Nace Brenčič, tovariš Omerzu je spregovoril o pomenu nove ceste, predsednik skupščine občine, tovariš Andrej Logar pa je krajanom čestital za novo pridobitev, saj je v času gospodarskih težav vsaka naložba vredna več. Za izgradnjo so sredstva prispevali krajani Tabora iz zbranih sredstev samoprispevka, veliko pa je prispeval tudi GG-TOK Gozdarstvo Logatec. S skupnimi močmi je bilo delo opravljeno v dogovorjenem roku. Najstarejši krajan, Jože Turk je prerezal vrvico in s tem simbolično odprl novo cesto. Veseli so bili vsi: izvajalci del, krajani, in tisti, ki so dela vodili. Kako tudi ne, saj bo cesta za vse imela neizmerno vrednost. Z aneksom zbrana sredstva samoprispevka V glasilu redno objavljamo stanje žiro računov krajevnih skupnosti, na katerih se zbirajo sredstva samoprispevka, ki jih prispevajo krajani od neto osebnih dohodkov. Tokrat ob- javljamo dotok in stanje sredstev, ki se z birajo po stopnji 2 % BOD iz dohodka delovnih organizacij. Zbiranje teh sredstev je dogovorjeno na podlagi aneksa k samoupravnem sporazumu o temeljih plana samoupravne komunalno cestne skupnosti. februar marec april maj junij julij avgust september 4.674.150 12.346.736 11.738.908 11.676.062 11.716 982 12 549.479 15.854.836 14.712 484 (do 23.9.) Novi metri asfalta SKUPAJ 95269.637 Težko je opisati zadovoljstvo krajanov KS TRATE nad novo veliko pridobitvijo. Asfaltna cesta bo, tako vsaj pravijo, doma zadržala marsikaterega mladega človeka, kajti pot do občinskega središča bo zdaj mnogo krajša. Zadovoljni pa so tudi šoferji delavskega avtobusa, saj bo cesta zdaj varnejša. Krajevna skupnost Rovte Prašne težave Sopota Najkrajša pot iz Škofje Loke do Cerknice poteka v veliki večini prav čez našo občino. Nekaj odsekov te cestne povezave so v preteklih letih uspeli urediti, asfaltna prevleka je ponekod že drugič položena, ponekod pa se regionalna cesta še vedno praši. Toliko lepih obljub je bilo že danih, toliko besed izrečenih, da bi iz njih, če bi bile asfalt, lahko potegnili že dve prevleki Toda cesta se še kar praši. Težki tovornjaki (in teh ni malo) pa uničujejo tako cesto, ■ m* kot tudi prelepo idilično dolino, po kateri cesta teče Krajani Sopota se zato upravičeno razburjajo. Razburjajo se tudi zaradi zajetja vode, ki je v neposredni bližini ceste. A vse to prav nič ne pomaga. Z regionalno cesto upravlja republiška skupnost za ceste. Kljub delegatskim vpraša njem in razgovorom na različnih ravneh, se stvar ne premakne z mrtve točke. Podobno velja tudi za odsek ceste od Laz do Ivanjega sela. Do ceste se obnašajo prav mačehovsko. Republiška skupnost je v letošnjem letu sprejela prioritetni seznam za posodobitev regionalnih cest, v katerem je odsek od Rovt do Žiri uvrščen na 35.!!! mesto, odsek od Ivanjega sela do Laz pa na 52.!! mesto od 150. Po razgovorih so v finančni načrt republiške skupnosti letos vnesli postavko v višini 50 milijonov dinarjev za izdelavo projektne dokumentacije. Kako potekajo dela z izdelavo te dokumentacije pa na logaški skupnosti za ceste ne vedo. Tovariš Krmavnar nam je povedal, da so sklenili na republiško skupnost nasloviti delegatsko vprašanje o izvajanju del po prioritetnem seznamu za posodobitev cest in poteku izdelave elaborata za 4,8 km dolg odsek ceste od Rovt do Žiri. V programu za leto 1988 pa bodo zahtevali, da se uredi vsaj 1 km dolg odsek in most v Sopotu. Koliko so varne naše ceste Kot že nekaj let doslej, je tudi letos na začetku šolskega leta potekala akcija, da bi bile poti naših šolarjev čim bolj varne. Miličniki so spremljali promet na najbolj kritičnih točkah. Šolarji so v tistih dneh varno prečkali ceste Navodila miličnikov so upoštevali tudi vozniki motornih vozil. Morda tudi zato ni prišlo do nesreč, v katerih bi bili udeleženi otroci. Prav pa bi bilo, da bi se tako obnašali celo leto. Tega bi se morali zavedati vsi udeleženci v prometu, od pešcev do voznikov tovornjakov. In tudi tisti, ki iz brezdelja, zlobe ali preprosto razposajenosti počnejo nasilje nad označbami in prometnimi znaki. Nepregledno križišče ulice Jačka s priključkom na avtocesto je, od kar je kamen natančnega strelca zadel ogledalo, nepregledno nevarno!! Med nami imamo tudi mnoge ljubitelje cestnih zmešnjav, kajti pro- metni znaki in smerokazi kar čez noč kažejo v popolnoma napačne smeri. Objestnost, radoživost ali huliganstvo? Ne vem, kako bi temu rekli! Vse to pa lahko poimenujemo z eno besedo: NEVARNOST! In o tej je bilo govora tudi na sestanku vodstev vseh krajevnih skupnosti Svet za preventivo v cestnem prometu naproša vse krajevne skupnosti in odgovorne v ustreznih n " 111111.......1111111 službah, da pripravijo kratko analizo varnosti v cestnem prometu na svojem področju. Nepregledna križišča, slabe označbe, polomljeni prometni znaki, črne točke, vse to so stvari na katere opozorite. Svet bo izdelal skupno poročilo in ga poslal v obravnavo delegatski skupščini, ki bo na tej osnovi sprejela ukrepe za izboljšanje prometne varnosti. Ne čakajmo torej na nove nesreče in žrtve. LOTIMO SE NALOGE ŽE DANES! I I I I I I I I I 1 I I I I I 1 TTT □ Tehnični pregledi traktorjev, enoosnih traktorskih prikolic in stanovanjskih prikolic Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Logatec obvešča vse lastnike zgoraj naštetih vozil, da bodo tehnični pregledi po naslednjem zaporedju: LOGATEC: 19. 10. 1987 - od 8. do 17 ure pri servisu SLOVENIJA AVTO v Logatcu. ROVTE: 20. 10. 1987 od 8 do 1 7. ure na dvorišču gostilne »PRI REZKI« v Rovtah. LOGATEC: 21. 10. 1987 od 8. do 12. ure pri servisu SLOVENIJA AVTO v Logatcu HOTEDRŠICA: 21. 10. 1987 - od 13. do 17. ure pred Kulturnim domom v Ho-tedršici. Pri tehničnem pregledu bo navzoč tudi predstavnik zavarovalnice, pri katerem boste plačali obvezno zavarovanje. Zamudniki bodo morali opraviti tehnični pregled pri pooblaščenih delovnih organizacijah izven občine. ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE SO LOGATEC I I t I I I I I i I 1 I I I I IT I I I I I I I I I I I I ODPRTO OD 9. DO 12. URE In OD 13. DO 16. URE, ob SREDAH OD 9. DO 12. URE in od 15.30 DO 18. URE. OB SOBOTAH ZAPRTO! NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO OKULISTIČNI PREGLEDI PONEDELJEK OD 14. DO 16. URE Naročila za pregled sprejemam vsak dan! SE PRIPOROČAM! Črne ekološke točke špektorjem napotili na nekatere najbolj črno črne ekološke točke. Med njimi je precej črno tudi tole smetiš- če, ki so ga brezvestneži naredili tik ob regionalni cesti proti Rovtam. Vrtačo na polju so enostavno napolnili z vsemogočo šaro, med katero je mnogo avtomobilske pločevine in odpadkov plastičnega in gumijastega izvora. Izgovor, da bo lastnik zemljišča zadovoljen, ker bo iz vrtače nastala ravna površina je iz trte izvit, saj je lastnik ob vrtačo postavil velik napis, da takega početja noče. Do narave in okolja skrajno okrutno početje pa kaže, da vse prepovedano vleče še bolj zato, ker je prepovedano. In tako se vrtača zmeraj bolj polni. In če se bo polnila še naprej, bo iz vrtače nastal griček, potem hrib in gora in ... In ker zgledi vlečejo, bodo brezvestneži zgledu sledili (nekateri pa to celo že počnejo). Upamo pa le, da nekoč iz Logaške jame ne bo nastala Logaška gora. Priznanje brigadirjem Sekretar centra za mladinsko prostovoljno delo pri republiški konferenci ZSMS Stane Šalamon, je naši brigadi za dosežke na področju prostovoljnega dela v letu 1986 izročil REPUBLIŠKO PRIZNANJE. Čestitamo! Ob tem pa še misel, da bi veljalo v jesenskem in zimskem času razmisliti o organiziranju akcij tudi v naši občini V naši republiki se namreč vse bolj uveljavljajo nove oblike prostovoljnega dela mladih. Različni raziskovalni in drugi tabori so bili zelo uspešni, predvsem pa zanimivi za mlade I I I I I I 1 I 1 I I 1 I 1 1 1 C I I I I I I I 1 I 1 I I 1 1 I I I 1 I I 1 I 1 I Valorizacija družbenih pomoči otrokom in prispevkov staršev k oskrbnim stroškom v VVZ Kurirček Na podlagi priporočila o uskladitvi družbenih pomoči otrokom, ki ga je na seji, 15 9. 1987 sprejel odbor za razvoj družbenega varstva otrok ter v skladu s sklepom skupščine Skupnosti otroškega varstva Logatec z dne 3. 3 1987, se družbene pomoči otrokom s 1. oktobrom 1987 povečajo za 30 odstotkov, prispevki staršev k oskrbnim stroškom pa za 40 odstotkov. Obrazložitev: Na podlagi določil srednjeročnih in letnih planskih dokumentov skupnosti otroškega varstva, resolucije o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije v letu 1987 ter samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, odbor za razvoj družbenega varstva otrok skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za uskladitev družbenih pomoči otrokom v letu 1987. Podlaga za usklajevanje denarnih pomoči in prispevkov staršev so podatki o gibanju osebnih dohodkov v Sloveniji. Leti se bodo povečali v devetih mesecih letošnjega leta za okoli 19%, glede na povprečje minulega leta pa to pomeni 79 %. Ker velja predvidena uskladitev za zadnje trimesečje letošnjega leta, je potrebno ob tem upoštevati predvideno rast osebnih dohodkov do konca leta, ki naj bi bila po sedanjih ocenah okoli 102 % glede na povprečje leta 1986. Upoštevaje navedene kazalce so podane podlage za povečanje denarnih pomoči otrokom in prispevkov staršev. Tako bo od 1. 10 1987 znašala najvišja družbena pomoč za otroka 31.042 - din, najvišji prispevek staršev, ki ga plačajo za oskrbo otrok v VVZ pa bo znašal za otroke do 2,5 let 89.663-din, za otroke od 2,5 do 6,5 let pa 66.554,- din Predsednik skupščine SOV: Rajko Rupnik TTTTTI 1 1 I I 1 1 1 I 1 1 I I I I I I I I 1 J I I 1111 11 1 I IJU Praznik tudi za naše upokojence V počastitev praznika občine Logatec je tudi društvo upokojencev organiziralo nekaj prireditev. Na področju športa in rekreacije so organizirali srečanje balinarjev. Povabilu so se odzvali tudi športniki društev iz sosednjih občin. Tekmovalo je 7 moških in 3 ženske ekipe Po končanem tekmovanju je bilo prijetno tovariško srečanje. Razveseljivo je, da so naše balinarke, ki so šele letošnje leto ustanovile ekipo, dosegle prvo mesto. Da so zares prizadevne dokazuje že naslednji pokal, ki so ga »pribalinale« na prijateljskem srečanju na Vrhniki. Pripravili pa so tudi srečanje članov starostnikov (nad 80 let) in tistih, ki so v letošnjem letu slavili zlato poroko. Kar 6 parov jih je bilo in sicer: Debevc Anton in Terezija, Kobal Jože in Francka, Logar Janez in Marija', Molk Alojz in Marjanca, Mesar Viktor in Angela, Slave Ludvik in Ana. Žal se dva para tega srečanja nista udeležila. Pozdravni nagovor je imel predsednik društva, tovariš Franc Verbič, ki je med drugim z veseljem poudaril tudi to, da je društvo prejelo letos najvišje občinsko priznanje. Društvo je na to priznanje zelo ponosno, obenem pa se čuti še bolj odgovorno, da bo njihova aktivnost v bodoče še večja. S prisrčnim govorom je starostnike in zlatoporočence pozdravil tudi predsednik občinske skupščine, tovariš Andrej Logar, ki se je ljubeznivo odzval povabilu. Tudi predstavniki občinske organizacije ZB, predstavnica SIS za socialno skrbstvo in predstavnik RK so navzoče pozdravili in jim zaželeli še mnogo dobrega počutja. Sledil je kratek kulturni program Pevci so zapeli več lepih, domačih aesmi Marsikdo je z njimi »poprijel« in pesem je bila še lepša, ker je bila zapeta skupaj. Sledile so recitacije. Ena je bila napisana prav za zlatoporočence To so ljudje, ki so 50 let življenja delili lepe trenutke, s skupnimi močmi jim je uspelo premagati tudi številne težave Preživeli so vojno vihro, v kateri so se ljudje borili za svoj obstoj, živeli so v dneh, ko je bil kruh bolj spoštovan, ker je bil težje zaslužen kot danes Učenci osnovne šole 8 talcev so nato izvedli še prisrčen program, pa tudi mladi harmonikaš je krepko potegnil za svoj meh Po končanem programu je bilo družabno srečanje in veselo razpoloženje se je nadaljevalo v poletno nedeljsko popoldne Tatjana Lo&aAke NOVICE Pisali ste nam Drugačna knjižnica? V zadnjih dveh številkah LN je bilo veliko napisanega o naši knjižnici. Bralci smo se lahko seznanili s stanjem v njej in pogledih v prihodnost. Povabljeni smo bili tudi k sodelovanju. Naj bo to eden od kritičnih zapisov, ki naj umiri nekatera, po mojem, nesmiselna prizadevanja zaposlenih ter da hkrati kako pobudo za drugačno (kot je to sedaj v navadi) razreševanje problemov v tej dejavnosti. Mislim, da celotna razmišljanja pisca prispevkov in njegova evforija ob lepem novem objektu izhajata iz napačnih predpostavk pri obravnavi »temeljnega načela programa« za »IZPOLNITEV PRIČAKOVANJ, zaradi katerih so se delovni ljudje odlo čili, da si zgradijo sodobno knjižnico.« Treba je namreč vedeti, da je bil samoprispevek, s katerim seje le ta gradila, uveljavljen z minimalno večino in še to le s pomočjo glasov iz občinskega zaledja, ne pa samega naselja Logatec, kjer stoji in mu po naravi stvari lahko tudi največ nudi. Tudi odločanje je bilo pri tistih, ki so bili za samoprispevek sila različno obarvano (eden je bil zanj zaradi ceste, drugi zaradi vodovoda ipd), tako, da ni mogoče trditi, da smo bili vsi za to, da si zgradimo sodobno knjižnico. Sam npr. sem bil za gradnjo tega objekta, a ne zaradi nekih pričakovanj za in ob širitvi dejavnosti, ki se odvijajo v njej, temveč, ker sem verjel pristojnim, da so razmere na tem področju nevzdržne in da jim je potrebno dati normalne pogoje za delo. Izhodišča so torej sila različna. Zato je treba tudi pri nadaljnjem delu izhajati in upoštevati to različnost, kajti v nasprotnem bomo pridobili z novim objektom le še en dodaten problem, v že tako ne rožnati situaciji občine in širše. Mislim predvsem, da niso na mestu prizadevanja, ki jim je cilj matična knjižnica, več zaposlenih v njej in organiziranost kot delovna organizacija. Vse to ne pomeni niti kvalitete, še manj pa kvaliteto v dejavnosti same knjižnice. Pomeni le večje stroške in večjo obremenitev gospodarstva. Tudi če bi takšna knjižnica pridobivala več sredstev iz republiške kulturne skupnosti, bi se ta trošila v glavnem za osebne dohodke in sklade zaposlenih, za samo dejavnost pa bi jih spet zmanjkovalo. Smisel takšnih prizadevanj ima zato lahko le osebno noto. Argumentacija z normativi o delu, ki je navedena, je slaba in mene osebno prej spodbuja v prepričanje, da so normativi preohlapni, kot pa da sedaj zaposleni garajo, kar je bil očitno namen teh navedb. Zlasti se, kar živimo v času elektronike in računalništva, s čigar pomočjo bi tudi knjižničarji svoje delo lahko večkrat hitreje opravili. Pri tem imam v mislih le vodenje evidenc in inventarizacijo (s pomočjo črne kode), da o avtomatskem vodenju knjižnice niti ne govorim. Za to ni potreben kak velik in drag računalniški sistem, ampak bi zadostoval že primeren osebni računalnik z disketno enoto. Seveda pa ga je potrebno znati uporabljati. Če res razmišljamo o dejavnosti do in v 21. stoletje, potem moramo uveljavitev računalnika v dnevni praksi še kako upoštevati in se nanj pripraviti. To pa pomeni, da moramo že danes misliti na prihodnje normative, ki bodo gotovo drugačni od današnjih, jih pri svojem delu za jutri predvidevati, se nanje pripraviti ter se boriti za njihovo uveljavitev. Delavcu in občanu je prav vseeno, ali je njegova knjižnica matična ali ne. Nekaj šteje le to, če in kako služi svojemu namenu. Če mu bo knjiga v prihodnje bolj dostopna, tako časovno, kot krajevno in po vsebini, bo to ustanovo podpiral, a le v njenih racionalnih okvirih, ne pa takšno, kot bi jo nekdo, zaradi takšnih ali drugačnih interesov želel imeti. Pobuda združenemu delu se mi zdi koristna. Delavcu je knjiga pri njegovem delu in odločanju še kako potrebna in to čim bliže njegovemu delovnemu mestu. ZKS je pred leti že vodila akcijo za organizacijo rdečih kotičkov (priročnih knjižnic v delovnih organizacijah), ki pa je zvode-nela. Knjižnica bi tu lahko prevzela strokovno vodenje, delovne organizacije pa bi, z zadolžitvijo posameznih delavcev in plačilom dela ter materialnih stroškov pri tem, nosile ostalo breme te aktivnosti. Korist bi bila ob prizadevnosti obeh strani obojestranska. Mislim tudi, da si knjižnica lahko svoj knjižni sklad poveča brez dodatnih materialnih stroškov s primerno lastno aktivnostjo. Nove izdaje bo seveda še vedno morala kupovati pri založnikih, a prenekatero starejšo knjigo bi bili občani verjetno pripravljeni odstopiti knjižnici zastonj (ali za kako ugodnost pri uporabi njenega gradiva). Sam sem ji tako pripravljen odstopiti vse svoje leposlovne knjige ter nekatere strokovne, če je seveda za to zainteresirana. Tudi to je torej način, da knjižnica postane bogatejša in bolj naša, kar je za identifikacijo občanov z njo in njenimi problemi, najvažnejše. Branko Weixler Mesni užitki po logaško Včasih so rekli: »Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača«, banka pa je pred časom na to temo izpeljala še eno: »dinar na dinar«, za katero ne vem kako se je končala, toda aktualna gotovo ni več. Vsaj kar se mesarjev tiče bi morali najti rimo na tisoč in več dinarjev. V preteklosti smo se že kar navadili, da je mesar odrezal vsaj 10 dkg mesa več kot mu je bilo naročeno in tako onemogočil hitro kontrolo zaračunanega zneska. Ob tedaj še razmeroma dobrem standardu se je večina kupcev raje odpovedala nekaj dinarjem, kot da bi se spuščala v neprijetno pregovarjanje z mesarjem. Na žalost pa so prišli časi, ko marsikdo že prešteva dinarčke in premišlja kako bi povezal konec s koncem. Zato ni čudno, da pobesni ko vidi, kako mu nekateri na veliko kradejo. Pred časom smo v Logatcu dobili v Mercatorjevi trgovini ob Tržaški cesti »novo mesnico«. Pravi užitek je stopiti vanjo, dobro založeno s prečudovitim mesom, ki ga strežeta še bolj čudovita mesarja. Kar nekaj časa je trajalo, da smo se stranke nagledale mesa in mesarjev toda iz očaranosti so nas zbudile vedno tanjše denarnice, ki so nas začele opominjati, da se moramo ozreti tudi po tehtnici in ceniku Ko sem prejšnjo soboto po dolgem čakanju le prišla na vrsto in dobila 1 kg govejega stegna, tri kosti in tri piščančja bedra, sem plačala 9.600,00 din. Prej omenjeni čar je očitno še deloval saj sem šele pri čakanju v vrsti za kruh ugotovila, da sem nekam veliko zapravila za meso. Stopila sem nazaj k mesarju in povprašala po koliko je goveje stegno. Ko mi je mesar povedal, da je cena za 1 kg 5 330,00 din, sem ga prosila naj moje meso ponovno stehta in preveri račun. Lepi mesar je ob rdečici, ki mu je udarila v glavo, postal res še lepši ampak jaz sem tokrat ostala trdna. Ko je ponovno stehtal meso in računu prištel še ceno dveh prozornih plastičnih vrečk, v katerih je bilo meso, je ugotovil, da je razkorak do plačanega zneska le malo prevelik Hitro je odrezal košček bočnika rekoč, pa vzemite še tole zraven. V tistem trenutku se mi je zasmilil. Revež ima najbrž tako majhno plačo, da si jo mora malo popraviti, če hoče preživeti družino. Pustila sem mu tisti bočnik, da ga nese otrokom. ) aDOCXXXOX)OOCXXXXXXXX^^ Zdaj je pravi čas! Svečarstvo IZTOK ŠUBIC obvešča cenjene kupce, da je delavnica in prodajalna odprta v novih prostorih na STARI CESTI, nasproti KZ Logatec. OBIŠČETE nas lahko vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure, v soboto od 8. do 13 ure Do 1 novembra bo prodajalna odprta tudi v nedeljo od 10. do 12 ure. PRIPOROČAMO VAM TUDI NAKUP vseh vrst dišečih sveč, različnih oblik in vonjev, barv in v različni embalaži - steklo, keramika. UGODNE CENE! VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE IN SE PRIPOROČAMO ZA NAKUP! i oocraxcoccxxDooocxx^ Po mojem izračunu sem mu podarila 1.800,00 din, žal pa si vnaprej take radodarnosti ne bom več mogla privoščiti. Ker inšpektorji niso vsiljivi in malokrat sami zaidejo k nam, bomo Logatčani morali postati gos-toljubnejši in jih večkrat povabiti na obisk. Pred tem pa še nasvet gospodinjam. Nikar ne klepetajte, ko stojite v mesniti. Pozorno glejte na tehtnico in cenik, pa boste za denar, ki ga boste s tem prihranile lahko poklepetale ob »začinjenem« kofetku. PM Oktobrska seja skupščine Predsednik zbora združenega dela in predsednik zbora krajevnih skupnosti sta sklicala skupno sejo, ki bo 21. oktobra. Delegati bodo poslušali poročilo o zasedanju republiške skupščine, obravnavali bodo poročilo o izvajanju dogovora o urejanju in vzdrževanju grobov, grobišč in spomenikov in spominskih obeležij v občini Logatec, predlog odloka o spremembi odloka o razglasitvi drevoreda lip za spomenik oblikovane narave, kadrovske zadeve in poročilo o realizaciji programa dela občinske skupščine in njenih zborov v letu 1987. Od pomembnejših točk dnevnega reda pa bodo delegati obravnavali predlog za sprejem simbola občine Logatec. Po predlogu žirije bo to predlog, ki ga je oblikoval Nino Ko-vačevič s sodelavci Njegovo delo, kakor tudi druga natečajna dela ste lahko videli na razstavi sredi septembra v zavarovalnici. Delegati bodo obravnavali še predlog OK SZDL Logatec za imenovanje družbenega pravobranilca samoupravljanja. To funkcijo naj bi od 1.11. opravljal tovariš Janez Pečar, ki naloge družbenega pravobranila že opravlja za občino Vrhnika. Podoben dnevni red bo obravnaval tudi družbenopolitični zbor, vendar na ločeni seji. Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela pa bosta na ločeni seji obravnavala tudi predlog odloka o uvedbi melioracijskega postopka »Logaško polje« in rabi zemljišč po izvedenih melioracijskih delih Melioracijsko območje obsega kmetijska zemljišča desno in levo ob Tržaški in Rovtarski cesti Površina meri 247 ha, investitor melioracije je Mercator-Kmetijska zadruga Logatec, dela pa bodo po programu zaključili pomladi 1988. 30 letnica delovanja Jamarskega društva Logatec 30 let aktivnega in organiziranega delovanja Jamarskega društva Logatec pomeni brez dvoma pomembno obletnico. V tem obdobju se je marsikaj spremenili), vendar je treba dodati, da se ni spremenil odnos do jamarjev in jamarstva. Na jamarje se tudi danes spomnijo le takrat ko nas potrebujejo. Ko pa jamarji kaj potrebujejo, naletimo na gluha ušesa, nerazumevanje in odpore. Taki in drugačni »zahtevneži« na vse pretege hvalijo naše društvo, toda jamarji od govornih puhlic nimamo ničesar, saj se od besed ne da živeti. Težko je spregovoriti o jamarstvu brez nekakega grenkega priokusa, da je jamarstvo šport, ki kljub rezultatom in uspehom nima svojega pravega, zasluženega mesta in veljave. Jamarskih akcij se ne da meriti s časovnimi rezultati in športnim hvalisanjem. Jamarstvo ne potrebuje medalj, kajti biti jamar, pomeni mnogo več kot pa le tekmovalec, športni stremuh in lovec za rekordi .. Biti jamar - pomeni poznati, občutiti naravo v vsej njeni spremenljivosti, celovitosti in zakonitosti... in upravičeno lahko rečemo, daje utemeljevanj jamarstva toliko kot nas je jamarjev samih. Še težje kot spregovoriti o nagibih in jamarstvu samem pa je govoriti in opisovati tridesetletno obdobje aktivnega delovanja našega (ali katerega drugega) jamarskega društva. To je toliko težje, ker zgodovine nekega društva enostavno ne moreš prepisati iz zapisnikov jamarskih ekskurzij, akcij, najrazličnejših privatnih dnevnikov in zapisnikov... 30 let delovanja društva je dolga doba, kot človeško življenje - spominjamo se namreč veliko več lepih dogodkov kot pa slabih in težkih. Skušal bom »zagristi v to kislo jabolko« in prepričan sem, da mi bo le delno uspelo zapisati vse tisto, kar bi moral zapisati, pa vendar naj bo za informacijo o našem društvu dovolj! V letošnjem letu praznujemo člani JD Logatec 30-letnico organiziranega delovanja, raziskovanja, odkrivanja našega in tujega podzemeljskega kraškega sveta. JD Logatec je bilo ustanovljeno 1. maja 1957. leta, vendar lahko upravičeno trdimo, da je bilo jamarstvo na logaškem živo že veliko prej. Leta 1886 se je akcije W. Puticka v Gradišnico pri Logatcu udeležil tudi domačin - Gostiša, Ta podatek je bolj zanimivost kot pa kaj drugega! Izredno aktivna pa je bila v obdobju pred drugo svetovno vojni »logaška podružnica« DZR JL - Matica, ki jo je vodil Ivan Dolar. Člani te skupine so zapustili bogato dok'.: mentacijo o svojem delu, mnoge oo jam, ki so jih registrirali in raziskali pa še do danes niso ponovno razis kane. Največji uspeh te skupine, (• so jo poleg Dolarja sestavljali izključno domačini iz Logatca, pa je bilo odkritje končnih delov znamenite Križne jame pri Ložu. V obdobju po drugi svetovni vojni so se nekateri člani ponovno zbrali in neformalno organizirani raziskovali jame v okolici Logatca. Tako so raziskovali vse do leta 1957, ko je prišlo do organiziranja JD Logatec. Skorajda nemogoče je celovito predstaviti to obdobje, ki je bilo plodovito in bogato. Vendar lahko ločimo v delovanju našega društva nekaj pomembnih ločnic, ki na srečo niso usodno vplivale na delo društva. Tako lahko od leta 1957 do 1964 govorimo o prvem obdobju, ko pride do menjave generacij, sledi obdobje od leta 1964 do 1969, ko je bila zgrajena jamarska koča in je raziskovalna aktivnost slonela izključno na takrat »majši generaciji«. Sledi obdobje od leta 1972, ko je bila odkrita Kačna jama pri Divači - njeni notranji deli -do leta 1974, ko je spet prišlo do menjavanja generacij ter zadnje obdobje od leta 1974 dalje. Tehnik; raziskovanja je v tem obdobju doživela celo vrsto korenitih sprememb Jamarji so začeli svoje delovanje z nadvse skromno opremo - lesenimi lestvicami, konopljenimi vrvmi, stari mi gasilskimi in vojaškimi čeladam ročpnimi karbidovkami - s skromnimi sredstvi a z veliko mero srčnosi in zagnanosti. Akcije v »prvem« ol dobju so bile osredotočene na pc ročje Logatca: Gradiše, Lanski vrh Sončni klanec, Hrušica, Logaški rav nik itd Leta 1962 so člani društva odkrili Logaško jamo (globoko -80 in dolgo 400 m), v katero prirejamo vsako leto - od začetka sedemdesetih let do danes - spuste (z vitlom) za javnost. Člani društva so sodelovali tudi na nekaterih najpomembnejših akcijah DZRJS (danes JZS) v takrat najgloblja brezna pri nas - leta 1954 v Habečkov brezen - 353 m. Udeležili so se tudi akcije v Jazben - 334 m ter sodelovali v šestdesetih (konec petdesetih) letih pri raziskavah v Kačni jami pri Divači. Aktivnost članov društva je bila v tem času nadvse pomembna in bogata, kar dokazuje tudi dokumentacija o raziskanih jamah in breznih v tem času. V letu 1964 je prišlo do menjave generacij. Raziskovalno dejavnost so prevzeli člani mlajše generacije jamarjev. Treba je dodati, da aktivnost starejših članov v tem času ni zamrla. Leta 1965 so pričeli z gradnjo jamarske koče, ki je bila zgrajena izključno s prostovoljnim delom članov samih. Tudi precejšen del finančnih stroškov so krili člani sami ob pomoči nekaterih DO in zasebnikov Leta T969 pa je bila koča dograjena in odprta. Zagnanost in uspešnost mlajše ekipe jamarjev je kaj kmalu dala pomembne rezultate in uspehe. Akcije so si sledile v rednem časovnem zaporedju, od tedna do štirinajstih dni razlike med eno in drugo. Člani so raziskali celo vrsto jam v okolici Logatca. Udeleževali pa so se tudi akcij DZRJS, IZRK v Pološki jami. Odkrili so Borisov dihalnik, ki pomeni pomembno zvezo (za sedaj še neodkritim) tokom podzemske Ljubljanice. Z vztrajnim kopanjem so prodrli - 50 m globoko. Nadvse pomembno je bilo odkritje nadaljevanja v Šamonovem breznu, kjer so dosegli globino - 108 m in je nadaljevanje preprečil sifon. Z lestvicami, ki so jih izdelovali sami, so iz meseca v mesec premagovali globlje vertikale (Gradišnica - 75 m vertikale itd). Člani so postajali iz leta v leto bolj aktivni in odkritje je sledilo odkritju, V avgustu 1969 so odkrili nadaljevanje v Turkovi jami in prodrli -98 m globoko ter odkrili blizu 1000 m novih rovov. Finančna stiska je prisilila člane, da so večino potrebne jamarske opreme izdelovali sami in tako uspešno nadaljevali z raziskovanji. Akcije so postajale vse bolj zahtevne in raziskali so več brezen (vertikal) na ledeniški poti na Hruši-ci, globokih od - 100 do - 200 m Med izredno pomembne akcije pa sodi brez dvoma spust in raziskava naše najglobje vertikale brezna na Leupah - 246 m, leta 1971. Ta akcija je imela izreden odmev in člani JK Ljubljana Matica so takole pisali našim članom: »Dragi logaški kolegi jamarji! Veseli me, da vam lahko v imenu vseh članov našega kluba čestitam za izreden uspeh, ki ste ga pravkar dosegli v breznu pri Leupi na Banjščicah. S tem, da ste brez težav raziskali našo najglobljo vertikalo, ste dokazali, da sodite v sam vrh slovenske speleologije. Želimo vam čimveč uspehov tudi vnaprej, saj je v interesu vseh slovenskih jamarjev, da je pri nas čimveč dobrih in organiziranih skupin!« Med največje uspehe sodi odkritje reke Reke v Kačni jami pri Divači leta 1972. To je bil največji uspeh »organiziranega jamarstva pri nas, epohalno odkritje« ... (Naše jame 15 (1973), 1-128, Lj 1974, str. 46). 13. septembra 1972 so člani JD Logatec, Janko in Niko Petkovšek, Ivan Kenda ter Andrej Kranjc - IZRK, po spustu v že prej odkrito brezno pod Saturnom (kjer so se ustavili člani našega društva zaradi pomanjkanja opreme, na akciji od 17. do 20. 8. 72) prišli do podzemeljske reke Reke. Po odkritju so bile akcije usmerjene predvsem v odkrivanje rovov v Kačni jami, kjer so do leta 1974 odkrili 7200 m vodnih in suhih rovov. Akcije so bile različno dolge, najdaljša pa je bila v času od 30 6 do 8. 7. 73 (devet dni raziskav), V letu 1974 se je v Tkalci jami v Rakovem Škocjanu ponesrečil najaktivnejši član, srce ekipe tega obdobja, Janko Petkovšek, ki je s svojim vztrajnim, neumornim delovanjem bistveno pripomogel k razvoju 'D Logatec. Njegova smrt je zavrla delo ekipe in zagnanost je popustila. Leta 1975 so se člani odpravili v Črno goro ter raziskali tedaj najglobljo črnogorsko jamo Duboki do - 310 m ter odkrili nadaljevanje v Lipski pečini (nad 2000 m rovov) Tudi v tem obdobju je menjava generacij opravila svoje. Raziskovalno delo so prevzeli člani mlajše ekipe, kije delovala že tudi prej. Nekateri člani »starejše ekipe« so prenehali, drugi pa so še nadaljevali s svojim delom Akcije v tem obdobju so se usmerile na okolico Logatca, hkrati pa smo nadaljevali z raziskavami v že odkritih perspektivnih jamah, ki so jih odkrili naši predhodniki. V Kačni jami je bilo odkritih 1000 m novih rovov, tako da je skupna smo začeli z raziskavami v Velki ledeni jami v Paradani (Trnovski gozd), kjer smo do danes prodrli - 385 m globoko, vendar raziskave še zdaleč niso končane! Člani smo organizirali več odprav v Črno goro, kjer je bilo odkritih več pomembnih jam (Začir-ska, itd). Sodelovali smo tudi medklubskih akcijah: v brezno *ri Leski planini - 536 m, Brezno pri 1 gamsovi glavici - 782 m. Raziskovali pa smo tudi v tujini: Avstriji - Lam-preechtshofen (-1000 m) Italiji -Gortani (-980 m), Poljskem - Snežna jama (- 750 m) En član našega društva pa se je leta 1980 udeležil I jugoslovanske jamarske odprave v najgloblje jame sveta: Gouffre Ber-ger - 1141 m, G Mirolda - 1060 m, G Pierre St. Martin - 1332 m. Organizirali smo tudi prvo samostojno društveno odpravo v tujino v brezno G. Berger v Francijo - 1141 m, ki je v celoti odlično uspela. Sodelujemo na najrazličnejših raziskovalnih akcijah: na Kaninu, Črni gori itd. Tudi v tem zadnjem obdobju je bilo opravljenih ogromno raziskovalnih akcij. V podzemlju smo prebili nešteto ur ter odkrili vrsto nadaljevanj v že znanih in neznanih jamah. Aktivno skrbimo za popularizacijo naše dejavnosti in v ta namen organiziramo predavanja (na prostem, v šolah, DO itd). Vsako leto organiziramo spust za javnost v Logaško jamo z vitlom in še bi lahko naštevali - pa bodi dovolj. Pred tem pa še nasvet gospodinjam. Nikar ne klepetajte, ko stojite v mesnici. Pozorno glejte na tehtnico in cenik, pa boste za denar, ki ga boste s tem prihranile lahko poklepetale ob »začinjenem« kofetku. PM DOPISUJTE V LOGAŠKE NOVICE Športniki za občinski praznik I I I I I 1 J J J J J M 1 1 I I I I I I I I LLJ I I LI I 1 IJULULL Od vseh prireditev, ki so bile organizirane v počastitev občinskega praznika, je bilo največ prav telesnokulturnih oziroma "športnih«. Zadovoljni organizatorji so kar po vrsti ugotovili, da so bile te prireditve tudi najbolj obiskane, tako s športniki-tekmovalci, kot tudi z gledalci. Ni kaj, tudi na tak način se prirediteljem lahko pokaže, da trud ob organiziranju takih prireditev ni vložen zaman. Za bralce Logaških novic smo pripravili rezultate vseh tekmovanj, objavljamo pa jih v takem zaporedju, kot so se odvijala v mesecu praznovanj. i 1 M I I M C I I I I I I I I I I I I I TTTTTTT □ozn Kolesarjenje Približno sedemdeset kolesarjev je svoje jeklene konjičke pognalo na progi Logatec - Rovte. Nekaj jih je zaradi vzponov in »kratke sape« odstopilo, ostali pa so se uvrstili takole: Mladinci do 15 let: 1. Aleš Petrič, 2. Boštjan Felc. 3. Hari Nagode. 4. Tomaž Mivec, 5. Tomaž Mohorćič, 6. Mitja Albreht, 7. Boštjan Lukančič, 8. Jure Smole, 9. Aleš Gantar, 10. Tadej Musec, 11. Renato Debenec, 12. Boštjan Lukančič, 13. Janez Ci-gale, 14. Jernej Felteh, 15. Edvin Ambrožlč, 16. Miha Gostiša, 1 7. Jožko Petkovšek, 18 Primož Gnezda, 19, Žiga Cof, 20, Aleš Žunič, 21. Iztok Svenik, 22 Marko Škrlj, 23, Simon Arko, 24. Miha Vesel, 25 Boštjan Gostiša, 26 Vasja Rupnik, 27. Boris Tušar, 28, Janez Rus. 29 Miha Avsec, 30. Tadei Windschnurer, 31. Marko Lamovšek, 32. Jernej Nagode, 33. Robi Bol-čina Moakl do 20 lat: 1. Toni Žnidaršić. 2 Lado Sedej, 3. Aleš Kri-žančič, 4. Simon Poljane 5. Miran Gnezda, 6 Dejan Lukan, 7. Andrej Jereb, 8. Robert Vodo-pivec, 9. Damjan Rupnik, 10, Uroš Jereb, 11 Tomaž Kogovšek, 12 Marko Leskovec Moakl od 20 do 30 lat: 1. Jože Markovič, 2 Ivan Poljanec, 3. Rajko Baut, 4, Branko Kržišnik Moakl od 30 do 40 lat: 1. Stane Velikanja, 2, Marko Pajntar, 3. Ciril Kavčič, 4 Zdenko Ogrič Moški nad 40 lat: 1 Slavko Šalamun Ženske do 30 let: 1, Urška Fečur, 2. Simona Žibert, 3. Vesna Dolenc, 4. Irena Leskovec, 5. Darja Rupnik, 6. Mateja Ambrožič Ženake nad 30 let: 1, Marija Cigale. 2. Julka Šalamun Streljanje Na strelišču osnovne šole 8, talcev so prizadevni člani strelske družine pripravili tekmovanje v streljanju z zračno puško. Nekaj čez trideset tekmovalcev je preizkusilo mirnost roke in ostrino očesa. Pionirke: 1. Simona Žibert, 2. Vesna Dolenc, 3. Mateja Ambrožič, 4, Darja Rupnik Mladinka: 1. Irena Leskovec, 2 Urša Fečur, 3 Mojca Dolenc Članice: 1. Helena Marinč Pionirji: 1, Vasia Boben, 2 Bogo Kogovšek, 3 Žiga Cof, 4 Miha Gostiša, 5 Jožko Petkovšek. 6. Boštjan Gostiša Mladinci: 1. Marjan Jerina, 2 Stanko Žust, 3. Marko Leskovec Člani: 1. Jože Pasarič, 2 Rudi Čamernik, 3. Jože Boben, 4, Rajko Žakelj, 5 Franci Jereb, 6 Nace Brenčič, 7, Janez Žust, 8, Dušan Jerina, 9. Janez Treven, 10. Matija Trček, 11 Drago Maglica, 12 Franc Slabe, 13. Marjan Gabrov-šek, 14. Andrej Dolenc, 15 Avgust Jerina, 16. Tone Jerina Nogomet Pri šoli E. Kardelja se je na asfaltnem igrišču približno 100 nogometašev, zbranih v enajstih ekipah, pomerilo v izločilnem nogometnem turnirju. Končni vrstni red prvih treh: 1. Postaja Milice, 2. Vzgojni zavod, 3. Puma Skoki Pionirji do devet let in dve leti starejši vrstniki so imeli na 14 m skakalnici pod Sekirico tekmo za Pokal Elektrotehne, rezultati tekmovanja pa so bili takile: Ml. pionirji do 9 let: 1. Peterka (ŠD Termit Moravče), 2. Kosi, 3. Hrnja, 4. Capuder, 5, Franič (vsi SSK El Ilirija Ljubljana), 10, Marolt (SK Logatec) Ml. pionirji do 11 let: 1, Fras, 2. Turk (oba SSK El, Ilirija Ljubljana), 3. Lončar (ŠD Termit Moravče), 4. Lajevec (SSK El Ilirija Ljubljana), 5, Gostič (ŠD Termit Moravče), 6. Cimerman (SK Logatec). Šah m, "V ^ 3 I Za deske s 64 črno-belimi polji je sedlo 19 šahistov iz štirih klubov Odigrali so hitropotezni turnir v počastitev občinskega praznika, tek- movanje pa je štelo tudi za prvenstvo Notranjske. 1. Arčon, 2. Justin (oba Vrhnika), 3, Kranjc (Logatec), 4. Trivunčevič, 5. Kraševec (oba Stari trg). Nočni tek Zanimiva prireditev, ki izredno poživi dogajanja ob praznovanju občinskega prahnika.Več kot tristo je bilo samo tekačev, spremljevalcev in gledalcev nismo šteli. Največ pozornosti in odobravanja so dobili najmlajši, zanimiv pa je bil tudi tek težjih od 100 kg. Deklice 1981 In mlajše: 1. Špela Križaj. 2 Jelena Vukasinovič. 3. Nataša Jazbec, 4 Ana Kmet, 5. Barbara Skvarča. 6. Maruša Brenčič, 7. Polona Volk, 8, Simona Verbič, 9. Jožica Vidmar, 10, Petra Klančar, 11, Anja Vladič, 12. Janja Plečnik, 13. Simona Ko-ler, 14, Ana Oštir, 15. Staša Stražišar, 16, Maja Čuk, 17 Alja Vochl, 18 Nina Mikec, 19, Spela Pečkaj 20. Anja Sedej Dečki 1981 In mlajši: 1, Tomaž Zupančič, 2. Dejan Milašinovič, 3, Boštjan Jerina, 4. Tadej de Glena, 5. Enej Kranjc-Ložnar, 6. Miha Godnjavec, 7, Vid Pu-pis, 8. Gorazd Berginc, 9. Robi Kurent, 10 Igor Knez, 11 Damjan Kenk, 12, Jurij Juršič, 13, Da-mir Brgulja, 14, Mitja Verbič, 15. Nejc Klopčič, 16. Tadej Šraj, 17 Klemen Selan, 18 Jure Sla-be, 19. Matjaž UrbančiC, 20 Urban Brenčič, 21. Dušan Gorenc, 22, Luka Cotič, Deklice 1980: 1 Maja Rupnik, 2 Tanja Petkovšek, 3 Sanja JOvič, 4. Špela Podlinšek, 5 Tina Tkalič, 6, Damjana Meze, 7 Mirna Janežič, 8. Tina Smuc, 9. Andreja Nagode, 10, Polona Ferjančič, 11. Desanka Maksič, 12 Maja Vochl, 13 Petra Brenčič, 14. Urška Jakič. 15. Martina Rupni, 16, Danijela Vukovič, 17, Tina Imperl, 18 Petra Pogorele Dečki 1980: 1. Tadej Kogoj, 2. Bojan Železnik, 3. Matjaž Podjed, 4 Matej Jakša, 5 Matej Grdadolnik, 6, Bogdan Istenič, 7, Tadej Lukan, 8. Ivan Turk, 9 Luka Loštrek. 10. Dominik Petrovčič. 11 Mladen Ercegovac, 12 Primož Ćerpič, 13 Miha Nagode, 14. Tone Maček, 15 Matjaž Trkulja, 16. Borut de Gleria, 17. Peter Oštir, 18. Tadej Rančov, 19. Aljoša Peček, 20. Matej Cerpič, 21, Boris Fortuna. 22, Miha Meze, 23 David Marušič. 24 Damir Hojker, 25. Andrei Rupnik, 26, Roman Dolničar, 27. Gašper Kociper, 28, Peter Ciglarič. 29, Valentin Istenič, 30. Darko Resnik Deklice 1979: 1. Sergeja Glavnik, 2. Jasna Sajovec, 3. Barbara Fortuna, 4 Irena Borovič, 5 Tina Korenč, 6 Nataša Sram, 7 Sanela Vukovič. 8 Tamara Jaklič, 9. Anita Bradeško. 10 Ana Arsenijevič. 11. Mojca Šen, 12 Katarima Lampe, 13. Sabina Katalinič, 14. Anja Urana, 15. Nataša Varga, 16. Janja Merlak, 17. Tina Gantar, 18 Tina Vid mar, 19. Janja Jurca, 20 Valentina Rupnik Dečki 1979: 1 Bojan Jeršin, 2. Marko Žibert, 3 Klemen Majnik, 4. Klemen Kune, 5 Marko Godeša, 6 Dečki 1978: 1 Andrej Kune, 2 Damjan Pivk. 3, Zdenko Maksič, 4 Gregor Hrast, 5 Andraž Maglica, 6. Matej Nagode, 7 Hare Hafizovič, 8 Uroš Godina, 9 Davor Jerina, 10 Tomaž Fečur, 11. Edin Handanagić, 12. Damjan Martinčič, 13. David Čuk, 14. Marko Gantar. 15, Aleš Dolenc, 16. Sašo de Gleria, 17 Damjan Meze. 18 Matjaž Merlak. 19 Jože Dedič, 20 Blaž Merlak Deklice 1977: 1, Tanja Zelene, 2. Klara Selan. 3 Mateja Fe-renčak, 4. Melita Mihevc, 5. Katjuša Skrl, 6. Sa ndra Žibert, 7 Bojana Jerina. 8 Katarina Mali. 9, Tanja Kačar, 10. Sandra Selan, 11. Staša Mesec, 12 Jasna Pleho, 13, Anita Jakša. 14. Damjana Nagode. 15 Sabina Lukan, 16 Nejka Boben, 17 Tjaša Krpan, 18 Vesna Merlak, 19 Ksenija Gantar Dečki 1977: 1. Boštjan Gostiša. 2 Tomi Kobasič, 3. Adil Samardžič. 4 Ivo Petkovšek, 5 MIha Rupnik, 6 Duško Čalič, 7 Lev Pupis. 8, Uroš Kogoj. 9 Vasja Rupnik, 10. Boštjan Bajs, 11. David Kogovšek, 12, Goran Klasič, 13 Sandi Majcen, 14, Boštjan Lampe, 15 Sebastjan Hrovatin, 16 Dejan Menart, 17. Damjan Bohar, 18 Damjan Menart, 19 Jernej Nagode. 20. Matjaž Lukan, 21 Igor Borovič, 22, Andrej Sen, 23, Uroš Turk, 24 Mitja Marolt. 25 Stiven Istenič. 26 David Hahn. Deklice 1976: 1. Darja Rupnik, 2 Mateja Ambrožič, 3, Andreja Lampe, 4. Tjaša Godeša, 5 Urška Marolt. 6 Simona Menart, 7 Neža Merlak, 8 Petra Maglica, 9 Tjaša Turk, 10 Anita Tršar, 11, Anita Petrovčič Gašper Verbič, 7 Lucijan Nagode, 8 Mitja Ži-gon, 9. RKOK Hvala, 10. Peter Jug, 11. Gregor Sraremblek, 12 David Jerina, 13 Tadej Rup nik, 14 Boštjan Glaser, 15 Dejan KrupiC, 16 Matevž Puntar Deklice 1978: 1. Janja Povhe, 2. Jana Brenčič, 3. Polona Mihevc, 4 Urška Menart, 5 Sabina Slabe, 6 Karmen Menart, 7 Tina Srakar, 8 Jerneja Mihevc, 9, Eržen 10 Brankica Damjanovič, 11. Nataša Novak, 12. Erika Pogorele, 13 Nataša Kune, 14 Tanja Petrovčič. 15 Nina Mihelič. 16 Maruša Ciglarič, 17, Eva Imperl, 18 Tamara Knez, 19 Mateja Nagode, 20, Simona Hladin, 21. Kristina Čuk Dečki 1976: 1. Miha Gostiša, 2 Jožko Petkovšek. 3 Marko Lamovšek, 4 Gašper Podjed, 5 Rok Peček, 6. Tadej Windschnurer, 7. Robert Hrast, 8. Blaž Selan, 9. Beno Leskovec, 10. Janko Logar, 11, Erik Rihberger. 12 Amin Đudić, 13 Niko Pogo rele, 14 Uroš Kvar, 15. Matjaž Ambrožič, 16 Aleš Brataševec. 17. Janko Kraševec, 18 Bojan Sen, 19. Tomaž Adam, 20 Senad Mahmuto vič, 21. Damjan Majnik, 22 Miha Pogorele, 23, Tine Škrlj, 24 Igor Povhe, 25 Branko Damja-noviš, 26. Robert Mikuž, 27. Igor Velikonja, 28, Marko Bogataj, 29. Uroš Cerpič, 30. Aleš Hren Pionirka: 1 Vesna Dolenc, 2, Simona Žibert, 3 Marija Eržen, 4, Magda Mihevc 5. Nataša Katalinič, 6, Boža Grum Pionirji: 1. Jure Smole, 2. Boris Zelene, 3. Tadej Musec, 4 Aleš Rupnik, 5 Andrej Smuc, 6 Bogo Kogovšek, 7 Janez Jereb, 8 Marjan Maček, 9 Robert Petrovčič, 10. Željko Petrušič Mladinci I: 1. BoStjan More. 2 Mitja Albreht, 3 Srečko Moroz. 4 Bojan Stansek 5 Davod Klasift. 6, Tomaž KogovSek, 7 Marko Leskovec Mladinci II: 1 Andrej Lapa|ne, 2 Rok Peternel. 3 Jože Jazbar, 4 Rudi Lipovec. 5 Miha Pivk. 6 Peter Selan. 7 Janez Klevišar. 8 Anton Marn, 9 Robert Petek. 10 Bojan Marinko. Ženaka do 30 lat: 1 Marta Eržen, 2. Ljubica Šalamun. 3. Irena PetkovSek. 4 Zdenka Gorenc, 5. Zdenka Tea-ner Ženake nad 30 lat: 1 Julka Šalamun, 2 Milena Avsec Člani: 1 Marjan Žiberna, 2 Bojan Trojar, 3 Igor Cvelbar, 4. Fadil Zakaj. 5 Sapo Golob, 6 Janez Brencic 7. Slavko Albreht, 8 Zdravko Nagode Veterani I: 1 Konrad Merlak, 2 Rajko Bezeljak Vaterenl II: 1. Slavko Šalamun Nad 100 kg: 1 Miran Oblak, 2 Andrej Lipovec. 3 Drago Pivk, 4 Anton Semrl, 5 Janko CepiC Košarka Na novem košarkarskem igrišču pri osnovni šoli na Vrhu (zgradili so ga mladinci in krajani Vrha) se je odvijal košakarski turnir Sodelovalo je 7 ekip s približno 70 igralci, rezultati pa so bili naslednji: 1. KK Logatec, 2 Žiri I., 3. Žiri II., 4. Vrh, 6, HotedrSica Skoki Že druga tekma v skokih na plastični skakalnici, ta je štela tudi za poletno prvenstvo SRS. Kar precej pionirjev do 13 let je pokazalo svoj pogum na 25 m skakalnici. 1 Rednak (SSK Titovo Velenje). 2 OpreSnik (SD Celje). 3 Kaligaro (SSK Titovo Velenje), 4 Mesec, 5 Bertoncelj (oba SSK ID Triglav Kranj, 32 Knaus, 58. Ambrožič (oba SK Logatec) Namizni tenis Trideset mlajših in starejših pionirjev se je za zeleno mizo pomerilo v namiznem tenisu. Nekateri mlajši so nastopili tudi v starejši kategoriji. Mlajši pionirji: 1. Matjaž Rus, 2. Sebastjan Kreuh, 3. Rok Peček, 4. Mojca Rus, 5 Petra Peček Starejši pionirji: 1. Boštjan Marolt, 2. Marjan Kra-šovec, 3. Sebastjan Kreuh, 4 Matjaž Rus, 5. Brane Marolt Kegljanje Podrti keglji so bili merilo za razvrstitev tekmovalcev v moški in ženski kategoriji Tekmovanje je bilo na kegljišču hotela Mantova na Vrhniki, tekmovalo pa je dvajset kegljačev. Ženaka: 1. Majda Volk. 2 Iva Maglica. 3 Joža Arhar. 4 Jana Arhar, 5 Helena Zalar Moakl: 1 Vojko Prezelj, 2 Zdravko Godnjavec. 3 Marjan Tomažič. 4 Valter Volk, 5 Miran Štupi- Balinanje Balinarski turnir je bil zaradi dežja organiziran na pokritem balinišču v Mostah. Sodelovalo je 16 ekip Vrstni red po tekmovanju je bil: 1. Logatec III.. 2. Brdo Ljubljana III. 3 Logatec II, 4 Logatec I. 5 KraSki dom Repentabor Rezultate zbral in uredil Miro Leskovec Bili smo na vrhu očaka Tistega avgustovskega jutra je bilo sila neprijazno. Mokro in hladno za sredino poletja, toda rekli smo: »Gremo, pa čeprav bi padali krokodili z neba« Taka je bila namreč odločitev devetih mladih planincev logaške planinske sekcije, ki je v svojem letnem programu načrtovala naskok Triglava kot krono in vrh celoletnega planinskega usposabljanja. Skupini, ki sta jo vodila izkušena planinca Janez Leveč in Viktor Sen, so se pridružili še: predsednica logaškega planinskega društva in dvoje staršev. Seveda se je začelo zjutraj, ob šestih. Najprej smo v Logatcu kupili kruha in še kakšen sok, pogledovali v nebo, ali se bo morda vendarle zjasnilo. Nato smo sedli v tri avtomobile in se zapodili proti Vratom, naši izhodiščni točki za naskok na ajvišji vrh pri nas. Vreme je bilo kislo, vendar nam volje ni zmanjkalo. Mladi so bili še posebej nestrpni, saj so končno dočakali dan, ko bodo stopali proti najvišji točki Jugoslavije. V Vratih smo že začeli pritiskati štam-piljke v planinske izkaznice in na prve razglednice, ki so z nami prepotovale vso pot, potem pa smo jih poslali prijateljem in domov. Vodnika sta se odločila, da gremo do Kredarice čez Prag, torej po poti, kjer bo treba pokazati že nekaj plezalnih sposobnosti. Mladi planinci so se res izkazali. Kot gamsi so preskakovali ovire, se že kar izkušeno oprijemali klinov v nekaterih povsem navpičnih stenah in v nekaj urah so nas, nekatere »starejše« kar za pol ure prehiteli Megla je bila taka, da smo bili vsi premočeni, toda nad Pragom je posijalo sonce. Zagledali n 11111111111111111111 ZAHVALA ZTKO Logatec se vsem h prirediteljem športnih - tekmovanj v počastitev ~ občinskega praznika za- -hvaljuje za trud. □ I I I I 1 1 I I I I I I I I I I in smo Triglav in nenadoma smo dobili novih moči. Nahrbtniki so bili nekako odveč, čim hitreje bi radi prišli do Kredarice in se potem odločili, kako naprej. Popoldne, tam nekje okrog četrete ure, smo prišli do znamenite koče in meteorološke postaje na Kredarici Mladi fantje (saj res, deklet ni bilo) so se celo zapodili po okolici Megla in sonce sta se menjavala hitro in zanimivo, Triglav je bilo videti, pa spet ne, in vabil nas je, naj vendar že stopimo še po zadnjih grebenih tja do vrha, kamor želi skoraj vsak Slovenec. Ta prej, oni pozneje, v življenju pa menda res vsak pride enkrat na vrh. Na Kredarici smo najprej počili, odprli prve konzerve in naročili pri prijaznih oskrbnikih vročega čaja. Viktor Šen je pogledoval skozi okno, saj se je bilo treba odločiti, ali gremo še danes na vrh ali pa jutri zarana, kakor je bilo prvotno načrtovano. Vreme je muhasto, je dejal vodnik, in najbolje je, da se odpravimo na vrh že danes Kakšno veselje! Utrujenost je bila v trenutku pozabljena V koči smo pustili nahrbtnike in se toplo oblekli. Temperatura je bila le tam okrog 5 stopinj in bogve, kako bo na vrhu. Najprej bo treba na Mali Triglav, potem pa na tistega pravega, je bilo slišati že po prvih korakh Pa je beseda kaj kmalu zamrla. Kar takoj na začetku se je bilo treba vzpeti po klinih navpično navzgor in po klinih, mokrih od megle, lahko v trenutku nepazljivosti kaj hitro zdrsne. Mladi planinci so se izkazali kot pravi izkušeni alpinisti Čez slabe pol ure je bil Mali Triglav za nami in po kratki hoji navzdol smo se srečali s potjo, ki pripelje do Planike, čudovite male kočice, ki smo jo videli z Malega Triglava. Med hojo smo srečevali ljudi, ki so se vračali. Kar zavidali smo jim Oni so bili že zgoraj, mi pa še ne! Pot se je spet začela vzpenjati Nenadoma smo bili v megli in videli nismo ničesar Potem pa je spet posijalo sonce in že se je začelo veče-riti. Še malo, pa bomo na vrhu. In res. Napočil je trenutek, ki so ga mladi planinci čakali vse leto. Vrh Triglava. Na očaku smo se znašli povsem sami. Ura je bila sedem zvečer, sonce se je odpravljalo k počitku, dolina pa je bila zavita v meglo, videli smo le sosednje in od-deljene vršace. Nepopisen občutek veličine in ponosa nas je preveval Potem pa, seveda, krst. Vsi tisti, ki so prišli na Triglav prvič, so morali odgovoriti na silno »težka« vprašanja. Kajpak ni nihče odgovoril prav in Viktor je z vrvjo kaznoval neved-neže z udarci po zadnji plati. Škoda, da smo morali že nazaj Toda bližala se je noč in v gorah je noč čisto nekaj drugega Pot nazaj je kar prehitro minila, v koči smo posedli in se pogovarjali o tem, kaj smo danes velikega doživeli Okrog devete ure je bilo, ko smo odšli spat Skupna ležišča so krasen prostor, da ne zaspiš. Pogovor je tekel tja v noč, saj smo vedeli, da jutri ne bo treba zgodaj vstati, ker je pred nami le pot v dolino. Ponoči se je sprostil snežni vihar, temperatura je padla pod ničlo in zjutraj, ko smo vstali, smo zagledali belo snežno odejo okoli koče Spet seje megla menjavala s soncem, mi pa smo zadovoljni zajtrkovali in obujali spomine na sinoćnji vzpon Pot navzdol je bila za dihanje lažja, za noge pa gotovo težja. Vračali smo se po isti poti in spet nas je spremljala megla in celo deževati je začelo Ustavili smo se še v Staniče-vi koči in nekateri so tam malicali Štampiljk je bilo že kar preveč Na razglednicah ni več prostora Toda z vrha Triglava je pa nima vsak! Okrog kosila smo bili spet v Vratih Kaj je res Triglav za nami? Še bomo šli, so zatrjevali mladi planinci, ki so z današnjim dnem šele postali pravi gorniki Potem pa na pot domov. Ustavili smo se še v muzeju v Mojstrani in si ogledali zgodovino osvajanja naše najvišje gore. Še slabi dve urici in bili smo doma, polni vtisov in lepih doživetij dveh nepozabnih sni Zdaj, sredi jeseni, še vedno nismo pozabili čudovitega doživetja Planinska pionirska sekcija pa že načrtuje nove pohode Mladi planinci so si jih zaslužili. Primož Sark Začetek dober Z velikimi in hitrimi koraki je na logaško planoto prikorakala jesen, za njo se že plazi zima. Tekači pa so nanjo kar dobro pripravljeni. Delo od začetka maja ni bilo zaman. Še nekaj novega je treba omeniti v dogajanju kluba - spremembo na bolje - sodelovanje staršev in članov vodstva, to pa je prineslo boljšo organiziranost. Za letošnjo sezono imajo tako tekmovalci boljše pogoje. Upamo, da bodo tudi rezultati taki. Prvo tekmovanje v sezoni je bilo na Ulovki. V dokaj močni konkurenci so se tekači iz Logatca in Hotedrši-ce solidno odrezali. Cicibani: 2. Jožko Petkovšek, 3. Boštjan Gostiša. 8 Janko Logar, 9, Vasja Rupnik, 17 Aleš Menart, 21 Davor Jerina, 24 Robert Mikuž, 33. Bogdan Bošnjak, 45 Matjaž Merlak. 49. Blaž Merlak Clclbanke: 1. Mateja Ambrožič, 2. Tanja Zelene, 5 Darja Rupnik, 6. Zorka Bošnjak, 7. Bojana Jerina, 11 Neža Merlak Ml. pionirji: 2. Boris Zelene, 3 Miha Gostiša, 5. Iztok Rudolf Ml. pionirka: 1 Vesna Dolenc, 3, Simona Žibert, 5 Marija Eržen St. pionirji: 5 Marko Leskovec Mladinci do 18 let: 7 Rudi Lipovec Ženske do 30 let: 4. Marta Eržen, 5. Člani do 30 let: 7. Rafael Marn Člani do 40 let: 8. Konrad Merlak Mojca Usenik Dve medalji s svetovnega prvenstva Ko sem se pred časom pogovarjala z Bogom Štempiharjem, članom Modelarstvo maketarskega kluba Logatec, je v razgovoru dejal, da je njegova največja želja, da bi se udeležil svetovnega prvenstva. Želja se mu je izpolnila. In še več! S svetovnega prvenstva se je Bogo vrnil z dvema medaljama. Notica na prvi strani Dela je bila sicer skopa, toda med člani MMK Logatec in ljubitelji tega športa je povzročila veliko veselje. Svetovnega prvaka sicer ni pričakala množica ljudi in glasba. Toda Bogo je kljub svojim velikim uspehom skromen in ve, da nekatere stvari javnosti pomenijo več, druge manj. Svojega uspeha je bil izjemno vesel. Še poln vtisov nam je pripovedoval o tekmovanju in pripravah. Svetovno prvenstvo je bilo v Beogradu od 8. do 13, septembra, Čakanje na pravi trenutek za izstrelitev (foto M. Šen) udeležilo pa se ga je 12 reprezentanc. Na svetovnem prvenstvu tekmujejo v sedmih disciplinah. Jugoslavija je tekmovala letos v šestih in povsod dosegla vidne rezultate. Bogo je sodeloval v dveh ekipah. Največji uspeh in naslov svetovnega ekipnega prvaka je Bogo dosegel v disciplini S-1, to so rakete za doseganje višine. Poleg naslova ekipnega svetovnega prvaka je Bogo v tej disciplini dosegel med posamezniki drugo mesto in višino 943 m. Zmagal je Čuden, tekmovalec ARK Komarov iz Ljubljane. V kategoriji S-6 - rakete s trakom za trajanje leta, sta naša ekipa in Bogo dosegla 6. mesto. Svetovnega prvenstva sta se kot člana tehnične ekipe udeležila tudi Marko Šen in Miha Grom. Kljub bleščečim naslovom, pa je Bogo še vedno ostal trdno na tleh. »Zmaga in rezultat pri nas namreč ne pomenita dviga na družbeni lestvici, sploh pa ne v športu, s katerim se ukvarjam. Tako zaradi teh rezultatov tudi nič ne pričakujem. Vse drugače pa je to v drugih republikah Kakšen odnos imamo do te aktivnosti kaže že molk v sredstvih javnega obveščanja. Čeprav je šlo za svetovno prvenstvo so mu ta namenila izjemno malo, večinoma pa NIČ prostora « Rezultati, ki jih je dosegla jugoslovanska ekipa so izredno blizu svetovnega rekorda. 1002 m ni nedosegljiva višina. Z veliko treninga, na- Tehnična ekipa reprezentance, v kateri sta bila tudi Marko Šen in Miha Grom, je veliko pripomogla k našemu uspehu na 7. svetovnem prvenstvu (foto: B. Štempihar) porov in seveda tudi z dobrimi motorji za rakete bo ta višina kmalu presežena, morda prav v Logatcu. Bogota pa bolj kot to, skrbi nerešen način fianciranja te dejavnosti, saj je obstoj in delovanje kluba v največji meri odvisen o,d daražljivosti delovnih organizacij, potrebnega pa je mnogo lastnega denarja, saj se samo na ta način člani kluba lahko udeležujejo tekmovanj. Toda o tem in še drugih problemih kluba kdaj drugič. Prvič v zgodovini raketnega modelarstva - trije Jugoslovani na stopničkah za zmagovalce: 1. mesto: Marjan Čuden ARK Komarov Ljubljana, 2. mesto: Bogo Štempihar MMK Logatec, 3. mesto: Miroslav Stančevič AK Napredak Stara Pazova (foto: P. Kuhar) :xoooocxxrmooooooo^ Graditelji, zadružniki pozor! Stanovanjska zadruga obvešča svoje člane, da so uradne ure od 14. 10. dalje spremenjene in sicer: ponedeljek od 11. do 14.30 ure in v sredo od 12. do 16.30 ure Zadružni pozdrav! UO SZ Logatec i axxxxrxxxxxDOCOODOo^ Dopisniki iz osnovnih šol Kadar imam rojstni dan Mladinski festival Od 25 do 27 septembra se je v Celju, zanimivem mestu ob Savinji, odvijal festival mladih Udeležili so se ga mladinci iz vse Slovenije O festivalu se je veliko pisalo in govorilo, tako se ne nameravam spuščati v podrobnosti, kot so različne teme diskusij, razprav in predavanj. Rada bi vas le seznanila s tem, kako smo te dneve preživeli mi, kaj smo počeli in sploh, zakaj smo šli tja, V petek pozno popoldne smo se odpeljali, vsak s svojo nalogo, vsak s svojo beležnico in veliko zagnanostjo. V velikem pričakovanju smo se takoj ob prihodu namestili v dijaški dom, ki nam je nudil prenočišče in hrano, ter kar poleteli na prvo plenarno zasedanje. Gost je bil Miloš Milosavljevič, podpredsednik ZIS. Bilo je zanimivo, vendar nekoliko dolgočasno, kar je potrdilo tudi dejstvo, da je bila po krajšem odmoru, dvorana skoraj prazna. Ostali so le tisti, ki jih je pogovor s tako pomembno osebo, kot je Milosavljevič, resnično zanimal Nato smo se začasni prebivalci doma zbrali na večerji, kije ustrezala vsem opisom tipične dijaške hrane. Vendar pa smo bili preveč lačni, da bi izbirali, pa tudi, mudilo se nam je na koncert skupine Laibach. Ta se ni začel tako, kot je bilo dogovorjeno, pač pa z uro in pol zamude. V poslušanju in gledanju zanimive, nenavadne scene, smo vztrajali le kakih 20 minut. Glasba je bila preveč glasna, čudna in tuja našemu okusu. Naslednji dan smo se takoj po zajtrku razšli, vsak na svoj konec mesta, odvisno, katera razprava je koga zanimala. Tako je bilo tudi po kosilu. Zvečer pa spet malo sprostitve. Poslušali smo nastop skupin Miladojka Yuneed in Videosex, ter zaplesali ob zvokih Reflexa. Nedelja je prišla kot bi mignil. Po zajtrku smo se udeležili še zaključnega plenarnega zasedanja, na katerem smo obravnavali teme, kot so ustavne spremembe, problemi mladih itd. Po tem zadnjem dejanju smo se veseli in polni novih spoznanj odpravili domov. Kaj naj zapišem na koncu? Mislim, da je takšen festival odlična oblika diskutiranja o problemih in nalogah mladih, vendar pa so tudi tu potrebne nekatere novosti, ki bi še izpopolnile takšna sročanja in razpravljanja. Čas bo prinesel in pokazal svoje Nena O problemih, ki niso le mladinski V okviru prireditev ob občinskem prazniku je občinska konferenca mladine organizirala srečanje s predsednikom republiške konference ZSMS, Tonetom Anderličem. V razgovoru, ki ga je vodil Marcel Štefan-čič jr. sta sodelovala še Igor Lavš in Mojmir Ocvirk, člana republiškega mladinskega predsedstva. Vprašanj o mladinskih in ne samo mladinskih problemih je bilo toliko, da bi nanje lahko odgovarjali veliko več časa, kot so ga udeleženci imeli na razpolago. Praznujemo torej lahko tudi delovno. Bodi to začetek podobnih srečanj in iztočnica za nadaljevanje aktivnosti, ki so zanimive same po sebi zaradi svoje drugačnosti. . - oocxxxxxxxxxDOocra^ DOPISUJTE v LOGAŠKE NOVICE Ko imam rojstni dan, dobim torto. Tudi za čestitko ne pozabim sitnariti. Pa naj se pod nosom obriše tisti, ki hoče vstopiti brez darila. Smeh in veselje odmeva po vsej hiši. Mamica mi največkrat kupi knjigo, a jo zelo hitro preberem. Sestra Mateja stoji pri vratih in pregleduje vabila povabljencev. Ne maram, da mi nosijo opunčke. Raje imam bolj pametne stvari Po dolgem igranju dovolim prijateljem pojesti tisto, na kar so tako dolgo čakali. Letos bo na moji torti devet svečk. Mateja Perpar, 2. razred Kadar imam jaz rojstni dan, dobim veliko daril. Mamica mi speče dobro torto Hitro jo pojem, Iva Gregorič, 1. razred Kadar imam rojstni dan, povabim prijatelje. Mamica naredi veliko torto Zelo jo imam rada Tudi moji prijatelji imajo radi torto. Potem se še dolgo igramo Za rojstni dan si želim avtomobilček Miha Sirca, 1. razred Ko se zjutraj zbudim, kar pozabim, da imam rojstni dan. Ko pa me mamica spomni, mi gre na smeh Preseneti me s torto. Dobim tudi nagelj-ček Nikoli ne pozabim povabiti prijateljev Petra Žigon, 1 razred Danes je moj can. To pomeni, da imam danes rojstni dan Že zjutraj se veselim, ker vem, da mi bo moja ljuba mamica naredila slastno torto. Ded mi je obljubil punčko in voziček, oči hlače in majico, teta in stric pa torbico s kozmetiko. Sošolci mi bodo prinesli bonboniere. Praznovanje se konča zvečer. Dunja Les, 2 razred Kadar imam jaz rojstni dan, dobim torto s svečkami Takrat sem zelo vesela Povabim prijatelje in skupaj praznujemo Rojstni dan sem imela 29. septembra Stara sem bila devet let. S prijatelji se na rojstnem dnevu igramo družabne igre. Praznovanje traja dolgo Mamica naredi sadno torto Lea Peček, Vsi dopisniški krožek OŠ »8 talcev« - Tako, pripravita se za bivakiranje, fanta) — Vaš« žena sprašuje, zakaj niste pomlll posoda... Naša snovanja Kontrast I Ko je svet 3miral v lesku kovin, med zelene trave rešena sem legla. Ko so ljudje pozabili, da imajo srce, utrgala sem srečna samotno rožo. Ko se je tudi umetnost oblekla v neokusno pisano, v modro nebo pomirjena sem se zagledala. Kontrast II Ko si je glasba nadela purpurni klobuček, smo vpili, da hočemo umetnost. Ko smo pozabili, da imamo srce, smo dobili solidarnostno soboto. In, ko nas bodo pokopali lastni ideali bomo hoteli imeti bel grob. B L. KULTURNA KRONIKA KO SO SE OGLASILE FRAJTONERICE. - Gasilsko društvo Tabor je sredi avgusta organiziralo ob sodelovanju zveze kulturnih organizacij in kulturne skupnosti prvo tekmovanje ljudskih harmonikarjev, ki so zvesti frajtoneri-cam. Poskus je bil resnično uspešen, čeprav zanj ni bilo kdovekaj priprav za radi časovne stiske. Pa vendar: prijavilo se je 24 harmonikarjev, med njimi dve harmonikarici Igrali so godci iz Logatca, Rovt, Črnega vrha, Zadloga, Ži-rov, Laz in Domžal ter Zaplane, V sončnem nedeljskem popoldnevu se je ob šoli v Gorenjem Logatcu nabrala gosta množica poslušalcev, ki so z velikim zanimanjem spremljali in bodrili tekmovalce Ocenjevalno komisijo, ki je vrednotila tekmovalce, upoštevaje ritem, tehniko igranja, izvirnost skladbe in splošen vtis, so sestavljali: Janez Gostiša kot predsednik, člani pa: Alojz Moljk, Zdravko Novak, Janez Treven in Marcel Štefančič. Največ točk komisije in simpatij poslušalcev si je priigrala Terezija Kobal iz Laz, za njo se je uvrstil Franc Mesec iz Zaplane, na tretje mesto pa Jože Čuk iz Logatca Četrto mesto sta si razdelila Silvo Kobal in Rajko Žakelj Prvo tekmovanje frajtoneric v Logatcu je bilo zanimivo in privlačno za godce in poslušalce. Vse kaže, da je bil zastavek pravšnji in da velja prireditev ohraniti za naprej. Razmisleka vredno bo pretehtati, ali naj bi povabili k tekmovanju - ali kako drugače predstaviti - ljudske godce, ki igrajo še na kak drug ljudski instrument, ki ga morda komaj še poznamo ali pa tudi ne, med ljudstvom pa živi, kot še prenekatera viža, ki je je škoda, da gre v pozabo Za domiselno kulturno razživetje počitniškega poletja gre vse priznanje gornjelogaškim gasilcem, posebej še pobudniku dogodka - Alojzu Moljku! VEČER NARODNIH V ROVTAH. - Zveza kulturnih organizacij je tudi letos skupaj s kulturnim društvom iz Rovt pripravila večer narodnih pesmi. Zbrali so se pevci iz cele občine, prišli so tudi harmonikaši, iz Žirov pa pevci moškega pevskega zbora. Petja je bilo ta večer v Rovtah toliko, kot že dolgo ne Kljub malce hladnemu vetru, so poslušalci sledili programu in aplavzi so govorili, da imamo pevci v Rovtah zvesto poslušalstvo. Naša slovenska pesem jih je ogrela, malce pa je k temu pripomogla tudi doma pripravljena medica, ki so jo s kruhom in soljo obiskovalcem in pevcem ponudili gostitelji, člani kulturnega društva Rovte, Petje je na različnih koncih Rovt odmevalo še dolgo v noč, med organizatorji pa so se že risali prvi načrti za organizacijo prireditve, ki bo čez leto dni. BAROČNA GLASBA NA STARIH INSTRUMENTIH. - Zveza kulturnih organizacij in matična knjižnica sta prvega oktobra organizirali v Logatcu koncert Ljubljanskega baročnega tria, gotovo najimenitnejšega ansambla za staro glasbo na slovenskem. Trio sestavljajo Klemen Ramovš, Milko Bizjak in Alojzij Mordej, goji pa glasbo glasbenega baroka, to je glasbo 17. in 18. stoletja, ki jo izvaja s starimi originalnimi instrumenti. Trio je predstavil dela šestih baročnih skladateljev in poslušalci, kakih 50 se jih je zbralo na tem komornem koncertu, so lahko uživali v izjemni interpretaciji glasbe starih mojstrov. Dodamo naj še tole Čeprav mala dvorana v novi knjižnici ni bila pri gradnji namensko načrtovana za koncerte, je akustika tega prostora izjemno dobra, kar so potrdili tudi izvajalci. Ta koncert je bil začetek rednih komornih koncertov, ki jih bosta organizirali zveza kulturnih organizacij in matična knjižnica. O programu teh koncertov bomo javnost obvestili takoj, ko bodo dogovorjeni termini in izvajalci koncertov. Organizatorja koncerta pa se javno zahvaljujeta vsem delovnim organizacijam, ki so finančno podprle organizacijo koncerta in s tem omogočile poslušalcem izjemen kulturni dogodek. Sodelovanja, ki smo ga tokrat vzpostavili s Klijem, Valkartonom, M-KZ Logatec in GG Logatec si želimo tudi v prihodnje. bn PESEM MED JUBILANTI KLI. - Logaški oktet se s posebno pozornostjo rad odzove vabilu delovne organizacije KLI, ki takorekoč od nastanka okteta spremlja njegovo delo in s premnogimi mecenskimi vzgibi podpira razvoj okteta in prek njega tudi vsaj del razvoja pevske kulture na logaškem. Konec avgusta so se zbrali na večerni slovesnosti v svečano opravljeni jedilnici KLI delavci - jubilanti, ki so 10., 20., ali 30. leto zvesti tej največji logaški gospodarski organizaciji. Ob prijetnem napovedovanju Mateje Pinterič so nastopili: direktor Franc Godina s pozoravnim govorom, Janez Treven in njegov učenec - harmonikar, ter Logaški oktet, ki je z izborom priložnostnih pesmi še posebej čestital jubilantom, med katerimi je tudi oktetov pevec Cveto Maček - 30 - letnik namreč TA NORI DAN. - Ob občinskem prazniku je kulturna skupnost povabila v goste Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Gledališčniki so prišli v Logatec z igro sodobnega avstrijskega dramatika Petra Turrinija Ta nori dan. Vse je bilo v redu: sobota, 5. september, zvečer ob 8. uri, dolgo že nobenega pomembnejšega kulturnega dogodka v Logatcu, vsaj gledališkega ne obiska pa tudi ne. Po vsej verjetnosti ni bilo k predstavi tudi tistih, ki bodo že jutri, če niso že včeraj tarnali, kako da v Logatcu ni nobene kulture več. Morda je je res premalo, ampak kje vse ... SLIKARSKA PREPLETANJA. - Matična knjižnica postaja vse bolj os pre-nekaterega kulturnega dogajanja v Logatcu. K odprtju likovne razstave logaških samorastnikov so v začetku občinskih prazničnih dni vabili zveza kulturnih organizacij, Vzgojni zavod in matična knjižnica. Kar sedmerica raz-stavljalcev je postavila na ogled svoje slikarske, kiparske in oblikovalske dosežke, Pritljičje knjižnice je bilo skoro pretesno za udeležence odprtja razstave in za razstavljena dela. V prvo sta razstavljala Zoran Mak, ki se poskuša v kiparstvu in rezbarstvu, oblikujoč podobe iz življenja v lesu, pa Tone Žust z domiselnimi rezbarijami. Preostalo peterico razstavljalcev imamo že v dobrem znanstvu. Tako Vi-kija Premka, ki je kljub iskanju novega izraza v mavcu, še vedno najučinkovitejši v oblikovanju lesa, dalje Franca Musca, ki s svojo domačijsko slikarijo postaja vse bolj tudi dokumentarist nekega časa, potem Mateja Pečenika, ki z olji sega rad v svet občutenega barvnega izraza zlasti v mrtvi naravi in portretu, prek Franca Gantarja, ki ima dovolj v oblasti tuš in risbo v krajini in portretu, pa vse do najbolj samosvojega Matjaža Keteja, ki mu grafična poklicna smer vodi tudi oblikovalsko roko v sproščenejše likovne forme Ob skrbno pripravljeni razstavi velja še posebej omeniti lepo ubrani razstavni katalog, v katerega sta svoji razmišljanji zapisala Branka Novak in Jani Bras. Dogajanje ob odprtju razstave je sklenil kratki igrani filmski prvenec deškega vzgajališča, ki je prikazal zanimivi ustvarjalni spopad z novejšo video dejavnostjo (v obrambnem podzemlju knjižnice!). PESEM ZA »AMERIKANCE«. - V Zaplano je prišla 21. septembra na obisk skupina kakih 50 naših rojakov - bolje rečeno: potomcev naših izseljencev. Pisana druščina iz Chicaga, Michigana, Milwaukeeja in še od kod. Vsi po vrsti so bili rojeni v United States, kot sami rečejo, sicer pa so zvečine govorili slovensko, nekateri še celo zgledno dobro, da bi človek komaj verjel, da se niso rodili na slovenskem Popotnike so sprejeli gostitelj, vedno zidane volje Gregor Mesec, razigrana harmonika Rajka Žaklja in slovenska narodna pesem Logaškega okteta Pesem in harmonika sta nato goste spremljala pozno v noč. Ob slovesu so se zgrnili s pesmijo »Mi se imamo radi« vsi v eno, peli so vsi, prav vsi, tudi tisti redki, ki niso znali slovensko. Radostno in občuteno pisano srečanje - vmes tudi kaka solza, sreče in neznansko čudnega domotožja. ZALA 87 ALI NARODNO ROMANJE. - Vezi med Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca in logaškimi kulturniki so sredi avgusta popeljale prek 50 Logatčanov na ogled Miklove Zale v Svatne pri Šentjakobu v Rožu, od koder je bila doma Serajnikova Zala. Predstavo na prostem so imenitno oblikovali gledališčniki s Koroškega, Tržaškega, Goriškega in iz Slovenije. Tako je nastala slovenska predstava in množično obiskovanje ZALE 87 je veljalo za pravo pravcato nacionalno romanje. Tudi srečevali smo se na predstavi Slovenci od vsepovsod in priznati je treba, da je Zala prevzela slovenstvo v prepričanju, ki ga je izpovedal pesnik: Miklova Zala ni bajka prelestna! Narodu zvesta je, samozavestna, ne kakor morasta narodna bol je, znamenje naše življenjske je volje Z Zalo ljubimo, verujemo in upamo. Maš V spomin umrlim gasilcem Kombinata lesne industrije Logatec Letošnje leto je smrt že večkrat posegla v naše vrste. Po čudnem naključju smo izgubljali predvsem gasilske strojnike in vzorne člane, ki so s svojim delom in prizadevanji vsak v svojem obdobju sodelovanja pripomogli k sedanji organiziranosti gasilstva v KLI Logatec. Kot prvega smo izgubili JANEZA LUKANA, neutrudnega člana, kije pričel z gasilskim delom že v gasilskem društvu v Hotedršici in ga uspešno nadaljeval v naših gasilskih vrstah. Med aktivnimi člani je bil naš najboljši strojnik, član upravnega in nadzornega odbora ter neutruden graditelj »doma gasilcev«. Smrt ga je mnogo prezgodaj izločila iz naše srede. Iz vrst naših upokojencev smo se junija najprej poslovili od SLAVKA UR-BASA, gasilskega strojnika in ustanovnega člana gasilskega društva KLI Logatec. V času svoje aktivnosti je neutrudno skrbel za vzdrževanje, takrat dokaj skromnih gasilskih sredstev. Kaj kmalu mu je sledil še drugi gasilski strojnik v pokoju - JOŽE URBAS. Njegova prizadevanja so pripomogla k odločitvi za gradnjo »doma gasilcev«. Številne akcije, bodisi pri gradnji »doma gasilcev«, bodisi v dejavnosti društva nam izpričujejo njegovo zagnanost in prizadevnost. Iz vrst naših strojnikov smo konec meseca julija izgubili še KASIMA HA-DŽIĆA. Ni mu bilo dano, da bi v miru preživljal jesen svojega življenfa, saj je umrl le kratek čas pred svojo upokojitvijo. Življenje bo kot mogočen tok reke teklo svojo nenehno pot k izteku. Vedno z novimi delavci, pripravljenimi za enake napore in z željo, pomagati ljudem v nesreči. Ta misel je in bo ostala gibalo našega dela. Zgledi iz preteklosti pa nas bodo tudi v bodoče opominjali na naše delo. Tako bomo resnično lahko ohranili spomin na naše umrle tovariše. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče in dedek JOŽE SELAN Vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, se iskreno zahvaljujemo. Še posebej pa se zahvaljujemo Postaji milice Logatec, Godbi milice Ljubljana, moškemu pevskemu zboru in obema govornikoma: tovarišu Rozmanu, predstavniku kluba Maksa Perca iz Ljubljane in Radku Marušiču, predstavniku krajevne skupnosti in 00 ZZB. Hvala sosedom, prijateljem in vsem, ki ste mu poklonili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi V SPOMIN 4. septembra 1987 je minilo žalostno leto, od kar nas je za vedno in veliko prezgodaj zapustil naš predragi, ljubi mož, ata in dedek ALOJZIJ PETKOVŠEK iz Hotedršice Tvoja prerana smrt je pustila v naših srcih veliko žalost in globoko rano. Dom Je prazen, še vedno se oziramo na vrata in te pričakujemo. V naših srcih in mislih boš ostal do konca dni. Hvala vsem, ki na njegov prerani grob prinašate cvetje in prižigate sveče. Žena Barbara, hčerka Hermina, sin Aleksander z ženo Sonjo in Urošem ZAHVALA Ob smrti ALOJZA KLANČARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in krajanom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in nam izrekli so-žalje. Posebej se zahvaljujemo LD Planina za spremstvo in častno stražo ter govor, g. župniku za opravljen obred in ZZB Logatec za poslovilne besede. Vsi njegovi ZAHVALA Vsem, ki ste bili z nama ob globoko pretresljivih trenutkih veliko preranoga slovesa od najinega dragega sina in brata MARKA JANČARJA Najiskreneje se zahvaljujeva vsem za ustna in pisna sožalja, s katerimi so delili bridko bolečino z nama, sorodstvu, prijateljem in znancem, še zlasti Splošni plovbi Piran in družbenopolitičnim organizacijam piranske občine, družbenopolitičnim organizacijam Logatca za besede slovesa, Logaškemu oktetu za zapete žalostinke. Predvsem pa vsem, ki ste ga imeli radi zaradi vsega, kar je dobrega storil in vsem, ki ste mu poklonili vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Žalujoča: oče in brat Borut ZAHVALA Ob boleči izgubi žene in mame IVANE KOBAL se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala gre zdravstvenemu osebju ZD Logatec, predvsem dr. Skvarči. Zahvaljujemo se predsedniku KS Laze, Slavku Kermavnerju za poslovilni govor, pevskemu zboru IUV za odpete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Iskrena zahvala tudi vsem sorodnikom in znancem. Žalujoči mož Andrej z otroci in vnuki )XODCXXXXXXXXXDaDOOOOC Člani ZŠAM Logatec! Vemo, da imate različne probleme in težave. Skupaj jih bomo rešili hitreje. Zato se lahko oglasite v prostorih društva na Tržaški cesti v Logatcu -gasilni dom, I. nadstropje, vsako zadnjo nedeljo v mesecu od 9. do 11. ure. Dobili boste lahko tudi vse informacije v zvezi z delovanjem društva in delom, ki nas povezuje. PTTT TTT1 1 I I I I 1 ITTJDrjrjLTITJZIJ: I I I I 11 I I I I I ITI IJ-", vabimo vas Filmski spored za oktober in november 16. -18. ameriški pustolovski NI ČASA ZA SMRT, r. H Ashlev, gl. vi J. P. Law, G. Dylong Novinarka Judv odkriva skrivnost laserskega topa. 17, -18. ameriški erotični ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK, r. J. Ha- yes, gl. vi. L. Bovee, L. Leslie Seksi dogodivščine mlade vodnice kozmetične tovarne, katere ime je pravzaprav CHAMPAGNE. 20 ameriška kriminalka DOKONČNI OBRAČUN, r P Aa-ron, gl, vi. W. Hauser, J. Ingalls Dokaj nenavadna kriminalka, v kateri privatni detektiv rešuje primer na svojstven način. 23, -25. ameriški triler PARK JE MOJ, r S, H Stern, gl. vi. T. Lee Jones, H. Shaver, Y. Kotto Nekdanji vietnamski veteran zasede Centralni park v New Vorku it> hoče opozoriti družbo na okrutne razmere v ameriški vo/ski. 24. -25. italijanska grozljivka DEMONI, r. L. Bava, gl. vi. N, Ho- vey, B. Rhodes S platna v kinodvorani se dogodki prenašajo v dvorano in med demoni in ljudmi v dvorani se razvnamc boj. 27. italijanska komedija POTOVANJE Z OČETOM, r. in gl. vi. Alberto Sordi Izredno odigrana komedija očeta, kise vendarle raje odloči za sina, ko se je treba odločati med njim in ljubico 30. -1. ameriški pustolovski SHEENA - KRALJICA DŽU- NGLE, r J. Guillermin, gl. vi. T. Roberts, P. Mitchel Nekakšen ženski Tarzan z izrednimi posnetki naravnega okolja Afrike. 31. -1. ameriška drama KRALJ DISCA, r N. T. Vane, gl vi, T. Parsekian, M. Parks, T, Curtis Sanje mladeniča, da bi postal kralj plesa se sprei. ene v okrutno resnico ameriškega podzemlja. 3. zahodnonemški erotični BRUNHILDA IN KRINHILDA, r. A. Haven, gl. vi. R. Harmstrof, S. Danning Nekakšen zgodovinski seksi film. 6.-8. ameriški pustolovski TOP GUN, r. T. Scottn gl. vi. T. Cruise, K. McGillis, T. Skerrit Znameniti film o junaških pilotih ponovno v Loyatcu 7.-8. ameriška kriminalka ŠAKAL, r. G. Grillo, gl. vi. W. Brimley, J. Lucarelli Trgovina z belim blagom, ki jo vudi kar šerifov pomočnik. 10. nizozemski erotični SEKS NA MOTORJU, r. P. Ver-hoevenn gl. vi. T. Agteberg, M. Spanjer Film o usodah mladih, ki jih razočara življenje. 13. -15. ameriški pustolovski PEKEL RIA ABAJA, r. J. L Bo- reau, gl. vi. D. Carradine, S. VVilson, S. Jaffe Ljubezensko pustolovska zgodba z ameriško mehiške meje, v kateri nastopa znani David Carradine. 14. 15. ameriška kriminalka PIZZA CONNECTION, r. D. Da- miani, gl. vi. M. Placido, M. Chase Znani Michele Placido iz TV nadaljevanke HOBOTNICA spet rešuje mafijske probleme, tokrat v Ameriki. 17 brazilska drama FANT IZ RIA, r. A. Calmon, gl. vi. A. de Biase, C. Magno Socialne razlike v s^etu glasbe in Športa. 20. -22. ameriški akcijski KOMANDOS, r. M. Lester, gl. vi. A. Schvvarzenegger Po TLPtolNATORJU spet mišičasti Arnold v vlogi vodje komando-sov, ki pride do spoznanja, da biti komandos pomeni le biti naučen za ubijanje. 21. -22. zahodnonemška komedija SEKSI IGRE V INTERNA- TU, r. M Thomas, gl. vi. K. VVagner, G. Gregor V švicarskem internatu za mlada dekleta se dogajajo zanimive reči. 24. francoska drama MIMOIDOCA IZ ULICE SANjS-SOU-Cl, r. J. Rouffio, gl. vi. R. Schneider, M. Piccoli Zadnji film /;omy Schneider, v katerem igra dvojno vlogo: soprogo predsednika gibanja solidarnosti m pevko, ki jo ubijejo nacisti 27-29 ameriški spored risank RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA, r. W. Disney Končno! Risanke, ki smo jih čakali že leta in leta! 28,-29. novozelandski pustolovski DIRKA S SMRTJO, r B Morrison, gl. vi , C. Richarson, L. Garret Klasičen triler o avtomobilskem asu in vojaških skrivnostih morilskega virusa. TTI I I I I I I I I I I I I I I I I I TTT i i i i i i 11 i i i i i i i i i i irrn TTT I I I I I I I I I I I I I I I I 1 I irTTTTT Ml.....I I I I I I KULTURNA KRONIKA j ■ a. 1 i i k VEČER S PISATELJEM CIRILOM ZLOBCEM IN PESNICO ANICO PER-PAR. - Kulturna skupnost je letos v goste povabila znanega slovenskega pesnika in podpredsednika RK SZDL Cirila Zlobca. Srečanje z njim in logaško pesnico Anico Perpar je vodil Marcel Štefančič, Pogovor o kulturi in njeni vlogi v. sedanjih razgibanih časih je pritegnil mnoge poslušalce. Za tiste, ki se pogovora niso mogli udeležiti pripravljamo povzetek najbolj zanimivih delov pogovora, ki ga bomo objavili v naslednji številki LN. -. i i i i i i i < i i i i Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Branka Novak, tehnični urednik Miro Leskovec. Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Srednja šola tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov