SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO XXXVIII (32) Štev. (No.) 43
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 1. novembra 1979
NAJVEČJE SLOVENSKO ROMANJE
V RIM
Ni mogoče sklicevati se na pravice — če pravice ne živimo
Izvleček predavanja DR. MARKA KREMŽARJA na študijskem tečaju SLS septembra 1979
(Polis — grško mesto — je bilo v naši civilizaciji zibelka urejenega in smotrno analiziranega družbenega življenja. Odtod ime „politika“ za delovanje, ki naj ima kot posledico urejeno življenje v družbi in sicer na način, ki je najbolj primeren za osebe, ki družbo sestavljajo.
Človek kot družabno bitje — razvija v družbi svoje sanje in lastnosti, zato hote ali nehote posega s svojim o-sebnim sodelovanjem neprestano na družbeno — to je politično področje. Vprašanje je, ali s svojim delovanjem veča ali manjša blago — celote.
Ko je (Platon — Sokratov učenec — analiziral v „Državi“ svoje in svojega učitelja gledanje na politično delo, se je dotaknil osnov družbenega življenja. Trdi, da je pravičnost temelj vsakega političnega dela — čeprav imajo politiki, ki iščejo le svojo korist in se poslužujejo krivičnih sredstev, na videz več uspeha. Vendar pravičnost je krepost in kot taka duševna lastnost, zato bo pravični srečen in krivični nesrečen, ne glede na oblast in premoženje. Ker pa je družba skupnost oseb, ni mogoče, da bi bila ta srečna, če jo sestavljajo krivični ljudje, ki so v globini duš — nesrečni.
Platon se ne zadovolji z definicijo, da je Pravičnost krepost, ki daje vsakemu svoje, marveč se prikoplje do spoznanja, da izhaja ta — najvišja od kreposti, iz ostalih naravnih kreposti, ki so razumnost ¡(pametnost), srčnost in zmernost.. Iskanje koristi na eni strani in iskanje pravičnosti na dragi sta izhodiščni točki za dva različna in med seboj nespravljiva pogleda na politiko — to je na delo v dražbi.
Aristotel razvija Platonovo misel, da narava vleče nagonsko vse ljudi v politično življenje in da je vsaka krepost zunaj družbe nemogoča. Bistvo zakonodaje — ki naj ureja odnose med ljudmi — je odločitev za to, kar je pravično. Vendar — ugotavlja Aristotel — človek ni vedno dober, odtod nevarnost, da zdrsne vsaka, še tako čista oblika družbene ureditve, po nevarni poti iskanja koristnosti. Dokler postavlja družba pravičnost nad koristnost, je zdrava. Kadar prične iskati najprej koristi, ne glede na krepost, se vsaka družbena ureditev izrodi. Ni namreč idealne družbene oblike, ki bi sama na sebi zagotovila pravičnost —, ki je najprej o-sebna lastnost. Krščanstvo je potrdilo ta pogled na politično delo v prepričanju, da nam bo „koristno“ navrženo — kadar iščemo predvsem pravice. Renesančna Evropa se zaradi moralno oslabljenega krščanstva — vrne ha princip iskanja koristi za vsako ceno, tako v osebnem kakor v javnem življenju. .Machiavelli je glasnik takega gledanja na politično delo. S svojimi spisi uči vladarje, da sta korist in oblast edina vidika in merili uspeha. Z utilitarizmom je Machiavelli izoliral državo od duhovnih vrednot, preziral je njene vezi z etiko in kulturo ter ji na ta način odprl pot do modernih totalitarizmov. V taki državi je volja po oblasti prosta moralnih vezi in vodi zato v korupcijo, ter političen in družbeni razkroj — katerega danes doživljamo.
Odtod odpor mnogih poštenih ljudi do političnega dela — katerega poznajo le v njegovi utilitaristični obliki. Vendar po Platonu bi pravičen človek moral delovati politično — čeprav samo iz razloga, da skrb za družbeno blaginjo ne pade v roke nepravičnih ljudi.
Ali je politika vlačuga? Prav kakor trgovina ni goljufija kljub nekaterim goljufom, ki se puste obvladati po neurejeni strasti do premoženja, tudi politika ni vlačuga kljub takim politikom, ki iz neurejene želje po vplivu prodajajo sebe in svoja načela za ceno oblasti. Krivo pa ni politično delo, temveč moralni nered v osebi. Človek, ki išče predvsem svoje koristi, bo
L’Osservatore Romano, vatikansko uradno glasilo poroča v številki z dne
19.	oktobra o romanju Slovencev v Rim, o katerem trdijo, da je bilo najštevilnejše v vsej zgodovini slovenskih romanj. Vatikansko glasilo poleg poročila objavlja na prvi strani na uvodnem mestu slovenski govor, ki ga je imel papež ob sprejemu slovenskih romarjev v Rimu.
Janez Pavel II. je v četrtek 18. oktobra dopoldne sprejel v avdienci v dvorani Pavla VI. 5.300 slovenskih romar-
Hvaljen Jezus!
Predragi bratje in sestre!
Kot smo omenili, je dr. Pogačnik pred tem govorom sv. očeta izrekel izraze zvestobe in vdanosti. Pri tem je poudaril:
Sveti oče!
'Srčna radost nas navdaja in v čast si štejemo, da smo deležni te avdience, prav posebej še zato, ker smo prvič
zlorabil vsako, še tako plemenito področje delovanja.
'Politično delo je potemtakem lahko prav tako izraz egoizma kakor ljubezni do bližnjega.
Ali ima pravični kako možnost, da uspe v krivični družbi?
Če sprejmemo definicijo, da je pravičen le tisti, ki je istočasno tudi razumen, srčen in zmeren — je to mogoče. Tak človek spoznava stvari v globini, razume red ki je v stvarstvu, pozna vprašanja časa in se poglobi v študij njih rešitev, ima pogum, da živi po spoznanju in treznosti, da ne zlorablja svojih lastnosti sebi v prid, temveč jih podreja kreposti pravičnosti. Pravični družbo gradi, medtem ko jo krivični razkraja, zato da jo lažje obvlada in se z njo okoristi.
Odločitev, ali hoditi po poti utilitarizma ali po trdi stezi pravičnosti, pa se ne prične na političnem področju. Ta odločitev teče po sredi naših src, družin in domov. Posledice teh osebnih odločitev — bodo končno tudi politične.
Vsi se moramo neprestano odločati med koristnostjo in pravičnostjo. Zato tudi politična rešitev slovenskega naroda vodi skozi vrata moralnih odločitev.
jev, ki so prišli iz domovine iz treh slovenskih škofij, pa tudi iz Avstrije, Italije in izseljenstva (Evropa, Kanade, ZDA, itd). Romarje'so vodili štirje slovenski škofje in nad 300 duhovnikov.
Romali so s podobo Brezjanske Marije, ki so jo prinesli pred papeža, kot poroča L’Osservatore Romano.
(Ljubljanski metropolit dr. Pogačnik je najprej izrazil sv. očetu izraze zvestobe in vdanosti, na kar je Janez Pavel II. nagovoril slovenske romarje s temi besedami:
pred papežem, naslednikom sv. Petra, ki duhovno izhaja iz dediščine sv. bratov (Cirila in Metoda, naših skupnih a-postolov blagovestnikov ter družine slovanskih narodov. To je za nas vse kakor poseben dar božje previdnosti.
Po zgledu sv. bratov 'Cirila in Metoda je ostal slovenski narod skozi stoletja zvest Kristusu in Cerkvi. Ja-
Naloga politične emigracije je pomagati, da se v narodu ponovno prebudi smisel za pravičnost — ki sta ga zameglila teoretični in praktični materjali-zem.
Kakor imajo pomorjeni domobranci — pravico še po smrti do svojega dobrega imena, prav kakor imajo vsi spočeti Slovenci pravico do življenja, kakor ima vsak rojak pravico, da govori slovensko na svoji zemlji s sosedom, ki je prišel iz 'bratskega juga med nas prosit dela, tako imamo vsi Slovenci pravico do svobodnega kulturnega in političnega življenja in končno kot narod pravico do svoje države!
Ni se mogoče sklicevati na pravico —- če pravice ne živimo.
Prav kakor je ljubezen nezdružljiva z egoizmom, ni mogoče istočasno služiti materjalističnemu utilitarizmu in pravičnosti.
Če torej hočemo pravico zase in za svoj narod — moramo pravičnost brezkompromisno živeti in jo drug od drugega zahtevati.
In zdrava slovenska politika bo le naravna posledica moralno zdravega slovenskega življenja.
sno nam pričuje o tem njegova cesto razburkana zgodovina: in to večkrat sredi težkih preizkušenj in sredi silnih težav, ko je narod moral trpeti zaradi svoje zvestobe Kristusu v Cerkvi, v njenem univerzalnem občestvu. Pastirska služba, ki jo je dal Kristus Cerkvi v osebi apostola Petra, je znamenje in središče te edinosti in tega občestva, ki je duhovno in vidno obenem.
Pred Vami smo, da se Vam zahvalimo za celotno ureditev slovenskih škofij v slovenski metropoliji, ko je koprska administratura postala redna škofija.
To romanje se vrši ob petindvajsetletnici našega tednika „Družina“, ki je edini verski tednik v Jugoslaviji in ki si šteje v čast, da sme med svojimi naročniki imenovati prav Vas, sveti oče. „Družina“ je organizirala to romanje; v njem so prisotni zastopniki vseh naših župnij.
Deset let bo minilo te dni — 31. oktobra —, kar je 1. 1969 umrl na svojem domu v Castlarju poklicni slovenski časnikar in kulturno-politični delavec, urednik našega tednika Jožko Kro-šelj. Slovenska emigracija je z njim izgubila markantno osebnost in Svobodni Sloveniji se je podrl eden stebrov, ki še sedaj ni „restavriran“. Pa Jožko Krošelj ni bil pomemben samo za emigracijo, temveč je njegovo delo bilo vidno že v desetletju pred drugo svetovno vojno v Jugoslaviji. Mlajšemu rodu, ki je dozoreval ali se rodil šele na tej celini, tovrstno njegovo delo ni bilo poznano zato, je prav, da Krošljev lik zdaj ob desetletnici smrti z nekaj besedami obnovimo.
Rodil se je 1. 1902 na sv. Miklavža dan v Kapelah pri Brežici, Štajerec, e-den od osmih otrok. Do 6. gimnazijskega razreda je študiral v Mariboru, končal pa je gimnazijo v Ljubljani, kjer se je tudi vpisal na juridično fakulteto. Kot član katoliškega akademskega kluba Zarja je nastopal v tedanjih listih, tudi pri Kosovelovi Mladini in je prav on v tem njegovem listu pisal prijatelju pesniku Srečku nekrolog. V študentovskih letih je stanoval skupno s pozneje slavnim plesavcem Pinom Mlakarjem. Ni končal študij, ker se je prej vrgel v aktivno življenje. Vstopil je 1. 1927 v tajništvo SLS, kjer se je ob Kulovcu in Gabrovšku razvijal na politič-no-časnikarskem področju. Tam se je seznanil tudi s svojo bodočo ženo Malči Koman, ki je bila prav tako v tajništvu SLS. Toda že prihodnje leto 1928 ga je poklical dr. Korošec v Beograd za svojega osebnega tajnika, štiri leta pozneje pa je bil tudi beograjski urednik ljubljanskega dnevnika 'Slovenca. Obe te dve službi je odlično izvrševal: dr. Korošcu ni bil samo do skrajnosti zvest, discipliniran in molčeč uradnik, ampak tudi vsega zaupanja vreden prijatelj, s katerim je mogel iskreno govoriti in se posvetovati v marsičem. Vsekakor je bil Krošelj človek, ki je poznal najbolj dr. Korošca in neizmerna škoda je, da ni dovršil njegovega življenjepisa, katerega je pripravljal, pa se je gradivo v zmedi časov porazgubilo. Toda že tisti članki, ki jih je pozneje posvečal dr. Korošcu, predvsem v Zborniku Svobodne Slovenije, so gotovo najbolj verodostojna pričanja o delu dr. Korošca v beograjskem okolju. Od tam. je redno vsak večer poročal najnovejše politične novice ljubljanskemu Slovencu, ki je prav po njegovi zaslugi postal eden najboljše informiranih listov v Jugoslaviji. Ob njem se je Jožko razvijal v odličnega časnikarja, in kot tak je bil podpredsednik novinarskega društva za vso Jugoslavijo in Avale, kjer je predstavljal slovenski del. Krošelj je v teh časih bil naravnost nepogrešljiva zveza vseh slovenskih obiskovavcev Beograda, ki so bili potrebni orientacije in posredovanja na raznih ministrstvih, predvsem pri dr. Korošcu in slovenskih ministrih.
Po okupaciji se je preselil v uredništvo Slovenca v Ljubljano in je prevzel upravo dnevnika po aretaciji inž.
Brižinskih spomenikov, ki so najstarejši pisani dokument ne le slovenskega, temveč tudi slovanskega pismenstva. Po vsebini so vseskoz religioznega značaja, so zapiski molitev, spomenik vere in kulture obenem.
To vero naših dedov želimo poglobiti in utrditi, ko obiskujemo grobove sv. apostolov Petra in Pavla ter rimskih mučencev.
Našo krajevno 'Cerkev, sveti oče, je vedno prevevala globoka ljubezen in duhovna povezanost z rimskim škofom, ki je Petrov naslednik in Kristusov namestnik.
'Romarji so se popoldne pod vodstvom svojih škofov in duhovnikov zbrali v baziliki sv. Pavla — zunaj obzidja, k slovesnosti, kateri je predsedoval velik prijatelj Slovencev kardinal Bertoli, ki je bil pred drugo svetovno vojno tajnik apostolske nunciature v Beogradu.
Sodje. Kot tak je bil odgovoren za revolucionarno izdajo Slovenca 4. maja in so ga iskali gestapovci tisto jutro, da ga ustrele ali pridrže kot talca.
Veliko delo je opravljal Krošelj nato v begunstvu, ki ga je preživljal v italijanskih taboriščih. Takoj prve dni je že začel v taboriščih z dnevnimi objavami novic na „steni“, v Serviglianu pa že z izdajanjem „dnevnika Zedinjena Slovenija“, ki je potem izhajal do odhoda za oceane. Ustanovil je tudi svojo „tiskarno“, ki je izdajala tudi leposlovni mesečnik Svet in dom (urednik dr. Krivec) ter tudi druge begunske „knjižne“ izdaje s šapirografirano tehniko „razmnoženin“.
Tudi po prihodu v Argentino spomladi 1. 1948 je z vso požrtvovalnostjo in energijo nadaljeval to svoje delo za slovensko skupnost: kot zastopnik Društva Slovencev je hodil sprejemat v E-migrantski hotel nove prihajače in jim pomagal pri iskanju novih nameščenj. Vstopil pa je takoj v uredništvo Svobodne Slovenije in postal nje glavni u-rednik in upravnik lista, ko so bili drugi uredniki zaposleni po kruhoborskih službah. Neizmerno njegovega dela je v teh letnikih zdomskega tednika, ki nosi jasen pečat izrednega časnikarskega talenta Jožka Krošlja, o katerem je izdajatelj Svobodne 'Slovenije ob smrti zapisal, „da si ni bilo mogoče misliti Svobodne Slovenije brez Krošlja, pa tudi ne Krošlja brez Svobodne Slovenije“. Prav tako je marljivo sodeloval pri izdajanju Koledarja oz. pozneje Zbornika Svobodne Slovenije. Poleg tega se je uveljavljal tudi sicer v kulturno-po-litičnih organizacijah s predavanji ter tudi s tehtnimi članki iz naše polpretekle politične zgodovine, ki jo je on — kot Koroščev spremljevavec in zaupnik — gotovo do podrobnosti poznal.
Sredi dela je pred desetimi leti omahnil spričo zahrbtne bolezni, ki ga je napadla nekaj mesecev prej, pa mu s hitrim napredovanjem uničila življenje, samopožrtvovalno in idealno posvečeno narodu in svobodi tako že doma, posebej pa pod okupacijo ter pozneje v begunstvu in emigraciji med nami. Prav na 'dan vseh svetih smo ga pokopali na pokopališču v Moronu. Zdaj — po desetih letih — se nam živo spovrača njegov spomin. Spomin na slovenskega poklicnega časnikarja politično- kulturnega delavca, neizmerno marljivega poroeevavca o vseh dogodkih našega zdomskega življenja; pričevavca o naši polpreteklosti in naših velikih možeh v domovini, pa o upanja budečem delu v taboriščih.
Prav tako tudi spomin na dobrega družinskega moža in očeta treh sinov, na odličnega značajnega človeka, ki ni nikdar omahoval v dolžnostih do Cerkve in naroda. Nam, njegovim tovarišem v uredništvu Svobodne Slovenije, bo ostal zgled prijateljstva in vdanosti poklicu, tako kot to prvo desetletje po smrti, tudi naprej. V slovenski kulturno-politični zgodovini — predvsem begunski in zdomski — mu bo za vedno ohranjen časten spomin. Prihodnjemu rodu pa naj bo v posnemanje.
Z iskrenim veseljem in hvaležnostjo sprejemam vas Slovence, ki ste te dni prišli v Rim mu narodno romanje z vašimi škofi na čelu. Vas vse očetovsko pozdravljam kot predstavnike plemenitega naroda, ki je vreden vsega spoštovanja in ljubezni. Dobro vem, da ste Slovenci med prvimi slovanskimi narodi sprejeli krščansko vero pred več kot dvanajstimi stoletji. Za ta neprecenljivi dar pokristjanjenja, ki je postalo vir tako izrednih sadov, se z vami vedno zahvaljujem Bogu. Želim obenem izraziti priznanje' in pohvalo vašemu narodu za nepretrgano zvestobo Apostolskemu Sedežu v Rimu, ki je ostala neokrnjena v teku stoletij kljub vsem preizkušnjam, ki ste jih morali prestati. Bodrim vas, da z neomajnim zaupanjem vztrajate na isti poti živega in neustrašenega evangeljskega pričevanja. Moj pogled se\ obrača tudi na bodočnost vašega cerkvenega občestva. Zato postaja moja beseda goreč poziv, da vedno bolj poživite v vas dar svetega krsta. Posebno vam polagam na srce, da primerno skrbite za duhovniške poklice, tako da bo slovenska Cerkev imela vedno dovolj gorečih duhovnikov. Ne bom se spuščal v podrobnosti te vzvišene naloge. Zanjo ste odgovorni predvsem vi, dragi škofje in duhovniki. Zdi se mi vendar primerno poudariti temeljno vlogo družine, bodisi v krščanski vzgoji otrok, bodisi v velikodušni skrbi za rast duhovniških in redovniških poklicev. Srčno spodbujam prav posebno vse duhovnike, da vztrajno z navdušenjem in apostolsko predanostjo služite Cerkvi in se posvečate pastoralnim dejavnostim, ki so vam lastne, v popolnem občestvu in vdanosti škofom, ki so v prvi vrsti odgovorni za cerkveno organizacijo m versko življenje v škofiji. Le tako bo zavzetost posameznikov gotovo obrodila dobre in bogate duhovne sadove.
Vem, da proslavljate letos četrtstoletni obstoj medškofijskega tednika „Družina“. Srčno želim,] da bi to glasilo tudi v bodočnosti svobodno vršilo svoje predragoceno vzgojno in informativno versko poslanstvo. Slovenski katoličani bodo tako imeli ustrezno sredstvo, da se vedno bolj zavestno vključijo v življenje vesoljne Cerkve. Veseli me, da pri tem uspešno sodeluje s svojimi oddajami Vatikanski radio.
Vam vsem najprisrčnejše želim za Cerkev v Sloveniji in za ves slovenski narod vedno večjega napredka, s pomočjo vsemogočnega Boga in našega Gospoda Jezusa Kristusa ten pod materinskim varstvom božje Matere Kraljice Slovencev, tako na človeški kot na krščanski ravni, v blagor tudi celotne družbe, v katero ste vključeni.
Vsak dan naj vas spremlja moj posebni apostolski blagoslov, ki ga iz srca podeljujem vam ni vsem, ki so vam dragi.
Hkrati obhajamo tudi tisočletnico
Oh 19-letnlei smrti Jožica Krošlja
UMOR \ KOREJI
AMERIŠKA VOJAŠKA PRIPRAVLJENOST
IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
Svet se je pretresel, ko je preteklo soboto časopisje vseh držav prineslo presenetljivo novico. V Koreji je šef tajne policije ustrelil predsednika države. Park Chung-hee je bil odločilna o-sebnost sedanjega korejskega življenja, in ni pustil vidnega naslednika. On sam je znal pridobiti si splošno zaslombo, njegov naslednik, ki ga bodo izvolili, bo moral še prebroditi močvirje raznih političnih interesov in tendenc.
Kakor hitro se je raznesla novica o umoru, so ZDA ukazale vojno stanje svojih čet na Koreji, ki štejejo 39.000 mož, V pripravljenosti so tudi domače korejske čete, katere oklopniki patruljirajo mesta in deželo, kajti lahko bi prišlo do nasilnih izbruhov.
Še predno so z vsemi častmi pokopali pokojnega predsednika države, je njegovo mesto začasno zasedel ministr-
'Zadnji teden je v mestu La Paz, prestolnici Bolivije, zasedala glavna skupščina Organizacije ameriških držav. Tekla je debata o raznih problemih te celine, medsebojnih problemih držav, povrhu so pa še za novo dobo volili glavnega tajnika te organizacije.
Glavna točka tega zasedanja so bile analize kršenja človekovih pravic. Posebna kritika je bila tu izrečena glede 'Čila, Paragvaja in Urugvaja. Kot smo svojčas omenili, komisija, ki je bila pred kratkim v Argentini, še ni pripravila poročila o svojem delu, zaradi česar bo to poročilo in poznejša debata morala čakati do prihodnjega leta.
Druga pereča točka je izhod Bolivije- na morje. Tu je prišlo do spopada med bolivijskim kanclerjem in čilskim zastopnikom. Čile si je namreč pred sto leti osvojil primorski del Bolivije in ga noče vrniti.
Kar se tiče volitve glavnega tajnika, je bil za ponovno dobo potrjen z
ski predsednik Choi Kyu-hah. Njemu so oborožene sile izrekle zvestobo in zaenkrat drži vajeti položaja. Opazovalci napovedujejo hud in dolg politični boj za nasledstvo.
Kaj pa medtem severna Koreja? Mnogi se boje, da bodo komunisti izrabili težak politični položaj na jugu, morda za ivazijo ali za politični udar. Zaradi tega je tudi bila kaj hitra reakcija ZDA, ki so opozorile sever, naj miruje in naj ne skuša nikakršnih akcij proti južni Koreji. Za potrditev svojega namena, braniti južnokorejsko svobodo, plove proti Korejskemu polotoku ameriško bojno ladjevje, med njimi superletalonosilka Kitty Hawk (z 90 reakcijskimi letali) in tudi z raketami oborožene križarke. Medtem je tudi severna Koreja postavila v pripravljenost svoje oborožene sile.
znatno večino (18 proti 7) argentinski predstavnik Alejandro Orfila.
Na splošno je Organizacija ameriških držav kaj birokratski organizem, popolnoma nezmožen poseči učinkovito, kadar bi položaj to zahteval. Spomnimo se le primera Nikaragve, ko je Organizacija zavrnila prošnjo za oborožen poseg, ko bi le-ta lahko preprečil hudo in dolgotrajno prelivanje krvi. Podobno kot se danes dogaja v El Salvadorju.
Ko smo že omenili El Salvador, povejmo, da je nova vojaško-civilna vlada navezala stike z gverilo, da bi se z njo pogajala glede pomiritve države in pod-vzema raznih socialnih ukrepov. Zaradi tega je vlada žela mnogo kritik, češ, da se z gverilo in levičarji ne da pogajati. A istočasno vlada ostro nastopa proti skrajni levici. Tako je pretekli ponedeljek 29. oktobra prišlo do pravega pouličnega spopada med vladnimi oddelki in pristaši gverilske skupine „28. februar“. V spopadu je bilo 37 mrtvih.
MEDNARODNI TEDEN
ITALIJA je indirektno priznala Organizacijo za palestinsko osvoboditev, kateri načeljuje zloglasni Al Fatah. Kot uradno osebnost je sprejela na obisku v Rimu šefa političnega oddelka te' gverilske organizacije Faruka Kaddumija. To je bil prvi „uradni“ obisk kakega palestinskega veljaka v Italiji.
BASKI IN KATALONCI so na referendumu volili za avtonomijo obeh španskih pokrajin. Glasovi so bili večinsko pozitivni, a skoraj polovica volilnih opravičencev je ostala doma. Teroristi so, zlasti v Baskovski deželi, skušali motiti potek volitev. Nekaj dni za tem so Baski izvedli splošno stavko prav kot izraz odklonitve terorizma. Teroristi pa so obnovili svoje napade.
NA KUBI se nahaja 600 šolarjev iz Konga. Tako menijo razni diplomatski krogi. Načrt, po katerem jih šolajo, ni znan, domnevajo pa, da ni sestavljen le z običajnimi šolskimi predmeti. Doba, ki naj jo ti bodoči „janičarji“ prežive na Kubi, naj bi trajala do deset let.
IRANSKI duhovni-politični vodja, ajatolah Homeini je izrazil, da bi Iran moral zgraditi „kitajski zid“, da bi tako varoval svoje narodne interese pred zunanjim vplivom in poželjenjem. Ko pa je izvedel, da je bil bivši šah operiran zaradi rakove bolezni, je izrazil svoje „upanje“, da bo s šahom čim prej konec. Kar pa se notranje politike tiče, se izvajajo vedno hujši napadi na ministrskega predsednika Bazargana, kateremu opazovalci pripisujejo le še kratko dobo.
ATOMSKO EKSPLOZIJO na morju južno od Afrike je pred kakim mesecem zasledil ameriški špijonski satelit. Amerika je takoj namignila češ, če ni morda to atomski poizkus Južne A-frike. Ta je stvar zanikala, potem pa javno nakazala, da je morda prišlo do eksplozije na atomski ruski podmornici Echo-11, ki se je ravno tiste dni mudila v vodah v bližini te države. Sovjeti so to vztrajno zanikali. Kje je resnica?
V BOLIVIJI sta Vietor Paz Esten-soro in Siles Zuazo prišla do medsebojnega soglasja, ki prvemu omogoča kontrolo parlamenta. Sedaj hoče Paz Esten-soro, naj parlament ukine odločitev, s katero je bil imenovan začasni predsednik (Guevara Arze), in naj izvoli njega kot ustavnega predsednika. Zasedanje ameriških držav v La Paz je to notranjo borbo preložilo za teden dni, sedaj se bo politično vrenje nadaljevalo. Opazovalci ne izvzamejo možnosti kakega vojaškega posega.
BREŽNJEV se je znova pojavil v javnosti po skoraj treh tednih „sumljive“ odsotnosti, ko so ga razni opazovalci že proglasili za verjetno mrtvega. 'Svet ga je zopet videl, ko je sprejel jemenskega predsednika Fattah Ismaila na obisku v Moskvi.
Gospodarska ekipa računa, da se bo inflacija meseca oktobra sukala okoli pet odstotkov. Če bo statistika potrdila te domneve, bo storjen korak naprej k stabilizaciji, ki je kljub temu še vedno utopija v današnji Argentini.
Ni, da bi tu polemizirali, če vlada podvzema pravilne ukrepe za preprečitev hude inflacije. Polemika traja že tri leta in pol. Dejstvo je, da vlada noče krepko posegati v to področje, ker se boji recesije in brezposelnosti. A po drugi strani doživljamo pravo poplavo uvoženih proizvodov, ki zaradi nizkih cen spretno konkurirajo z domačimi izdelki. To povzroča hudo zaskrbljenost argentinskih podjetnikov, ki jim je s sedanjo tehnično infrastrukturo težko izdelovati cenene izdelke.
To pride najbolj jasno do izraza na avtomobilskem sektorju. In prav ta teden je podjetje 'Citroen objavilo, da bo zaprlo svojo tovarno avtomobilov v Argentini. Tvrdka bo zapustila državo. To je že tretji primer. Lansko leto je zaprla svoj obrat General Motors, ki je tukaj izdelovala avtomobile Chevrolet (in zadnja leta model Opel). Pred tednom je Chrysler prodala 51% svojih delnic, ki so se nahajale v rokah argentinskih investitorjev. Sedaj teče pogajanje še za ostalih 49% delnic, ki so v rokah ameriške centrale Chrysler.
S tem so že tri avtomobilska podjetja, ki zapuščajo državo. Razlog je vedno isti: velika investicija pa majhna prodaja ne morejo soživeti. To pa je svojčas že sama vlada povedala, ko je pripravila nov dekret za avtomobilski trg in dovolila uvoz avtomobilov, ki je bil doslej praktično prepovedan. Tukaj je bilo namreč sedem tovarn vozil, ki zaradi visokih cen niso mogle izvažati ne konkurirati na mednarodnem trgu, domač trg pa je zelo omejen. Vsaka tovarna je izdelovala več modelov, in prišlo je do skrajnosti, da sta bila od nekega modela prodana le dva avtomobila v enem mesecu. Stroški proizvodnje so v takih razmerah krepko naraščali.'
Tri podjetja odhajajo, eno pa prihaja. Tvrdka Volkswagen je namreč kupila delnice in obrat Cryslerja in bo tam začela izdelavo svojih modelov. 'Podjetje zatrjuje, da bodo ti modeli znatno cenejši kot so sedanji modeli domačega trga. Po tem pojavu bodo morala tudi druga podjetja spremeniti način proizvodnje, modernizirati svoje strukture in — znižati svoje cene. Tu bo morala krepke korake podvzeti zlasti znamka FIAT, katere manjši modeli „za ljudsko uporabo“, doslej najcenejši, bodo doživeli hudo konkurenco Volks-wagna.
Je umestno računati, da bo sličen proces izpeljan tudi na drugih področjih ? Bo to mogoče storiti, ne da bi istočasno narasla brezposelnost, ali kako drugače trpela socialna stran že tako precej obubožanega delavstva ? Gospodarsko vodstvo smatra ta pojav za pozitiven. Trenutna kriza da je potreb-
na za moderniziranje struktur, ki že dolga leta potrebujejo, pa zaman čakajo sprememb.
Ko razna gospodarska področja doživljajo tak pretres, prihaja z druge strani hud pritisk sindikatov. Ko je vlada odpravila določanje cen po dekretu, je kmalu prišlo do raznih zahtev za po-višice v tovarnah, in seveda tudi do stavk. Pretekli teden je delavsko ministrstvo naštelo 17 hudih konfliktov. Od teh je bilo približno polovico pozitivno rešenih, ostali se pa še vlečejo naprej.
Tudi je bilo te dni govora o splošni stavki. Zlasti potem, ko so uprizorili nenadno stavko delavci podzemskih železnic. Splošna stavka, ki je še pred meseci doživela precejšen polom, naj bi topot imela več uspeha. Izgovor bi bil, seveda upravičen, zahteva po boljših plačah. Kot takrat naj bi bil tudi zdaj pravi namen, da bi sindikati pokazali svojo moč prav v trenutku, ko vlada zopet razglaša objavo zakona.
Druga stvar, ki jo vlada vneto napoveduje, pa je še nihče ni videl ne dognal, je takoimenovani politični načrt. S tem imajo časopisi seveda dovolj snovi za pisanje, kajti fantaziranje okoli tega načrta je neizčrpno. Le po kapljicah je mogoče sestaviti sliko, kakšna naj bo bodoča argentinska demokracija, ali bolje, kakšno si zamišlja sedanja vojaška vlada.
‘V tej zvezi smo slišali te dni dvoje zanimivih izjav. Prva pripada predsedniku države. General Videla je izjavil, da „bodo imele prenovljene politične stranke odločujočo vlogo“. V isti zvezi je vrhovni poveljnik mornarice, admiral Lambruschini dejal, da so politične stranke „nenadomestljive“. Vodje teh strank so se seveda oddahnili...
In za konec še omemba dogodka, ki je dvignil mnogo prahu na domačem prizorišču. Na zadnji splošni avdienci v Rimu, kateri so prisostvovali tudi številni argentinski škofje, naj bi se papež potegnil za veljavo človekovih pravic v Argentini in za razne pogrešane ljudi. Nekateri so takoj napeljali vodo na svoj mlin, in tolmačili, da je papež kritiziral vlado in njeno postopanje ter preganjanje ljudstva. Mirno besedo je ob tem izrekel buenosaireški nadškof kardinal Aramburu, ki je najprej opozoril na razne nasprotujoče si točke časopisnega poročanja. Končno je dejal, da je papež pravzaprav le prosil, naj ljudje molijo za pogrešane osebe, „kar sem tudi jaz prosil ob zadnjem romanju v Lujan, in kar smo kot kristjani dolžni storiti.“
Proslava
narodnega praznika
Poročilo o izredno lepo uspeli proslavi narodnega praznika in dneva slovenske zastave ob 35-letnici Narodnega odbora za Slovenijo bomo objavili v naslednji številki.
»■■sna na» nass «&*■■■ Bünas n »■■!!■■ ■»!«■■■■ Bao BK« ■■■«■■■■■■■■■■■'«■■■n ■■■■nana na laaHniHHaKHBEiKHiaH ■■■■nu n »Ko as jHRSga
Mensaje al Papa
El presidente de la República, teniente general (RE) Jorge Rafael Videla, envió un mensaje a Su Santidad el Papa Juan Pablo II, con motivo de cumplir él Padre Santo el primer año de su pontificado. El texto es el siguiente:
“Santísimo Padre: Es para mi un honor, como católico y como gobernante, poder expresaros mis fervorosas complacencias y las de todo el pueblo argentino en este priimer aniversario de vuestro Pontificado.
“Desde esta tierra, permanentemente abierta a la esperanza y la inquietud universales, seguimos con renovado interés las lecciones de un magisterio que, fiel a la continuidad de los siglos, brega incansablemente por la dignidad humana y señala, sin vacilaciones, el camino de la cooperación internacional como el más idóneo para el progreso moral y material de todas las naciones.
“En esta hora del mundo, tan necesitada de sabias orientaciones, la Suprema Cátedra de Pedro ilumina a las voluntades que buscan, más que nunca, el imperio de la paz, la libertad y la concordia entre los hombres.
“'Los argentinos, alentados desde el fondo de nuestra historia por un insobornable espíritu de justicia, nos sentimos alentados por vuestras enseñanzas y se reconforta nuestro empeño de solidaridad entre las personas y los pueblos, por encima de toda diferencia en el marco de la más auténtica y ecuménica fraternidad.
“'Beatísimo Padre: Al haceros llegar mis cálidos saludos en fecha tan singular y significativa para la cristiandad, impetro vuestra apostólica bendición para todos los habitantes de mi patria”.
AMERIŠKE ORGANIZACIJE IN SALVADOR
PEREČI POJAVI NAŠE SEDANJOSTI
Tine Debeljak	(104)
Med knjigami in revijami
POT SLOVENSKIH KRŠČANSKIH SOCIALISTOV V OSVOBODILNO FRONTO
IV.
Krekovci so ustanovili tudi Krekovo založbo, ki je izdajala lep knjižni dar vsako leto, večinoma knjige s socialno vsebino, med njimi prva dela pisateljev M. Javornika in Miška Kranjca. Tudi revijo Besedo o sodobnih vprašanjih, ki jo je urejal M. Javornik. V nji je npr. duhovnik šmon sprejemal „gospodarski Marxov nauk, do katerega mora priti z razrednim bojem,“ dr. Pokorn je zavračal papeževo encikliko, sprejemal marksistični gospodarski sistem, ohranjal pa krščanski etos.
Prunk je mnenja, da so se krščanski socialisti, ki so se 1. 1932 „dokončno razšli s klerikalno stranko“ zdaj pod vplivom izobražencev odločili „za socializem, katerega nosivec naj bo delavski razred“, ter se tudi že izjavili — po Žum,--ru —, da se „čutijo del tega razreda in bodo sodelovali z ostalimi delavci.“
Zanimivo je, da jim komunisti niso zaupali (razen podtaknjenim eksponentom). Tako „so se krščanski socialisti sami izločili iz katoliške skupnosti“, ali kakor Prunk pravi „iz klerikalnega političnega tabora“, komunisti pa niso bili pripravljeni sodelovati z njimi.
IV.	poglavje (135-193): Krščanski so-
cialisti v ljudskofrontnem zbliževanju in razhajanju (1935-1940).
Leto 1935 pomeni J. Prunku „pomemben mejnik v slovenskem družbeno političnem življenju“. Zakaj: tedaj je stopil dr. Korošec v vlado in nastopila je doba JRZ, v katero je vstopila SLS. Mi danes vemo, da je za to...
Mi danes vemo, da je za to dobo bilo usodno, da regentski svet, zlasti princ Pavle, ni dovolil spreminjati centralistične ustave, z odločitvijo, naj očetovo ustavo spremeni šele njegov sin, ko stopi na prestol. Krščanski socialisti niso hoteli razumeti dr. Koroščeve taktike, kako po vijugasti poti pripeljati Slovenijo do najširše avtonomije nalik Hrvaški banovini, ki ji je pot pripravil prav on. Zato so nastopali proti njemu tudi v imenu slovenstva in demokracije. Pa tudi zato, ker je „klerikalno vodstvo“ ponovno izjavilo 1. 1936, da je „edini, ki se poleg katolicizma bije za bodočnost, komunizem..., ki dobiva toliko oblik, da ga je težko spoznati. Najnovejša je Ljudska fronta, ki se je pojavila tudi med Slovenci. 'Samo dvoje je danes možno: ali bo naša bodočnost katoliška ali pa bo komunistična...“
Izjava je prav ista, kakor je bila izpovedana 1. 1919 (dr. J. Kralj), ko se je gibanje krščanskih socialistov začelo. A zdaj je zavilo daleč v levo, kakor izpričujejo sami.
KPJ se je pripravljala na VII. kongres Kominterne v Moskvi. Kot priprava nanj je bila konference CK KPJ v Splitu, in tam so že računali na slovenske krščanske socialiste kot na eventualne sopotnike, analizirali njihov program in ga poslali — v Moskvo. Ta naj bi bil: 1. slovenska samostojnost, 2. razlastitev industrije, zadružništvo na kmetih, 3. svoboda verskega prepričanja. Tam stoji: „Krščanski socialisti so prepričani, da more biti slovensko vprašanje rešeno samo z revolucijo. So oportunisti. Samo o tej revoluciji nimajo nobene predstave, da njena priprava obstaja v proučevanju in razmišljanju.“ Prepričani so komunisti, da „bo šla ta skupina z njimi precejšen kos poti, kar je pomembno, ker je povezana z množicami.“ Zanimivo za nas je, da je poudarek na „precejšen kos poti“, kar da misliti na načrtni konec sopotništva pred koncem poti... To je: njih eliminacija pred zmago! Na VII. kongresu Kominterne v Moskvi je tedaj (1935) govoril B. Kidrič prav o tej nameravani in sklenjeni ljudski fronti „naprednih“ v Sloveniji...
Najprej je poiskal dr. Vilfan (komunist), advokata v Kranju, zvezo z dr. Pokornom (krščanskim socialistom), advokatom v Škofji Loki, a povezava se je sklenila najprej na Jesenicah (dr. A.
Stanovnik, advokat). Odslej je JSZ stopila „na razredno stališče“, pravi Prunk. Za občinske volitve 1936 je JS!Z stopila v Ljudsko fronto in šla na volitve (glavni boj na Jesenicah: dr. A. Stanovnik dobil 618 glasov, Markež 636!). Toda jeseni so Ljudsko fronto razbili — socialdemokrati, ki so izključili iz svojih vrst komuniste (tudi predsednika Skupne komisije Leskovška!) in izstopili so tudi drugi. Tako se je 1937 razbila prva Ljudska fronta v Sloveniji..
V ta čas je padla objava (1937) Kocbekovega članka „Premišljevanje o Španiji“ v DS (april), ki je odprl krizo Doma in sveta in povzročil ustanovitev Kocbekove revije Dejanje. Kocbek se je tedaj nahajal v Franciji, na meji Španije, kamor je bil povabljen na „obisk“ k republikancem, pa se je vrnil domov urejat Dejanje, za katero je tedaj dobil denar... V Dejanju je označil slovenski klerikalizem za „primer najnevarnejše miselnosti med sodobnimi kristjani“ in napovedal revolucijo, kajti „vstopamo v dobo, ki je popolnoma dozorela za preosnovo družbe in njenih oblik v smislu organskih spoznav in totalnih zahtev... Vseeno, kakšen vzrok bo... proces se je začel... in vsak svoboden človek mora najprej pomagati do zgodovinskega razvoja... “
L. 1938 so ustanovili Slovensko združeno opozicijo, torej so se spustili na politično polje, obenem pa zagrozili na kamniški slovesnosti odkritja Maistrovega spomenika, da „kdor bo zapustil JSZ, ga bo zgodovina razglasila za iz-
dajavca slovenskega delovnega ljudstva.“
111 so na državne zborske volitve 1. 1938 z geslom „proti fašizmu“, kot so ga postavili komunisti na I. konferenci 1. 1938 (ustanovila se je KPS 1. 1937). Vsi skupaj niso dobili nobenega mandata. Odslej so bili vključeni v . ljudsko frontno gibanje, nastopali skupno s komunisti s stavkami, ki so imele samo politični namen: krepiti delavsko razredno zavest. Se borili proti Jugorasu in za Zvezo delovnega ljudstva, škof dr. Rožman je vsaj trikrat skušal preprečiti razdor med katoliškim delavstvom in ga odvrniti od komunistov, katerim so bili — po Prunkovem mnenju — v onem času od vseh zaveznikov „najbližji“; zato jih je Sperans-Kardelj hvalil v tedaj izišli svoji zgodovini kot „progresisti“. KPS je stala tedaj na „narodnoobrambni liniji“ in , le ta je —- pravi Prunk — „pomagala KP pri povezovanju ‘tretjega tabora’.“ Te frakcije so sklenile 3. septembra 1939 v Celju, da bodo takoj, ko bo mogoče, ustanovile enotno politično stranko Zvezo delovnega ljudstva Slovenije. O njej pravi danes Prunk, da je bila „v resnici organizirana pod komunističnim vodstvom.“ Ta je izdala Razglas, v katerem je že razglasila „enotno delavsko stranko“, dočim so se stranke sporazumele samo za „zvezo strank“ pod tem imenom. Zaradi tega je ta prva ZDLS razpadla. Bila pa je, kot pravi Prunk, „poskus zakonite politične stranke nezakonite komunistične partije“.
(Bo še)
23-letnica Našega doma v San Justu

LJUBLJANA — V Sloveniji je postalo vprašanje preskrbe z mesom že nekoliko kritično, čeprav je prvo polletje še nekako šlo. Manjka predvsem telečjega mesa, ki ga praktično ni nikjer dobit'., niti v Ljubljani. Zato je slovenska vlada predlagala, naj se za Slovenijo sprosti 700 ton svinjine iz stalnih blagovnih rezerv.
SEČOVLJE — Slovenski solnarji v Sečovljah so letos zadovoljni z žetvijo, pridelali so 5.000 ton soli, kar je trikrat več kot lani.
LJUBLJANA — V ljubljanski Mali drami je bil odrski krst komedije, Dimitrija Rupla „Mrzli viharji, jezne domačije“. Igra je dokaj duhovita in zabavna, a se po mnenju kritika Andreja Inkreta ni prebila do posebno zanimive sodobne politične komedije. Morda le preveč kaže na sedanje oblastnike, ki jim taka zadeva pač ni všeč.
LJUBLJANA — Ljubljanska pivovarna Union je na 18. svetovnem ocenjevanju pivovarskih izdelkov v Bruslju prejela zlato medaljo za svoj novi izdelek: pivo Grand Union. Doma g a bodo začeli prodajati, ko bo Zvezni zavod za cene odobril ceno novemu pivu, ki bo na trg prišlo v 0,33 litrskih steklenicah. Pivo bodo tudi izvažali na „konvertibilno tržišče.“
MARIBOR — Na festivalu baročne glasbe so na tretjem koncertu izvajali delo češkega skladatelja Zelenke (1679-1745): Missa ultimarum prima dieta missa dei patris“. Zelenka je bil Bachov sodobnik, ki so ga pred dvema letoma v ZRN začeli znova odkrivati.
LJUBLJANA — Ocenjevalna komisija za Cankarjev spomenik v Ljubljani je sprejela osnutek kiparja Slavka Tin-ca in sodelavca arhitekta Mira Zdovca. Osnutek predstavlja knjigo, štiri metre visoko, ki ima na sprednji strani v „liste vrezano“ podobo Lvana Cankarja, na platnicah pa Cankarjev podpis in izrek iz njegovega dela. Spomenik bo stal na novem Cankarjevem trgu pred Kulturnim domom Ivan Cankar,
LJUBLJANA — Zadnji teden v septembru je v Ljubljani zasedal izvršni odbor mednarodnega komiteja muzejev znanosti in tehnike. Udeležili so se ga muzeologi iz Velike Britanije, Francije, Nemčije, OSSR. švedske, Madžarske, Bolgarije, Avstrije in Jugoslavije. Na sestanku so razpravljali o „izkoriščanju sončne energije, o tehniških muzejih in Tretjem svetu.“
MARIBOR — Mariborski zgodovinarji so sprejeli velik načrt za prihodnjih pet let: Pripravili naj bi obširno Zgodovino Maribora. Obdelali bodo zgodovino z različnih vidikov: Na 600 straneh bo izšel monografski pregled celotne zgodovine Maribora, vzporedno bodo izdali v zaokroženih delih posamezne „zgodovine“ Maribora z raznih področij.
LJUBLJANA — Izseljenska matica je na seji 4. oktobra imenovala nov
izdajateljski svet revije „Rodna gruda“, poleg tega so sporočili, da bodo po „večletnem premoru“ poslali kulturnoumet-niške skupine na obisk po zahodnih evropskih deželah, prihodnje leto pa naj bi skupina obiskala še izseljence v Avstraliji, Kanadi in Argentini.
LJUBLJANA — Po predlogu zveznega sveta bo novi jugoslovanski proračun znašal 130 milijard dinarjev, kar je za 31 odstotkov več kot je bil letošnji proračun. S carinami, prometnim davkom, taksami in upravnimi dohodki naj bi zbrali 80 milijard dinarjev, republike in pokrajine bodo morale prispevati 41 milijard i(na Slovenijo odpade 7 milijard), ostalo pa bo posodila Narodna banka (kakih 9 milijard dinarjev). Največji del denarja je namenjen za vojsko, za pokojnine vojaških zavarovancev in za „varstvo borcev in invalidov“.
CELJE — Trinajsto mednarodno zlatarsko razstavo so odprli 5. oktobra v lapidariju pokrajinskega muzeja.
LJUBLJANA — Mestno gledališče ljubljansko je uprizorilo krstno predstavo Kmeclove igre „Friderik z Veroniko ali danes grof celjski in nikdar več“, ki je po mnenju kritikov ironična demontaza celjskega mita in Kmeclovo mnenje o „uporabni slovenski literaturi“ na temo celjskih pa naj gre za državotvorna stremljenja ali pa za deklarativno napoved razrednega boja, ki so vidna v delih Župančiča, Novačana in Krefta. Kmecl je prikazal Friderika le kot „uživača“, Veroniko pa kot pocestnico. . .
MURSKA SOBOTA — Za lov v Pomurju se je prijavilo 2000 inozemskih lovcev, od tega jih je kar 90% iz Italije. Ker so menda lovci bolj razsipni kot navadni turisti, pričakujejo, da bodo pustili deviz v vrednosti kakih 15 milijonov dinarjev.
Umrli so od 29. 9. do 5. 10. 1979:
LJUBLJANA — Bogomil Jaklič, biv. pilot, up.; Ignac Farkaš, up.; Milena Završan; Avgust Trojar, 78; Marija Habjan r. Brulc; Marija Kranjec r. Jamšek; Ana Bricelj, up. ur.; Avgust Leder^-Anton Snoj, up.; Julijana Mi-kuš r. Jernejšek, 89; Jožefa Marič r. Peterca; Avgust Starc; Jože Mihevc, up. šol. ravnatelj; Vladimir Drinovec; Rudolf Rajar, žel. up., 81; Mara Strle r. Kozlevčar, požarni inšpektor; Ina Gerlanc r. Jug; Marija Smet, gospodinja; Ivan Kumše; Danica Otoničar r. Kalan; Danica Levičnik r. Miklavčič.
RAZNI KRAJI —- Viktor Lukec, 81, Podgorica; Jožefa Pakiž r. Anzeljc, 81, Nemška vas na Blokah; Milka Bulovec r. Jagodic, Radovljica; Ivana Hudnik, Mihelnova mama, Hruševa pri Dobrovi; Edo Rozman, Kamnik; Peter Rupert, up. mizar, Sevnica; Janez Oblak, šofer, Cerklje; Andrej Babnik, up., 49, Bizovik; Ana Mahnič r. Kosec; Ma-■karij Kralj, gostilničar, Mengeš; Ivana Rome, 70, Sela; Marjan štrukelj, 51, Kranj; Alojzija Zupan r. Bitenc, Kokrica; Vladislav Omahen, Mojstrana; Franc Jager, Kovačev ata, 87, Bizovik; Anton Zupanc, up., Kamnik; Marija Intihar r. Nared, Lenišče; Pavbr Kovač, Kralova mama, Podkum; Franc Počervina, Novo mesto; inž. Ivo Pinterič, 72, Trbovlje; Frančiška Zajc, 83, Moravče.
IZ naglimi koraki se približuje srebrni jubilej Našega doma v San Justu. V nedeljo, 14. oktobra, je bila že 23. obletnica. Bilo je celodnevno slavje, slavje, ki je poteklo v najlepšem prazničnem razpoloženju.
Začelo se je s sv. mašo v sanjuški stolnici. Z msgr. Antonom Oreharjem, delegatom slovenskega dušnega pastirstva, sta ob 8. uri somaševala g. Vinko Zaletel in g. Janez Rovan iz Koroške. Pel je mladinski zbor pod vodstvom Andreja Selana. Velika cerkev je bila polna rojakov. Ni manjkalo seveda narodnih noš in obeh zastav, tako slovenske, ki je simbol domovine, iz katere izhajamo, kot argentinske, ki je simbol države, v kateri živimo.
Msgr. Anton Orehar je v pridigi poudaril misel, da nas bodo le visoke zahteve ohranile. Ob zgledu papeža Janeza Pavla II. in rajnega škofa Gregorija, ki sta bila neutrudljiva, nas je spodbujal k molitvi, delu in žrtvovanju. „Pomislite, kako so bile obiskane kapele v taboriščih, kako še danes zvesto hodite k slovenskim mašam, sv. uram, zakramentom, prav pri vas zelo zgledno.“ In v bodoče, kako bo, „Tako kakor doslej; treba bo veliko delati, ne misliti le na sebe, svojo družino.“ Stalno je treba imeti pred očmi skupni blagor. „Priznati tistim, ki žrtvujejo dneve, mesece in leta.“ Ob koncu je dejal: „Naj ne bo škoda časa za molitev in slovensko mašo; naj ne bo škoda denarja za list in slovensko knjigo. Gojimo slovenski jezik.“
Po sveti maši so se udeleženci napotili v Naš dom, ki je bil za nekatere goste pravo presenečenje. Gradnja novih prostorov, ki so bili ob lanski obletnici napovedani, je namreč znatno napredovala.
V spodnjih prostorih, ki bodo služili raznovrstnemu športu, in so prava prostorna dvorana, je vse navzoče pozdravil predsednik Našega doma Marijan Bogataj. Poseben pozdrav je seveda veljal zastopnikom osrednjih ustanov in predsednikom slovenskih Domov.
Zahvalil se je vsem, ki pomagajo graditi Dom in v njem skrbe za vsestransko življenje.
Nato je podal kratko poročilo o gradnji. Dejal je, da so v zadnjem letu izkopali 3.200 m3 zemlje, da novi prostor meri 615 m2. Pri gradnji so u-porabili 1300 vreč cementa, 750 vreč apna, 36.000 kg železa, 130 m3 kamna, 240 m3 peska in 6.000 opek. Gradnjo vodita podjetnika Zakrajšek in Mitja Keršič.
Po predsednikovih besedah je stopila na oder gdč. Nežka Lovšin. V imenu deklet je med drugim dejala: „Tudi dekleta se pridružujemo temu slavju. Lep je ta Naš dom. Je kakor delček Slovenije, kjer se počutimo doma. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga gradili in ga sedaj še povečujete. Hvaležne smo vsem, ki ste nas vzgajali, nam posredovali vero, vzbujali v nas slovensko čutenje in navduševali za slovensko govorico.“
Vsakoletni mladinski dan slovenska skupnost v Slovenski vasi kar težko pričaka; saj je to tudi praznik družine in ne samo mladine. Letošnjemu 28. mladinskemu dnevu, ki je bil 30. septembra, je Bog naklonil lepo sončno jutro. Že kmalu zjutraj so v Slovensko vas začeli prihajati tudi mladi prijatelji iz drugih Domov in se udeležili mladinske slovenske maše, ki jo je daroval g. Jože Bokalič.
Takoj po maši so se pričela tekmovanja, ki jih je_uvedla mladinska organizacija že pred dokaj leti za Mladinske dneve. Na igrišču Hladnikovega doma so tekmovala dekleta v odbojki, fantje pa v nogometu. Pri odbojki so zmagala dekleta iz San Martina, ki so v finalu premagale dekleta iz Slovenske vasi.
kateremu bi ne pripisovali več kot nekaj mesecev življenja. Da bi vsaj ka-renčno dobo preživel, ga je bilo treba z vso skrbjo „rediti“. Satira ni prišla do jasne veljave. Toda komedija v delu je v polnosti uspela. Sanhuška mladinska igravska skupina '(vsi igravci so rojeni že v Argentini) so po jezikovni strani in karakterni izrazitosti kreacij tokrat presegli sami sebe. če bi hotel naštevati dobre odrske like, bi moral izpisati imena vseh igravcev, od najvidnejših vlog do takih majhnih vlogic, kot so jih imeli župan (St. Jelen), načelnik gasilcev (Levstik), hlapec (D. Radoš), pastir... Res močnih, večjih odrov vredna igravca pa sta se pokazala predvsem vodeča oseba Jurij Jeras (Blaž Miklič) s svojo mimiko in celotnim sigurnim nastopom ter skromna, ljubka, mestoma čudovita naivka natakarica Tilka (Metka Markovič)). Če posebej poudarim ta dva igravca, ne pravim, da so bili drugi slabši, kajti igravci, kakor so bili Mira Jerasova (Marta Malovrh), teta Meta (Kristina Jereb, ki je bila izvrstna v dikciji in hoji, le s premladostno masko), koketna baronica (Nuška Belič), odvetniški pripravnik (Janez Krajnik),
J.	Jarc (F. ištrubelj), mešetar Sovdat (J. štrubelj), Sagmeister (Uštar) itd., ki so ohranili svoje uspehe, kot jih poznamo iz prejšnjih nastopov. Pri Šim-nu Jerasu (Janez Marinčič) sem že -menil, da bi ga v prvem delu drugače zamislil (kot na smrt povoženega ponesrečenca), pozneje pa naj bi se razvil v postavnega fanta, kot je bil. Tudi veljaki, kakor so jih predstavljali igravci Marko Malovrh, Tone Tomaževič in njihove žene Lidija Maček in Mirjam O-blak (ki je tokrat prvič, a zelo sigurno nastopila), ali Lužarica (Irena Malo-
Janez Kržišnik je v imenu fantov pribil: „Bog daj, da bi bilo še velijo obletnic, da bi bil Naš dom še dolga desetletja velika družina, kjer bi se z veseljem srečavali starejši in mlajši. To pa bomo dosegli, če bo v starejših še tako velika zavzetost, kot je danes, in če bo v mladini taka pripravljenost, kot je v mnogih primerih med nami.“
Dušni pastir dr. Alojzij Starc je v govoru med drugmi dejal: „Pred nami stoji prostoren Naš dom. Dom, v katerem se zbira naša šolska mladina. Dom, ki je drugi dom naših deklet in fantov. Dom, ki je vsem, če le hočemo, Slovenija v malem. Ob dosedanji veliki zgradbi pa še rastejo novi prostori. Nekateri pod zemljo, drugi nad zemljo. O-boji pa za sedanji in bodoče rodove. Za njih vsestransko oblikovanje. Ob tem ne pozabimo ostalih slovenskih Domov, drugih slovenskih občestev, vseh rojakov po Argentini. Povezani z vsemi in uprti v Boga bomo desetletja in desetletja žive priče verske in slovenske prisotnosti na južni polobli ob Srebrni reki.“
Za sklep dopoldanskega dela, ki smo ga v Našem domu začeli s petjem argentinske in slovenske himne, pevskim nastopom šolskih otrok pod vodstvom gdč. Anice Mehle in mladinskega zbora, ki ga vodi Andrej Selan, so si udeleženci ogledali gradnjo, nato pa sedli k zatrku, ki ga je za vse pripravil odbor Našega doma.
POPOLDANSKI PROGRAM
Popoldanski kulturni program je začel predsednik Našega doma Marijan Bogataj, ki je pozdravil vse predstavnike slovenske skupnosti, ki niso bili pri dopoldanskem sporedu, predvsem pa slavnostnega govornika letošnjega jubileja univ. prof. dr. Vinka Brumna, katerega je nato povabil na oder.
Govor prof dr. Vinka. Brumna
Filozof in kulturno-politični zgodovinar, poznavalec Slomška in J. Ev. Kreka, prof. dr. V. Brumen je nato filozofsko razčlenil in narodno-vzgojno utemeljil geslo tega dne: Združeni v prihodnji rod.
Spričo pomanjkanja prostora v teh tednih jubilejev in najraznovrstnejših prireditev v slovenski skupnosti širom Argentine, ter tudi, ker smo prepričani, da bo temeljiti govor z vrednostjo pravega filozofskega eseja izšel v celoti slej ko prej v tisku, bomo v tem poročilu mogli podati samo kratko vsebino, s katero je hotel podati govornik samo nekaj vzpodbud za nadaljnje društveno delo.
Najprej je opredelil pojem „združeni“ z vprašanjem: zakaj, kako, čemu? Človek se združuje v skupnost z drugačnim namenom kakor živali, ki žive v skupnosti po nagonu, človek pa se čuti odgovornega za svoja dejanja, ki teže k temu, da najde pravo pot za dosego svojega cilja. Potrebuje zato pomoč
V nogometu se je pričelo zelo borbeno, celo preveč, na kar smo že nekoliko navajeni; naslednje igre so bile bolj prijateljske. IPrvo mesto je osvojilo društvo iz Slovenske vasi z zmago v finalu nad ekipo 'iz Ramos Mejia.
Številna skupina mladih in starejših se je zbrala okoli igrišča, sledila zadnji igri, pa malce nestrpno kramljala, ozirajoč se v nebo, ker se je vreme jelo slabšati. Tudi drugi nastopi so bili pripravljeni za izvedbo na prostem. Hvala Bogu, ni prišlo do nevit-te. Kulturni program je vodil Vinko Glinšek, ki je program napovedoval. Nastopi so se začeli z vstopom obeh zastav na čelu vseh nastopajočih. Sledil je pozdrav obema domovinama s petjem argentinske in slovenske himne,
vrh) in svetnik Loschnigg (Jože Cukja-ti) kakor tudi drugi (kot K. Groznik, E. Urbančič itd.), so se lepo vskladili v celotno igravsko skupino, h kateri moramo Našemu domu čestitati. Je to uspeh režiserskega prizadevanja Frida Beznika, ki je vzgojil tako požrtvovav-no, vneto pa tudi uspešno skladno skupino, in v nekaterih primerih celo izredno talentirane posameznike. Treba jih je ohranjati, oblikovati in sistematično vzgajati. Temelj je dobro postavljen.
Scenograf Tone Oblak je tokrat napravil za vse prizore enoscensko okolje, razdeljeno na tri prostore, v katere je režiser komponiral dejanja vseh petih slik komedije. Kakor vedno, je bila scena v realističnem slogu slikana, kakor je bila tudi napisana in režirana celotna komedija. Menim pa, da bi ji več kariki-ranosti ne škodilo.
Zvočne in svetlobne efekte sta imela na skrbi Janez Jereb in Tone Malovrh.
Vombergarjeva satira-komedija je pri tej argentinski premieri uspela predvsem po svoji komedijski plati, dočim v satirični ni prišla do veljave bodisi zaradi premalo nazorne pisateljeve ekspozicije, bodisi po premegleni režijski poudarjenosti satiričnih elementov. I-gralsko je pa povsem uspela in škoda bi bilo, da bi trud s tako množino oseb, ki je dosegel takšen uspeh, bil nagrajen samo z enkratno predstavo. Ali je ne bi kazalo ponoviti na centralnem o-dru Slovenskega gledališča? Igra je kot pisateljsko delo in kot igravska uprizoritev gledanja vredna. Toda pred začetkom bi kazalo opozoriti na njeno sa-tiričnost, sicer kot „satirična komedija“ ne bo v polnosti prišla do uspeha, kakor je bilo čutiti tudi v San Justu. td
■ ■■■O IDIJEI ■■■■ )*■■■■■»»■■■■ e ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■■■■■■■■■■■■■■■■» ■■■■■■■«
Vombergar jevo „Zlato tele“ v Našem domu
Dramatik Jože Vombergar je najbolj znan med nami s svojimi igrami kot so Voda, Vrnitev in Martin Krpan, k> so se udomačile na vseh slovenskih odrih, saj je emigrantska dramatizacija Levstikove novele šla tudi v domovi-n°. S komedijo Voda je prišel celo na °der Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. V Narodnem gledališču so uprizorili tudi drugo Vombergarjevo de-1°: satirično komedijo „Zlato tele“, M ie izšlo pred vojno tudi v knjigi. In je tam imela uspeh. Malokdo ve o tem. Komedija ni postala popularna kot Voda, in. kot se mi zdi, se tudi še ni igrala po slovenskih odrih v Argentini. Potemtakem smemo imeti uprizoritev v ?an Justu za nekako premiero v tukajšnjem zdomstvu. Vzrok zapostavljenosti vidim v tem, da jo je Vombergar »spisal kot „satirično“ komedijo, a, se je basoma ost satire pozabila in ni postala razumljiva in zato ne vabljiva. Komedija je izgubila svoj temelj. V časa prve uprizoritve na ljubljanskem Narodnem odru je bil predmet satire še šiv in celo aktualen. Mislim, da bi tudi r San Justu moral nekdo razložiti to »Problematiko“ satire, iz katere izvira Sele komedija, kajti imel sem vtis, da »satira“ ni bila razumljiva.
Gre namreč za to: svoj čas je_ v Ljubljani delovala zavarovalnica za živ-‘jenje, ki je dovoljevala, da je kdorko-1 lahko zavaroval kogarkoli, ne da bi tavarovanec vedel za to. Moral je le Preživeti karenčno t. j. čakalno dobo. riudje so hiteli zavarovati svoje pozna-bolnike, o katerih so „upali“, da bodo '■arenčno dobo vzdržali, potem pa kma-
lu umrli. To je pohlep po denarju, malikovanje „zlatega teleta“. Cvetelo je tajno zavarovanje bolnih in starih oseb '(85-letni nadškof Jeglič je bil nič-koliko-krat na ta način zavarovan!). To je lahko vodilo v nemoralna dejanja: najprej si bolnika z vsemi dobrotami redil, da bi vzdržal zahtevani rok, potem pa si ga poslal na težko delo, da bi ga čimprej uničil... Tedaj je oblast nenadno prepovedala to življenjsko zavarovanje.
Tak dogodek je v temelju te Vom-bergarjeve satirične komedije: satira na kavarnarja Jerasa, ki je „zavarovanca“ s težkim delom — pozdravil, da se potem proti njegovi volji celo ženi z njegovo hčerjo. To je satira. Komedija je potem vse drugo v igri: „komedija zmešnjav“ pri raznih ljubeznih, kjer se pari približujejo in odbijajo, in kjer se končno osmeši pohlep po denarju, ki je „zlato tele“. Razbijejo se ljubezenska razmerja, ki temelje na bogastvu, največkrat domnevanem (baronica in njen sin). Poveličana je ljubezen ozdravelega šimna z Miro, pa nakazana ljubezen natakarice Tilke in trg. pomočnika Jarca. Sklepni prizor, ki zelo spominja na konec Vode, razbije iluzijo bogastva na eni strani, na drugi pa nenadna prepoved udari vse zavarovatelje z izgubo vplačane zavarovalnine.
Sanhuška predstava je bila v režiji Frida Beznika odlično vprizorjena, da-si sem mnenja, da ni bila satira prav poudarjena, in morebiti niti ne prav razumljena. To je zakrivil tudi pojav Šimna, potepuha, ki bi moral nastopiti kot izhihan in v nesreči pobit človek,
28. Mladinski dan v Slovenski vasi
od drugih ljudi, od svojih vrstnikov. Ne samo, da sprejema od njih, ampak jim tudi daje. Združujemo se za lepše življenje vsakega posebej in tudi za vse skupaj, kajti — kot soustvarjavci božji 'ma.™° dolžnost razvijati družbo v čim boljšo družbo ter s tem zmanjševati vpliv zlega. To pa moramo le z ljubeznijo do bližnjega. In ta bližnji nam ni le slednji človek, temveč tudi sosed, s katerim včasih tako težko živimo v slogi. Toda zavedati se moramo, da ima slednji človek pravico do lastnega prepričanja in misli, in, če hočemo, da bomo živeli v slogi, se moramo sporazumevati in se medsebojno spoštovati. To velja za vse življenje, tudi politično. In če gre za skupnost, moramo marsikaj potrpeti z zavestjo: združitev je potrebna, da dosežemo čim večje dobro zase, za vso srenjo in — za prihodnji rod.
Tako je prešel na drugo polovico gesla: za prihodnji rod. Ta mora namreč biti nam vsem največja skrb. Slednji želi, da bi živel v prihodnjem rodu, ko je njemu prišla ura odhoda. Pa tudi skupnosti je usojeno umreti. Moramo pa jo ohranjati do skrajnosti.
Pri tem moramo paziti na to, da bo ta prihodnji rod prišel „do svoje podobe“, to je, da bo zaživel vso svojo identiteto, da bo živel res to, kar je, ki bo različno od nas. Tej misli je predavatelj posvetil lepo razlago, kako se spreminja duševnost naše mladine, ki postaja vedno bolj odvisna od okolja. Mladina sprejema od tukajšnjega okolja vedno več, toda ohranja in goji naj tudi to, kar je prejela z naravo, iz svoje slovenske dediščine. In 'u je govornik dvakrat podčrtal in slovesno potrdil stavek: Nihče od nas ne more postati in biti zares dober Argentinec, če ni tudi obenem dober Slovenec. To je bil glavni poudarek njegovega drugega dela, ki ga je pa še posebej utemeljeval in razčlenjal. Slovenskih staršev sin raste iz obeh korenin: slovenstva in argentin-stva. In to ne v polovičarstvu, ampak celotnostno. Ne gre za eno ali drugo, temveč za oboje, a tako zlito, da osebnost ne bo razklana in okrnjena. Le tako bo tudi bodoči rod lahko v čast Sloveniji in Argentini. •— Pri doseganju takega bodočega rodu je apeliral predvsem na starše, šole in našo skupnost. Pri starših se začenja ta zavest v družini in se razvija preko naših šol in skupnosti. Pa ne bomo samo z našimi dobrimi nauki in nasveti uspeli, temveč predvsem z našimi zgledi. Če bo slovenstvo živelo v starših in nas vseh, bo tudi živelo v bodočem rodu. Iščimo zdravo spojitev starega in novega! V slogi iščimo pravo pot v prihodnost zase in za mlajše, ko stopamo združeno v prihodnji rod.
Govor je bil seveda s priznanjem sprejet. Nato je sledila premiera — v Argentini — „satirične komedije“ Zlato tele“, znanega dramatika Jožeta Vombergarja. Poročilo o predstavi priobčujemo na drugem mestu.
Z njo se je sklenil popoldanski kulturni spored, na kar se je začela domača zabava.	L. S.
pa tudi še mladinske. Po petju je predsednik krajevne Fantovske zveze Hen-kc Kunc pozdravil vse navzoče in nato nakazal cilje mladinskih organizacij: Vzpodbujal je mladino, naj z delom prispeva k gradnji in ohranjevanju slovenske skupnosti v ponižnosti in medsebojni ljubezni. Sledil je govor predsednika SFZ Pavla Pleska. Ta je po pozdravnih besedah rekel: „Ob tej priliki bi rad dal javno priznanje za vse vaše sodelovanje z zvezo naših mladinskih organizacij. Nikoli ni odveč vprašanje, zakaj delamo v mladinskih organizacijah 'in čemu organiziramo Mladinske dneve. Namen našega organizacijskega življenja je ohranjevanje kulture med Slovenci, rojenimi v Argentini in s tem ohranjevanje življenja dela slovenskega naroda, ki je razkropljen po svetu, katerega imenujemo Slovenija v svetu. To Slovenijo moramo mi še naprej graditi in izpopolnjevati, čez leta bo sedanja naloga starejših naša in mi bomo morali vzgojiti tedanji mladi rod.“ Omenil je značilne elemente, katere mora spoštovati mladi Slovenec in poudaril uporabo in znanje slovenskega jezika. Zaključil je: „Ohranimo in delajmo za ideale naših staršev, ki morajo biti tudi naši in so prav gotovo idea-(Nad. na 4. str.)
Slovenci v Argentini
Osebne novice:
Smrt: V Slovenski vasi je 30. t. m. dopoldan po dolgotrajni bolezni umrl znani javni, predvsem socialni delavec Maks Jan. Prizadeti družini izrekamo globoko sožalje.
Darovali so
V tiskovni sklad Svobodne Slovenije so darovali: Ivan Klemenčič, Castelar $ 10.000; N. N., San Luis, $ 20.000; Rajko Urbančič, San Justo, $ 5.000; Ivo Vadnjal, Martinez, $ 14.000; Anton Urbančič, Bolivija, $ 30.000; ga. Justina Pahor, Boulogne, $ 10.000; ga. Majda Knap, Boulogne, $ 10.000; ga. R. G., Moron, $ 12.000; ga. Glavan Neža, Lomas del Mirador, $ 10.000; Florijan Jagodic, Ra-Mos Mejia, $ 10.000; Lojze Rezelj, Villa Ballester, $ 22.000; ga. Marija Grilc, Bilinghurst, $ 5.000; ga. Marija Amon, Olivos, $ 10.000; Marjan Loboda, Ramos Mejia, $ 100.000; dr. G. $ 10.000; N- N., Capital Fed., $ 12.000; družina D. Hel-ler $ 20.000 v počastitev spomina raj. ge. Marije Kraljič.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Uprava Svobodne Slovenije
Sled vellkovskega atentata vodi k ljubljanski policiji
Poročali smo že v našem listu o a-tentatu v Velikvcu na tamkajšnjo občinsko hišo, kjer se nahaja tudi muzej avstrijskih brambovcev iz prve svetovne vojne in pri katerem sta bila ranjena oba atentatorja Slovenca Luka Vidmar iz Vrhnike in Marina Blaj iz Maribora, ki je imela potni list na ime Mira Logar. Ko so spočetka avstrijski listi pisali, da sta oba ranjenca tudi napadalca, so listi v Jugoslaviji pisali o „veliki provokaciji“, sedaj so listi naenkrat utihnili in tudi ne mečejo več suma na Avstrijce, kajti oba storivca, ki sta ranjena, in sta v dunajski bolnišnici, sta priznala delo. Kakor piše v Frankfurter Algemeine Zeitung V. Meier 16. oktobra, vodijo sledi prav k ljubljanski Udbi, kjer je bil Luka Vidmar v službi. Izrecno poudarja „pri policiji v Ljubljani“, s čemer hoče opozoriti, da ne prihajajo atentatorji po naročilu iz Beograda, kjer vlada težnja po prijateljskem razmerju do Avstrije. Tudi pravi člankar, da sta svojčas Tito in Kardelj opozarjala Ljubljano, naj se ravna do sosedov „prijateljsko“, ne več sovražno. Kako se razlaga to „prenehanje“ v atentator$ki zadevi? Udba je podrejena policijskemu ministru Hrljeviču, ki se močno zavzema, da bi Nemčija poostrila borbo proti emigracijskim „terorističnim“ napadom na jugoslovanske oblasti v Nemčiji. Zunanji minister Vrhovec je te dni na Dunaju in ne gre motiti pogajanj. Viseče je vprašanje dveh avstrijskih špijo-nov v Jugoslaviji in se pripravlja morda zamenjava krivcev? Težko je verjeti v vmešavanje policije, toda poslovni ljudje, ki kaj vedo o tem, to potrjujejo. Vsekakor ne gre za enotno vodeno akcijo, in se dela vtis, da je Slovenija doma zelo „pluralistična“ in da je taka tudi policija.
ŠE O RAZMERAH V SLOVENIJI PO ATENTATU
. Za tem člankom V. Meierja sledi takoj drugi anonimni članek z naslovom Nacionalizem in protizahodno čustvovanje, ki je napisan tudi ob tem atentatu, dasi sega s problematiko v širše splošne slovenske razmere.
Filip Waraš, ki ga člankar imenuje vodjo koroških krščanskih organizacij (naša opomba: je tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev), je govoril na manjšinski konferenci v Kopru tudi o tem atentatu, ki se je, kot vemo, dogodil tri dni pred koroškimi deželnimi volitvami. 'Tam je poudaril, da je ta atentat diskreditiral koroško Enotno listo, člankar nadaljuje, da je to tudi posledica načrtne politike jugoslovanskih oblastnikov glede Slovencev v Italiji in na Koroškem. Tam hočejo krščanske politične skupine potisniti na
drugi tir, da bi tako povečali vpliv tamkajšnjih slovenskih titoističnih organizacij. Na Koroškem se jim je posrečilo celo novo vodstvo krščanske zveze (naša opomba: Narodni svet) „takore-koč indirektno osvojiti.“
KONEC NAPETOSTI MED
JUGOSLAVIJO IN AVSTRIJO
Sredi oktobra je bil na uradnem o-bisku na Dunaju jugoslovanski zunanji minister Vrhovec. Posledica tega o-biska naj bi bila ta, da so dejansko odstranjeni vsi večji problemi med obema državama.
To je potrdil na tiskovni konferenci tudi Vrhovec. Med drugim je povedal, da so bili predmet razgovorov tudi hrvaška in slovenska narodna manjšina. Glede slovenske je dejal, da je prišlo do bistvenega olajšanja napetosti med manjšino in vlado. Vrhovec je rekel, da je prepričan, da bo Avstrija kot demokratična država ponudila roko k pozitivni rešitvi. (Ali kdo to verjame? — op. ur.) Jugoslavija, je dejal Vrhovec, nima želje ne pravice interpretirati zakone druge države. Ne da bi Vrhovec to izrecno rekel, je vendar sklepati iz njegovih besed tudi to, da Jugoslavija smatra, da je Avstrija izpopolnila pogodbo iz 1. 1955. V razgovoru z zastopniki slovenske manjšine jim je svetoval, naj svoje pravice uveljavljajo v okviru obstoječih avstrijskih zakonov.
Glede velikovskega atentata je Vr-havec odgovoril, da je v jugoslovanskem interesu, da se zadeva dokončno razčisti. K konkretnim domnevam, da je eden od atentatorjev član slovenske varnostne službe, Vrhovec ni hotel odgovoriti.
NAŠ DODATEK
H gornjim pogledom na Slovenijo po velikovskem atentatu, katerih eden vidi izvor atentata v ljubljanski policiji, drugi pa ga zanika, naj dodamo mi svojo pripombo glede atentatorja, kakor ga poznamo. Atentator Luka Vidmar je z Vrhnike in uslužbenec Udbe v Ljubljani. Njegov oče z istim imenom Luka Vidmar, je z Verda pri Vrhniki, sosed pokojnega odvetnika in umetnostnega zgodovinarja Marijana ¡Marolta. Ta Vidmar — oče — je šel že konec poletja ali v zgodnji jeseni 1. 1941 v goščo in je bil eden prvih partizanov. V začetku 1. 1942 je napravil atentat na M. Marolta, ko se je vračal popoldan z Vrhnike na svoj dom v Verd. Vidmar je izza grmovja na drugem bregu Ljubljanice streljal na Marolta čez reko. Sam Marolt je našemu poročevavcu pravil, da ga je zgrešil le zategadelj, ker ga je motil svetlobni refleks nad Llju-
Slovenska vas
(Nad. s 3.. str.)
PO športnem SVETU SLOVENIA LIBRE
li svobodnih Slovencev. Tukaj, v Slovenski vasi, na tem strnjenem kompleksu, je dolžnost še večja, opuščanje slovenščine in slovenske zavesti je še slabše. Gre za ohranitev našega narodnega značaja.“ S ploskanjem je ljudstvo odobrilo oba govora.
Najprej so razveselila občinstvo vaška dekleta, ki so pripravile ritmično vajo ob spremljavi glasbe. Nastop sta vodili Marta Rozina in Tatjana Reven. Zatem je bil nastop s kotalkami, katerega zadnja leta pripravi pionir tega športa v vasi Mirko Berčič. S ploskanjem ih smehom je ljudstvo pozdravilo nastop malih. Dušan Šušteršič in Dani Kunc sta se nekaj mesecev „borila“ z vaškimi „paglavci“, in se jima je kar posrečilo, da so mladci lepo izvedli telovadno vajo. Nato so mladenke pod vodstvom Marte Rozina pokazale ritmično vajo. Sledil je nastop najmlajših, najprej pod vodstvom Dane Zajc, nato pa pod vodstvom njene sestre Kristine. To je bilo v zabavo mladih staršev in tudi ostalih. Kot zadnja točka je folklorna skupina Slovenske vasi zaplesala pod vodstvom Marjana Bratuža. Kako se razveseli slovenski človek, ko sliši slovensko pesem in prisostvuje domačemu plesu. Vse nastope so gledalci nagradili z obilnim ploskanjem.
Sledilo je lepo razpoloženje med prijatelji iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa. Mladinski dan se je v veselju razvil pozno v noč, ob zvokih Slovenskega instrumentalnega ansambla. J. B.
OBVESTILA
SOBOTA, 3. novembra:
Proslava 25-letnice Kreditne Zadruge SLOGA v Slomškovem domu.
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 4. novembra:
Zvezni mladinski dan na Pristavi.
bljanico, namreč odsev vode. Po vojni je bil Vidmar — oče — proglašen za „narodnega heroja“. Bil je po vojni živčno razvrvan in se je moral zdraviti na Studencu. Zdaj je postal atentator njegov sin in leži težko ranjen na Dunaju. Pisec Meier pristavlja ob tem: „Njegov oče je nekdanji prosluli partizan in visoko odlikovani narodni heroj, in zdaj grozi, da bo tiste, ki so mu sina poslali na Koroško, osebno pobil.“
NA XI. EVROPSKEM ODBOJKARSKEM PRVENSTVU je jugoslovanska moška ekipa zasedla tretje mesto za Sovjetsko zvezo in Poljsko, za njimi so se uvrstile Francija, Italija, ČSSR, Romunija, Madžarska, NDR, Bolgarija, Belgija in Grčija. Dekleta so bila šele deseta, prvo mesto so dobile reprezentantke SZ, drugo pa NDR.
NA EKIPNEM DRŽAVNEM jugoslovanskem prvenstvu v atletiki so med moškimi ¡Celjani zasedli tretje mesto za atleti beograjske Crvene zvezde in Partizana; pri dekletih so prvakinje Partizana, 'Celjanke so druge, Mariborčanke pa tretje. Rezultati tekmovanj v Osijeku med dekleti in v Beogradu med moškimi so bili le povprečni.
V LJUBLJANI je bilo 14. oktobra končano 11. balkansko prvenstvo v gimnastiki. Tako med moškimi kot med ženskami je slavila zmago Romunija, za njo so se uvrstili Bolgarija in Jugoslavija. Prvo mesto med damami je o-svojila Nadia Comaneci, ki jo spet štejejo med najboljše telovadke na svetu. Pri moških je prvo mesto nepričakovano osvojil romunski veteran 29-letni Dani Grecu, za njim se je uvrstil njegov rojak Szilier, tretji je bil Sarajevčan Kezunovič, šele četrti evropski prvak Bolgar Delcev. 'Od Slovencev je Kunčič iz Ljubljane zasedel 12. mesto, Doklova in Zupančičeva pa 8. mesto.
SOBOTA, 10. novembra:
V	Slovenski vasi pevsko-glasbeni festival.
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
V	Slomškovem domu prosvetni večer s predavanjem filmov iz društvenega življenja.
NEDELJA, 11. novembra:
14.	obletnica blagoslovitve Slovenskega doma v Berazategui.
NEDELJA, 18. novembra:
V	Slovenski vasi celodnevna prireditev ob 20. obletnici blagoslovitve slovenske cerkve. Spored bo objavljen kasneje.
SREDA, 21. novembra:
Sestanek Lige žena-mati v San Martinu.
SOBOTA, 24. novembra:
Zaključna proslava Slov. Srednješolskega tečaja „ravn. Marka Bajuka“ v Slovenski hiši.
Editor y director: Miloš Stare Redacción y Administración:
Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor:
Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 24.576	
Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1979:
za Argentino ? 38.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 43.000.—, ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 35 USA dol.; obmejne države Argentine 30 USA dol.; Avstralija 45 USA dol.; Evropa 38 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 30 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E, 33-7213.
«•■■■••■■■■•«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■••■■■■■■■■■•M
KREDITNA ZADRUGA
"SLOGA" z o. z.
URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE.
V	Slovenskem domu v San Martinu
komedija „Cvetje hvaležno odklanja-m°“,
V	Slovenski hiši ob 16 predavanje dr. M. Komarja v priredbi 'SKAS-a.
Prosimo, ne odlašajte s poravnavo naročnine!
■
NAŠ DOM SAN JUSTO
PRIMORSKI VEČER
■
17. NOV.
OB 20. URI
■
■
OB 30- LETNICI SLOMŠKOVE ŠOLE : : : prijateljsko srečanje j :	i
j veh učiteljev in ožjih sodelavcev. ;
> V soboto, 17. novembra, ob 20. uri • ■	5
v Slomškovem domu.
SD©
Zvezna odbora
VABITA NA
SFZ
27. mladinski dan
v nedeljo, 4. novembra na Pristavi
Spored:
tekmovanja v odbojki dviganje zastav
mladinska sv. maša, kosilo in tekmovanja kulturni program s sodelovanjem mladine iz vseh okrajev Velikega Buenos Airesa
Po kulturnem programu prijetno razvedrilo.
Sodeloval bo orkester “TRIGLAV”
	ob	8.00:
•	o'b	11.15
O	ob	11.30
«	ob	17.00:
SLOVENSKI DOM BERAZATEGUI
BOGU OTROCI, DOMOVINI SINOVI NIKOMUR HLAPCI
V NEDELJO, 11. NOVEMBRA
14. OBLETNICA BLAGOSLOVITVE SLOVENSKEGA DOMA V BERAZATEGUI
11.30	Dviganje zastav in sv. maša, ki jo bo daroval msgr. Anton Orehar, nato kosilo.
15.30	Začetek popoldanskega programa
—• slavnostni govor: gdč. Kati Cukjati
—	nastop mladega rodu
—	prosta zabava
Dohod: železniška postaja Berazategui; v smeri prihoda prečkamo progo nato kolektiv 300 B štiri kvadre od cerkve Villa España do ceste št. 24 in 144 biv. 1 in 34. Ljudje se bolj znajdejo s prejšnjimi številkami
ulic.
>
O
o
X
„Naša razstava ne bo kazala genialnih izumov, ne bomo se ponašali z velepodjetji monopolne razsežnosti, ne s tem, da s po-lipsko pohlepnostjo prevzemamo trg in obvladujemo druge. Prikazati hočemo pridnost naših rok ter teženje po napredpva-nju in izpopolnjevanju. Razširiti in utrditi hočemo vtis o naši solidnosti v kvaliteti izdelkov in uslug ter v naših trgovinskih odnosih, pa o socialni naravnanosti naših delovnih razmerij. Vse pa hočemo prikazati z najboljšo slovensko dekoracijo in v pravšnih merah, da ne bosta žaljena dober okus in resnost.“
Stik, II. 5. 1979
OD 9.-1 8. NOVEMBRA V SLOVENSKI HIŠI BUENOS	AIRES
N
C/l
• ■■■■■■■MB!
>
<
K
KREDITNA ZADRUGA SLOGA Z. O. Z.
STARI IN NOVI DOBRI NASVETI
I	- „Obdeluj polje sicer 'bo polje tebe obdelovalo!“
II	- „Hrani bele novce za črne dneve!“
III	- „če še nisi član SLOGE, vprašaj tiste, ki so >— zakaj so!“
Ob vstopu v drugih 25 let naše kreditne zadruge:
ŠE KREPKEJŠI SLOVENSKI FINANČNI ZAVOD V ARGENTINI!“
V SLOGI JE MOC!
ZADRUGA SLOGA
išče
ADMINISTRATIVNEGA
URADNIKA
(PERITO MERCANTIL) ali študenta ekonomije.
Pismene ponudbe z osebnimi podatki in zahtevami oddati ali poslati na:
Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 79, 1704 RAMOS MEJI A
JAVNI NOTAR
FRANCISCO HALL CASCANTE
Escribano Puhlico
Cangallo 1642 Buenos Aires Pritličje, pisarna 2 Tel. 35-8827
Prof. dr. JUAN JESUS B LASNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje Capital Federal Tel. 393-3536
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17. do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon 666-4366.