jf 263360 MNOGO DELOVNIH USPEHOV OB 1. MAJU! UREDNIŠKI ODBOR MILOŠ GABRIJEL: "ČESTITAM ZA USPEŠNO OPRAVLJENO DELO” Ob jubilejni 50. številki Colorjevih informacij smo zaprosili za pogovor generalnega direktorja Miloša Gabrijela, ki se je ljubeznivo odzval vabilu. Z njim se je pogovarjal glavni urednik našega glasila Franci Rozman: Kako ocenjujete poslovanje delovne organizacije v preteklem letu in kakšni so načrti za letošnje leto? ”lz podatkov zaključnega računa za leto 1975 je razvidno, da smo realizacijo in celotni dohodek podjetja povečali za 22 %. V letu 1974 smo na 100 dinarjev realizacije porabili za 75,57 dinarjev surovin, v letu 1975 pa za 70,28 din, kar je za 7 % manj. Obračunana amortizacija je bila za 80 % večja kot v letu 1974. Izredni raz-hodki so bili za 155,3 % večji kot v letu 1974 in za 7,98 % večji od planiranih. Vzrok povečanja so zakonska določila o odpisu terjatev starejših od 45 dni, o odpisu terjatev neusklajenih s kupci ter odpisu zalog starejših od enega leta. Dohodek podjetja je večji za 38 % v primerjavi z letom 1974 in za 5,3 % večji od planiranega. Izboljšana je bila likvidnost podjetja kot posledica boljše izterjave dolgov. Razmerje med osebnimi dohodki in skladi je 58 : 42 v korist skladov. Sklade smo povečali za 59,3 % in osebne dohodke za 33,7 %. Pri razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov smo v celoti upoštevali izhodišče resolucije o družbenoekonomskem razvoju SRS za leto 1975 in v celoti zadostili določbam Samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov v TOZD kemijske in sorodnih panog. V letu 1975 se je povečala realizacija za 22,4 %, dohodek za 38 %, dobiček za 51 %, podjetniška akumulacija za 27 %, rentabilnost se je povečala za 5 % na osnovi dohodka in za 18 % na osnovi dobička. Gospodarski načrt za letošnje leto je sprejel zbor delavcev. V primerjavi z letom 1975 predvidevamo povečan obseg prodaje za 3.657 ton oziroma za 18,48 %. Tako naj bi v letošnjem letu prodali 5.000 ton poliestra, 5000 ton alkidne smole, 300 ton firneža, 645 ton oljnate barve, 12.936 ton laka in emajla, 950 ton kita, 3.140 ton razredčila, 474 ton ostalih premaznih sredstev, kar naj bi skupaj zneslo 23.445 ton v vrednosti 452,773.000 dinarjev, od tega bomo prodali v izvoz za skoraj 90 milijonov dinarjev.” Kakšen je vpliv novih plačilnih pogojev na realizacijo? "Podatki za I. kvartal so zelo ugodni, saj smo v proizvodnji dosegli 89,5 % izvršitev ter v prodaji 89 % izvršitev plana. V naslednjih mesecih pričakujemo zastoj v proizvodnji zaradi pomanjkanja surovin, predvsem iz uvoza ter pomanjkanja skladiščnih prostorov. Po letošnjem deviznem sistemu nam je zmanjšana devizna kvota za uvoz iz zahodnih držav za 20 % v primerjavi z lanskim. Temu primerno bo morala naša razvojna služba poiskati zamenjave za te surovine na domačem tržišču oziroma v vzhodnih državah. Letos bo prišla do veljave pravilna politika organov delavskega samoupravljanja, o sprejetju sklepa za dograditev obrata za proizvodnjo alkidnih smol. S to proizvodnjo bomo zmanjšali precejšnji del uvoza smol. Za letos smo sklenili pogodbo s Cinkarno Celje za dobavo c ca 700 ton tltandioksida, kar nam zopet povečuje možnosti, da bomo zmanjšana devizna sredstva lahko uporabili za druge nujne surovine. S 1. aprilom je pričel veljati Zakon o zavarovanju plačil in novem obračunskem sistemu, kar je za par dni zavrl o normalno prodajo. Kupci so sedaj dolžni, da ob naročilu zagotovijo inštrument plačila, in sicer: ali akontacijo, takojšnjim plačilom v roku 15 dni, s čekom, menico, dokumentarnim akreditivom ali garancijo. Enako obveznost imamo tudi mi pri naročilih surovin in ostalega materiala. Ker predstavlja ta zakon novost v našem poslovanju, je razumljivo, da prve dni ni vse steklo, kot bi moralo. Računam pa, da bomo v teku tega meseca tako pri nas, kot tudi pri kupcih uredili notranje poslovanje. Morebitni izpad proizvodnje v tem mesecu za domače tržišče bomo nadoknadili s proizvodnjo za iz- voz, saj imamo zaključene večje količine avtolakov in ladijskih barv za ZSSR ter alkidnlh smol za DDR. Normalna proizvodnja pa nam bo prinesla tako dohodek, kot tudi osebne dohodke.” Kakšna /e vloga OZD Color v SOZD Polikemin, kako je s formiranjem TOZD? "Kot člani Polikema intenzivno sodelujemo pri sestavi Samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana razvoja SOZD Polikem. Osnovne smernice srednjeročnega plana razvoja naše delovne organizacije je že sprejel zbor delavcev, kar nam omogoča usklajevanje z ostalimi plani razvoja drugih članic. Letošnja investicijska izgradnja bo v Colorju naslednja: 1. dograditev sinteze s postavitvijo treh reaktorjev, 2. izgraditev novega dvigala pri sintezi, 3. izgraditev nadstrešja pri -ošalnici, 4. priprava programov za veliko serijsko proizvodnjo v mešalnici in skladišča topil. Posebno odgovorna naloga pa čaka celotni kolektiv in predvsem politične organizacije v podjetju, za dokončno izoblikovanje predlogov za formiranje TOZD. Po sedanjem osnutku sta predvideni dve temeljni organizaciji in sicer: proizvodnja barv in lakov in sinteza. V okviru SOZD Polikem pa naši delegati sodelujejo v več komisijah, ki pripravljajo materiale za razpravo o formiranju nove delovne organizacije, ki naj bi jo sestavljali: Helios, Jub, Yugocryl, Arbo in Color. Po mojem mišljenju bo možno formirati to delovno organizacijo do konca tega leta.” Kako ocenjujete Colorjeve informacije? ”Ko smo pred štirimi leti pričeli razpravljati o oddelku za propagando in informiranje, je bil sprejet enoten sklep, da je potrebno v bodoče bolj podrobno obveščati člane kolektiva o vseh dogajanjih v tovarni, predvsem pa o doseženem skupnem dohodku in delitvi dohodka na sklade in osebne dohodke. Posebno aktivno sta sodelovala pri realizaciji tega sklepa Mirko Ko-rinšek, dipl.prav. in Franci Rozman, ki sta predlagala izdajanje tovarniškega glasila. Štiriletno izhajanje in s tem tudi jubilejna 50. številka glasila dokazuje, da je bila ta odločitev pravilna in da je pripomogla k realizaciji ustavnega določila, da mora biti sleherni delavec obveščen o vseh dogajanjih v tovarni. Ob tej priliki se o: Colorjevih informacijah lahko izrazim samo pohvalno ter čestitam in se zahvaljujem vsem sodelavcem, predvsem pa uredniškemu odboru za uspešno opravljeno družbeno delo. Pripominjam pa, da želimo, da bi pri snovanju lista v prihodnje sodelovalo še več članov kolektiva, pri čemer ne izločam samega sebe. Ob zaključku mi dovolite, da vsem članom kolektiva in našim poslovnim partnerjem zaželim ob prvem maju prijetno praznovanje in še veliko delovnih uspehov.” ALOJZ IZLAKAR — NOVI PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA Na prvi seji delegatov delavskega sveta, katere smo izvolili 16. marca, je bil za predsednika Izvoljen Alojz Izlakar. Po izvolitvi oziroma sprejemu odgovorne dolžnosti, je za naše glasilo povedal naslednje: "Mesto predsednika delavskega sveta prevzemam v trenutku pomembnih sprememb v našem gospodarskem življenju. Seveda, to ni nagrada, ampak zelo močna obremenitev. Tudi na ostalih delegatih vidim zaskrbljenost. Problematika, ki je pred nami, je zelo široka in zahtevna. Gospodarska situacija, vrsta novih predpisov, katerim moramo slediti, to so odnosi navzven, ob tem pa kopica notranjih nerešenih vprašanj: formiranje tozdov, dokončanje začetih in nove investicije, nagrajevanje po delu, boljša notranja organizacija dela itd. Prepričan sem, da sestava delavskega sveta zagotavlja uspešnost dela. Zastopani so vsi obrati, vsi sektorji, izvoljeni delegati pa so bili že doslej dokaj aktivni. V delavskem svetu imamo tudi precej žensk, kar kaže na odločilen premik v naši miselnosti. Že prva seja je pokazala zadostno angažiranost ob problematiki, ki jo načenjamo.” Alojz Izlakarje član Zveze komunistov od leta 1974. Do sedaj je bil že dvakrat član delavskega sveta, član izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije, član raznih komisij ter predsednik športnega društva. Je delegat temeljne delegacije Color — Donit, zbora delavcev občine Ljubljana-Šiška ter delegat pri krajevni skupnosti za šport in rekreacijo. Delovno mesto mu narekuje, kot sam pravi, dopolnilno izobraževanje ob delu. To znanje pa mu bo obilno koristilo tudi pri vodenju samoupravnega organa. VOLITVE V SAMOUPRAVNE ORGANE 33. SEJA DELAVSKEGA SVETA V torek, 16. marca so bile volitve v samoupravne organe. Izvoljeni so bili naslednji kandidati: DELAVSKI SVET: Janez Robas Marinka Tomšič Marija Burgar Alojz Bogataj Ivo Lukanovič Viki Ažman Dana Berčič Marija Kukovec Jože Hočevar Ivan Magdalenič Anton Žnidaršič Anton Kožlakar Stane Hočevar Alojz Izlakar Pepca Jenko Rafael Bečan Stane Luštrek Anton Kern Jože Bališ Marko Kristan Marija Petek, dipl. ing. ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU Ivanka Komatar Roman Resman Marjan Hribernik Jurij Kuret Jože Mežnarič Jule Nardoni Branko Šinkovc, dipl. ing. Delegati delavskega sveta so na 33. redni seji sprejeli naslednje sklepe: Sprejetje: — Pravilnika o družbeni samozaščiti — predlogov investicijske komisije glede investicijske opreme — podpisa samoupravnega sporazuma s trgovskim podjetjem "Tehnohemlja” Beograd — odpisa drobnega inventarja in gotovih izdelkov — sklepa, da podjetju "ZLIT” Tržič priznamo reklamacijski zahtevek v višini 8.729,25 din — potrditev Statuta gasilskega društva Color — odobritev zneska v višini 4.500 din za nakup spominskega darila ob odhodu Staneta Vilarja v pokoj. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE Odbor samoupravne delavske kontrole se je sestal na prvi seji, kjer so člani najprej izvolili za predsednika Matjaža Hafnerja, dipl. ing., za namestnika predsednika pa Ivico Žagar. Seznanjeni so bili z določili 132. člena Republiške ustave, ki precizira naloge in področje SDK v organizacijah združenega dela. Dobili bodo tudi poslovnik odbora, v dvoletni mandatni dobi pa naj bi se za svoje delo strokovno usposobili. Na prihodnji seji bo prejšnji predsednik SDK poročal o njenem dosedanjem delu. Nadalje je bilo postavljeno vprašanje delovne discipline, predvsem glede nepravočasnih prihodov na delo in sprejet je bil sklep, da se pregledajo vse zamude prihoda na delo v mesecu marcu 1976, opozori pristojni samoupravni organ ali službo ter primerno ukrepa. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE: ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA Alfred Sorjan Ivica Žagar Vera Mesesnel Janez Dobnikar Vojko Dubokovič Miro Zidar Matjaž Hafner, dipl. ing. Na prvi seji je predsednik zbora delavcev predlagal za predsednika Romana Resmana in za njegovega namestnika pa Marjana Hribernika, člani odbora pa so bili seznanjeni s pristojnostmi, ki jim jih daje 72. člen Statuta OZD Color. Nadalje so člani odbora za medsebojna razmerja sprejeli še naslednje sklepe: — da se za nedoločen čas sprejme v delovno razmerje naslednje nekvalificirane delavce: Alojza Skopca Pavleta Kožuha Dobrivoja Vidoviča Franca Osredkarja Azisa Sejdijaja Jožeta Horvata Stojana Kenjala — da se za določen čas (6 mesecev) sprejme v delovno razmerje Darinko Babič zaradi nadomeščanja administrativnih moči v fakturnem oddelku; — da se odobri tritedensko opravljanje počitniške prakse v mesecu juliju in avgustu devetim dijakom, od katerih so trije naši štipendisti; — da se odobri povrnitev stroškov šolanja na tehniški visoki šoli v Mariboru Janezu Barletu za šolsko leto 1974/75 v znesku 3.490,- din. Sredstva v znesku din 98,085.000, ki jih sestavljajo navedeni viri, so zbrana po zakonskih določilih. Tu niso všteti dohodki po Samoupravnih sporazumih. O tem, kako bodo sredstva v znesku din 98,085.000 razdeljena, nas je seznanil tov. Izlakar. 1. Posebni račun sredstev za družbeno pomoč borcem in invalidom NOV za leto 1976 Tu so zajete priznavalnine, enkratne zimske pomoči, zdravstveno zavarovanje, participacija za borčevsko ambulanto v Šiški, valorizacija priznavalnin, valorizacija dijaške pomoči itd. 2. Finančni načrt posebnega računa skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma za štipendiranje učencev in študentov iz sredstev TOZD—OZD Glede na precejšen porast štipendistov je v ta namen planiranih 100% več sredstev kot je bilo lansko leto. Nekaj teh sredstev je namenjenih občinam, ki niso mogle izpolniti obveznosti do svojih štipendistov. ZBOR DELAVCEV V sredo, dne 10. marca 1976 je bil v sejni dvorani zbor delavcev. Na dnevnem redu je bila obravnava osnutka proračuna občine Ljubljana-Šiška za letošnje leto. Uvodoma je Stane Vilar ocenil delo delegacije, ki je bila izvoljena leta 1974, v letu 1975 pa dopolnjena. Delegacija se je z vso resnostjo lotila nalog, ki so jim bile dane. Kljub natrpanemu gradivu je naša delegacija bila vedno pripravljena dajati odgovore svojim volil-cem. Člani delegacije so se redno udeleževali zasedanj občinske skupščine in zborov združenega dela. Večkrat smo se z raznimi vprašanji obračali na strokovne službe v podjetju, katerih mnenja so nam bila vedno koristna. Lahko rečem, da smo bili z bazo dobro povezani. Tudi s Krajevno skupnostjo Medvode imamo stike. Tako lahko rečem, da smo o Osnutku proračuna občine Ljubljana-Šiška za leto 1976 razpravljali tudi z njimi. Predsednik Krajevne skupnosti Medvode je bil mnenja, da v Osnutku nesprejemljivih točk ni. Proračun za leto 1976 znaša98,085.000. Sestavljen je iz sledečih virov: 1. Davki iz posebnega dohodka in na dohodek 47,950.000 2. Prometni davki, davek na premoženje in davek od premoženja 45,500.000 3. Takse 2,700.000 4. Dohodki po posebnih predpisih 850.000 5. Dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki 1,085.000 Skupaj dohodki: 98,085.000 3. Posebni račun za financiranje graditve in opreme šol, domov in vzgojnovarstvenih zavodov Iz tega vira je za osnovno šolo Franca Bukovca— Preska namenjenih 50.000 din. Ta sredstva so namenjena za zunanjo ureditev šole, to je športno igrišče, namestitev igral. Del planiranih sredstev je namenjen tudi za stroške v zvezi z izdelavo projektne, lokacijske in tehnične dokumentacije za VVZ Medvode. 4. Sklad za nakup stavbnih zemljišč občine Ljubljana-Šiška Sklad je ustanovljen z nalogo, da prevzema nefunkcionalna stavbna zemljišča gospodarskih in drugih organizacij in nacionalizirana zemljišča občanov. Sklad potem proti odškodnini izroča pooblaščeni občinski organizaciji za oddajo stavbnih zemljišč tedaj, ko se pojavijo interesenti za gradnjo. 5. Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-Šiška Tudi iz tega sklada je za našo občino namenjenih precej sredstev in sicer: MeS 1 Preska MeS 2 Preska MeS 7 Preska - bloki MeS 13 Medvode MeS 14 Medvode Industrijska cona Medvode 6. Posebni račun prispevka za uporabo mestnega zemljišča Ta vir dohodka delimo na 2 dela: 1. Del, ki se formira v okolišu Ljubljana-mesto; 2. Del, ki se formira izven okoliša Ljubljana-mesto. Letos je za Medvoško občino namenjenih 170.000 din. Ta sredstva bodo namenjena za rekonstrukcijo ceste v Rakovniku in za ureditev šolske poti k novi šoli v Pirničah. 7. Sklad za ceste Iz proračunskih sredstev je za Medvoško občino planirano sledeče: popravilo ceste Preska — Studenčice, popravilo škarp na cesti Sora—Topol, popravilo ceste Medvode—Svetje, popravilo škarp in plazov na cesti Trnovec—Topol, razširitev ceste na križišču Pirniče — Smlednik, dopolnitev javne razsvetljave v Zg. in Sp. Pirničah 8. Sklad za pospeševanje kmetijstva Sredstva tega sklada so namenjena usmerjanju razvoja kmetijske proizvodnje na območju občine. 9. Poseben račun za zatiranje kužnih bolezni Namen sredstev, zbranih na tem računu je, zatiranje živalskih kužnih bolezni. Iz tega vira se Izplačujejo odškodnine za ubito, oziroma nasilno zaklano živino. Tov. Velkavrh se je tovarišema za razlago Osnutka proračuna občine Ljubljana-Šiška za leto 1976 zahvalil in pozval navzoče k razpravi. Prisotni so bili mnenja, da je občina Medvode v Osnutku dobro zastopana in da naj bi se Osnutek v taki vsebini, kot je predložen sprejel. Naša dolžnost je, da vložimo ves trud v to, da se v Osnutku planirani dohodki realizirajo, kajti le tako je zagotovljena delitev, ki jo osnutek predvideva. Program naše delovne organizacije za leto 1976, ki je sestavni del Občinskega proračuna, smo že sprejeli na zboru delovnih ljudi dne 26. 2.1976. SKLEP: Pooblastiti je treba delegacijo delovne organizacije "Color", da na konferenci glasuje za Osnutek proračuna občine Ljubljana-šiška za leto 1976. REELEKCIJA Na 33. seji delavskega sveta je bila predlagana določitev razpisne komisije za imenovanje generalnega direktorja in direktorjev sektorjev. V komisijo so bili predlagani in potrjeni naslednji kandidati: 1. Izidor Traven, predsednik 2. Janko Tribušon, član 3. Matjaž Hafner, dipl. Ing., član Razpisna komisija ima sledeče naloge: 1. Razpisna komisija sprejme na seji program dela z navedbo rokov. 2. V skladu z določili statuta organizacije in družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike oblikuje besedilo razpisa ter določi način in datum objave. 3. Razpisna komisija je dolžna pridobiti vso potrebno dokumentacijo, ki se od kandidata na razpisu zahte- va, administrativno izvedbo in sprejemanje ponudb lahko komisija poveri kadrovski službi organizacije. Prijave kandidatov in njihovo dokumentacijo pa mora pooblaščena služba posredovati razpisni komisiji v zaprtih kuvertah. 4. Razpisna komisija ali član, ki ga komisija pooblasti, daje v času razpisnega postopka pojasnila kandidatom. Za dajanje pojasnil lahko razpisna komisija pooblasti kadrovsko službo. 5. Po zaključnem razpisnem roku pregleda in obravnava prijave in drugo dokumentacijo na seji. Iz prijav komisija ugotovi, koliko kandidatov Izpolnjuje razpisne pogoje. Če so prijave nepopolne, določi razpisna komisija dodaten rok za dopolnitev prijav. Po potrebi se lahko kandidate povabi na ustni razgovor. 6. Prijave in druga dokazila posreduje razpisna komisija Izvršnemu odboru sindikalne organizacije, Osnovni organizaciji ZK in mladinski organizaciji združenega dela, da podajo mnenja o družbenopolitični aktivnosti kandidatov. Mnenja družbenopolitičnih organizacij zbere in posreduje razpisni komisiji Izvršni odbor organizacije sindikata. Rok za dostavo pismenih mnenj se določi poljubno. Mnenja oz. oceno kandidata obsegajo merila iz 40. člena družbenega dogovora o kadrovski politiki. 7. Če je bila z razpisom določena tudi izdelava razvojnega programa, lahko določi razpisna komisija mentorja, ki bo sodeloval pri izdelavi razvojnega programa. Razpisna komisija lahko sama oceni razvojni program ali zaprosi za mnenje pristojno strokovno službo. V ta namen pa sme imenovati posebno strokovno komisijo za oceno programa. 8. V skladu s pravilnikom o uresničevanju družbene samozaščite mora komisija od vseh kandidatov zahtevati potrdilo, da niso bili kaznovani za kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo, zoper oborožene sile ali zaradi drugega kaznivega dejanja, storjenega iz nečastnih nagibov in da za kandidata ni uveden kazenski postopek zaradi utemeljenega suma storitve zgoraj navedenih kaznivih dejanj. 9. Na osnovi vseh zbranih dokumentov in mnenj sestavi razpisna komisija poročilo o razpisnem postopku, o prijavljenih kandidatih in oblikuje predlog Delavskemu svetu, da sprejme sklep o imenovanju kandidata, ki najbolj izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta in ima največ podpore od družbenopolitičnih organizacij združenega dela In tudi od družbenopolitičnih skupnosti. Poročilo razloži na seji Delavskega sveta predsednik razpisne komisije. S posredovanjem pismenega poročila Delavskemu svetu je razpisna komisija opravila svoje delo. DELOVANJE SINDIKALNE ORGANIZACIJE V LETU 1975 Izvršni odbor sindikalne organizacije šteje 21 članov, ki so obenem delegati posameznih oddelkov, ter pokrivajo celotno organizacijo združenega dela. V sindikalno organizacijo so včlanjeni vsi zaposleni. Nadzorni odbor šteje 3 člane. Sindikalna organizacija je organizirana po principu ena TOZD, ena osnovna organizacija sindikata. Izvršni odbor je bil izvoljen leta 1975 in ima za seboj enoletno mandatno dobo. V tem času je imel 5 samostojnih sej. Naloge, pred katerimi se je pojavila OOS že ob izvolitvi, so bile precejšnje, ter so pomembne za celoten kolektiv in našo samoupravno skupnost. V preteklem letu je OOS sodelovala pri reševanju sledečih nalog in vprašanj: a) — sodelovanja v javnih razpravah — formiranje TOZD — kadrovska vprašanja — proučevanje stabilizacijskih ukrepov in njihovo izvrševanje. b) Področje skrbi za delovnega človeka: — preventivno okrevanje upokojencev — vsesplošno aktivnost na področju športa in rekreacije, ustanavljanje raznih športnih sekcij, športna tekmovanja na ravni barvarjev Jugoslavije in v okviru "Polikema”, kakor tudi udeležba na vseh sindikalnih tekmovanjih — nabava ozimnice — jabolk in vložene povrtnine. c) Tekoče sindikalne naloge: — proslava dneva žena — razne športne in manifestativne prireditve ob 30. letnici zmage nad fašizmom — ob žici okupirane Ljubljane — praznik občine Šiška — zlet Svobod v Celju — nakup vstopnic za gledališke predstave — vsakoletni piknik, združen z izletom na Pokljuko — novoletni sprejem upokojencev — vsakoletna krvodajalska akcija. Poleg naštetega je sindikalna organizacija uspešno sodelovala z višjimi sindikalnimi forumi: Z Občinskim sindikalnim svetom, z Mestnim sindikalnim svetom. Naša sindikalna organizacija ima tudi svoje delegate v vseh omenjenih sindikalnih forumih. AKCIJSKI PROGRAM OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA TOVARNE ”COLOR” ZA LETO 1976 Programska usmeritev OOS temelji na ustavnih načelih, zaključkih 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ ter na sklepih 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. AD1. Skupaj z občinskim odborom sindikata pripraviti letno skupščino OOS do 15. februarja 1976. AD 2. Uresničevanje samoupravne organiziranosti v TOZD oz. OZD — glede na ustavo. Komisije so bile že ustanovljene, potrebno pa je spremljati njihovo delo. Spremljanje integracijskih procesov v naši branži "Polikem". AD 3. Stabilizacija gospodarstva Analize in ocene stabilizacijskih programov je treba pripraviti že za prvi kvartal. AD 4. Analize in spremljanje delovanja delavske kontrole pri nas. Delavska kontrola naj bi čimbolj zaživela. AD 5. Ocene delovanja delegatskega sistema in konkretni predlogi o načinu obveščanja o delu delegatov. Do sedaj je bilo še premalo povezave z bazo. AD 6. Obravnava Samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in usklajevanje s sindikalno listo 1976. AD 7. Spodbujanje inovatorske dejavnosti v podjetju in primerna nagrada zanjo, ker naj se vnese v Samoupravni sporazum o delitvi dohodka iz OD. AD 8. Sodelovanje pri obravnavi srednjeročnega razvoja občine Ljubljana-Šiška. AD 9. Skrb za družbeni standard. Obravnava življenjskih in delovnih pogojev. IO OOS naj bi bila seznanjena z življenjskimi in delovnimi pogoji vsakega delavca. AD 10. Kulturno prosvetna dejavnost. Ugotoviti interes in aktivnost članstva v delovnih organizacijah in posvetiti več pozornosti kulturnoprosvetni dejavnosti: mogoče z nakupi kart in abonmajev, z ustanovitvijo pevskih zborov, raznih sekcij, itd. AD 11. Socialna varnost in zaščita delavcev. Analiza in ugotovitve strukture zaposlenosti delavca z ozirom na potrebo in razvoj tovarne. Skrb za gospodarski razvoj tovarne. Skrb za gospodarski razvoj tovarne in možnosti prekvalifikacije delavcev oz. njihovo usposobitev za nov proces dela. AD12. Obveščanje in samoupravno komuniciranje. Analiza nosilcev obveščanja se izvrši do marca 1976. Zaželjene so morebitne nove oblike obveščanja oz. kombinacija. Obveščanje javnosti o delovanju sindikata pa je stalna naloga. DELO ŠPORTNEGA DRUŠTVA V LETU 1975 V omenjenem obdobju je naša dejavnost potekala po sekcijah, kar se je izkazalo kot zelo primerna oblika v športni in rekreativni aktivnosti. Lahko ugotovimo, da rekreacija v prostem času pridobiva na vse večji veljavnosti in da že skoraj lahko govorimo o množičnosti, saj se z eno ali drugo obliko rekreacije ukvarja več kot četrtina vseh zaposlenih. V sekcijah so zavzete tiste dejavnosti, ki danes predstavljajo najširšo in najštevilnejšo udeležbo, s tem pa nikakor ni rečeno, da se druge oblike rekreacije zapostavljene, da do njih nimamo posluha. Naš cilj in želja je v množičnosti, kajti v rekreaciji ne obnavljamo samo psihofizične sposobnosti našega organizma, pač pa tudi sklepamo trdnejša spoznanstva in prijateljstva, kar pa se samo pozitivno odraža v našem delu na delovnem mestu. Če pogledamo po aktivnosti in številčnosti naših sekcij, ugotavljamo, da je še vedno najpriljubnejša oblika rekreacije kegljanje, nato smučanje, streljanje, košarka, balinanje itd. Poleg tega, da nam šport v glavnem pomeni le rekreacijo, pa ne bi bilo prav, da bi pozabili poudariti tudi naše športno-tekmovalne dosežke oziroma uspehe na raznih tekmovanjih, ki so bila organizirana ob raznih praznikih na športnih igrah in ob raznih drugih medsebojnih srečanjih. Te pohvale gredo še posebno našim strelcem, kegljačem, balinarjem, košarkašem itd. Posebej bi rad izrazil priznanje planinsko-smučarski sekciji za opravljena dela v počitniškem domu na Voglu in za skrb za sam dom. Ni moj namen, da bi izrazil številke o doseženih uspehih na tekmovanjih, pač pa želim povedati vse možne oblike v rekreaciji. Morda je prav, da še enkrat povem, s katerimi športno-rekreativ-nimi objekti razpolagamo oziroma imamo sklenjen aranžma za koriščenje. To so: — Kegljišče Hidro v Medvodah, kjer imamo najeti dve stezi vsak četrtek od 16—21 ure skozi celo leto, — telovadnica na osnovni šoli v Preski vsak dan od 17,30 do 19. ure, koristijo jo košarkaši, lahko pa tudi ostali, ki se žele ukvarjati s splošno telovadbo, — plavalni bazen v CRT, trenutno imamo na razpolago 8 kart za ponedeljek in 7 kart za soboto; to velja do konca aprila, — podana nam je možnost koriščenja športnih objektov v TVD Partizan Medvode in nogometnega igrišča. Edino, kar nam trenutno predstavlja malo večji problem, je prostor za streljanje in namizni tenis. Glede naših planov dela za letošnje leto naj povem le to, da je VO ŠD na svoji zadnji seji sprejel sklep, da se na podlagi razpoložljivih finančnih sredstev v višini 160.000,00 din izdelajo detajlni programi po sekcijah, s katerimi pa boste seznanjeni preko našega glasila ”Co-lorjeve informacije”. Rečem naj le toliko, da bo tudi letos glavni poudarek še vedno na množičnosti in nekoliko več poudarka bomo posvetili aktivnemu odmoru med delovnim časom. Plan pa bo vseboval tudi več množičnih TRIM akcij kot plavanje, kolesarjenje in hoja. TRADICIJA PROIZVODNJE SINTETSKIH SMOL Točno pred 30. leti so se začeli v tovarni "Color" prvi laboratorijski poizkusi za izdelavo sintetskih (umetnih) smol. Šlo je predvsem za smole, ki imajo svojo uporabnost pri izdelavi lakov in emajlov. S temi naj bi namreč nadomestili klasične naravne smole kot npr.: razne kopale (kongo, manila, kauri, rastlinska olja in kolofoni-jo), kar predstavlja v premaznih sredstvih tako imenovano "vezivno sredstvo”, to je osnovno sestavno komponento, ki pogojuje kvaliteto barve — premaza, predvsem z ozirom na odpornost proti vsem vrstam vremenskih in drugih pogojev. Raziskave oz. priprave za kasnejšo proizvodnjo so bile usmerjene na dve grupi smol, to je na tako imenovane "fenolne-modificirane”, ki naj bi nadomestile do tedaj uvožene "albertole” (proizv.: dr. Kurt Albert — VViesbaden — sedaj grupa Hoechst) in na poliesterske smole — predvsem alkidne ("alftalat” od iste firme). To je bilo takrat na področju SFRJ sigurno pionirsko delo. Nujnost tega je narekovalo predvsem dejstvo, da prva leta po osvoboditvi teh proizvodov nismo mogli uvažati. Ko so številne poizkusne laboratorijske šarže dale že zadovoljive kvalitetne rezultate, jih je bilo potrebno prenesti v proizvodnjo, kjer pa se je pojavil problem dobiti oz. montirati odgovarjajočo procesno opremo, ki je iz uvoza takrat še ni bilo mogoče dobiti, doma pa za to še ni bila razvita potrebna industrija za procesno tehniko. Prisiljeni smo bili izdelati torej dva primitivna kotla-reaktorja š 600 litrov z vso pripadajočo opremo v domačih vzdrževalnih obratih. Tako sta bili "skuhani” poleti leta 1947 prvi industrijski šarži za obe vrsti smol v Jugoslaviji. Kvaliteta teh smol je v glavnih zahtevah odgovarjala ter je bila uporabljiva za izdelavo premazov. Požar v oktobru istega leta pa je uničil obe napravi. S proizvodnjo albertolov (imenovali smo jih "Borofen”) smo nadaljevali v letu 1949. S pravo industrijsko proizvodnjo poliesterskih smol pa smo ponovno začeli v letu 1953, ko smo montirali malo industrijsko 1.500 lit. napravo (za današnje razmere polindustrijska naprava) iz uvoza. Od tega datuma naprej lahko smatramo proizvodnjo alkidnih smol kot redno, sicer z malo letno kapaciteto 300—400 ton, vendar začetek je bil tu in tudi potrebno osnovno znanje za bodočo razširitev. Že prej imenovano grupo fenolnih smol smo pa zaradi odpadnih vod, ki so vsebovale fenol, z ozirom na onesnaženje okolja, predvsem voda, opustili. To proizvodnjo je prevzel kasneje TOZD "DONIT” Borovnica ("Fenolit”). Trend razvoja premaznih sredstev zadnjih 20 let je, da bi nadomestili čista oljna in ostala naravna veziva s sintetskimi. Količinske potrebe po zadnjih, zlasti poli-esterskih, so naraščale skokoma in "Color” je bil postavljen pred dejstvo, ali smole uvažati, ali pa razširiti obstoječe zmogljivosti na tako stopnjo, da bi zadovoljevali lastnim potrebam (kot polizdelek) in pa tudi za prodajo ostalim potrošnikom kot so tovarne barv in lakov, lesno industrijo, gradbeništvo, predvsem pa seveda tudi za izvoz. Omeniti je potrebno, da smo v tem času kljub že omenjeni domači proizvodnji uvozili letno še 1.500 do 2.000 ton alkidnih smol v današnji vrednosti 1,000.000 — 1,300.000 USA dolarjev. V letu 1967 smo se odločili za prestavitev celotne tovarne na novo lokacijo v Preski. Vzrok za to so bili predvsem nemogoči delovni pogoji na stari lokaciji v zdravstvenem smislu, stalno prisotna požarna nevarnost, ki jo je povečala še utesnjenost prostorov. Na novi lokaciji smo dobili možnost sistemske izdelave projektov ob upoštevanju sodobnih tehnoloških procesov za proizvodnjo nasičenih in nenasičenih poliestrov. Celotno izgradnjo smo predvideli v dveh fazah. Prva faza je vsebovala ureditev celotnega zemljišča, gradnjo podzemnih skladišč za topila, olja in mazut, skladišča za praškaste surovine, gradnjo celotnega objekta za proizvodnjo smol, ki bi zadoščala za obe fazi, gradnjo toplotno energetskega oddelka za obe fazi, kontrolni laboratorij ter montažo treh linij reaktorjev (2 š 6.000 litrov in 1 k 3.000 litrov) s pripadajočo opremo. Letna kapaciteta teh naprav je znašala 4.500 ton, vrednost investicije pa po takratnih cenah brez obratnih sredstev 24,500.000 novih dinarjev, vrednost letne proizvodnje teh smol pa 30,000.000 novih dinarjev. V drugi fazi smo predvideli dogradnjo skladišča za topila in mastne kisline, uskladiščenje sipkih materialov v silosih s pneumatskimi dozirnimi napravami, dodatni prečrpovalni sistem ter dodatne toplotno energetske kapacitete, ki so se povečale od 1,300.000 Kcal/h na 3,500.000 Kcal/h. Glavno investicijo pa seveda predstavlja montaža treh linij reaktorjev ša 12 m3 z ostalo procesno opremo in avtomatiko. To povečanje predstavlja dodatnih 9.000 ton letno, tako da bo znašala celotna zmogljivost v končni fazi 13.500 do 14.500 ton. Število zaposlenih v končni fazi, ki bodo zaposleni direktno v proizvodnji oz. posredno v nabavi, prodaji ter razvojna grupa, ki dela na smolah v razvojnem oddelku, bo znašalo 56 delavcev. Od tega jih je 5 z visoko šolsko, 18 s srednje šolsko izobrazbo, 26 kvalificiranih in 7 priučenih delavcev. Proizvodnja se vrši kontinuirno v treh izmenah. Druga faza bi morala kompletno obratovati že koncem leta 1975, vendar se je dobava tretjega reaktorja ("Energoinvest”) zavlekla za eno leto. Sedaj sta v poizkusnem obratovanju dva 12 m3 reaktorja poleg 100 % zasedenosti kapacitet iz prve faze. Tudi ostala vzporedna investicijska dela iz druge faze so praktično zaklju- čena. Poudariti pa je potrebno, da delež opreme iz uvoza znaša komaj 5 % celotne vrednosti. Vrednost del in opreme z obratnimi sredstvi druge faze znaša 39,200.000 din, vrednost letne proizvodnje pa dodatnih 135,000.000 N.din. Od celokupne proizvedene količine je polovica predvidena za lastno porabo, ostalo pa za prodajo doma, predvsem pa za izvoz. V letu 1976 imamo fiksno zaključeno za izvoz v DDR 2.600 ton specialne tipe poliesterske smole, ki je bila razvita za njihove potrebe. Razumljivo je, da smo morali v našem razvojnem oddelku vzporedno z razširjanjem kapacitet razširjati tudi asortiment z vpeljavo novih tip poliestersklh smol, ki so prilagojene za specifične potrebe naših novo vpeljanih premaznih sredstev in pa za specialne potrebe naših direktnih kupcev. Tako je nastal zelo obsežen asortiment smol. Danes proizvajamo 27 tipov nasičenih poliestrov in 17 tipov nenasičenih poliestrov. Nasičene poliesterske smole, imenujemo jih "oleof-tali”, se uporabljajo predvsem za izdelavo premazov (barve, emajli, kiti), ki sušijo: a) na zraku — te se uporabljajo predvsem v široki potrošnji, b) pečno sušeči premazi za potrebe industrije in c) reaktivni — za večkomponentne premaze, ki sušijo na osnovi kemijske reakcije z drugimi vrstami smol, npr. s poliuretanskimi in se uporabljajo tako v široki potrošnji (lak za parkete — "bukolit”), kot tudi za industrijo (železnice, gradbeništvo). Nenasičenim poliestrom smo dali ime ”Colpoly”. Princip njihovega sušenja oz. zatrjevanja sloni na poli-merizaciji nenasičene smole, ki jo sproži organski peroksid, pospeši pa metalni katalizator. ”Colpoly” se uporablja kot premaz za les, za izdelavo plastičnih čolnov, rezervoarjev, cevi, za oblikovane plastične dele, za plošče za gumbe, tlak — obloge, valovite plošče, svetlobne kupole itd. Ker imamo pri proizvodnji opravka z visokimi temperaturami ob prisotnosti lahko vnetljivih in zdravju škodljivih materialov (topila, anhidridi organskih kislin itd.), smo pri gornji naložbi odmerili precejšnja sredstva za zaščito na delovnem mestu in za požarno varnost. Ta ureditev znaša na celotno investicijo 10%, kar je cca 4,000.000 N.dinarjev. V tej ceni pa ni zajeta podražitev vseh elektroinstalacijskih del in električne opreme, ki mora biti v eksplozijsko varni izvedbi (EX) in je mnogo dražja od navadne električne opreme. Z odgovarjajočo lokacijo, z obstoječim industrijskim tirom, osvojeno tehnologijo in možnosti plasiranja teh proizvodov je ob dograditvi II. faze podana ekonomska utemeljenost, da obrat alkidnih smol — sinteza, postane samostojna temeljna organizacija združenega dela, kar bo dokončno organizirano do konca leta 1976. IVAN HAFNER, dipl. ing. 9 ZAKON O TEMELJIH SISTEMA DRUŽBENEGA PLANIRANJA IN O DRUŽBENEM PLANU JUGOSLAVIJE V uradnem listu št. 6 z dne 13. februarja 1976 je bil objavljen Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije. Tako je dobilo planiranje zakonsko obeležje na temelju samoupravnih socialističnih odnosov. Kaj to pomeni? Z zakonom so določene vse pravice in dolžnosti nosilcev procesa družbene reprodukcije v zvezi s planiranjem v razmerah ekonomskih zakonitosti socialistične blagovne proizvodnje in enotnega jugoslovanskega trga. S takšnim planiranjem si hočemo zagotoviti boljše pogoje za delo, večjo produktivnost dela in izboljšati materialne in druge življenjske razmere. Zakon poudarja, da je dohodek temeljna kategorija planiranja, ekonomskih analiz in ocen uresničevanja planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter planov družbeno-političnih skupnosti. Da bi se omogočilo sočasno planiranje in medsebojno usklajevanje planov, se pri planiranju uporabljata načelo sočasnega in načelo kontinuiranega planiranja. Z načelom sočasnega planiranja je mišljeno, da vsi nosilci družbenega planiranja v mejah svojih pravic in dolžnosti plana sočasno pripravljajo, jih med seboj usklajujejo in sprejemajo. Z načelom kontinuiranja planiranja je mišljeno, da morajo nosilci družbenega planiranja nenehno analizirati in predvidevati svoj razvoj in vselej imeti plane in programe za delo in razvoj za ustrezno plansko obdobje. Pri analiziranju uresničevanja tekočega srednjeročnega plana morajo imeti pred očmi tudi naslednje leto oz. kakšno ustrezno dobo prihodnjega srednjeročnega obdobja. Organizacija združenega dela samostojno pripravlja in sprejema svoj plan ter pripravlja elemente za samoupravni sporazum o osnovah plana delovne organizacije, sestavljene org. združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne org. in skupnosti, s katero jo neposredno ali preko njene delovne organizacije vežejo dohodek, združitev dela in sredstev ter drugi interesi. V zakonu je tudi določeno, kakšni so odnosi in postopek v sistemu družbenega planiranja, kakšna je funkcija in vsebina planov samoupravnih organizacij in naloge, ki se nanašajo na delo v zvezi s planiranjem. S tem zakonom smo dobili dokument, s katerim je jasno določena velika vloga in pomen planiranja danes, predvsem pa odgovornost za vse nosilce planiranja za realizacijo ciljev, ki so v njihovih planih zastavljeni. VARČUJMO Z ELEKTRIČNO ENERGIJO ! Elektroenergetska kriza je zajela ne samo našo državo, temveč tudi druge države v Evropi in v svetu. Poraba električne energije je v vseh državah, od industrijsko visoko razvitih, do tistih v razvoju, v stalnem porastu. Po sedanjih prognozah se bodo težave pri zadovoljevanju porabe el. energije nadaljevale. Upoštevajoč tako pomanjkanje električne energije kakor njen stalen porast porabe, bo vprašanje racionalne porabe energije v prihodnjem obdobju velikega pomena. Da bi se izognili prisilnim in neugodnim redukcijam, ki zaustavljajo ves normalen ritem življenja in dela, ter da bi prispevali k racionalni porabi električne energije, je potrebno varčno ravnati z električno energijo. Varčevanje pa ne sme pomeniti omejevanja in redukcije. Pomeni naj smotrno rabo električne energije v vseh vejah našega dela in udejstvovanja. Velik prispevek k temu bi lahko dala tudi gospodinjstva z usmerjenim varčevanjem pri vsakodnevni rabi električne energije. V naši republiki porabijo gospodinjstva poprečno letno okoli 1,1 milijarde kilovatnih ur električne energije. V zadnjih letih je pri nas njena poraba za gospodinjstva desetkratno poskočila. Približno petino vse električne energije porabijo gospodinjstva. Po oceni bi bilo mogoče privarčevati za najmanj 10 odstotkov električne energije, če bi bile električne naprave vklopljene res po potrebi in če bi jih pravilno uporabljali. Pri letni porabi 1,1 milijarde kWh električne energije v Sloveniji, bi to pomenilo letni prihranek okoli 110 milijonov kVVh ali vrednostno okoli 50 milijard starih dinarjev. Za toliko bi se lahko povečala vrednost vseh družinskih dohodkov v Sloveniji. IZGUBE ELEKTRIČNE ENERGIJE V GOSPODINJSTVIH V gospodinjstvih nastajajo izgube električne energije zaradi prevelike individualizacije gospodinjskega dela, lahkomiselne potrošnje, nepravilne uporabe in neustreznega izbora aparatov in pripomočkov, njihove slabe izdelave, nejasnih navodil za uporabo ter zaradi nerentabilne potrošnje električne energije ob nepravem času. Izgube električne energije v gospodinjstvu se ne pokažejo pri enem samem gospodinjskem računu in ne naenkrat, temveč se nabirajo po malem: — ko brezskrbno puščamo, da teče topla voda iz bojlerja pri uravnavanju na primerno temperaturo za umivanje, — da teče vroča voda pri izpiranju živil in posode pri pripravi hrane, — da teče po nepotrebnem, ko čistimo kopalno kad in umivalnike, — ko na grelnih ploščah vse prevečkrat kuhamo v posodi z neravnim dnom, — ko pozabimo izklopiti grelne plošče ali jih izklopimo prepozno, ko je jed že kuhana, izklopljene pa še oddajajo akumulirano toploto, — ko z njimi ogrevamo prostor, — izgube nastajajo, ker ne uporabljamo pri kuhanju lonca na zvišan pritisk, — ker ne reguliramo dobro pečice štedilnika, — kadar pustimo vrata hladilnika odprta dalj časa, — ko gorijo pozabljene svetilke v praznih prostorih ali svetijo pozno v noč do jutra. RAZSVETLJAVA NA DELOVNIH MESTIH Dr. Vrhovnik Vekoslav Smotrno in pravilno razsvetljena delovna mesta so eden najvažnejših pogojev za dobro počutje in dvig produktivnosti. Svetloba je elektromagnetno delovanje, ki ga zaznava človeško oko. Področje vidnih žarkov je v primerjavi s celotnim elektromagnetnim spektrom sila majhno in obsega valovne dolžine od 4000 — 76000 angstromov.* Infrardeči žarki, ki imajo valovno dolžino več kot 76000 angstromov in ultravioletni žarki, ki imajo valovno dolžino manj kot 4000 angstromov, povzročajo lahko posebne okvare človeškega organizma. Oko zaznava le predmete, ki sami oddajajo svetlobo ali pa svetlobo odbijajo. Če izžareva prav majhna površina svetila veliko množino svetlobe, tedaj taka svetloba slepi. Ker imajo skoraj vsa svetila tolikšno svetlost, da povzročajo bleščanje, jih moramo namestiti v svetilke, ki zaradi svoje oblike zmanjšajo bleščanje svetila s tem, da preprečijo neposreden pogled v svetilo. V očesni mrežnici imamo čepke, ki so občutljivi za barvo, s katerimi gledamo predvsem podnevi, na svetlem — fotopični vid. Najobčutljivejše so za barvo valovne dolžine 5500 angstromov. S paličkami, ki niso občutljive za barvo, gledamo ponoči — skotopični vid. Paličke so najobčutljivejše za svetlobo, ki ima valovno dolžino 5070 angstromov. Da se privadimo gledanju v temi (gledanje s paličkami), poteče povprečno 30 minut — proces prilagoditve. Isto velja, če gremo z dobro razsvetljenega delovnega mesta v temne hodnike. Preti nevarnost nesreč, ker ne vidimo. Vidljivost (vidnost) — to je jakost fizikalno-psihič-nega dražljaja, ki zbudi vizualno zaznavo — je odvisna od fizikalnih lastnosti gledanega predmeta in od vizualnih procesov gledalca. Pri vsakdanjem gledanju nam vidljivost predstavlja vizualno seštevanje različnih fizikalnih lastnosti predmetov, ki jih gledamo. Fizikalni pogoji za dobro vidljivost predmeta so: — svetlost predmeta — kontrasti — opazovalni čas — velikost predmeta (zorni kot). Vsi 4 faktorji se med seboj dopolnjujejo, so komplementarni. Če želimo pospešiti delovni proces (skrajšati opazovalni čas) ali zmanjšati velikost predmeta, potem * Angstrom je 100 milijonti del centimetra, uporabljamo ga pri izražanju dolžine svetlobnih valov. moramo izboljšati kontrast oz. pojačiti svetlost predmeta. Pri razsvetljavi je zelo pomembna barva svetlobe, ki ima močan fiziološki in psihološki vpliv. Zato težimo za tem, da bi se umetna razsvetljava čimbolj približala dnevni. Neprijetno je, če se tepe dvoje svetlob različnih barv. Naravna razsvetljava je tridimenzionalna, pri umetni razsvetljavi pa pada svetloba pretežno od zgoraj navzdol. Zato je točkasta razsvetljava slaba, boljši so že svetleči stropi. Razsvetljava naj bo taka, da se človek v prostoru čuti čimbolj prijetno. Ob neustrezni razsvetljavi pride do utrujenosti in tudi do okvar zdravstvenega stanja. Infrardeči žarki lahko povzročijo trajne okvare na očesni leči (siva mrena livarjev in topilcev stekla). Ultravioletni žarki lahko povzročajo začasne ali trajne okvare na očeh. Delavci, ki so dalj časa izpostavljeni ultravioletnim žarkom, dobijo lahko trajne okvare na koži. LASTNOSTI RAZSVETLJAVE Kvantitativna lastnost razsvetljave je osvetljenost. Kvalitativne lastnosti razsvetljave so: — usmerjenost, — krajevna in prostorska enakomernost, časovna enakomernost, — bleščanje, — barva svetlobe. Važna je smer, iz katere prihaja svetloba na delovno ploskev in na predmete. Spričo senc, ki nastanejo zaradi pravilno usmerjene svetlobe, zaznamo pravo obliko predmetov. Pravimo, da jih vidimo plastične. Ostre sence niso navadno zaželene. Omilimo jih z načinom razsvetljave, včasih pa medle sence poudarimo z dodatno razsvetljavo. Krajevno enakomernost razsvetljave nam daje razmerje med točkama v prostoru, ki sta najmanj in najbolj osvetljeni. Zadostne enakomernosti pa ne zahtevamo samo na delovni ravnini, ampak v vsem prostoru. To pa ne samo zato, da prostor zbuja ugodnejši vtis, temveč predvsem zato, da varujemo oko pred hitrimi spremembami. Če je določena točka v prostoru trajno enakomerno osvetljena, govorimo o časovni enakomernosti. Vzrok neenakomernosti razsvetljave je večkrat prešibka električna napeljava, zato ker med večjo obremenitvijo napetost preveč pade. Pogosto pa povzroča časovno neenakomernost nizka frekvenca izmenične napetosti. Bleščanje je lahko trajno ali prehodno in ga ne povzročata samo velika svetilnost in svetlost svetlobnega vira, temveč tudi preveliki kontrasti v zornem kotu očesa. Bleščanje občutno zmanjšuje vidnost očesa in s tem tudi storilnost delavca. Pri delu smo negotovi, zato lahko pride do nesreče. Barva svetlobe ima močan psihološki in fiziološki vpliv, zato težimo za tem, da se umetna razsvetljava čimbolj približa dnevni. Lastnosti razsvetljave morajo zadovoljiti naslednje zahteve: — dobro vidno delovanje, — čim manjše utrujanje oči, — čim večjo varnost pri delu, — čim večjo miselno koncentracijo in vidno nalogo, — čim večji občutek udobnosti in razpoloženja. Minimalne lastnosti razsvetljave predpisuje JUS U. C 9.100-1962. OSVETLJENOST Osvetljenost je količnik svetlobnega fluksa, (svetlobni tok), ki pade na element površine in površine tega elementa. Osvetljenost merimo v luksih (lx). Merilna priprava je luksmeter. NAČIN RAZSVETLJAVE Neposredna razsvetljava Pri neposredni razsvetljavi je usmerjen skoraj ves svetlobni tok v določeno smer — navzdol. Pretežno neposredna razsvetljava Večji del svetlobnega toka je usmerjen navzdol, manjši del pa navzgor. Prosto sijoča razsvetljava Svetlobni tok se razpršuje v vse strani enakomerno. Pretežno posredna razsvetljava Večji del svetlobnega toka je usmerjen navzgor, manjši del pa navzdol. Posredna razsvetljava Ves svetlobni tok je usmerjen v strop in stene, od koder se odbija v prostor. Neposredno razsvetljavo izberemo za visoke dvorane in obratne prostore s temnim stropom in temnimi stenami, v katerih se opravlja delo, pri katerem so zaželene močne sence. Pretežno neposredna, prosto sijoča in pretežno posredna razsvetljava sta primerni v stanovanjih, pisarnah, risalnicah, laboratorijih in delavnicah, ki imajo svetle strope in stene in kjer želimo doseči dobro razsvetljavo vsega prostora. Posredna razsvetljava na splošno ni primerna za delovne prostore in jo uporabljamo predvsem v večjih dvoranah, avlah in podobno. Pogoj za uporabo posredne razsvetljave pa so svetle stene in svetel visok strop. VRSTE RAZSVETLJAVE Razsvetljava je lahko samo splošna ali pa splošna in krajevna. Splošna razsvetljava je boljša, ker je prostor enakomerno razsvetljen in se oko ne utruja, ker se mu ni treba pri vsaki spremembi smeri pogleda prilagajati na novo. RAZSVETLJAVA IN PRODUKTIVNOST Raziskave in izkušnje v industriji kažejo, da lahko z zboljšanjem lastnosti razsvetljave dvignemo produktlv- 12 nost dela od 5 do 50 %. Stroški rekonstrukcije se hitro vračajo. Harrison je npr. v tovarni Timken Roller Bea-ring Co., Columbus, ZDA, samo s povečanjem osvetljenosti ugotovil naslednje naraščanje proizvodnje: Osvetljenost v luksih 50 60 130 200 Porast proizvodnje v % 0 4 8 12,5 RAZSVETLJAVA IN NEZGODE PRI DELU Raziskave so pokazale, da ima razsvetljava velik vpliv na nezgode pri delu. V Veliki Britaniji so ugotovili na podlagi proučevanja prijavnic o nezgodah pri delu, da se je v poletnih mesecih — ob naravni razsvetljavi in ustreznih visokih vrednostih osvetljenosti — v eni uri zgodilo povprečno 7,16 % nezgod, pozimi pri umetni razsvetljavi in ustreznih nižjih stopnjah osvetljenosti pa 12,32 % nezgod, tj. za 71 % več. ZDRAVSTVENO VARSTVO Sodelovanje pri oblikovanju delovnega mesta v zvezi z ustrezno razsvetljavo je imperativ bodočnosti. Če bodo delavci izpostavljeni infrardečim žarkom ali ultravioletnim žarkom, oz. če bodo delali ob neustrezni razsvetljavi, so potrebni vestni zdravniški pregledi pred nastopom službe in obdobni zdravniški pregledi. Včasih je potrebno skrajšati delovni čas ali menjati delovno mesto. POSLOVNI BONTON NA DELOVNEM MESTU (nadaljevanje iz prejšnje številke) UVAJANJE V DELO Ko je novi delavec predstavljen vsem sodelavcem, mu mora nadrejeni delavec povedati, kaj bo delal. Pri tem ga moramo seznaniti tudi s podrobnostmi, ki so mu nujno potrebne, da bi se hitreje in laže znašel. Sem sodi uporaba telefona za notranje in zunanje razgovore, mesto in način oskrbovanja s pisarniškim in potrošnim materialom, vrsta evidenc, ki jih je potrebno voditi, način uporabe dokumentacije, način sodelovanja s poslovnimi partnerji in ne nazadnje registriranje prisotnosti na delu. Če vas je neposredno nadrejeni delavec pozabil seznaniti s temi zadevami, je vaša dolžnost, da prosite njega ali katerega od sodelavcev, da to stori. Tp velja tudi za vse druge zadeve, v katerih se v začetku težko znajdete, kar pa je popolnoma razumljivo. Najbolje je, da prosite enega bolj izkušenih delavcev, da vam pomaga in svetuje. Italijani v svojih priročnikih poudarjajo, da so ravno malenkosti tiste, ki urejajo naše vsakdanje delo. Zato jih nikoli ne imejte za nepomembne in pedantne. Ravno zaradi teh "malenkosti” bo vaše delo točneje, eko-nomičnejše in manj utrujajoče. Prvi dan na delovnem mestu bo verjetno marsikaj videti izredno težko, toda bodite prepričani, da se vam bodo po določenem času, ko si boste pridobili potrebne izkušnje, prejšnje težave zdele smešne. Ne pozabite pa, da nikoli ne boste mogli reči, da ste se vsega naučili. NAZIVANJE V poslovnih bontonih je ponavadi postavljeno tudi vprašanje, kako naj se sodelavci med seboj nazivajo. V manjših delovnih organizacijah sodelavci dosti lažje preidejo na nazivanje po imenih in z vikanjem ali tikanjem, kar pa vseeno še ne pomeni familiarnosti, ki bi lahko ogrozila normalno disciplino pri delu. Če ste novinec, v delovni organizaciji, kjer ste se zaposlili, pa se vsi kličejo po priimkih ali tikajo, ni nobenega razloga, da takšen način sprejmete tudi vi. Če se obračate na sodelavca, ki je starejši od vas, ali na šefa, ga vikajte toliko časa, dokler on ne prevzame Iniciative in predlaga tikanje. Pri nas ta problem ni takšen kot v nekaterih drugih deželah. Vsi se nazivajo s tovariši ali tovarišica: za vikanje in tikanje pa veljajo splošna pravila bontona, ki določajo, da se tikanje uporablja med prijatelji in dobrimi znanci. Pri tem je dobro upoštevati pravilo, da je vedno bolje nekoga vikati kot tikati, kadar ste v dvomih, katero obliko uporabljati. Posledica vedno večje demokracije je, da je danes mnogo lažje preiti na tikanje kot včasih; to velja še posebej za učence, športnike, študente in seveda tudi delavce. Nazivanje s 'tovariš’ in 'tovarišica’ velja tudi za vodilne delavce v delovni organizaciji, pa tudi za delavce iz drugih socialističnih dežel. Za delavce Iz kapitalističnega sveta pa morate uporabljati izraze gospod, gospa in gospodična. II. DELOVNE SPOSOBNOSTI Nihče ne more postati zdravnik, inženir, tehnik, prodajalec, mehanik ali daktilograf brez določenih šol, vendar imamo boljše in slabše zdravnike, prodajalce, mehanike, daktilografe. Katere so, poleg šolskih kvalifikacij, tiste sposobnosti, ki povzročajo, da je nekdo boljši zdravnik od drugega, boljši prodajalec od drugega? Ankete, ki so bile opravljene v Nemčiji, Veliki Britaniji in ZDA kažejo, da so pri zaposlenih najbolj cenjene naslednje lastnosti: ambicija, entuzlazem, upornost, smisel za iniciativo, lojalnost do delovne organizacije, natančnost in dober spomin. AMBICIJA, ENTUZIAZEM IN UPORNOST Za vsako delo je potrebna določena mera ambicije. Če je ta v okviru normalnih meja, postane vzpodbuda za delo, izpopolnjevanje, napredovanje in doseganje vedno boljših življenjskih rezultatov. Pretirana ambicija, ki jo imenujemo bolezenska, pa lahko škodi tistemu, ki jo uveljavlja, in delovni sredini, v kateri tak delavec dela. Takšna ambicija ustvarja egoizem, brezkompromisnost, ki vodi v uveljavljanje lastnih interesov, ti pa so v nasprotju z Interesi celote in delovne organizacije. Vzporedno z ambicioznostjo gresta tudi entuzlazem in upornost pri delu ali enostavneje rečeno, vsakdo naj stremi za tem, da vzljubi svoje delo. Človek, ki svoje delo opravlja indiferentno, običajno stagnira, okoli sebe pa ustvarja neprijetno vzdušje, kjer se nihče ne počuti dobro. Popolnoma drugače je, kadar delovni človek svoje delo opravlja z voljo In optimizmom, ki se prenašata tudi na sodelavce. Takšen delavec se obnaša do sodelavcev vljudno in prijazno, v takšnem delovnem okolju pa je lažje opraviti tudi najtežje delovne naloge. Da je to res, naj za primerjavo omenimo primer Iznajditelja Edisona, ki je v svojem laboratoriju vse dni delal z neverjetnim entuziazmom In upornostjo. Zanj delovni čas sploh ni obstajal. Ko so ga spraševali o teh njegovih sposobnostih, je svoje delo in življenje strnil v enem stavku: "Niti en dan nisem delal, vse to ml je bilo v zadovoljstvo!” se nadaljuje NOV URNIK BANKE Ljubljanska banka — podružnica Medvode sporoča, da so spremenili delovni čas za stranke In sicer imajo odslej ob ponedeljkih in sredah delovni čas od 7.00 do 16.30 ure. Zaradi tega v podjetju ne vpisujejo osebnih dohodkov v hranilne knjižice. BIFE SAMO ZA UPOKOJENCE Podružnica Društva upokojencev Medvode nas je obvestila, da je njihov bife izrecno namenjen samo upokojencem, ker jim je z okrožnico republiškega društva upokojencev in z odločbo Uprave za inšpekcijske službe — tržne inšpekcije Ljubljana prepovedano nuditi svoje usluge ostalim občanom. RAK NA MATERNICI Več kakor 90 odstotkov bolnic z začetno obliko bolezni lahko popolnoma ozdravi Doc. dr. sc. dr. Stojan HAVLIČEK, ginekolog Pri ženskah se pojavlja rak najpogosteje na spolovilih in na dojkah, takoj zatem pa na želodcu. Letno zboli v Sloveniji okrog 300 žensk za rakom na maternici. V skoraj 80 odstotkih prizadene rak na ženskih spolovilih ali vrat maternice, kjer je sploh najpogostejši, ali pa telo maternice. Na vratu maternice se navadno pojavlja v dobi rodnosti, to je v dobi, ko ima ženska še svoje perilo, na telesu maternice pa največkrat v dobi mene ali pa še kasneje. Pravi vzroki za nastanek raka na vratu in telesu maternice nam še niso znani. Vemo pa, da Židinje in muslimanke redkeje obolevajo za rakom na vratu maternice kot ženske drugih veroizpovedi. To pripisujejo obrezovanju spolnega uda pri moških in spolni higieni, ki jo morajo ženske in moški izpolnjevati pred spolnim občevanjem in po njem. Zdravniki raznih specialnih vej medicine se trudijo, da bi s svojimi znanstveno-razi-skovalnimi študijami čimprej odkrili vzročnike rakavih obolenj. Tehnični napredek in ogromno število znanstvenikov ter tehnikov ob sočasni neprecenljivi finančni podpori je rodilo sen človeštva, da bi se človek lahko sprehodil po luni. Zato tudi pri rakavih obolenjih lahko upamo na skorajšnji uspeh. Ženska, ki skrbi za svojo spolno higieno, lahko že zgodaj opazi bolezenske spremembe. To so izcedki iz nožnice, nepravilnosti v mesečnem perilu, bolečine pri občevanju ali pa krvavkasti izcedki po občevanjih. V ta- kih primerih se morajo ženske takoj pogovoriti o svojih opažanjih z zdravnikom, najbolje kar s specialistom za ženske bolezni. Nujno je, da bi bila vsaka ženska toliko zdravstveno prosvetljena, da bi že od 18. leta dalje hodila vsaj enkrat letno na ginekološki pregled. Strah pred ginekološkim pregledom ježe marsikatero žensko stal življenje, ker je tako zamudila pravočasni začetek zdravljenja. Ženske lahko prihajajo danes pri nas v ginekološke ambulante oziroma k specialistu ginekologu brez posebne napotnice. Tako se lahko pogovorijo z ginekologom o vseh svojih težavah in opažanjih morebitnih bolezenskih znamenj. Z ginekološkim pregledom, ki sledi takemu pogovoru, skušamo ugotoviti lego in velikost posameznih ženskih spolovil. Nato pregledamo še s tako imenovanim zrcalom vso nožnico in maternični vrat. S posebno optično povečevalno napravo, ki ji pravimo kolposkop, lahko na sluznici nožnice in materničnega vratu pregledamo normalno sluznico in lahko odkrijemo morebitne druge bolezenske spremembe. Pri tem pregledu vzamemo bris iz nožnice, da z mikroskopom poiščemo morebitne bakterije. Poseben bris pa napravimo iz materničnega vratu in kanala ter njegov razmaz preiščemo z mikroskopom, da bi po od luščen ih celicah ugotovili, ali gre za morebitne sumljive predrakave ali rakave celične spremembe na vratu ali telesu maternice. Če odkrijemo sumljive spremembe, bolnico takoj pokličemo na ponovem pregled. Vse te preiskave so neboleče; že zaradi tega je strah pred njimi neutemeljen. Če pri mikroskopskem pregledu brisa ugotovimo spremembe, ki že močno kažejo, da gre za raka, potem napotimo tako bolnico v bolnišnico, kjer z zahtevnejšimi pregledi lahko potrdijo ali pa ovržejo sum raka. Potrditev domneve pa še ne pomeni, da je taka bolnica že zapisana smrti. Več kot 90 odstotkov bolnic z začetno obliko raka na vratu ali telesu maternice z današnjimi vrstami zdravljenja lahko popolnoma ozdravimo. Čim prej odkrijemo predrakave spremembe ali začetnega raka, tem laže in uspešneje jih zdravimo in ozdravimo! Žal pa mnoge ženske pridejo prvič na ginekološki pregled šele, ko je rak že močno napredoval. Vedno znova ugotavljamo, da je bil razlog odlašanja strah in sram pred ginekološkim pregledom in pa varljivo upanje, da bodo izcedki in druge nepravilnosti — znanilci raka sami po sebi minili. Tako so zamujeni meseci in hkrati tudi možnosti za uspešno zdravljenje. Raka na maternici zdravimo predvsem z operacijo ali pa z obsevanjem. Kakšno zdravljenje bomo izbrali, je odvisno od starosti, obsežnosti samega rakavega procesa in pa seveda tudi od stanja drugih organov, kot so srce, pljuča itd. Vrsto zdravljenja izberejo zdravniki specialisti, ki se predvsem ukvarjajo z zdravljenjem raka na ženskih spolovilih. V Sloveniji smo zelo napredovali v odkrivanju zgodnjega raka na maternici. Uspehi niso izostali. Vse več žensk prihaja redno na polletne ali vsaj na letne ponovne preglede v ginekološke ambulante. V zadnjih dveh letih že opažamo, da je manj novih primerov raka na vratu maternice. To vsekakor lahko pripišemo odkrivanju in zdravljenju začetnih bolezenskih sprememb na vratu maternice, ki bi se kasneje zanesljivo sprevrgle v raka. Vendar pa še vse premalo žensk prihaja na redne ginekološke preglede! Mnoge pridejo šele takrat, ko jih k temu prisilijo bolečine ali nepravilne močne krvavit- ve. Uspeh zdravljenja v takih primerih, ko je bolezen že zelo napredovala, pa je veliko slabši. Ženske, ki so umrle za rakom na maternici, so si, žal, velikokrat same ukrojile svojo usodo, največkrat prav zaradi odlašanja s pregledom. Zdravljenje ni važno le za žensko samo, temveč tudi za njeno družino in otroke, ki jo v svoji nedoletnosti nujno potrebujejo. Ker je za uspešno zdravljenje raka nujno, da ga zgodaj spoznamo in čimprej ustrezno zdravimo, naj vsaka ženska skrbi za spolno higieno, se skrbno opazuje in hodi redno na ginekološke preglede! Doc. dr. sc. dr. Stojan HAVLlCEK, ginekolog, Onkološki inštitut, 61105 Ljubljana, p.p. 17 GRADIVO DBPR 3/76-3 REZULTATI LIGE TEKMOVANJA Z ZRAČNO PUŠKO V prejšnji številki Colorjevih informacij, če se še spominjate, smo objavili celoten program naše strelske družine za leto1976. Prvo in najpomembnejšo nalogo — izvedbo liga tekmovanje z zračno puško — smo uspešno opravili še pred koncem predpisanega roka. Ker še nismo prejeli rezultatov vseh ostalih družin, še ne vemo, katero mesto na lestvici bomo zasedli mi. Ne glede na končne rezultate, pa smo s samim potekom tekmovanja lahko povsem zadovoljni, saj se je tekem udeleževalo vedno zadostno število (10) tekmovalcev. Upamo, da se bo takšen interes še nadalje večal, tako da bomo lahko pred vsakim večjim tekmovanjem organizirali interno izbirno tekmovanje, ter si tako zagotovili, da bo tekmovala resnično tista ekipa, ki bo trenutno v najboljši formi. Kako so bili uspešni posamezniki, pasi lahko ogledate na priloženi razpredelnici. HRIBERNIK MARJAN 1 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj Povpr. št.kr. 3. kol. Vrstni red Povp kr. KRELJ FRANC 320 290 313 294 312 309 311 319 2468 308,5 3 7,7 NOVAK JANEZ 296 259 294 261 — 285 304 303 2002 286,0 9 7,1 HRIBERNIK MARJAN 315 331 322 313 314 349 329 315 2588 323,5 1 8,0 CVAJNAR RADI 279 — 279 — 287 289 — 282 1416 283,2 10 7,0 BURGAR IVAN 318 293 291 304 292 287 295 293 2373 296,6 5 7,4 ŠETINA JANEZ 302 302 288 280 284 302 286 307 2351 293,9 8 7,3 ŠUŠTAR MIRO 275 — — — 285 — — — 560 280,0 11 7,0 ZIDAR MIRO 302 315 277 283 296 294 296 305 2368 296,0 6 7,4 BARBIČ FRANC 307 306 310 300 288 333 302 319 2465 308,1 4 7,7 KRELJ STANE 331 317 303 283 314 298 317 314 2479 309,9 2 7,7 KRISTAN RAJKO — 223 — 262 — — 263 — 748 249,3 12 6,2 ŠIMONKOVIC MIJO — 245 — — — — — — 245 245,0 13 6,1 BABNIK BOGDAN — — 206 — — — — — 206 206,0 15 5,1 KRELJ RAJKO — — — 295 278 307 — 301 1181 295,3 7 7,3 KRISTAN MARJAN — — — — — — 243 — 243 243,0 14 6.0 Skupaj 3045 2881 2883 2875 2950 3053 2946 3060 23693 ČLANICE 1. TOME TEŽKA splošni sektor 61,8 2. ROZMAN JELI finančni sektor 70,0 3. KRŽIN MILENA vodstvo proizvod. 70,5 4. JUVAN IDA razvoj 73,9 5. PETACI ANICA razvoj 74,4 6. PLEŠEC MARIJANA komerciala 93,3 7. BARLE NATAŠA razvoj 94,3 V soboto 20. marca smo se množično odpravili na 8. PIVEC MAJDA komerciala 102,8 Stari vrh nad Škofjo Loko. Oblačno in vetrovno vreme 9. DOLECZEK HELGA razvoj 111,8 ni preveč motilo smučarjev, ki so se na startu pojavili v 10. PIČMAN SLAVKA finančni 140,7 rekordnem številu. Dobro pripravljena proga je bila 11. FERJANČIČ JANINA komerciala 148,3 skoraj prezahtevna za amatersko tekmovanje. Tudi za- 12. PELC KATJA razvoj 152,8 četek je bil dokaj klavrn, saj je padec prekrižal račune prvi tekmovalki. Toda nadaljevanje je prineslo lepo tekmovanje, polno požrtvovalnosti. Tudi trema je opravila svoje in marsikdo ni bil zadovoljen z doseženim časom in uvrstitvijo. Na cilju je bilo živo, saj je vsak 13. KRABONJA MARTA PRIJAVLJENO: 18 STARTALO: 16 razvoj 200,8 hotel čimprej vedeti, kakšen je dosežen čas in uvrstitev. Ko se je dan prevesil v drugo polovico, smo jo ubrali nazaj v Škofjo Loko ter popoldne preživeli v hotelu ODSTOPILA: HRIBAR DUŠA LESJAK ZORKA JAMNIK MIMI Transturist, kjer je bila razglasitev rezultatov. Medalje sta podelila Ivan Hafner, dipl. ing. in Stane Vilar, zelo uspelo pa je bilo tudi žrebanje praktičnih nagrad. Vse priznanje zaslužijo organizatorji veleslaloma, naša pla-ninsko-smučarska sekcija in smučarski klub Alpetour. Takih srečanj na športnem polju si še želimo. tekmovalke na startu ... ... in naši veterani ... mimo cilja in brez uvrstitve ... varno skozi vratca ... tudi drznih voženj je bilo dovolj ... brezskrbno proti cilju ... VETERANI 1. CVAJNER RADO Obrat II 52,9 2. ROŽNIK ZVONE 'komerciala 54,5 3. GOSTIČJOŽE obrat IV 59,1 4. MRAK EDI komerciala 67,3 5. BEZJAK ANDREJ obrat II 74,2 6. MEZNARIČ JOŽE obrat II 75,2 7. SVOLJŠAK JANEZ splošni sektor 76,6 8. VAVPOTIČ ALEKSANDER finančni 80,1 9. KNIFIC FRANC vodstvo proizv. 80,9 PRIJAVLJENO: 13 STARTALO: 9 ČLANI 1. MATIJEVEC VANJA komerciala 49,7 2. SENČAR TONE razvoj 49,7 3. HOČEVAR JOŽE obrat I 51,8 4. KONIC ČRT komerciala 52,9 5. TRPIN PETER razvoj 54,0 6. ZALOŽNIK DANE splošni sektor 55,8 7. IZLAKAR ALOJZ obrat II 58,6 8. NARDONI JULE vodstvo proizv. 62,7 9. KURET JURIJ obrati 71,1 10. SCHVVIKART HERBERT razvoj 80,1 11. BORČNIK DARKO finančni 83,5 12. HRIBERNIK MARJAN komerciala 86,3 13. KERŽE MARJAN razvoj 100,1 PRIJAVLJENO: 22 STARTALO: 15 ODSTOPIL: BEBER MARKO MERJASEC JERNEJ SKUPAJ PRIJAVLJENO: 53 STARTALO: 40 EKIPNO 1.KOMERCIALA I ROŽNIK 7 neg. točk MATIJEVEC MRAK 2. RAZVOJ I Na novo zaposleni SENČAR 10 neg. točk JUVAN PETACI 3. OBRAT II CVAJNAR 12 neg. točk BEZJAK MEZNARIČ 4. SPLOŠNI SEKTOR TOME 14neg. točk ZALOŽNIK SVOLJŠAK 5. KOMERCIALA II 6. -7. FINANČNI S. 6.-7. VODSTVO PROIZV! 8. RAZVOJ II 9. RAZVOJ III 18 neg. točk 20 neg.točk 21 neg.točk 35 neg.točk z žrebanjem smo razdelili tudi praktične nagrade ... zmagovita ekipa komerciale s prehodnim pokalom ... Barbič Marija za določen čas v fakturnem oddelku Jožef Horvat za nedoločen čas v skladišču materiala — odprema Dobrivoje Vidovič za nedoločen čas v oddelku mešal-nice Pavel Kožuh za nedoločen čas v oddelku mešalnice Alojzij Skopec za nedoločen čas v oddelku mešalnice Vilma Oberstar za nedoločen čas v finančnem sektorju Franc Osredkar za nedoločen čas v oddelku kuhinje, sinteze in polnilnice Stojan Kenjalo za nedoločen čas v skladišču materiala odprema Aziz Sejdijaj za nedoločen čas v skladišču materiala-prevzem iz JLA se je vrnil Branko Brus in se zaposlil v oddelku kuhinje, sinteze in polnilnice Delovno razmerje so prekinili Vincenc Stare iz oddelka kuhinje, sinteze in polnilnice Stane Abunar iz kadr. sploš. sektorja Jožef Kuzmič iz oddelka mešalnice Alojz Kodrič iz oddelka kuhinje, sinteze in polnilnice Jože Potočnik iz skladišča materiala — odprema Jože Rugelj iz oddelka kuhinje, sinteze in polnilnice ČESTITKE Sonja Sedej iz oddelka tehnične kontrole se je poročila — čestitamo Ana Jurčec iz kadr. spl. sektorja se je poročila — čestitamo Franc Smogavec iz transport, oddelka se je poročil — čestitamo Nuša Kosec iz komerc. sektorja je rodila hčerko — čestitamo Anici Krelj iz sklad, materiala — prevzem in Francu Krelj iz vzdrževalnih obratov se je rodila hčerka — čestitamo Danijelu Belec iz oddelka mešalnice se je rodil sin — čestitamo Miletu Milašinoviču iz oddelka mešalnice se je rodil sin — čestitamo ! Ivan Cankar SKODELICA KAVE Velikokrat v svojem življenju sem storil krivico človeku, ki sem ga ljubil. Taka krivica je kakor greh zoper svetega duha: ne na tem ne na onem svetu ni odpuščena. Neizbrisljiva je, nepozabljiva. Časih počiva dolga leta, kakor da je bila ugasnila v srcu, izgubila se, utopila v nemirnem življenju. Nenadoma, sredi vesele ure, ali ponoči, ko se prestrašen vzdramiš iz hudih sanj, pade v dušo težak spomin, zaboli in zapeče s toliko silo, kakor da je bil greh šele v tistem trenutku storjen. Vsak drug spomin je lahko zabrisati s kesa- njem in z blago mislijo — tega ni mogoče zabrisati. Črn madež je na srcu in ostane na vekomaj. Rad bi človek lagal sam sebi v dušo: "saj ni bilo tako! Le tvoja nemirna misel je iz prosojne sence napravila noč! Malenkost je bila, vsakdanjost, kakor se jih sto in tisoč vrši od jutra do večera.” Tolažba je zlagana; in človek občuti sam in z grenkobo, da je zlagana. Greh je greh, če je storjen, enkrat ali tisočkrat, če je vsakdanji ali nepoznan. Srce ni kazenski zakonik, da bi razločevalo med pregreškom in hudodelstvom, med ubojem in umorom. Srce ve, da "zavratnež ubija s pogledom, z mečem junak”; in rajši bi dalo odvezo meču nego pogledu. Tudi ni srce katekizem, da bi razločevalo med malimi in naglavnimi grehi, da bi razločevalo med njimi po besedi in zunanjih znamenjih. Srce je pravičen in nezmotljiv sodnik. Sodi in obsodi grešnika po skriti, komaj zavedni kretnji, po hipnem pogledu, ki ga nihče ni opazil, po neizgovorjeni, komaj na čelu zapisani misli; celo po koraku, po trkanju na duri, po srebanju čaja. Le malo grehov je zapisanih v katekizmu in še tisti niso poglavitni. Če bi bilo srce spovednik — dolga in strašna bi bila spoved! Odpustljiv je greh, ki ga je mogoče povedati z besedo, izbrisati ga s pokoro. Težak in pretežak, do zadnje ure krvaveč je greh, ki je ostal samo v srcu kakor spomin brez besede in brez oblike. Le sam sebi ga človek izpoveduje, kadar strmi v noč in mu je odeja na prsih težja od kamna. ”Ne kradel nisem ne ubijal ne prešuštvoval; čista je moja duša!” Lažnivec! Ali nisi lupil jabolka, ko si šel mimo lačnega ter si ga pogledal brez sramu? Hujše je bilo, nego da si kradel, ubijal in prešuštvoval! Pravični sodnik, srce, bo rajši odpustilo ubijalcu, ki je gredoč pod vislice pobožal jokajočega otroka, nego tebi čistemu! Zakaj srce ne pozna malenkosti in tudi ne paragrafov ... Pred petnajstimi leti sem prišel domov in sem ostal doma tri tedne. Ves tisti čas sem bil potrt in zlovoljen. Stanovanje smo imeli pusto; v nas vseh je bilo, zdi se mi, nekaj težkega, odurnega, kakor vlažna senca. Prve noči sem spal v izbi; časih sem se ponoči zbudil, pa sem videl v temi, da je bila mati vstala iz postelje in da je sedela za mizo. Čisto mirno, kakor da bi spala; dlani je tiščala k čelu, njen beli obraz se je svetil, tudi če je bilo okno zagrnjeno in ni bilo zunaj ne lune ne zvezd. Poslušal sem natanko in sem razločil, da to ni sopenje spečega, temveč mukoma zatajevano ihtenje. Odel sem se preko glave; ali skozi odejo in tudi še v sanjah sem slišal njeno ihtenje. Preselil sem se pod streho, v seno. V ta svoj dom sem splezal po strmih, polomljenih stopnicah, lestvi podobnih. Postlal sem si v senu, pred vrata na klanec pa sem si postavil mizo. Razgled moj je bil siv, razgledan zid. V zli volji, v potrtosti in črnih skrbeh sem pisal takrat svoje prve zaljubljene zgodbe. Šiloma sem vodil svoje misli na bele ceste, na cvetoče travnike in dišeča polja, da bi ne videl sebe in svojega življenja. Nekoč sem si zaželel črne kave. Ne vem, kako mi je prišlo na misel; zaželel sem si je. Morda le zategadelj, ker sem vedel, da niti kruha ni doma, kaj šele kave. Človek je v sami razmišljenosti hudoben in neusmiljen. Mati me je pogledala z velikim, plahim pogledom in ni odgovorila. Pust in zlovoljen, brez besede in pozdrava sem se vrnil pod streho, da bi pisal, kako sta se ljubila Milan in Breda in kako sta bila obadva plemenita, srečna in vesela. "Roko v roki, obadva mlada, od jutranjega sonca obžarjena, v rosi umita ...” Začul sem tihe korake na stopnicah. Prišla je mati; stopala je počasi in varno, v roki je nesla skodelico kave. Zdaj se spominjam, da nikoli ni bila tako lepa kakor v tistem trenutku. Skozi vrata je sijal poševen pramen opoldanskega sonca, naravnost materi v oči; večje so bile in čistejše, vsa nebeška luč je odsevala iz njih, vsa nebeška blagost in ljubezen. Listnice so se smehljale kakor otroku, ki prinaša vesel dar. Jaz pa sem se ozrl in rekel z zlobnim glasom: "Pustite me na miru! ... Ne maram zdaj!” Ni še bila na vrhu stopnic; videl sem jo samo do pasu. Ko je slišala moje besede, se ni ganila; le roka, ki je držala skodelico, se je tresla. Gledala me je prestrašena, luč v očeh je umirala. Od sramu mi je stopila kri v lica, stopil sem ji naproti s hitrim korakom, "Dajte, mati!” Prepozno je bilo; luči ni bilo več v njene oči, smehljaja ne več na njene ustnice. Popil sem kavo, pa sem se tolažil: "Zvečer ji porečem tisto besedo, tisto ljubeznivo, za katero sem ogoljufal njeno ljubezen ...” Nisem ji rekel ne zvečer ne drugi dan in tudi ne ob slovesu ... Tri ali štiri leta kasneje mi je v tujini tuja ženska prinesla kavo v izbo. Takrat me je izpreletelo, zaskelelo me v srcu tako močno, da bi bil vzkriknil od bolečine. Zakaj srce je pravičen sodnik in ne pozna malenkosti ... NAGRADNA KRIŽANKA VlTCR PROIZVOD KRI/J P'KO /z >/Ofi fbH0R6K9 TRKTICNR DKZRvR ✓ P/K/MEJ/H Nenčttf (SRSOHR*) ivtzseM&ct^ KR93oj>t/j £ MR m KR 70*0X9/// k OOl o c'č*/g J Kt/r/r/Z K'SR* /IUSTK9- c/7 KOZ PR-j>/f m;e Cf«f/C 7o&t.9*9 K OSE&R /Z TV sep/pe tCrZU9TO>/- 3TRRO- SlOl//f9Sfy r/?RČR K/Co&ZRh Po<+Z€ZQ Jhe7N0STi IM/Ji/ziMR K9STUMR OdtonHR, 's*.so*z SZo) Tom/) •MN/ soa MOZ9R9niK ^DoR/tSKl Rt eno \JROl/ — ČRJTR BRRVR M/l oze m ~ Pos/OCrK. jRronsKf) sroRRzun, HhtRmt,9 fi/Kčlp M/lS tkohoop ZRKJE /Z ;K£ 996 P Ko tl i/Ot, ffH&l£S~K> HghtlHO 9u 01z hS4fr /tri /;/? (»«■1 MESTRO- K0*919K, STG-K. P’Sit ToLOCr v VRKNOSTN/) ?<**,•* RLR R9t>KEftS PETEK £GS£ VRSTR /)PRiSK/R Trt ČEK S*62>SZR EvROPSK/ PKEDlOCr E9RKR Sod-CRS. S? 99'JR ■S v E a S K n STROMCip MR?*'? G-r Sovjetski DtSRiEC Ot €6 Za pravilno rešitev slikovne križanke razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada 60 dinarjev 2. nagrada 40 dinarjev 3. nagrada 20 dinarjev Križanko oddajte v splošni sektor z oznako "Nagradna križanka februar” do vključno 10. junija 1976. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! COLORJEVE INFORMACIJE št. 4 (50), leto 5, april 1976. Izdaja jih organizacija združenega dela Color, Medvode, vsak mesec v nakladi 700 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: dipl.arh. Janina Ferjančič, Alojz Izlakar, Anica Rozman, ing. Rihard Pevec in Franci Rozman, glavni in odgovorni urednik. Fotografije: Franci Rozman. Oprema: Pavle Učakar. Tisk: Partizanska knjiga, Ljubljana. PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE IZ FEBRUARSKE ŠTEVILKE «*?/>* * 9 J 9 R “"* zw Z 9 Z> F ■p O H R z 5 A/ EU- R p O CZ Tj. R **'*” R Z/ Z 9 D A/ o ifz ✓ 9 r T"9r,0 T R n z -V R 6 A/ o j JZ« r Er K R 9 R 9 0 B E zv C z A? Za nagradno križanko iz februarske številke Colorjevih informacij smo prejeli 29 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih službe za organizacijo dela. Komisija v sestavi: Dane Založnik, Tatjana Zajc in Darko Sečen, je za dobitnika prve nagrade 60 din izžrebala Marjano lljaš, drugo nagrado 40 din prejme Vili Luštrek, tretjo nagrado 20 din pa Marta Sajovic. Nagrade bomo izžrebancem izplačali skupaj z osebnim dohodkom v mesecu maju 1976. Čestitamo! ID inirninn UD □D SD 0Q 0 On LJUB □□□ ffificJ ODD inlfinn UU OD SD OD D ntn UflO BTBTB' ji 3D jflflL ODP PO ODO 0QD ODD □D SD mnlnUliOl POJASNILO — "Očka, kaj so to "izgubljene ženske”? — "To so tiste, ki jih je najlaže najti!” SVETLA PRIHODNOST Kmalu bodo iznašli nadzvočne avtomobile, tako da bomo v bolnici, še preden se bomo odpeljali. Težko je, če ob koncu svojega življenja naletiš na križišče! Človek se uči, dokler ga družba živi! Za resnico moraš imeti dober sluh! Z velikimi napori je delal — slab vtis! Otroci morajo z reformami popravljati napake staršev! Prenehajmo govoriti o železnih rezervah, saj nam še zlate ne pomagajo! SHUJŠEVALNA KURA Če hočete shujšati, vam svetujem, da umaknete hladilnik čim dlje od televizorja. Sicer ne bo nič! DOBER ZAČETEK V lekarno pride mlad moški: "Nimam več veselja do dela. Imate kakšne tablete proti temu?” "Najprej z veseljem zaprite vrata!” ga razgiba lekarnar. 23 t fotozapis z volitev ... volili smo najboljše ... dvorišče je vedno polno tovornjakov, ki naše gotove izdelke razvažajo po celi državi ... po malici prija spomladansko sonce Foto: Franci Rozman