KNJIŽNICA KSAVRA MEŠKA KOlodvorska c. 9 2270 ORMOŽ Junij 2005 www.ormoz.si občine O r m o AKTUALNO obcina.ormoz@ormoz.si OBČINA ORMOŽ PONUJA ROKO IZGRADNJI PARKIRIŠČ ZA SODELAVCE CARRERE 0PTYL, TOVARNA ZAVRAČA PRILOŽNOST Že nekaj časa se sodelavci podjetja Carrera Optyl srečujejo s problemom parkiranja svojih avtomobilov. K njegovemu reševanju je aktivno pristopila Občina Ormož, za kar je sprva interes izrazilo tudi podjetje Carrera Optyl. Da bi ob tovarni uredili 400 parkirišč, ki bi vsem delavcem omogočila dostojno, urejeno in varovano parkiranje v času, ki ga prebijejo na delu, je Občina podelila koncesijo. A ureditev parkirišč se je po tem, ko je koncesionar v projekt že vložil 400.000 evrov, ustavila. Kot se je pokazalo, podjetje Carrera Optyl za predlagano rešitev ni več zainteresirano. Zataknilo se je pri zagotovitvi sredstev za pokritje parkirnine. Čeprav bi ta znašala za vozilo dnevno le 200 tolarjev, kolikor v drugih mestih zaračunavajo zgolj za eno uro parkiranja, je podjetje ni pripravljeno pokriti. Če bi podjetje zagotovilo parkiranje zgolj delu zaposlenih, bi moralo plačilo parkirnine upoštevati kot posebno boniteto. Menda v podjetju zdaj razmišljajo o izključnem avtobusnem prevažanju delavcev na delo in z dela, a to ni rešitev, saj bi povzročilo le razpršitev problema parkiranja po krajevnih središčih, od koder delavci prihajajo, ne pa ga odpravilo. Ker je to korak nazaj, predvsem ob dejstvu, da je bilo ob izraženem interesu v izgradnjo parkirišč že vloženih 400.000 evrov, si bodo na Občini Ormož še naprej prizadevali, da bi Carrera Optyl simbolično sofinancirala parkiranje svojih zaposlenih. V nasprotnem primeru bo Občina zemljišče, kjer je parkiranje za delavce Carrera Optyl edino možno, primorana nameniti drugim dejavnostim, s tem pa bodo delavci podjetja za vedno prisiljeni iskati parkirni prostor kje drugje. wj ^ 1 W 4r 11 UVODNIK SONCE NOSIMO V SEBI Vsa Slovenija ve, da sonce vzhaja nekje na vzhode, približno tam, kjer se razprostira tudi naša Občina Orn,ož. Tudi sami se tega zavedamo, pa še velika večina naših stvari, kijih pridelujemo ali proizvajamo, nosi v sebi energijo, kakršna je sicer lastna samo soncu. Naj gre za vino ali sladkor in vse drugo, kar raste na naši zemlji. Na svojstven način pa je s soncem povezana tudi naša največja tovarna. Pa tudi vsaka misel, ki nam pomaga k razvoju naših krajev in vasi ter k dobrim medsebojnim odnosom, nosi v sebi energijo optimizma, kakršno ima sonce. V občinski upravi Občine Ormož smo že dolgo ugotavljali, da je veliko stvari in dogodkov, ki so pomembni za vsakdanje doživljanje utripa naših vasi in mesta, pa ostanejo le v zapisnikih in drugih aktih. Z željo, da jih približamo vsem vam, občankam in občanom Občine Ormož, pa tudi vsem vam, ki upravljate z vsemi dejavnostmi, od katerih je odvisna kakovost našega vsakdanjika, smo se odločili, naj izzide še eno, čisto ormoško Sonce. Danes se je to zgodilo prvič. Na pragu poletja in na pragu enega od naših velikih praznikov. Pa tudi v času, ko spet veliko razmišljamo o prihodnosti, ko uresničujemo nove razvojne ambicije. Zavedamo se, da na straneh, ki smo jih pripravili za Sonce, ne moremo predstaviti vsega, kar poganja naše delovno in zasebno življenje. Hkrati pa vemo, da vam lahko samo tako povemo, kaj vse nastaja v projektih in v življenju ter lahko dolgoročno zaznamuje našo prihodnost. Na straneh Sonca upoštevamo tudi vse bolj znano zakonitost, da se informacije polarizirajo v dve skrajnosti. V globalne in lokalne. S prvimi se seznanjamo po vseh sodobnih kanalih, za druge pa smo odgovorni sami. Vse, kar je zanimivega, predvsem pa vse, kar je pomembnega, in vse, kar vpliva na naš vsakdanjik, je v celoti stvar lokalnega informiranja in komuniciranja. Sonce bo izhajalo v prihodnosti tudi zato, ker imamo pravico vedeti, kaj vse zaznamuje našo sedanjost in prihodnost v krajih, kjer živimo. Vili Trofenik, vaš župan IZ VSEBINE: o Rebalans občinskega proračuna o Bo Ormož ponovno imel zdraviliški turizem? o Zbiranje izcednih voda in manj smrada o Predstavljamo vam uspešna podjetja: Kev d.o.o. c> Obisk na kmetiji Hlebec na Kogu Dom starejših občanov prijazen in aktiven & Tradicionalna predaja ključa ormoških gimnazijcev o Glasbena šola Ormož med prvimi pričela s poučevanjem diatonične harmonike o Dirka po Sloveniji tudi skozi Ormož c- RK Jeruzalem Ormož - Ormoški športni hit leta o Koledar prireditev, Ormoško poletje 2 3 3 4 4 5 6 6 7 7 8 PROSLAVA v POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI IN OTVORITEV ORMOŠKEGA POLETJA Petek, 24. junij 2004, grajsko dvorišče" 19.00 proslava ob dnevu državnosti, sodelujejo: Kvartet Akord Celje, vokalistka Darja Švajger in klarinetist Jurij Hladnik 20.00 otvoritev razstave v avli Občine Ormož 21.00 otvoritev Ormoškega poletja 2005, nastopajo: Barbara Krajnc in Gregor Geč, Tinkara Kovač 23.00 3. Ormoški nočni ulični tek •V primeru dežja bo prireditev v Domu kulture Ormož Čestitam ob Dnevu državnosti! Slovenija je 25. junija 1991 postala neodvisna in suverena država. V desetdnevni vojni se je uspešno uprla agresiji JLA in Sloveniji ter Slovencem so se uresničile stoletne sanje o samostojni državi. 25. junija zato praznujemo Dan državnosti, ki je najpomembnejši državni praznik. Ob tej priložnosti čestitam tudi vam, spoštovani občani, cenjene občanke, in vam želim, da bi neodvisnost in suverenost, kakršno je naša država pokazala pred štirinajstimi leti, vsak dan v svojem življenju udejanjali tudi vi. Vili Trofenik, župan občine Ormož SONČNA MISEL "Dežela, Čudovita kakor ir lepih sanj-tista moja domovina lam doli, naše Slovenske gorice. Dežela, polna naravnih lepot, ne sicer divjih, ne s svojo veličastnostjo mamečih kakor visoke gore, ne preprostih in idiličnih skoraj. <4 je prav zaradi lega s tem mehkejšo poezijo ožarjena in lem prisrčneje govori s srcem... čudovita dežela!" Fran Ksaver Meško 'f - 44% REBALANS OBČINSKEGA PRORAČUNA mojca.festanj@dialog-si.net VEC SREDSTEV ZA BOGATENJE PODTALNICE O rebalansu na junijski seji občinskega sveta LOKACIJSKI NAČRT MESTA ORMOŽ barbara.stopinsekj@dialog-si.net NOVI ZDRAVSTVENI, REKREACIJSKI OBJEKTI Osnutek Odloka o lokacijskem načrtu središča mesta Ormož naj bi bil sprejet v septembru Na junijski seji občinskega sveta je bil v obravnavo dan Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu Občine Ormož za leto 2005. Rebalans proračuna, je poleg prenosa ostanka sredstev po zaključnem računu proračuna za leto 2005 in rebalansa državnega proračuna potreben predvsem zaradi zagotovitve sredstev za nadaljevanje občino zelo pomembnih projektov - izgradnje raziskovalne vrtine v Ormožu in projekta bogatenja podtalnice. Rebalans zagotavlja tudi dodatna sredstva za ureditev cestne infrastrukture, eden od razlogov zanj pa je tudi odkup lastniškega deleža v Centru za starejše občane Ormož d.o.o.. Pri izgradnji raziskovalne vrtine v Ormožu je prišlo do spremembe v finančni konstrukciji projekta. Tretji partner (Nafta Lendava) je po razpisu in opravljenih pogajanjih močno zmanjšal svoj finančni vložek, zato mora svojega povečati občina. Dodatna sredstva so potrebna tudi za nadaljevanje projekta umetnega bogatenja pod- Prihodki - proračun 2005 in rebalans 2005 iv tisoč sit) ■ PRORAČUN 05 D REBALANS 05 1.000.000 800.000 600.000 400.000 200.000 DAVČNI NEDAVČNI KAPITALSKI TRANSFERNI PRIHODKI PRIHODKI PRIHODKI PRIHODKI talnice, za katerega so bile po sprejetju proračuna odobrene neposredne regionalne spodbude v višini 60 milijonov tolarjev, ki pa zahtevajo tudi lastno udeležbo občine. Občina bo dodatna sredstva, potrebna za realizacijo projektov, pokrila s prenesenimi sredstvi iz lanskega proračuna, prodajo sredstev iz stvarnega in finančnega premoženja ter zadolževanjem. Odhodki - proračun 2005 in rebalans 2005 (v tisoč sit) 2.000.000 1.000.000 ■ PRORAČUN 05 □ REBALANS 05 LU TEKOČI ODHODKI INVESTICIJSKI ODHODKI Osnutek odloka o lokacijskem načrtu središča mesta Ormož je bil ponovno javno razgrnjen. Upoštevana je bila večina pripomb prvotno zavrnjenega osnutka Odloka. “Osnutek Odloka o lokacijskem načrtu središča mesta Ormož predvideva nekatere večje posege,” pojasnjuje Boštjan Najžar, vodja Oddelka za okolje in prostor na Občini Ormož. “V funkcionalni coni bolnišničnega kompleksa se predvideva gradnja poslovnega prostora, v katerem bodo uredil rentgen, zobozdravstveni laboratorij in garaže. Za predel ormoškega gradu, pripadajočega starega gospodarskega poslopja z “VVienerbergerjem", bencinske črpalke vse do Ljutomerske ceste na severu je predvidena izvedba projektnega natečaja, ki bo dal prostoru nove vsebinske in oblikovne rešitve. Na območju obstoječih rekreacijskih površin (stadion z atletsko stezo, rokometno igrišče, teniška igrišča) se bo izvedel natečajni projekt za rekonstrukcijo in povečanje atletskega stadiona. To bo vključevalo tudi ureditev garaž pod razširjenim delom stadiona proti Ptujski cesti. Za območje hotelskega kompleksa in manjših stanovanjskih ter gospodarskih objektov se predvideva arhitekturni natečaj, ki bo v izhodiščih predvidel izvedbo termalno-rekreaci-jskega centra v okviru obstoječega hotelskega kompleksa. Termalno vodo bodo pripeljali iz vrtine, ki se načrtuje na območju okoli 500 m severno od mesta. Na območju severno od Dobravske ceste, ki je namenjeno športnim aktivnostim, je načrtovana nadomestna ureditev pešpoti, nogometno in pomožno nogometno igrišče, pokrita tribuna z 900 sedeži ter izgradnja lokalne obvozne ceste z enostranskim pločnikom. V načrtu je tudi ozelenitev Kerenčičevega trga, kar pomeni ukinitev parkirnih prostorov, s čimer pa bo središče mesta dostopno tudi za druge vsebine. SODOBNO REŠEVALNO VOZILO Od konca januarja 2005 se lahko v Zdravstvenem domu Ormož pohvalijo z novim sodobnim reševalnim vozilom Kot je za Sonce povedala Vesna Mele, direktorica ZD Ormož, predstavlja nakup novega reševalnega vozila zaključek projekta ureditve službe nujne medicinske pomoči v okviru ZD Ormož in pomeni veliko pridobitev, ki bo močno olajšala urgentne prevoze pacientov v bolnišnico. Še do leta 2001 so prevoze bolnikov in poškodovancev iz občine Ormož opravljali reševalci ZD Ptuj, kar je zaradi oddaljenosti in organizacijskih težav pogosto pomenilo dolgo čakanje, šele z oblikovanjem kompletne Službe nujne medicinske pomoči, ki v ZD Ormož deluje od leta 2001 in jo sestavljajo zdravnik, tennik in voznik, pa so prevoze prevzeli sami. Do letošnjega leta so jih opravljali z reševalnim vozilom, kupljenim pred dobrim desetletjem, s katerim pa je bilo ogromno težav, saj se je pogosto kvarilo in onemogočalo kakovostno delo. Vozilo, ki se uporablja izključno za nujno medicinsko pomoč, je opremljeno z vsemi potrebnimi najnovejšimi aparaturami in je eno najsodobnejših v severovzhodni Sloveniji. Stalo je nekaj manj kot 37,7 milijonov tolarjev. Največji del sredstev za nakup, 20 milijonov tolarjev, je prispevala Občina Ormož, dobrih 10 milijonov so zagotovili v Zdravstvenem domu Ormož, Ministrstvo za zdravje je prispevalo 690 tisoč tolarjev, četrt milijona tolarjev pa so zbrali različni donatorji. UREJANJE CESTNE INFRASTRUKTURE lucija.kolar@dialog-si.net POSODOBLJEN CESTNI ODSEK IN JAVNA POT Za mejno cesto Lahonci-Mekotnjak in javno pot Vičenci odšteli 48 milijonov SIT Občina Ormož je bila v letošnjem letu zelo aktivna na področju urejanja cest. Modernizirala je lokalno cesto Lahonci-Mekotnjak in javno pot Vičanci. Vrednost obeh projetkov je 48 milijonov tolarjev, večino tega denarja pa je Občina uspela zagotoviti na Javnem razpisu RS kot nepovratna sredstva in ugodna posojilna sredstva ter iz občinskega proračuna. Občina Ormož je letos modernizirala lokalno cesto Lahonci-Mekotnjak, ki povezuje Občino Ormož z Občino Ljutomer v dolžini dobrih 1.368 m, in javno pot Vičanci v dolžini 1.660 m. Pri prvi gre za za mejno cesto, kar daje izvedeni obnovi še večji pomen. S posodobitvijo obeh cest se je povečala prometna varnost, hkrati pa kakovost bivalnega okolja občanov. Vsaka podobna pridobitev prispeva k ohranjanju poseljenosti in odpira nove razvojne možnosti območja. Investicijska vrednost lokalne ceste Lahonci-Mekotnjak je skoraj 20 milijonov tolarjev, javne poti Vičanci pa dobrih 28 milijonov tolarjev. Pri obeh projektih je za dobrih 15 odstotkov nepovratnih sredstev, dobrih 45 odstotkov pa posojil, ki jih je Občina Ormož pridobila na Javnem razpisu za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne infrastrukture za razvojno omejevana obmejna območja Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. Pomemben delež pri obeh projektih predstavljajo tudi sredstva iz občinskega proračuna, ki jih je pri cesti Lahonci-Mekotnjak 22 odstotkov, pri javni poti Vičanci pa slabih 18 odstotkov. Sredstva iz komunalnega prispevka so najmanj zanesljiv vir sredstev, saj med 22 zavezanci za komunalni prispevek na območju lokalne ceste Lahonci-Mekotnjak več kot polovica zavezancev prispevka ne plačuje redno ali pa sploh ne. Pri javni poti Vičanci, kjer je zavezancev za komu- nalni prispevek 43, je struktura sicer nekoliko boljša, a je nerednih plačnikov še vseeno 15, trije pa prispevka sploh ne plačujejo. Tako bo morala občina za nadomeščanje teh sredstev verjetno še globlje seči v proračun. Otvoritev ceste Lahonci-Mekotnjak, foto: Hozyan IZGRADNJA RAZISKOVALNE VRTINE ORMOŽ lucija.kolar@dialog-si.net BO ORMOŽ SPET IMEL ZDRAVILIŠKI TURIZEM? Raziskovalna vrtina bo preverila ocene, da se pod ormoško zemljo skriva termalna voda Irena Meško Kukovec V maju so stekla pripravljalna dela na izgradnji raziskovalne vrtine Ormož, s katero bodo ugotovili, če se na tem ozemlju nahaja termomineralna voda. Proučili bodo možnosti, da se medicinska tradicija Ormoža, ki je med obema svetovnima vojnama že imel sanatorij, ob izrabi naravnih danosti poveže z balneološkimi in rehabilitacijskim turizmom in ponovno razvije zdraviliško dejavnost. Irena Meško Kukovec, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in direktorica družbe Termal, je prepričana, da bi s tem Ormožu zagotovili dodaten gospodarski polet. Na osnovi dosedanjih geoloških, geofizičnih, rudarskih in raziskovalnih aktivnosti je ugotovljeno, da na širšem območju Ormoža obstaja možnost odkritja ležišč termomineralne vode. Da bi se ta predpostavka potrdila, je potrebno izgraditi raziskovalno vrtino Ormož 1-g do globine približno 1500 m, ki bo namenjena raziskavam o termalni vodi in ogljikovodikih. Na osnovi izdelanih študij se pričakuje pridobitev termomineralne vode vsaj 10 litrov na sekundo s temperaturo 55 stopinj Celzija na ustju vrtine. V letu 2002 je Občina še s petimi družbeniki ustanovila družbo Termal Ormož z namenom pridobitve koncesije za raziskovanje in izkoriščanje geotermalne energije in vode ter opravljanje vzporednih dejavnosti, ki bodo pripomogle k turističnemu razvoju občine. Občina Ormož se je že lanskega aprila prijavila na razpis Ribniškega sklada za sofinanciranje projektov vrtin za termalne ali termomineralne vodne vire, vendar takrat na razpisu ni uspela, je pa uspela na podobnem razpisu v septembru lanskega leta ter tako pridobila nekaj potrebnih sredstev. Konec letošnjega aprila je bila za vrtino že podpisana izvajalska pogodba s podjetjem NAFTA GEOT-ERM d.o.o. iz Lendave, ki je bila za ta projekt izbrana na januarskem javnem razpisu kot naju- godnejši izvajalec. Konec maja so se že začela pripravljalna dela za izgradnjo raziskovalne vrtine. Pogodbena vrednost izdelave vrtine je dobrih 180 milijonov tolarjev, pri čemer pomenijo sredstva Ribniškega sklada skoraj 28 odstotkov celotnega zneska, od tega je polovica nepovratnih sredstev, polovica pa posojila. Tretjino denarja, dobrih 62 milijonov tolarjev, bo iz proračuna primaknila občina, preostalih skoraj 40 odstotkov pa bodo prispevali zunanji partnerji. Zaradi razpisa Ribniškega sklada za sofinanciranje projektov vrtin za termalne ali termomineralne vodne vire, po katerem je lahko kandidirala za sredstva le občina ob sofinanciranju tre- tjega partnerja, pa do te faze družba TERMAL aktivnosti, povezanih z vrtino, ni mogla izvajati. “Vlogo družbe TERMAL pri projektu vidimo v tem, da v nadaljevanju prevzame aktivnosti v zvezi z vrtino in del sofinancerskega deleža. S tem se bo predvsem izkazal gospodarski interes podjetnikov v Ormožu za razvoj občine, kajti pri njih prevladuje poslovna logika,” pravi Irena Meško Kukovec. Občina Ormož je na račun povečanja deleža ostalih petih in potencialnih novih družbenikov v Termalu ter pritoka svežih sredstev, potrebnih za financiranje projekta, pripravljena še zmanjšati svoj delež v družbi. Ta je trenutno 55-odstoten. “Ormož je bil med obema vojnama slaven po svojem sanatoriju, v katerega so prihajali bolniki iz vse srednje Evrope. Želimo si, da bi nekdanjo slavo ponovno obudili in tudi z razvojem zdraviliškega turizma dali Občini Ormož nov gospodarski zagon,” še dodaja Irena Meško Kukovec. Pripravljalna dela so se začela v maju ODLAGALIŠČE KOMUNALNIH ODPADKOV DOBRAVA - ORMOŽ NAMAKALNI SISTEM obcina.ormoz@ormoz.si obcina.ormoz@ormoz.si ZBIRANJE IZCEDNIH VODA TRENUTNO ZAJEMA IN MANJ SMRADA 239 HEKTAROV Sanacija v koraku s sodobnimi evropskimi zahtevami Končni obseg namakanega območja bo 1360 hektarov Sanacija odlagališča komunalnih odpadkov Dobrava Ormož je trenutno v drugi fazi, ki obsega razširitev rastlinske čistilne naprave s sanacijo 4.000 m2 odlagališča in dokončno postopno sanacijo odlagališča. Ta faza bo zaključena predvidoma do konca leta 2008. V okviru tega projekta pa občina izvaja tudi projekt Life-okolje (Environment), za katerega je skupaj s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo pridobila evropska sredstva. Na odlagališču komunalnih odpadkov Dobrava-Ormož se odpadki odlagajo že od leta 1979. V začetku so se odlagali brez prekrivanja in brez zgoščevanja, v zadnjih letih pa se stiskajo z buldožerjem. Prav tako ni bilo rešeno odplinje-vanje in zbiranje ter odvod izcednih vod, ki so tako onesnaževale podtalnico. Obstoječe odlagališče je delovalo brez ustreznih dovoljenj in brez soglasij ustreznih organov. Na osnovi nove razvojne strategije ravnanja z odpadki v občini in pozitivne zakonodaje se je občina odločila, da obstoječo deponijo sanira. V ta namen je leta 1998 naročila izdelavo projektne dokumentacije, na podlagi katere je bilo leta 2000 pridobljeno enotno dovoljenje za sanacijo I. faze deponije in leta 2003 enotno dovoljenje za sanacijo II. faze. Cilji tega projekta so kontrola izcednih vod, ki obremenjuje Lešnico, odstranitev neprijetnega vonja in podaljšanje obratovanja odlagališča. Za prvo fazo je uspelo občini pridobiti dovoljenje za poskusno obratovanje za čas enega leta do 15.9.2005. V času poskusnega obratovanja se izvajajo meritve emisij snovi, vonjav in hrupa. Po opravljenem poskusnem obratovanju bo opravljen zaključni tehnični pregled in izdano uporabno dovoljenje. V okviru 1. etape druge faze sanacije deponije se izvaja tudi projekt LIFE Environment “LIMNO-TOP", za katerega je Občini skupaj s partnerjem, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, uspelo pridobiti evropska sredstva v višini 267.624 evrov. Še enkrat toliko bo v projekt primaknila Občina Ormož, 60.000 evrov pa Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. Projekt, ki traja tri leta, se je pričel izvajati novembra 2003. Njegovi cilji so zaščita vodnih ekosistemov, sanacija degradiranih ekosistemov in učinkovita sonaravna sanacija odlagališča komunalnih odpadkov. Izcedna voda se v sistemu LIMNOTOP očisti v rastlinski čistilni napravi, od tam pa se vrača po podzemnem namakalnem sistemu do dreves na odlagališču. Občina Ormož je za izgradnjo namakalnega sistema, ki zajema kmetijska zemljišča v obsegu 239 hektarov v katastrskih občinah Cvetkovci, Osluševci in Podgorci, od leta 1996 skupaj s sredstvi iz državnega proračuna vložila 320 milijonov tolarjev. Po načrtih naj bi namakalni sistem na koncu zajemal 1360 hektarjev površin. Z razvojem namakalnega sistema se odpira možnost prestrukturiranja določenega dela kmetij ter večjega deleža pridelave delovno intenzivnih in dohodkovno zanimivih kultur poljščin in vrtnin. V maju je občina že pristopila k pripravi uporabe namakalnega sistema. Sedaj izgrajeni namakalni sistem ima zajemalni del črpališča, transformatorsko postajo ter komandni objekt, kakršnega potrebuje za končen obseg 1360 hektarjev. Z vgrajevanjem dodatnih črpalk, elektro opreme in cevnega razvodnega omrežja se obseg lahko poveča. V letošnjem letu bo Občina Ormož v projekt vložila okoli 10 milijonov tolarjev, ki jih bo porabila za pripravo gradbeno tehnične dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja za območje katastrskih občin Cvetkovci, Trgovišče in Velika Nedelja, na obsegu okrog 530 hektarjev. Občina je za leto 2005 pripravila akontacijsko ceno za uporabo namakalnega sistema, ki pokriva stroške energije, dela, koncesijskih prispevkov in stroške investicijskega vzdrževanja. Ta trenutno znaša 63,4 tolarjev na kubični meter porabljene vode. Cena je izračunana za minimalni odvzem vode, da sistem lahko deluje. Z večanjem števila uporabnikov se ta cena zniža. Tisti, ki želijo pristopiti k namakanju na območju, kjer te možnosti že obstajajo, morajo izraziti željo, podpisati pogodbo in imeti vodomer ter ustrezno opremo v smislu cevnih, kapljičnih ali kakšnih drugih sistemov, odvisno od namakane kulture. V skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih bi moralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na osnovi javnega razpisa izbrati tudi upravljalca namakalnega sistema, vendar se to do danes še ni zgodilo. Vendar pa je bilo investitorju, Občini Ormož, že izdano uporabno dovoljenje. Interes po zdravi pitni vodi in po intenzivni pridelavi hrane sta dva pomembna, a hkrati nasprotujoča si interesa na območju kmetijskih zemljišč. Zato je zaradi varovanja okolja, preprečevanja izpiranja hranil in pesticidov v tla potrebno k uporabi namakalnega sistema pristopiti strokovno, z usposobljenim upravljalcem. PREDSTAVLJAMO VAM USPEŠNA PODJETJA: KEV d.o.o. lucija.kolar@dialog-si.ne S ŠTIRIDESETLETNO IN SVEŽIM ZNANJEM Septembra družinsko podjetje Voljčevih odpira novo proizvodno halo površine 1800 m2 Podjetje KEV d.o.o. iz Hardeka je pred 40 leti ustanovil Edi Voljč tako rekoč iz nič. Podjetje se je ukvarjalo s stavbnim kleparstvom, proizvodnja pa se je v tistih časih delala bolj ali manj na roke, če jo primerjamo z današnjo sodobno tehnologijo. Leta 1993 se je Edi Voljč upokojil, dejavnost pa sta prevzela sinova Andrej in Boris, ki sta se osnovnih elementov obrti naučila pri očetu. Boris, strojni tehnik, in Andrej, inženir strojništva, sta v dvanajstih letih podjetje še razširila, ga nadgradila z znanjem in ga povzdignila v eno najuspešnejših malih podjetij v ormoški občini. Jeseni bodo zaključili trenutno največji projekt, izgradnjo novih proizvodnih površin na 1800 m2. Čeprav že upokojen, oče Edi Voljč še vedno budno spremlja uspehe svojih dveh sinov. Prepričan je, da formula uspeha podjetja ni le v znanju, pridnem delu in vztraj-nosti, pač pa tudi v tem, da je podjetje družinsko. Ko smo jih na vetrovno hladen junijski dan obiskali, so bili v podjetju, ki se tudi prostorsko drži njihovih družinskih domovanj, vsi. Pri obisku proizvodnega dela smo se prepričali, da je prostorska stiska resnično velika in da bo nova proizvodna hala s 1200 m2 proizvodnih in 600 m2 poslovnih površin in investicijsko vrednostjo 200 milijonov tolarjev resnično dobrodošla. V starih prostorih, ki so jih sicer vzporedno s širjenjem dejavnosti že kar nekajkrat širili, vse poka po šivih. Pa ne le zaradi prostorske polnosti, tudi zaradi zgoščnosti vsega znanja in sodobne tehnologije. Kar polovico proizvodnje podjetja je serijske, njihov največji partner pa je Gorenje, za katerega izdelujejo plinske gorilnike za pečice. Na tem področju so celo ekskluzivni dobavitelj velenjskega podjetja. Kljub temu, da zanj izdelujejo še nekaj drugih drobnih delov za štedilnike, sušilce in hladilne vitrine ter celo za top linijo Pininfarina, so plinski gorilniki njihov glavni izdelek. Mesečno jih proizvedejo kar 10.000 kosov. Te dele je še nekaj časa nazaj za Gorenje izdeloval španski proizvajalec. Andrej Voljč pravi, da so tako rekoč v treh tednih razvili tehnologijo, naredili opremo za izdelavo, se prilagodili visokim Gorenjevim standardom in dobili posel. “Gorenje je zahteven kupec. Poleg kakovosti izdelkov moraš biti fleksibilen in vedno na voljo. Zgodi se, da pokličejo ob deseti uri zvečer in želijo imeti nekaj takoj naslednje jutro. A se prilagajamo, saj se zavedamo, da zastoj Gorenje, če mu ne dobavimo delov, stane 30 evrov na sekundo, pravi Andrej, sicer mlajši in zgovornejši od obeh bratov. Ko Andreja in Borisa ob prisotnosti očeta povprašaš, kako si med seboj razdelijo delo, pohitijo z odgovorom, da pravzaprav vsak poprime tam, kjer je treba, kar pomeni, da vsi znajo Andrej, Edi in Boris pred novo halo jp poprimejo za vse. A menda je Boris, kot nam prišepne Andrej, najbolj spreten za računalnikom. Ekskluzivna pogodba z Gorenjem za podjetje Kev predstavlja približno 100 milijonov letnega prometa, a to je šele 20 odstotkov letne realizacije. In tudi serijska proizvodnja, kamor spada posel z Gorenjem, pa Schiedlom, pa Mariborsko livarno in še kom, je le polovica nji- Plinski gorilnik za Gorenje hove dejavnosti. Druga polovica je razpršena med mnoge kupce, a je vanjo vloženega veliko več lastnega znanja. Gre za strojegradnjo, izdelavo opreme, strojev in linij za avtomatizacijo, vse po naročilu glede na potrebe posameznih kupcev. Za Carrero Ormož so letos na primer razvili in izdelali kompletno avtomatizirano linijo za barvanje okvirov za očala. Njihov partner, ki je poskrbel za avtomatizacijo, je tudi Sava GTI. “Znanja in podjetij, ki bi ponudila takšno storitev, je v Sloveniji malo, zato tukaj vidimo še precej potencialnih možnosti,’’ dodaja Andrej Voljč in poudarja, da je konkurenčna prednost njihovega podjetja prav v lastenem razvoju in sodobni računalniški tehnologiji, nič manj pa tudi v prilagodljivosti in majhnost družinskega podjetja. Vitalni oče Edi pa doda: “Očitno nam gre kar dobro od rok, sicer si ne morem razložiti dejstva, da nam je Gorenje, sicer z različnimi izdelki, zvesto že 25 let. Mnogi so namreč v tem času že pogoreli..." In res je. Podjetje, za katerega najdemo v različnih slovenskih podatkovnih bazah, od Pirša do Gospodarske in Obrtne zbornice, različne podatke o številu zaposlenih, od 6 do 11, čeprav je njihovo dejansko število 17, je krivo za rast, ki ji okolica enostavno ne uspe slediti. Dokaz za to je tudi nova hala, katere odprtje bodo, kot sami pravijo, praznovali v septembru in to delavno. “Pri vsem pa je pomembno tudi osebno zadovoljstvo,” na koncu za piko na i doda še Edi, najstarejši od Voljčev. OBISK NA KMETIJI HLEBEC NA KOGU mojca.festanj@dialog-si.ne VINOGRADNIŠTVO IN TURIZEM Z evropskimi sredstvi Sapard do namestitvenih kapacitet Izletniška in vinogradniška kmetija Hlebec leži v središču Koga, na obronkih čudovitih ljutomersko-ormoških goric. Pri Hlebčevih se z vinogradništvom intenzivno ukvarjajajo od leta 1985, s turizmom pa od leta 1993. Kot poudarja gospodar Milan Hlebec, s katerim smo se pogovarjali, so še vedno predvsem vinogradniška kmetija, s turizmom pa se ukvarjajo predvsem zato, ker lahko na ta način najbolje prodajo vino, ki ga vzgajajo sami doma. Kot smo se prepričali, jim to odlično uspeva. Izbrano urejena kmetija Hlebčevih Sprva je bila kmetija Hlebec le izletniška kmetija, od leta 2003 pa lahko pri njih gostje v sedmih izbrano opremljenih dvoposteljnih sobah s kopalnico tudi prespijo. Del hiše, kjer se nahajajo sobe, so dogradili pred dvema letoma, vendar pa so s pomočjo arhitekta celotno hišo tako poenotili, da se prizidek popolnoma ujema v enotno podobo. Za investicijo jim je leta 2003 uspelo pridobiti 26 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev Evropske unije iz programa Sapard, ki so bila za področje kmetijstva in razvoj podeželja namenjena državam kandidatkam za vstop v EU. Največ gostov na kmetijo Hlebec sicer prihaja iz Slovenije in Hrvaške, dosti je tudi Avstrijcev in Nemcev. Lani so prvič gostili Američane, prav v teh dneh pa so na obisku Japonci. Največ gostov imajo med marcem in junijem, v poletnih mesecih pa nekaj manj, saj je takrat bolj aktualno morje. Gostom, ki ostanejo na kmetiji več dni, ni nikoli dolgčas, saj lahko počnejo različne stvari. Lepote Koga in okoliških gričev nudijo obilo možnosti za sprehode in kolesarjenje, na kmetiji jim ponujajo tudi možnost jahanja konj, imajo pa tudi konjsko vprego, s katero jih popeljejo vse do Jeruzalema. Ob tem jih razvajajo z odlično domačo kuhinjo in izbranimi vini iz domače kleti. Jeseni lahko gostje sodelujejo pri trgatvi. Da znajo pri Hlebčevih odlično združiti vinogradniško tradicijo in ljubezen do lepega, kaže njihova povezanost z umetnostjo. V juniju imajo na kmetiji razstavo likovnih del udeležencev 15. likovne kolonije, ki so jo v organizaciji KD Sv. Tomaž in ormoške izpostave Sklada RS za kulturne dejavnosti gostili konec maja. Na koloniji je sodelovalo več kot 20 ustvarjalcev, ki je motive iskalo v slikovitem Ijutomersko-ormoškem vinorodnem okolišu. Da dober glas res seže v deveto vas, smo se vsaj za lepote Ormoža in okoliških vinorodnih goric prepričali na lastne oči. Prav med našim obiskom so Hlebčevim angleški gostje, ki so pri njih letos že petič, podarili uokvirjen časopisni članek o Sloveniji, Ormožu, Ljutomeru in Kogu iz ene od majskih številk angleškega dnevnika Financial Times. Reportažo je za časopis pripravil angleški novinar, ki je naše kraje obiskal v začetku leta in noč preživel tudi na kmetiji pri Hlebčevih. “ VSI PRIDEJO V SVETINJE” Krajani naselij Mihalovci in Veličane so podali pobudo za poimenovanje kraja Svetinje. Pobudo je spisal župnik tamkajšnje fare, Janko Gogner, ki je bil ob brskanju po imeniku presenečen, saj je ugotovil, da ta kraj formalno ne obstaja. “Tukaj se stikata dve vasi, Mihalovci in Veličane. Vsi smo sosedje, ampak vsak v svoji vasi”, razlaga župnik Janko Gogner. "Prav je, da kraj poimenujemo tako, kot ga že več stoletij poznajo ljudje iz bližje in širše okolice”. Ime Svetinje je prisotno od nastanka cerkve Vseh svetnikov, zgrajene 1730, kot samostojna župnija pa je bilo ustanovljeno leta 1770. Ime se uporablja v uradnem nazivu župnije, za pojmovanje najbližje okolice s farno cerkvijo in pokopališčem. Kraj bi lahko postal odlična turistična točka. V ta namen podjetje Holermous prenavlja stavbo stare osnovne šole in vrtca, v kateri bo uredilo apartmaje po evropskih standardih in mali kongresni center, ki bo lahko sprejel do 50 ljudi. Iz nekdanje trgovine pa naj bi naredili kmečki turizem. Janko Gogner DOM STAREJŠIH OBČANOV ORMOŽ barbara.stopinsek@dialog-si.net Mladinski center Ormož mojca.festanj@dialog-si.net PRIJAZEN IN AKTIVEN Polovica od 210 oskrbovancev je iz občine Ormož Leta 1998 je bila v Ormožu z namenom, da bi se na enem mestu izvajalo čim več aktivnosti za starejšo populacijo, ustanovljena zasebna družba s koncesijo. Prav zaradi tega so družbo, katere večinski lastnik je Občina Ormož, poimenovali Center za starejše občane. starejše občane Ormož vsak zadnji četrtek v mesecu praznujejo rojstne dneve stanovalcev. Vsako drugo soboto v mesecu je muzejski vikend za otroke, ki ga organizira Pokrajinski muzej Ptuj, enota Ormož. V jedilnici doma se zberejo otroci in ustvarjajo izdelke, rišejo na določeno tematiko... Vsak mesec imajo delav- Srečanja upokojencev ormoške občine so se udeležili tudi varovanci doma, foto Hozyan Dom starejših občanov Ormož, ki so ga slovesno odprli marca 2002, ima 150 enoposteljnih, dvoposteljnih in štiriposteljnih sob ter je razdeljen na 3 segmente - stanovanjskega, negovalnega ter oddelek za ljudi z boleznijo starostne demence. Kljub temu, da je cilj doma imeti čim več družabnih aktivnosti, p,cu»«mja dejavnost insti tucionalnega varstva starejših v domu glavnino prihodkov. Izvajajo pa tudi t. i. pomoč v domačem okolju pri opravljanju gospodinjskih opravil, osebni higieni in ohranjanju osebnih stikov pri 30 uporabnikih v občini Ormož. Prav tako nudijo hrano na dom. Skupaj torej skrbijo za 210 ljudi. Zanimivo je tudi, da je v domu 20 odstotkov stanovalcev, ki so iz drugih koncev Slovenije, 30 odstotkov jih je iz širšega podravskega okoliša, polovica pa jih je iz občine Ormož. Marsikdo, ki pomisli na dom za starejše, si reče: "Jaz nikoli ne bi šel tja.” Vendar v ormoškem domu zagotovo poskrbijo, da vsakdo najde aktivnosti, ki so mu všeč. Veliko je takih, ki v jeseni življenja ostanejo sami. Zakaj se ne bi družili s svojimi sovrstniki, se udeleževali srečanj, pogovorov in izletov? V Domu za niče z Rdečim križem, ki pripravi predavanja in organizira zanimive izlete. “Prvega junija smo imeli zaključek z dijaki ormoške gimnazije, ki so pri nas opravljali izbirne vsebine, 11. junija pa smo šli na srečanje upokojencev Občine Ormož,” z zadovoljstvom razlaga Marko Rozman, diickior Doma starejših občanov Ormož. Ob vsem naštetem organizirajo v Domu tudi pevsko-glasbene prireditve, nastope zunanjih gostov, izobraževalno dejavnost, delovno terapijo skozi kreativnost in produktivno zaposlitev (kuhanje, vrtnarjenje, urejanje okolice). Skrbijo za družabne stike z upokojenci, invalidi, pogovorne skupine, skupine starejših za samopomoč ter izlete v bližnje in oddaljene kraje. In kakšni so načrti za prihodnost? Veliko možnosti za razvoj vidijo v skupinah za samopomoč. Gre za skupine starejših, ki se srečujejo enkrat na teden in se pogovarjajo o različnih stvareh. Namen teh skupin je spoznavanje in druženje ter razvijanje bolj pristnih stikov. “V domu imamo že dve taki skupini, pevsko in pogovorno, ustanavljamo pa tudi bralno," pojasnjuje Marko Rozman in dodaja,” zamisel pa je, da bi take skupine ustanavljali tudi zunaj doma." PESTER PROGRAM ZA LETOŠNJE POLETJE Mladinski center, javni zavod je leta 2004 ustanovila Občina Ormož, aktivno pa je začel delovati marca 2005, ko so zaposlili strokovno sodelavko Marijano Korotaj in uredili delovne prostore. Občinski svetniki pa so na izredni seji občinskega sveta 6. junija letos dali tudi soglasje k imenovanju Maje Botolin Vaupotič za v.d. direktorja Mladinskega centra Ormož (MCO) za naslednje tri mesece. "Cilj delovanja MCO je izboljšanje kakovosti življenja mladih v občini Ormož," pojasnjuje Marijana Korotaj. V ta namen pri sodelovanju z zainteresiranimi organizacijami ali posamezniki organizirajo različne interesne dejavnosti, ki jih izvajajo samostojno ali pa jih koordinirajo. Skrbijo tudi za informiranje in svetovanje, neformalno izobraževanje, mobilnost, medsebojno druženje in zabavo. Ponujajo številne aktivnosti za prosti čas in preživljanje aktivnih počitnic. MCO se nahaja na Kerenčičevem trgu (v stari komunali), kjer ga lahko obiščete vsak delovnik od 7. do 15. ure in v času organiziranih dejavnosti. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 02/ 719 41 41 ali pišete na elektronski naslov: mcormoz@siol.net. Vabljeni ste v družbo MCO-ja, kjer boste odkrivali svoje skrite talente in sposobnosti ter pridobivali in izmenjevali osebne izkušnje in veščine. IZ VSEBINE POLETNIH AKTIVNOSTI: Počitniška šola kreativnega pisanja Od ponedeljka do četrtka, od 11. do 14. julija, vas Mladinski center Ormož vabi v svoje prostore, kjer se boste sproščeno in zabavno lotili poezije, kratke proze in za pokušino še malo dramatike. Spoznavali boste različne pesniške oblike, se poigrali z besedili, preizkusili različne tehnike pesnjenja in sami ustvarjali edinstvene umetnine posameznih pesniških oblik. Med počitnicami na kmetijo Kosec! Mladinski center Ormož in Prleško konjeniško društvo vabita ormoške otroke med počitnicami v prekrasno mirno naravo in na prijazno, urejeno kmetijo. Večino časa bodo preživeli v naravi, z domačimi živalmi, lahko bodo pomagali pri lažjih in enostavnejših kmečkih opravilih, se učili jahanja ter si dneve lepšali s športnimi, ustvarjalnimi in družabnimi aktivnostmi. Jedli bodo pretežno domačo hrano, pri pripravi katere bodo lahko tudi sami sodelovali. Kolonija v naravi bo trajala 5 dni (od 10. do 14. julija 2005) in je primerna za otroke od 8. do 12. leta starosti. V skupini bo od 6 do 10 otrok. Vas zanima, kaj počnejo novinarji? Mladinski center Ormož v sodelovanju z lokalnimi mediji med 22. in 26. avgustom organizira poletno počitniško novinarsko delavnico, kjer boste pridobili konkretne izkušnje, spoznali različne medije javnega obveščanja, poleg tega se boste tudi sami konkretno preizkusili v vlogah in nalogah novinarja: posneli, predvajali in objavili boste svoje novinarske prispevke. Končni rezultat delavnice bodo javne objave nastalih prispevkov in pridobitev mlade novinarske ekipe Mladinskega centra Ormož, ki bo v naslednjem šolskem letu skrbela za pripravo prispevkov za različne medijske institucije (radio, televizijo, časopis, morda celo spletno stran). Dodatne informacije za te in druge dejavnosti dobite vsak delovnik od 7. do 15. ure na Mladinskem centru Ormož, v pisarni na Kerenčičevem trgu 11 ali po tel: 02/ 719 41 41 ali na e-naslov: mcormoz@siol.net, kjer se lahko tudi prijavite. JAVNA RAZVOJNA AGENCIJA ORMOŽ tic.ormoz@siol.net ZA RAZVOJ PODJETNIŠTVA,TURIZMA IN Cilji Javne razvojne agencije občine Ormož so uresničevanje strateškega dela razvojnega programa občine Ormož, spodbujanje razvojnega sodelovanja v regiji, spodbujanje razvoja podjetništva in malega gospodarstva, ustanovitev lokalnega podjetniškega centra, nadzor nad učinki financiranih in sofinanciranih programov, stimuliranje prilivov razvojnih sredstev v občino in promocija turizma občine Ormož. Javna razvojna agencija občine Ormož postaja v svojem okolju prepoznavna ustanova, ki s spod- bujanjem, usmerjanjem in povezovanjem poslovnega in tehnološkega razvoja vpliva na razvoj občine Ormož. Gospodarskim subjektom nudi storitve splošnega informiranja o strukturnih skladih EU, splošno podjetniško svetovanje, pomoč in izdelavo poslovnih načrtov, razvojnih in investicijskih programov ter projektov za potrebe gospodarstva in javnega sektorja. Turistično informacijski center - TIC Glede na to, da je turizem druga prioriteta gospodarskega razvoja v razvojnem programu občine Ormož, so lani znotraj Javne razvojne agencije ustanovili Turistično informacijski center. Ta brezplačno zbira in posreduje turistične informacije o možnostih prenočevanja, prireditvah, in promocijski material o občini Ormož. Eden izmed projektov, v katerega se je vključil ormoški TIC, je projekt 'Stranske poti so zapeljivejše od glavnih’, v okviru katerega bo natisnjen vodnik v 130.000 izvodih in v 4 jezikovnih različicah. Namenjen je tako domačim gostom, saj jim nudi ideje za krajše počitnice, kot tudi tujim gostom, ki jih usmerja iz večjih središč na druge destinacije. KMETIJSTVA V Turistično informacijskem centru so maja zaključili z usposabljanjem lokalnih turističnih vodnikov. Tako bo licenco za vodenje pridobilo kar 22 lokalnih turističnih vodnikov. V okviru projekta e-turistične destinacije, v katerega je vključena Občina Ormož, so skupaj z Lokalno turistično organizacijo Prlekija poskrbeli za vnos podatkov o ponudnikih na vinskih cestah na portal www.pohorje.si. TIC sodeluje tudi pri projektu 'Kolesarske poti treh dežel od izvira do izliva'. www.ormoz.si KULTURA / ŠOLSTVO Junij 2005 SONCE GIMNAZIJA ORMOŽ: SEJEM PROSTEGA ČASA barbara.stopinsek@dialog-si.net ZA ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA K sodelovanju pritegnili 350 različnih skupin, društev, klubov in zavodov Konec maja je Gimnazija Ormož v Mestni grabi pripravila Sejem prostega časa, kjer so na različne načine prikazali, kako lahko otroci in njihovi starši, mladina in starejši preživijo prosti čas, da bo čim bolj aktiven, zanimiv, predvsem pa dobrodošla metoda za boljše zdravje in počutje. Saj veste - zdrav duh v zdravem telesu. Gimnazija Ormož je k sodelovanju povabila številna društva, klube in zavode. Mnogi so se odzvali, tako da je bilo na sejmu okoli 350 Na sejmu je sodelovalo 350 različnih skupin aktivnih skupin. Aktivne udeležbe deklet so še posebej veseli, nastopilo je kar 12 plesnih skupin, pravi Bojana Moravec, profesorica športne vzgoje. Tudi Zdravstveni dom Ormož je s predstavitvijo nordijske hoje, z delavnicami zdravega hujšanja in odvajanja od kajenja ter s testom hoje na 2 km veliko prispeval k ozaveščanju na temo zdravega načina življenja. Predstavili so se tudi Mladinski center Ormož, Komunalno podjetje Ormož, Atletski klub Ormož, Kick boxing, Planinsko društvo Ormož in Športni center Extra. Atletski klub Ormož je hkrati vabil na atletski tabor, Športni center Extra pa je testiral vzdržljivost in telesno maso. Predstavili so se skavti, Športno društvo Pušenci in RK Ormož, ki je ob tej priložnosti zbiral rabljene športne rekvizite in obleke. Društvo odbojkarjev in ljubitelji badmintona so ob predstavitvi zbirali prijave za naslednje šolsko leto. Za prijetno vzdušje so poskrbeli tudi nastopajoči: Aerobika, akrobatska skupina OŠ Tomaž, različne baletne skupine, B.B.T., Hip hop Zdrav duh v zdravem telesu skupina Gimnazije Ormož, K.O. system, mažoretke, Panterke, plesna skupina OŠ Tomaž, plesna skupina OŠ velika Nedelja in druge. Na Sejmu prostega časa je aktivno sodelovalo 120 gimnazijcev, ki so igrali tenis, odbojko, hokej in šli na planinski pohod. Vsekakor veliko dogajanja za en dan. “Namen smo dosegli,” pravi Bojana Moravec. “Dokazali smo, da se v Ormožu nekaj dogaja in da lahko za prosti čas vsakdo najde nekaj zase.” TRADICIONALNA PREDAJA KLJUČA Gimnazijski maturanti, ki simbolično tudi s predajo ključa zaključujejo srednješolsko izobraževanje, sedaj že čakajo na rezultate zrelostnega izpita. Slednji tudi maturantom ormoške gimnazije poleg učnega uspeha odpira vrata univerzitetnih študijev. Kaj se je torej konec maja dogajalo na Kerenčičevem trgu, smo povprašali enega od organizatorjev dogodka, Jureta Mastena, dijaka 4. letnika Gimnazije Ormož. Ker je ključ prejšnje generacije dijakov Gimnazije Ormož skrivnostno izginil, so se skupaj z Valentino Pšak, dijakinjo 4. letnika, in s pomočjo sošolcev 4. a in b razreda, odločili organizirati javno predajo ključa na Kerenčičevem trgu. Valentina Pšak je izbrala 5 tekmovalnih iger (limbo, žabji skoki, vlečenje vrvi...), Jure Masten pa je prireditev povezoval. Kljub manjši zasedbi so ključ povsem zasluženo osvojili dijaki 3. a razreda. “Ob tej priložnosti se bodoči maturantje zahvaljujemo Občini Ormož, ki nam je dala na voljo prostor, parkirišče na Kerenčičevem trgu ter nam omogočila tudi simbolično slovo od srednješolskih klopi,” pravi Jure Masten," zanimivo dogajanje pa so si lahko ogledali tudi mnogi naključni gledalci." Ključ so si prislužili dijaki 3. a razreda GLASBENA ŠOLA ORMOŽ barbara.stopinsek@dialog-si.net 223 MLADIH GLASBENIH USTVARJALCEV Glasbena šola Ormož je ena prvih pričela s poučevanjem diatonične harmonike Z glasbo je svet lepši, pravijo. Tega so se v naši občini zavedali že davnega leta 1959, ko je takratni Občinski ljudski odbor ustanovil Glasbeno šolo Ormož. Prvo leto njenega delovanja je šolo obiskovalo 56 učencev, letošnje šolsko leto pa je v glasbeno izobraževanje vključenih že 223 učencev. Pouk poteka v prostorih šole v Ormožu in v prostorih osnovnih šol Središče ob Dravi, Velika Nedelja, Sveti Tomaž in Ivanjkovci. Letošnje šolsko leto je v glasbeno izobraževanje vključenih že 223 učencev, kar predstavlja več kot 13 % šoloobveznih otrok v občini. Šola nudi osnovno glasbeno izobrazbo za mnoge glasbene instrumente in za petje. Mladim glasbenikom daje primerno znanje za amatersko glasbeno udejstvovanje in za študij glasbe. Glasbena šola Ormož je tudi ena prvih šol v Sloveniji, ki je pričela s poučevanjem diatonične harmonike. Z veseljem in ponosom se lahko pohvalijo, da se je pouk diatonične harmonike v desetletju tako Tomaž Trop z diatonično harmoniko dobro razvil, da je postala enakovreden instrument v glasbenih šolah. V sklopu šole delujejo pihalni, harmonikarski in Orffov orkester ter razne komorne skupine. Mlade glasbene ustvarjalce lahko vidite in slišite na javnih nastopih na šolskih koncertih in skoraj na vseh prireditvah, ki se odvijajo v naši občini. Uvedli so tudi neke vrste pravilo, da mora vsak učenec ali učenka glasbene šole nastopati vsaj dvakrat na leto. “Redno nastopamo na revijah glasbenih šol ter se udeležujemo regijskih in republiških tekmovanj, na katerih dosegamo zavidljive uspehe,” nam je povedal Slavko Petek, ravnatelj Glasbene šole Ormož. Največji vsakoletni projekt šole je novoletni koncert šolskega pihalnega orkestra, ki si ga vsako leto ogleda čez 600 poslušalcev. Tradicionalno ga pripravljajo od leta 1978. Zanimivo je tudi, da so člani orkestra sedanji in nekdanji učenci ter učitelji šole. ANKETA MED MATURANTI barbara.stopinsek@dialog-si.ne moica.festanj@dialog-si.ne PO MATURI NA MORJE! Čeprav se z junijem za večino šolarjev in dijakov najbolj neprijetne šolske obveznosti počasi zaključijo, pa se za gimnazijce takrat šele resnično začnejo. Spopasti se morajo namreč z glavnino pisnega in ustnega preverjanja na maturi. O tem, kaj menijo o maturi, kaj bodo počeli med zasluženimi počitnicami in kam jih bo zanesla pot, smo povprašali dijake 4. a razreda Gimnazije Ormož, ki smo jih ulovili med pisanjem izbirnega dela mature pri geografiji. “V bistvu je matura lažja, kot sem pričakovala, le slovnični del pri slovenščini je bil malo težji. Za maturo smo se sicer pripravljali celo leto, seveda pa je tisti pravi finiš na koncu. Poleti me čaka operacija kolena, tako da bo bolj tako tako, gremo pa s sošolci takoj po maturi na morje, da malo proslavimo. Za naprej sem se vpisala na Pedagoško fakulteto v Mariboru na geografijo in slovenščino.” PETRA KONTARČEK, 4. a DEJAN GEČ, 4.a “Težavnost mature je seveda odvisna od predmeta. Jaz bi rekel, da me ni presenetila. V bistvu je matura kar takšna, kot sem pričakoval. Ne smeš preveč pričakovati in potem se ti ne zdi tako težko. Tudi profesorji so nas vse leto pripravljali in vzpodbujali, da bomo naredili. Po maturi gremo s sošolci na morje, bom pa poleti tudi delal, saj moram nekaj zaslužiti že tudi za študij. Študirat grem gradbeništvo v Maribor.” NATALIJA OZMEC, 4. a “Tudi meni se zdi matura lažja, kot sem mislila, da bo, le slovnica je bila nekoliko težja. Priprave so bile najbolj intenzivne pri matematiki in slovenščini, kjer smo se celo leto pripravljali skupaj, pri drugih predmetih pa bolj sami. Po maturi grem na morje, poleti pa bom seveda tudi delala, da bom lahko zaslužila za počitnice. Študirat grem na Pedagoško fakulteto v Maribor in sicer razredni pouk.” JURE MASTEN, 4.a "Priprave na maturo potekajo tako, da zjutraj vstaneš, nekaj poješ in se greš učit, potem poješ kosilo in se greš spet učit...In tako je bilo ves maj. Profesorji so dali vse od sebe, veliko pa se moraš učiti tudi individualno. Po končani maturi grem na morje in delat. Študirat pa grem na Pedagoško fakulteto." DIRKA PO SLOVENIJI TUDI SKOZI ORMOŽ Na vetroven in mrzel dan, v četrtek, 9. junija, je Ormož za nekaj trenutkov gostil najboljše slovenske in nekatere tuje kolesarje, ki so se v prvi etapi merili na največji kolesarski dirki pri nas - dirki po Sloveniji. V središču Ormoža je bil eden od treh letečih ciljev prve 160 kilometrov dolge etape, ki se je začela na Ptuju, pot pa je kolesarje preko Ormoža, Ljutomera, Kapelskega vrha, Lenarta, Zavrha in Drsteljskega vrha vodila nazaj na Ptuj, kjer je bil tudi končni cilj etape. Leteči cilj v Ormožu je pred Borutom Božičem iz Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj dobil Avstralec Graeme Brown, ki je na koncu osvojil šele 92. mesto. V skupni razvrstitvi prve etape je sicer zmagal Itaijan Ruggero Marzoli, najboljši Slovenec pa je bil na 3. mestu kolesar Reprezentance Slovenije Uroš Murn. Na dirki po Sloveniji od 9. do 14. junija je 120 kolesarjev prekolesarilo 611 kilometrov. Zmagovalec dirke je postal Poljak Przemyslaw Niemiec, najboljši Slovenec pa je bil s petim mestom Jani Brajkovič. Leteči cilj v Ormožu, loto: Hozyan ROKOMETNI KLUB JERUZALEM ORMOŽ - ORMOŠKI ŠPORTNI HIT LETA Verjetno ga ni v Ormožu, ki bi se ne strinjal z oceno, da si naziv ormoških športnih junakov leta 2005 nedvomno zaslužijo rokometaši Rokometnega kluba Jeruzalem Ormož. Rokometni klub Jeruzalem Ormož je v sezoni 2004/05 v prvi slovenski rokometni ligi igral drugo leto zapored. V svoji prvi prvoligaški sezoni je na ligaški lestvici osvojil 7. mesto, v letošnji sezoni pa so se ormoški rokometaši pod vodstvom trenerja Saša Praprotnika z izredno borbeno igro zavihteli kar med prve tri klube v Sloveniji in zaostali le za legendarnimi Celjani in Gorenjem iz Velenja. V nepozabnih tekmah za 3. mesto v končni razvrstitvi so naši rokometaši tako doma kot na gostovanju visoko premagali ekipo Termo iz Škofje loke in si za naslednjo tekmovalno sezono z osvojenim 3. mestom med najboljšimi slovenskimi klubi zagotovili tudi nastop v pokalu Evropske rokometne zveze. V letošnji prvoligaški sezoni so ormoški rokometni junaki odigrali 34 tekem. Dosegli so kar 19 zmag, od tega 6 v gosteh, ob 13 porazih pa so iztržili še 2 neodločena izzida. Junak in najboljši strelec ekipe David Koražija je bil tudi 5. strelec lige. Ormožani so nasprotnikom nasuli 1048 golov, ob 74-odstotni učinkovitosti pa jih je bilo 116 doseženih iz sedemmetrovk. KVIK.ON ODSKI M K\ li DAVIDOV HRAM Naša rokometna ekipa z ekipo reprezentance Češke, foto: Hozyan POLETNA LIGA V MALEM NOGOMETU Z začetkom poletja se v ormoški občini tako kot že vrsto let začne živahno dogajanje na malonogometnih igriščih. V poletni ligi v malem nogometu, ki jo organizira Strelsko društvo Podgorci in poteka vsako soboto v juniju in juliju od 18. ure pa vse tja do polnoči na nogometnem igrišču v Podgorcih, se meri 9 moštev iz Ormoža in okolice. Vsak petek poteka podobno tekmovanje v Miklavžu pri Ormožu v ligi Miklavž 2005, kjer sodeluje 8 moštev. Odigranih je bilo tudi že nekaj malonogometnih turnirjev. 18. junija se je na nogometnem igrišču v Miklavžu v organizaciji Športnega društva Mladost odvijal nočni turnir. Dober teden pred tem pa je pri vaškem domu Pušenci turnir v malem nogometu ob 10. obletnici svoje ustanovitve pripravilo Športno društvo Pušenci. LETNO POROČILO ZA VODOVODNI SISTEM ORMOŽA ZA 2004 MIKROBIOLOŠKA PRESKUŠANJA Število vzorcev Število neustreznih vzorcev Število vzorcev z E.COLI REDNA OB7ASNA REDNA OB7ASNA REDNA OB7ASNA Notranji nadzor 200 0 3 0 0 0 Državni monitoring 20 3 0 0 0 0 KEMIJSKA P RESKUŠANJA Število vseh vzorcev Število neustreznih vzorcev Neustrezni vzorci REDNA OB7ASNA REDNA OB7ASNA PARAMETER Notranji nadzor 69 11 0 0 0 Državni monitoring 20 3 0 0 0 NOTRANJI NADZOR: Mikrobiološka preizkušanja: V treh primerih na omrežju vzorec pitne vode ni bil skladen z zahtevami Pravilnika o pitni vodi, zaradi prisotnosti koliformnih bakterij. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor je ocenil, da prisotnost koliformnih bakterij neposredno ne ogroža zdravja ljudi. V vseh navedenih primerih je bil vzrok za neskladnost s predpisi hišno vodovodno omrežje in njegovo neprimerno vzdrževanje. Interno vodovodno omrežje je v lasti lastnika in je zanj tudi odgovoren. Kemijska preizkušanja: Vsi odvzeti vzorci pitne vode so v skladu s predpisi. DRŽAVNI MONITORING: Vsi vzorci pitne vode so v skladu s predpisi. REZULTATI OSNOVNE KEMIJSKE ANALIZE VODE Oznaka vzorca: PITNA VODA - MV 01 - ZAJETJE Datum vzorčenja: 18.05.2005 Parameter Enota Normativ Rezultat ORGANOLEPTIČNE LASTNOSTI Vonj - brez Motnost NTU (b) <0,1 Barva m-1 (b) <0,1 FIZIKALNO - KEMIJSKI PARAMETRI PH 6,5-9,5 7,8 Elektroprevodnost (20°C) uS/cm 2500 678 OSNOVNI PARAMETRI Kemijska potreba po kisiku - KRK (KMn04) mg/l KM n 04 - <2 Celotni organski ogljik - TOC mg/l C (e) 0,8 Amonij mg/l NH4 0,5 <0,02 Nitrit mg/l N02 0,50 <0,007 Klorid mg/l Cl 250 34 ONESNAŽENJA Mineralna olja Mfl/I - <6 Adsorbirani organski halogeni - AOX Mfl/I - 54 Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/2004 in 35/2004) določa: (b) Sprejemljiva za potrošnike in brez neobičajnih sprememb (e) brez neobičajnih sprememb REZULTATI MIKROBIOLOŠKE ANALIZE Oznaka vzorca: PITNA VODA - MV 01 - ZAJETJE Datum vzorčenja: 02.06.2005 Parameter Normativ Izmerjena vrednost MPN skupnih koliformnih bakterij v 100 ml 0 0 MPN Esherichia coli v 100 ml 0 0 Skupno število mikroorganizmov pri 22 °C v 1 ml - pod 100 Skupno število mikroorganizmov pri 37 °C v 1 ml <=100 pod 100 MPN entrokokov v 100 ml 0 0 Clostridium perfringens (s sporami) v 100 ml 0 0 Zdravstvena ocena: Odvzeti vzorec pitne vode glede na preiskane parametre ustreza mikrobiolo?kim zahtevam. Vzorec je ocenjen kot zdravstveno ustrezen, pitna voda kot ustrezna za pitje in pripravo prehrambenih izdelkov. Analizo je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Center za mikrobiologijo, Prvomajska 1, 2000 Maribor. KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ d.o.o. DAJE NASLEDNJE NAZNANILO Komunalno podjetje Ormož d.o.o. kot izvajalec obvezne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode obvešča prebivalce, da je v skladu s 13. členom Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/2002 in 50/2004) potrebno zagotoviti: - redno praznjenje nepretočnih greznic, - odvoz blata iz pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri leta in - odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na štiri leta. Komunalne odpadne vode iz Ormoža in Hardeka se čistijo na biološki čistilni napravi, kar pomeni, da je na tem območju potrebno odpadno vodo odvajati direktno, brez greznice v javno kanalizacijo. Prevzeta odpadna voda in blato se morata obdelati na komunalni čistilni napravi. Praznjenje greznic in odvoz blata je možno najaviti pri Komunalnem podjetju Ormož d.o.o. na telefon: 02/741 06 40, GSM: 041/649 737 ali elektronsko pošto: kpo.vode@siol.net. 8 SONCE NAPOVEDNIK / NA KRATKO Junij 2005 PROGRAM ORMOŠKEGA POLETJA 2005 I FORMACIJE O PRIREDITVAH: Občina Ormož, tel.: 7415 311, fax: 7415 327 PRODAJA VSTOPNIC: vsak dan 7.-13. ure, v sprejemni pisarni Občine Ormož in uro pred predstavo Prizorišče vseh dogajanj je grajsko dvorišče, v primeru slabega vremena pa Dom kulture Ormož DATUM ČAS PRIREDITEV Vstopnina (v SIT) ekonomska prodajna 24.6. 19.00 Proslava v počastitev Dneva državnosti in otvoritev Ormoškega poletja vstopnine ni 25.6 21.00 Gledališče Koper Komedija: AGENCIJA ZA LOČITVE 3.000,00 1.000,00 1.7 21.00 Društvo Cafe teater Komedija: ŽENSKA AVDICIJA 2.700,00 1.000,00 3.7. 21.00 Špas teater Komedija: FUNNV M0NEY 3.500,00 1.000,00 9.7. 21.00 SNG Nova Gorica Komedija: VALPONE ali LISJAK 2.700,00 1.000,00 10.7. 21.00 Prešernovo gledališče Kranj Komedija: NEKAJ DRAGEGA 2.500,00 1.000,00 IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA 15.7. 21.00 Šentjakobsko gledališče Ljubljana Muzikal: NUNSENSE II 2.100,00 1.000,00 16.7. 21.00 Zaključni koncert VVERNER Z ANSAMBLOM 3.600,00 1.000,00 POLETNE PRIREDITVE MLADINSKEGA CENTRA INFORMACIJE O PRIREDITVAH: MCO, 02 719 41 41, mcormoz@siol.net DATUM ČAS PRIREDITEV / DOGAJANJE KRAJ Vsako sredo od 29. 6. do 17. 8. 2005 (razen 17. 8.) 9. -12. 00 USTVARJALNE DELAVNICE v prostorih MCO-ja Vsak petek od 1. 7. do 19.8. 2005 20.00 FILMSKI KLUBSKI VEČER v prostorih MCO-ja: MCO & Društvo za filmsko prakso Plan 9 Od nedelje do četrtka, od 10. do 14. 7. 2005 prijave do 1. 7.2005 oziroma do zapolnitve prostih mest / KOLONIJA V NARAVI NA KMETIJI KOSEC z možnostjo jahanja MCO & Prleško konjeniško društvo, mcormozžsiol.net in www.kosec.tk Od ponedeljka - četrtka, do 14. 7. 2005 prijave do 1.7. 2005 12. -15.00 POČITNIŠKA ŠOLA ŠALA KREATIVNEGA PISANJA v prostorih MCO-ja Od ponedeljka do petka, od 22. do 26. 8. 2005 prijave do 12. 8. 2005 10.-14. 00 POČITNIŠKA NOVINARSKA DELAVNICA v prostorih MCO-ja, na Ljudski univerzi, v RA in TV studiu 35 LET PREDŠOLSKE VZGOJE V VELIKI NEDELJI V vrtcu Velika Nedelja so ta konec tedna, v petek, 17. junija, svečano obeležili 35 let organizirane predšolske vzgoje v kraju in 30 let stavbe vrtca. Praznovanje ob obeh jubilejih se je pričelo s sprejemom, ki so se ga poleg Vilija Trofenika, župana občine Ormož udeležile tudi nekdanje vzgojiteljice v vrtcu, svetovalna delavka in ravnatelji osnovnih šol iz ormoške občine. Praznovanje se je nadaljevalo v dvorani krajevnega zadružnega doma s programom, v katerem so nastopili sedanji in nekdanji varovanci vrtca. Po koncu prireditve so si lahko obiskovalci ogledali tudi razstavo fotografij, poimenovano 'Vrtec skozi čas', ki sta jo ob sodelovanju vzgojiteljic vrtca Velika nedelja pripravili Manica Hartman in Nevenka Korpič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - enota Ormož. Vrtec v Veliki Nedelji, ki lahko sicer sprejme 78 otrok, trenutno obiskuje 65 malih nadebudnežev, od začetka tega leta pa ga vodi Milena Vrabič, dolgoletna vzgojiteljica v vrtcu. Z INFO TOČKO DO ZNANJ ZA USPEŠEN RAZVOJ KARIERE V okviru projekta “Središče za trajnostni razvoj Podravja - STRPNOST” bodo konec meseca junija v Ormožu vzpostavili info točko. Tam vam bodo brezplačno na voljo informativna gradiva iz področja načrtovanja poklicne kariere, možnosti izobraževanja in usposabljanja, zaposlovanja, podjetništva, odkrivanja zaposlitvenih možnosti in priložnosti v okviru dopolnilnih dejavnosti na podeželju, osebnega dopolnilnega dela in dela na daljavo, za kar vam nudijo tudi individualno svetovanje. Na razpolago boste imeli računalnik, tiskalnik in dostop do interneta. Svetovali vam bodo o vključevanju v brezplačne programe usposabljanja in delavnice, ki jih bodo ob zadostnem številu prijav izvajali v Ormožu. Info točka bo delovala v prostorih Javne razvojne agencije občine Ormož, Kerenčičev trg 12, telefon: 02/741 53 53. PREDSTAVITEV RAZISKOVALNIH NALOG OŠ ORMOŽ Učenci OŠ Ormož so konec maja v Domu kulture v Ormožu pripravili predstavitev projektov in raziskovalnih nalog, ki so jih izvajali skozi šolsko leto. Predstavitev projektov se je začela s pozdravi v petindvajsetih jezikih in predstavitvijo zastav ter z Evropsko himno. Tudi v nadaljevanju je pevski zbor osnovne šole, pod vodstvom Alenke Šalamon, zapel kar nekaj pesmi, značilnih za posamezne Evropske države. V nadaljevanju prireditve so predstavili še projekte "EKO ŠOLA", "ZDRAVA ŠOLA", "SPOMLADANSKI DAN" in "PROJEKT JABOLKO” Na prireditvi so razglasili tudi naj eko razred. Laskavi naziv sta si prislužila 2.b in 8.b razred. Poleg projekta "ZDRAVA ŠOLA" je bil zanimiv tudi projekt “JABOLKO”, v okviru katerega so učenci pojedli okrog 7 ton jabolk. Po predstavitvi projektov so si obiskovalci lahko ogledali razstavo plakatov in drugih izdelkov, ki so rezultat projektov in raziskovalnih nalog. Bogata predstavitev raznovrstnih projektov je dokaz, da učence poleg obveznih vsebin iz učbenikov, zanimajo tudi dodatni izzivi. ODKRILI SPOMINSKO PLOŠČO HRABRIM PRLEKOM V krajevni skupnosti Ivanjkovci, v kraju Stanovna, so junija odkrili spominsko ploščo hrabrim Prlekom, ki so med nacistično okupacijo pred okupatorji v bližnjem gozdu skrivali konje. Tako so na svoj način obeležili 60. obletnico osvoboditve. Zbrane je ob odkritju nagovorila Slavica Rajh, predsednica KS, spominsko ploščo pa je blagoslovil župnik Anton Košar. Po končani slovesnosti se je druženje vaščanov nadaljevalo ob zvokih domačih muzikantov Andreja in Primoža Kolariča. PRIREDITVE V OBČINI ORMOŽ - JUNIJ 2005 INFORMACIJE: TIC ORMOŽ, 02 741 53 53, tic.ormoz@siol.net DATUM, URA, KRAJ NAZIV PRIREDITVE ORGANIZATOR Junij 2005 Vinski vrh, Obrež Praznik košnje Izletniška kmetija Kolarič INFO: 031 596 925 Junij 2005 Športni park Trate, Gradišče v Središču ob Dravi 2. vaške športne igre Društvo Partizan Središču ob Dravi INFO: 031 766 336 (M. Horvat) 24. 6. 2005 ob 16. uri OŠ Tomaž pri Ormožu 'Gremo na počitnice' OŠ Tomaž pri Ormožu INFO: 02 713 30 50, 25. 6. 2005 Igrišče Miklavž pri Ormožu Nočni turnir v malem nogometu ŠD Mladost ŠD Miklavž pri Ormož INFO: 031 578 788 (D. Sklepič) 25.6. - 26. 6. 2005 Zbirališče pred gradom. Prijave do 15. 6. 2005. Izlet na izvir Mure v Avstriji (cena prevoza in nočitve je 9.800,00 SIT) PD 'Maks Meško' Ormož INFO: 041 698 741 25. - 28. 6. 2005 ob 20. uri pred gradom v Veliki Nedelji Dve nevesti - komedija na prostem KD Velika Nedelja INFO: 041 482 130 26. 6. 2005, Ivanjska nedelja ob 7. uri odhod iz Vodrancev po Božidarjevi poti na Hum. Po Božidarjevi poti na Hum -primerna za vse starostne skupine, traja 3 ure. Častilci spomina na Božidarja Flegariča INFO: 031 325 220 26. 6. 2005 cerkev na Humu pri Ormožu Hum -Ivanjska nedelja -žegnanje Župnijski urad Ormož INFO: 02 741 15 36 26. 6. 2005 Zadružni dom, travnik pri Miklavžu Tekmovanje koscev in prikaz običajev ob košnji trave, kulinarična razstava KS, Turistično in KD, Aktiv žena Miklavž INFO: 741 54 60, 051 380 512 KOPALIŠČE ORMOŽ JE ODPRTO Konec šole, višje temperature in več prostega časa, kar z eno besedo imenujemo tudi “počitnice”, vzbudijo v marsikom željo po uživanju v vodnih radostih. Za vas imamo veselo novico - Komunalno podjetje Ormož, ki upravlja z letnim kopališčem v Ormožu, je v začetku junija odprlo svoja vrata v kopalno sezono. Tako lahko Ormožani in obiskovalci iz širše okolice vsak dan od 9. do 19. ure čofotamo, se sproščamo in razgibavamo v ormoškem bazenu, igramo igre v prelepi naravi v njegovi bližini in še bi lahko naštevali. Cene vstopnic ostajajo iste kot lani. Za dve uri kopanja boste odrasli odšteli le 400 SIT, za štiri ure 600 SIT, za celodnevno karto 800 SIT, mesečna karta pa stane 13.000 SIT. Vsak petek, soboto in nedelje ste vabljeni na nočno kopanje, ki je od 20. do 22. ure. Imetniki mesečne vstopnice imajo 50 % popusta. Na bazenu lahko najemete tudi garderobno omarico, za katero boste odšteli 100 tolarjev. Tečaji v dopoldanskem času se obračunavajo ob upoštevanju popusta za skupine otrok in drugih ugodnosti v kopalni sezoni 2005. Imetnik mesečne vstopnice ima 50 % popusta pri nakupu vstopnice za nočno kopanje. Za vse ostalo poskrbimo na bazenu, le kopalke vzemite s sabo vi! www.ormoz.si Bilten Občine Ormož brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Ormož. Izdajatelj: Urad župana Občine Ormož, Ptujska cesta 6,2270 Ormož Uredniški odbor: Irena Meško Kukovec, Ida Štibler, Boštjan Najžar, Lucija Kolar, Barbara Stopinšek, Mojca Feštanj Zasnova in realizacija: Di@log Company, www.dialog-si.net Fotografije: Arhiv Občine Ormož, Di@log Company, Štefan Hozyan Računalniška postavitev: Vučko Emil s.p. Tisk: Repro studio Lesjak Naklada: 7.000