Uredništvo in upravniStvo v Ljubljani, Breg 6t. 12. II. Telefon 119. Izhaja vsak petek. Mesečna naročnina 5 Din. — Cene oglasov po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Pri malih oglasih vsaka beseda 50 par. Št. 18. Ljubljana, dne 8. maja 1925. Leto V. (prej Avtonomist) Glasilo Slovenske Republikanske Stranke kmetov in delavcev. Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva! Papirnati kanoni. V nedeljo, cine 3. maja se je vršilo jako lepo zborovanje slovenskih samostojnih kmetov. Navzočih je bilo na zborovanju nad 300 zaupnikov samostojne kmečke stranke, sami možje na mestu. Vsi ti kmetje pa niso govorili in sklepali le o svojem imenu, ampak v imenu svojih volileev in v imenu svojih krajevnih organizacij. Orni tudi niso na slepo vero na vse kimali, kar so slišali z govorniškega mesta, ampak so kot resni in razsodni možje .najprej vse poslušali, kar so jim govorniki povedali, potem so vsako stvar premislili in nato šele so kot neodvisni možje, 'katerim se ni treba nikomur pokoriti kakor le prostovoljno, tudi sklepali. Med sklepi, ki so jih sklenili v nedeljo zaupniki slovenskih samostojnih kmetov, je gotovo najvažnejši Misli, ki vstvarja podlago za tesno politično in gospodarsko sodelovanje slovenskih samostojnih kmetov s slovenskimi kmečkimi republikanci. Do tega sklopa je moralo priti, ker ga je prinesel s seboj tok časa in razvoj političnega življenja v Sloveniji. # Od »ujedinjenja« 1. 1918. pa do danes je vsak slovenski gospodar čutil od leta do leta 'bolj bridko na svojem žepu, kam nas pelje bel-grajska centralistična uprava. Mi priznamo, da so na svetu še druge centralistične države, in ne samo naša. Toda tam upravljajo državo tako, da dobivajo vsi deli države nekaj nazaj od centralne uprave za kritje svojih gospodarskih potreb, pri nas pa se porablja ves davčni denar samo za centralo, za vse druge dele pa odpade le tu in tam bora malenkost. To je dejstvo, •žalostno dejstvo, ki pa ga ne more utajiti noben še tako zagrizen demokratski ali klerikalen centralist. 0 političnem zapostavljanju ne govorimo. Naj zadostuje le navedba enega samega gospodarskega razloga, ki govori za ožje sodelovanje slovenskih samostojnih ■kmetov s slovenskimi republikanci. # Razun slovenskih demokratov ga danes med nami ni več kozla, ki hi ne 'bil prepričan o tem, da smo Srbi, Hrvatje in Slovenci trije različni narodi. To vprašanje smo mi v par letih, odkar iizhaja naš list, že dovolj temeljito pojasnili. Drugo za Slovence jako neprijetno dejstvo je, da smo Slovenci majhen narod, toda čvrst in živahen narod, ki hoče tudi živeti kot narod, ki hoče postati na svoji zemlji sam svoj gospodar in sam odločati o svoji politični in gospodarski usodi. Dokler ni bilo svetovne vojne, si Slovenci nismo upali misliti na svojo politično in gospodarsko neodvisnost. Tr eno tek, ki se nam je ponujal 1. 1918., smo srečno zamudili vsled nepripravljenosti in nesposobnosti naših političnih vo- diteljev z dr. Korošcem na čelu. Obsojeni smo - torej še zanaprej na odvisnost. Med dobo, ki jo preživljamo danes, in v kateri smo živeli prej, pa je velikanska razlika. Prej smo mislili, da moramo ostati večni hlapci in da smerno pričakovati plačila za naše hlapčevsko trpljenje samo na — onem svetu! Danes pa mislimo drugače. Danes vemo sicer, da moramo še služiti, smo pa tudi že toliko zavedni, da smo prepričani, da ne bomo in ne smemo ostati večni hlapci. Kakor noben hlapec .na kmetih ne služi z namenom, da bi ostal večen hlapec, ampak si prizadeva, da postane najprej skromen, toda sain-svoj bajtar ali kajžar in potem leze vedno navzgor, če je delaven, priden in varčen, tako moramo delati tudi mi! Iz malega raste veliko! Dokler pa smo hlapci, se moramo naslanjati na eno ali drugo močno oporo, prav tako, kakor moramo privezati mlado itn šibko drevo na močan kol, da ga ne zlomi veter. Nam je bila sreča mila, da .smo našli najmočnejšo oporo pri Hrvatih, ne da bi bili žrtvovali ali da bi nam bilo treba žrtvovati le trohico naše neodvisnosti! Na kol privezano drevo se ne izpremeni v ■kol in ttldi kol se ne izpremeni v drevo, ampak oboje ostane kar je! Danes, ko se sklepa sporazum med -srbskimi 'radikali in Hrvati, je za slovenske politične organizacije skrajna potreba, da se opro ali na Srhe ali na Hrvate, če si hočejo rešiti vsaj trohico svojega lastnega političnega in gospodarskega življenja. Mi smo se že od vsega p»-četka odločili za Hrvate in ž njimi vred srno živeli in trpeli. Zato pa tudi upamo, da se Itomo skupno veselili. Če ne danes, pa pozneje! Za vsakim velikim petkom pride vstajenje! * Vse, kar smo ravnokar povedali, je tako priprosto in jasno, da ne potrebuje pravzaprav .nobene razlage, in vse to so 'uvideli vsi slovenski kmetje brez izjeme. Če pa so to že uvideli in če vse to še vedno globlje uvidevajo, je zanje jasno, da morajo iti skupaj po poti, kj smo jo zgoraj označili. Počasi korak za korakom, pametno in previdno, ker v tretje nadstropje je treba iti od stopnjice do stop-njice. Vratolomni skoki so ne-'varni. * Zaradi tako pametnega in za vse slovenske kmete in delavce tako koristnega sklepa so se pa zagnali na slovenske 'samostojne kmete slovenski centralisti z vso svojo surovo silo »Jutro«, »Slov. Narod«, »Domovina« in kar je podobnih slovenskih časopisov, bruhajo ogenj in žveplo na slovenske samostojne kmete in zlasti na osebo posl. g. Puclja, češ da vodi njegova pot Slovence v pogubo!!! Vsi ti listi očitajo slovenskim samostojnim kmetom, da so »separatisti« (= da hočejo proč od naše države!!!), da je »sodelovanje z radičevci poguba«, da je »federalizem zločin«, da »bomo prišli pod komando Hrvatov« z eno besedo, pogrevajo vse oslarije in 'bedarije, na kakoršne verjame danes le še kakšen teliček, pametni ljudje pa že zdavnaj ne več. A kaj je vzrok jeze! Samo to, ker se slovenski samostojni kmetje niso odločili, da bodo delali tlako bankirjem, ampak da bodo delali skupaj s slovenskimi republikanskimi Kmeti od klerikalno-liberalnih oslarij neodvisno in res samostojno slovensko kmečko politiko. To gospode peče in boli, ker spoznavajo, da bodo v slučaju sporazuma med Srbi in Hrvati postavljeni s svojimi žemlarskimi političnimi metodami pod kap in ker se zavedajo, da jim vse vpitje na »klerikalce« ne bo nič pomagalo, ker nimajo nikogar za seboj, zlasti kmeta in delavca ne, ki bi njihovim farbari-jam še verjel! Brezupno zijanje in streljanje iz papirnatih demokratskih in klerikalnih kanonov pa nas ne bo prav nič motilo pri našem delu. Mi pojdemo po začrtani poti krepko naprej in trdni korak združenih slovenskih kmečkih in delavskih čet bo vse papirnate kanone strl in pomendral. Slovenski kmet vstaja, in se dviga in zato jih je vse skupaj strah! Letošnji občni zbor SKS v Ljubljani. s ti njegovih sklepov. Nima smisla, da bi se mi, ki imamo pravzaprav skupne interese in iste cilje, prerekali in se medsebojno borili, kakor 8. februarja. Predstavljamo velik pokret, kakršnega še ni 'bilo v Sloveniji, razen onega, ki ga je imela SLS. Ta stranka je prevzela načela ,ki jih mi zastopamo, in ž njimi je leta 1923. sijajno zmagala. Bila je za slovensko fronto. To stališče pa je v zadnjem času zapustila in se umaknila na stališče, na katerem je bila pred vojno. Umaknila se je na celi črti in se postavila samo na versko podlago. Znamo ceniti verstvo in tudi delo nesebičnega duhovništva, ki je 'ustvarilo slovenskemu ljudstvu mnogo dobrega in koristnega. Proti verstvu nimamo ničesar, ampak ga spoštujemo. Zato mislim, da se ne boste pustili zapeljati v nekdanjo liberalno farsko gonjo, na kateri je končno liberalna stranka propadla. Spoštujemo vero in nočemo nikomur delati tudi v tem oziru krivice. Nočemo pa tudi, da bi kaka stranka zlorabljala vero v svoje namene. Kljub temu, da to priznavamo, pa smo naprednjaki, ker se zavedamo, da je svetovna vojna ustvarila čisto nov socijalni in kulturni položaj. Težišče vsega razvoja leži na malem človeku in njega je treba dvigniti, če se hoče doseči splošen napredek. V skladu s tem, pa je treba gledati, da pride vlada v njegove roke; zato je naš ideal kmetsko-de-lavska vlada. Naloga te vlade bodi pozitivno gospodarsko in socialno delo, ki bo dvignilo vos narod, ker se bo oziralo na malega človeka. Skupne interese imamo in zato so moramo tudi skupno boriti. Pozdravljam občni zbor, ki zboruje v tem duhu. (Odobravanje.) V nedeljo dne 3. maja 1925 je imela »Samostojna kmetska stranka« v Ljubljani svoj redni letni občni zbor za vso Slovenijo. Na to prireditev je vodstvo 'SKS povabilo tudi predsedstvo naše SRS, da so udeleži po posebni deputaciji zborovanja kot gost. To se je zgodilo. Občni zbor SKS je bil prav dobro obiskan in veliki salon pri »Lovu« je bil poln delegatov to stranke, ki je prav dobro organizirana. Občni zbor je dvoril g. Ivan Pipan, načelnik stranke. Po kratkem in lepem pozdravnem govoru je podal besedo poslancu tov. Andreju Kelemini, ki je živahno pozdravljen izvajal: Slovenski narod je zmagoval in dosegel lnpe uspehe, dokler je bilo slovensko ljudstvo složno in enotno v borbi za svoje pravice. To so naše kmetske in delavske pravice. Razvili smo se v gospodarskem in kulturnem pogledu tako, da smo bili prod vsemi narodi samo eno stopnjo za Čehi. Danes se opazuje, da bi se mogli složiti k skupnemu dolu, že zato, ker nimamo od tega, da se prerekamo za neke politične stvari, nič koristi. Omenil bi samo ono stvar: Delavcev je trideset odstotkov v Sloveniji, pa nimajo nobenega zastopnika. To jo čudno. Enako se more zgoditi tudi z nami kmeti, alt o se ne združimo v mogočno falango in se tako ne borimo skupno proti 'nasprotnikom. Po vsestranskem prevdarku jo naše sodelovanje toplo pozdraviti. Mi slovenski kmetje se moramo združiti, ker nismo nazadnjaki kakor druge stranke. V tem znamenju vam prinašam pozdrave preko 16.000 'štajerskih republikancev. Želim zboru, da sklepa v interesu vsega slovenskega, zlasti pa kmet-sko-delavskega naroda. Govornik zaključuje govor z vzklikom: »Za sporazum«. Kot drugi govornik jo govoril nato tov. Albin Prepeluh. Pozdravlja zbor kot gost in zastopnik slovensko republikanske stranke. Pravi, da bi bilo sodelovanje v korist ne samo strankine organizacije temveč da bi bil to uspeh vsega kulturnega in gospodarskega razvoja med Slovenci. Prihaja do iza-ključka. da mora v tej državi priti do odločilne besede tisti, ki ustvarja in dela. V tej državi je 80 odstot-kot kmetskega in delavskega stanu. Govori o velikem zgodovinskem pomenu oličnoga zbora in o važno- Po teh pozdravih se je občni zbor SKS nadaljeval v lepem redu do 3. ure popoldne. Ref eri rali so gg. Bukovec, dr. Marušič, Iv. Pucelj in inž. Župančič. Sprejeti ste bili dve resoluciji in sicer ena politične vsebine, iftuga gospodarskega značaja. Politična resolucija se glasi: Na občnem zboru v Ljubljani, dne 3. maja 1925 zbrani delegati SKS sprejemajo sledečo resolucijo: 1. Občni zbor izjavlja, da vidi rešitev sedanjega neznosnega političnega in gospodarskega položaja Jugoslavije, 'do katerega je prived- lo šestletno vladanje kapitalističnih strank, edino, v lojalnem bratskem sporazumu vseh jugoslovanskih ple-merr in veroizpovedanj na podlagi popolne gospodarske, politične, verske in . socijalne enakopravnosti vseh državljanov, spoštovanje zakonov ter priznanje absolutno narodne suverenrtete in široike zakonodajne samouprave' posameznih pokrajin ter najširše samouprave okrajev in občin. Smatra, da jo verska in plemenska nestrpnost največja zapreka za konsolidacijo države in glavni vzrok sedanje gospodarske krize. 2. SKS izjavlja, da hoče spoštovati in čuvati verski čut našega naroda, zato odklanja izrabljanje vere v strankarske in politične namene. Narodno mišljenje mora biti prosto vsakega vpliva. 3. Povdarja potrebo, da se kmetske stranke in politične skupine v Jugoslaviji iti zlasti v Sloveniji združijo v enotno fronto za dosego skupnega cilja — vlade kmetske demokracije ter pozdravlja vsled tega z zadovoljstvom resolucije zborov zaupnikov Slovenske republikanske stranke mariborskega in ljubljanskega okrožja, v katerih leti povdarja j o potrebo sodelovanja. 4. V ta namen se izvoli danes šestčlanski odbor, kateremu se daje popolno pooblastilo, da stopi v stik v svrho sodelovanja z vsemi onimi strankami in grupami, ki se strinjajo z načeli izraženimi v tej resoluciji. 5. Poživlja delavno ljudstvo Slovenije, da se'združi v vrstah iSKS, ki je vedno in povsod zastopnica političnih, gospodarskih, soci-jalnih in naprednih kulturnih njegovih interesov. Ona tvori močan socijalen pok ret ter hoče v svojem boju za dobrobit malega človeka delovati v popolnem .skladu z načeli splošnega sodobnega socijalne-ga gibanja. V državi, zgrajeni v duhu sporazuma, 'bratskega sožitja, enakopravnosti in kmetske demokracije vidimo našo boljšo bodočnost in zgradbi take države hoče posvetiti vse svoje moči. # Kaj so torej sklenili delegati •SKS s to resolucijo? Oni so izrekli samo željo in pripravljenost stopiti v sodelovanje s tistimi političnimi skupinami v Sloveniji, ki gredo za cilji, katere oni označujejo v zgoraj natisnjeni resoluciji. Naša SRS je pripravljena sodelovati. To pa je šele načelen sklep, inič 'več; zakaj v se-drugo je odvisno še od nadalj-nih razgovorov med SKS in SRS.. Kljub temu so v pondeljek in v torek slovenski demokratski in klerikalni dnevniki priobčili cele članke, češ, da ste se obe stranki že združili, da je SKS likvidirala itd. To poročanje je seve lažnjivo. Zakaj nihče ni nikogar »požrl«, ampak eventuelni nadaljni razgovori v svrho sodelovanja se morejo vršiti samo na temelju popolne enakovrednosti in odkritosrčnosti brez vsakih zahrbtnih misli. Demokratske hajke sploh ne razumemo. Demokrati vedno povdarja jo nevarnost klerikalizma in zavoženost 'politike g. dr. Korošca. Tu pa pride slovensko kmečko-delavsko ljudstvo in želi sodelovanja sorodnih naprednih strank, hoče napraviti konec razcepljenosti med kmečko-delavskim ljudstvom, ki uvideva potrebo konstruktivnega dela v •ljudsko korist. In vsi se dvignejo ter začno z obrekovanjem in lažmi, vsi hočejo sodelovanje preprečiti z zavajanjem javnega mnenja! Ne klerikalci in ne demokrati nočejo složnosti v vrstah slovenskega kmečko-delavsikega ljudstva! Oni hočejo, da bodi ljudstvo še naprej razcepljeno in da se še naprej medsebojno pobija! To pa je nsijboljši dokaz, da je občni zluor SKS krenil na pravo pot; to je dokaz, kdo hoče ljudstvu dobro in kdo mu želi škodo! Mi smo za sodelovanje! To smo povedali že v zadnji številki našega lista. Nočemo pa ibiti preroki. S suverenskian prezirom vseh klevet prehajamo na današnji dnevni red, pa čeprav govori »Slovenec« o »strančicah«. Vemo namreč, da je nekdanja ponosna »Slovenska ljudska stranka« že položena na postelj iz katere ni nobenega vstajenja več. Njen naslednik pa more biti samo .združeno kmečko-delavsko ljudstvo, ki razumeva novo dobo in njene naloge! Kulturni tip. V družbi je postala neumnost »Slovenskega Naroda« že prav prislovična. Neumen kot »Sl. N.«, to prLslovioo priporočamo zategadelj nabiralcem narodnega blaga. Svarimo pa prav resno poštene ljudi, da jo uporabljajo, pa če imajo še takega bedaka pred seboj. Zakaj dvomimo, zelo dvomimo, da bi mu uspel dokaz resnice — razen morda pri kakem »Narodovem« sot rudniku. Da bi bil kdo res tako neumen, kakor »Sl. N.«, to ho vendar preveč težko dokazati, in pošten človek ho obsojen, če tudi je ravnal v dobri veri. Kje bi bili že Jugoslovani, »ak’ bil ibi klasik vsak pisar, kdor jim kaj kvasi«. V »Sl. Narodu« kvasi znani modrijan dr. Lenard o ♦našem problemu«. Lenard na eni strani, problem na drugi — dragi moji, kaj hočete drugega, nego da jadra med njima rešitev! In Lenard je seveda problem rešil — kaj bi drugega z njim? Lenard rešuje vprašanje na čudovito preprost način, na prav tak način, kakor se spodobi za Lenarda in za »Slovenski Narod«. Vpraša — in že mu je odgovor na jeziku. Ali smo? I seveda smo, kako pak, kaj pa mislite! Ali imamo skupen jezik? Seveda ga imamo! Kako to? I no, »s filološkega vprašanja je vprašanje rešeno in ni mogoča nobena razprava več«. Misli si Lenard pri tem, zakaj ne bi tega napisal, »Narodovi« verniki ne vedo niti kaj pome-nja »filološki« in njegovi uredniki ne čitajo filologov, sicer bi pisali bolj pošten jezik — zaikaj ne bi nekaj napisal, ,pri čemer mi ne more nihče 'gledati na prste. Ker .se mu pa zdi, da mora vendar še nekaj več reči, sicer bi ne bila kolona polna, slepari s trditvijo, da smo Jugoslovani zato en narod, ker med nami ni jezikovnih meja, dočim so take meje med Rusi in Bolgari in med Čehi in Poljaki. Ta trditev je seveda Lenardova izmišljeni na. Prav tako, kakor prehajajo posamezni jugoslovanski jeziki eden v druzega, prehaja v Dobrudži in Besarabiji polagoma bolgarščina v ruščino, v šlezikih vaseh češčina in v Tatrah slovan-ščina v poljščino ter zlasti v Beli Rusiji poljščina v ruščino. Zlasti v Beli Rusiji so se bili že od nekdaj za jezikovno mejo trdi boji, prav tako, kakor za srbobolgarsko jezikovno mejo. Isto velja glede. Slezi j e, kjer je bilo prvotno edino meščanstvo jezikovno strogo opredeljeno, iz naravnih razlogov, ker je ' prvič po svojem socijalnem ustroju najprej podleglo agitaciji, kolikor se ni drugič sploh doselilo iz narodno opredeljenih krajev. Toliko kolikor Jugoslovani .smo torej vsi Slovani en narod — o čemur se da donekle govoriti, nikakor pa nismo južni Slovani v slovanskem jezikovnem vprašanju kaka svojevrstna, posebnost. Sicer pa: stroge jezikovne meje, kakor je ni n. pr. med Slovenci in Hrvati, je ni niti med italijanskimi dialekti okoli Nizze in med provansalsko francoščino, ni je med Nemci in Holandci, niti ne med Nemci in Danci v Jutlandu. Za Lenarda potemtakem tudi ni mogoča nobena razprava več, da so Francozi in Italijani en narod in prav tako tudi Nemci z Danci in Holandci. Za Lenarda seveda in za »Slov. 'Narod«! Za pametne ljudi med Germani in Romani pa seveda prav tako »ni mogoča nobena razprava«, da gre tukaj za Več narodov. Samega sebe pa, to se pravi .»filologa« Lenarda, pa poseka antropolog dr. Lenard s trditvijo, .da dokazuje skupni jezik, »da smo tudi skupne rase«. Potemtakem dokazuje skupni jezik severoame-riških zamorcev z Yankeeji, da so Angleži ene rase, da so torej prav za prav zamorci .recimo germanske rase. Lenardov izum! Sicer bi pa kritičnega preprostega čitatelja, če bi sledil Lenardu v njegovih izvajanjih samo za hip, zavedla ta, trditev do čudnih in pristnim Ju-goslovenarjem neprijetnih posledic. Kajti če pogleda v ilu.st.rova-nem listu sliko kakega sodržavljana iz južne Srbije, pri čemer je treba že pojasnjujočega besedila, da ga ne zamenja s Tripolitancem. ali Kurdom, z našimi tipi in obenem s tipom recimo kakega Francoza ali Belgijca ali celo alpskega Nemca, bo nehote zaključil, da smo z Nemci in Francozi en narod, nismo pa z Makedonci. Ali ne, gospod antropolog Lenard? Pazito vendar, kajti tudi med Ju-goslovenarji mora imeti neumnost ’ e meje! Ni je stvari, v kateri ne bi Lenard napovedoval kar tako sproti,-in komaj je antropolog Lenard prekosil filologa Lenarda, že se. oglaša kulturnik Lenard, hujši od prvih obeh. Zato dokazuje ali bolj preprosto: odrejuje jugoslovansko kulturno enotnost. Ta resnica je ,pa tako huda, da ubije najmočnejšega Satirja — kam bi z razlogi, in umovanjem spričo vsega?! Ali je pa morda Lenard prerok, ki vre v našo kulturno bodočnost? Res, od časa »ujedinjenja« je kultura slovenskega naroda precej Kralj Matjaž: Meditacije juguslovanskega državljana. Strašno je ... Sredi noči nas kliče glas. To je klic življenja in vesti. Vos strah, ves obup, vse neznanske skrbi se predramijo, planejo v srce in se zabodejo v možgane. Duša plaho gleda v svet, ga sodi in se joka nad njim. Kaj se mara tistim, ki so vsaj zdravi in imajo močne živce! In blagor se vsem, ki se nikoli niso gnali za utopijami in obešali na slepotnc zvezde, ampak so trezno sodili dejstva in jim dajali prava imena, — 'blagor se ga jim, njih delež zdaj ni grenko razočaranje*, marveč le posmeh! Najbolj blagor se ga pa — ubogim na duhu, neobčutnim po srcu in izpridenim po značaju; ti so zdaj sol države in luč sveta! Vseh teh ne kliče glas sredi •noči... Pred tem glasom, pred tem klicem življenja in vesti ima blažen mir in pokoj naša izpridena inteligenca, ki je zgubila svojo pošteno vest, ves moški ponos, ves človeški sram. * Kje si, socialnopolitični bard, da bi napisal zamolklih žalostink sto in sto o grehih odpadništva in •narodne veleizdaje, ki se z njimi strašno obtežuje naša inteligenca? Vstani, o pikri satirik, in osmeši .in prebičaj ji hlapčevsko dušo! PrO-bičaj in iz tepi ji suženjskega duha klečeplazja in samoponižanja! Križani Bog, to je strah in sramota! — Včasih je imela inteligenca kaj zmiisla vsaj za svojo stroko, je bila takorekoč tudi steber vse narodne kulture, zdaj pa je kakor hlapec v uradu in 'berač na vogalu: topa in prazna, neumna in ponižna, smešna in lačna; včasih se je po svojih stanovskih organizacijah znala bojevati, zdaj pa —. Pač tudi zdaj utegne v ogenj vreči svoje zlato, vsaj pravi tako. Ampak v ognju trdne preskušnje se pokaže, da je tista svetla reč le nerodna ponaredba in da je zlasti lesk in blesk samo ležniv odsev neke močne luči, ki je že ugasnila, a se samo zdi, da še svetlika, kakor se še svetijo razni že zdavnaj ugasli in zamrli nebesni 'svetovi. In potegne naj samo najrahlejši piš, pa zameži in se utrne ves prazni blesket in se izkaže, kdo je mož rn kdo je šleva, še več: kdo je značaj in kdo podlež, vsakomur in za vsako ceno naprodaj. Fe j te bodi! Ob takem pišu vam je kakor na zorečem sadnem vrtu: ko potegne veter, odleti z drevja uvelo in črvivo sadje, zdravo in sočno pa ostane. Vse, kar je med inteligenco po-posebno gnilo, izprideno i.n prazno-•glavo, odpada. Odpada po jeziku, odpada po mišljenju, odpada po de- janju in nehanju ter rine in tišči v vladajočo stranko. Le možje, kolikor je še mož, ki niso bili in niso naprodaj, ostanejo zvesti sebi. Človek jih je vesel in jim želi vse dobro. Bodi vera vsem, da bo napočil dan, ko bomo gnilo in črvivo .sadje odbirali od zdravega in sočnega! Zvestoba .za zvestobo! 'Poznamo gospoda, ki hodi v Bel-grad, kjer laže in lega na trebuh, vdano in prikupno mahlja z repkom pa prisega, da Slovenci odklanjajo vse spise in odloke, če niso pisani v — cirilici. Doma se zaničljivo posmehuje belgrajskim »Balkancem«, žaluje po Avstriji in nemških 'mogotcih, pred katerimi je takisto vdano ležal na trebuhu, bodi pridno v cerkev, voli samo SLS, se po nemarnem prišteva — republikancem in nosi v žepu ominozno Pašicevo brado! Drugače je zdrav, jed mu lepo tekne, redi se in sram ga ni nič. Zanimivi so tudi tisti znani stremuhi in uskoki, ki so se razgaljali, ko so se grizli za neko službi-co ali zaradi nekih premestitev, kaj vem. Prvi je bil »narodni socialist«, pa je uskočil v radikalno stranko in očital drugemu, češ, čemu se tako žene, ko je vendar znan kot u beg el »far« in klerikalec. A »klerikalec« je potegnil iz žepa Pašicevo brado in z njo omel pod dolgim nosom »narodnega socialista«. Oba lepa. junaka je naskočil tretji, hud de- mokrat, pa se je nazadnje izkazal tudi on s Pašicevo brado! Najbolj značilen pa je tisti gibčni preskakovaleo, ki je s svojim pristaštvom osrečaval do zdaj že vse stranke: bil jo »narodnjak« in socialist, klerikalec in demokrat — pravijo, da tudi nemškutar nekoliko —, potlej še to in ono, zdaj je še radikalec, pa že pomerja, ali -bi bolje skočil, če bi se »vrnil« h klerikalcem, ali bi kazalo iti k demokratom in reči svoj stari rek: »Veste, saj sem bil zmerom Vaš pristaš!« Hudo je to, ali preseneča nas že dolgo ne več. Ali morejo še kaj veljati in žaleči »možje«, ki so, kar so, le iz spekulacije in sebičnosti, lakomnosti in klečeplazja? Včasih, v sužnosti so imeli gosposke alire, zdaj, v »svobodi« imajo hlapčevske manire! Sodba o njiih nam ni težka: Stranka ali organizacija, ki so jo iizdali, ni z njimi nič zgubila, a stranka, ki jih je »dobila«, ni takisto prav nič pridobila. Bog z njimi. Za trpke drenulje in črvive lesnike ni prostora med žlahtnimi jabolki. — No, saj je res, da eksponirani uradnik rebus politicis sic stanti-bus mora včasih zatuliti z vlado. Tega bi mu končno nihče preveč niti ne zamoril. Če pa že tuli, vsaj preglasan naj ne ibi bil. In za velikimi hodijo majhni, inteligenci sledi pol inteligenca. Največ največjih grehov je kriva in te- •nazadovala, in nas, ki smo živeli v tej kulturi, je 'bilo strah: Kam pridemo? Če pojde tako naprej, bomo res kmalu imeli enotno jugoslovansko nekulturo. Toda kulturna zavest je pri nas vendar tako močna, odpor proti centralizirani nekulturnosti tako živahen in odločen, .da jo borno gotovo zlomili. Vaše veselje je prenagljeno, gospod ju-goslo venski kulturnik! Vsede se gospod Enojni Kulturni Tip, pa napiše neumnost, da kar tuli, kakor svetopisemsko kamenje — če je le jugoslovenarsko prepleskana, »Slovenski Narod« jo bo gotovo prinesel. »Sl. Narod« postaja bolj in bolj list one vrste, kakor je bila Bieloklawkova »Volks-zeitung« na Dunaju, katere izvirna neumnost je bila Dunajčanu vsakdanje humoristično čtivo in 'kateri je med drugim pošiljal William Shakespeare popravke v smislu § 19. tisk. zak. Samo — nekoliko prvobitne izvirnosti je bilo vendar v tem listu, 'ki je »Narod« nima. In tega 'zadnjega nam je žal, bilo bi vsaj zabave v teh žalostnih časih ... Državni kredit za kmete. \ lada je predložila parlamentu velevažen zakonski načrt o kreditih za kmete. V poznem, a nikoli prepoznem spoznanju, da tvori 80 procentov prebivalstva naše države kmečki stan, na čegar ramah sloni vsa gospodarska moč cele države, se je državna uprava odločila, da podpre .razvoj in napredek kmetijstva z .izdatnim kreditom za kmete, da bodo mogli svoja gospodarstva razvijati. Za danes objavljamo samo načrt zakona, kakor ga je predložil parlamentu minister za kmetijstvo. Načrt zakona pa še ni zakon, ampak ministrov načrt zakona tvori feimo podlago za podrobno razpravo v parlamentarnih odborih in 'končno na splošnih sejah parlamenta. Zato je gotovo, da se bodo dale marsikatere določbe novega zakonskega načrta še znatno spremeniti in izboljšati in mi hi samo želeli, da bi si naši kmečki naročniki načrt natanko pogledali in potem svoja mnenja sporočili nam. Načrt zakona o kreditih za kmeite. I. Splošne določbe. § 1. Zadruge za kmečki kredit (kmečke kreditne zadruge smejo po tem zakonu ustanavljati samo osebe, ki polnopravno .razpolagajo s .svojim premoženjem. Zadruge so lahko ali krajevne ali pa pokrajinske (»oblastne«). Razmerje med krajevnimi in pokrajinskimi zadrugami bo določil pravilnik za izvršitev tega zakona. (Kredita od države torej ne bodo.dobivali kmetje od države naravnost in osebno, ampak potom zadrug, op. ur.). § 2. Naloga kmečkih kreditnih zadrug je, tla dajejo svojim članom kredite samo za razvoj in izboljšanje kmetijstva in da sprejemajo od članov in nečlanov njihove prihranke. § 3. Kmečke kreditne zadruge se ustanavljajo lahko ali z neomejeno ali pa z omejeno zavezo. V prvem slučaj« jamčijo člani zadruge za obveznosti zadruge z vsem svojim premoženjem, v drugem slučaju pa z višino deležev in poleg tega še s svoto, ki jo določajo pravila, ki tpa ne sme hiti nižja kot petkratni znesek vpisanih deležev. § 4. Zadružni kapital tvorijo deleži zadružnih članov. Deleži se morajo glasiti na ime in se pre-neso lahko samo z dovoljenjem zadruge. Deleži morajo znašati pri krajevnih zadrugah najmanj po 100 dinsirjev, pri pokrajinskih zadrugah pa najmanj 1000 dinarjev. Obrestovati se deleži ne smejo višje kakor jih plačuje zadruga za hranilne vloge. Kmečke kreditne zadruge se lahko konstituirajo tedaj, ko je vplačanih ena četrtina deležev. § '5. Pravno obstoji zadruga, ko jo potrdi '»deželno sodišče. Ivo so pravila prijavljena sodišču, mora vsak, ki želi vstopiti v zadrugo, tp izjaviti in svojo izjavo podpisati. Po potrditvi pravil objavi sodišče v »Uradnem listu«, da je zadruga vpisana v zadružni register. Vsaka izprememba pravil se mora naznaniti sodišču zaradi vpisa v .register. § 6. Kmečke kreditne zadruge se ustanavljajo za neomejen čas. Prenehajo pa delovati: a) če postanejo insolventne (plačila nezmožne) in otbčni zbor sklene, da prenehajo delovati; b) če sklene sodišče, da morajo nehati delovati zaradi točke pod a) (t. j. 'zaradi insolvence); c) če se nad izaclrugo proglasi ko n kurz; ligenca. Zakaj najprej .se je izpridila in prodala ona in dala slab zgled vsem. Ali ni vse to ■obupno in strašno? Taki ljudje, puhloglavci in špekulanti, so stebri naše uprave! In če pomislimo, da so naši gobavci v primeri s »tovariši« po drugih delih države pravi nedolžni angelci, no, potlej nam je jasno, zakaj imamo tako upravo in da se bo uprava zboljšala, ko se bo morala našega življenja zboljšala. Kako lepo bi živeli, če bi mogli zaupati v poštenost državne uprave! Ampak še naši otroci ne bodo • vedeli, kaj je urejena in poštena državna uprava. Ali bodo to doživeli naši vnuki'? Mislim, da, ker bodo živeli že po samoupravnih zakonih. Tačas ibo manj politike in več morale in poštenega dela. Zdaj nas davi politika. Srbov in Hrvatov je sama politika. Politika jim je potrebna kakor mistično zamaknjenemu in naivno ibigotnemu Slovencu romanje in nazadnje srečna zadnja ura in pa lep, prav lep krščanski pogreb. Srbi še slišati nočejo nič o .Jugoslaviji. Jugoslavija jim je zaničljiva »Jugovina«. Tudi Hrvatje dobijo rdeča ušesa, če le slišijo pridevek »jugoslovanski«. Od tam, kjer Jugoslavija najbolj »smrdi«, so nas udarili z upravno opereto. O ver tura ji je bučala z vsemi »narodnimi« instrumenti in temeljni ton je hotela hiti mehka lirika sanjave narodne romantike. Ampak še pred koncem prvega dejanja smo spoznali, da je vsa reč skrajno debitantsko zmašilo brez notranje zveze, brez vsebine, ki bi bila kaj prida, in brez vsakršne strokovne vrednosti. A kdo 'smo, kaj smo naposled! V marsikom se drami doget starih idealov o Jugoslaviji, spomin na trde boje za čast in pravice stanu in naroda ... Ka j vam kdo danes da. za vse to? Ampak Jugoslavija, v katero smo od nekdaj verovali mi, naj živi! Kar je smrti zapisano, naj pogine! Naj pogine, potlej pa spoti, smrdeči kadaver, da dolbo prostora in razmaha na vse oči in :na vse roke naše ljudstvo, ki vnovič vstaja samo in s svojimi močmi! Zdravje je človeku poglavitni pogoj življenja in sreče, 'brez tega d) če pade število zadrugarjev pod 20. Oe zadruga preneha delovati, mora likvidirati. Način likvidacije je naveden v pravilniku za izvršitev tega zakona. § 7. Vsaka zadruga mora imeti svoja pravila. Pravila morajo obsegati sledeče točke: 1. Firmo, njen sedež in način, kako še bo zadruga podpisovala (oziroma koliko članov ho upravičenih za zadrugo podpisovati razne pogodbe itd.). 2. Odredbe o pogodbah za sprejemanje novih članov in za izstop članov iz zadruge; 3. Določbe, kako daleč sega delokrog 'zadruge (ali je zadruga namenjena le za eno vas, ali občino ali .sodni okraj ali fa.ro itd.); 4. Določbe o višini deležev in o času, kdaj mora vsak zadruga r plačati svoj delež (ali svoje deleže, če jih ima več); 5. Določbe o odgovornosti zadruge in zadrugarjev; 6. Določbe o rezervnem fondu; 7. Določbe, kako se bodo sestavljali in pregledovali mesečni in letni računi; 8. Določbe, kako se ho dobiček ali izguba preračunavala in razdeljevala med posamezne člane; 9. Določbe o upravnem in nadzorovalnem odboru, način njihove izvolitve, delokrog njihovega poslovanja, njihove pravice in dolžnosti in njihova funkcijska doba (za kako dolgo so izvoljeni); 10. Določbe, kako se bodo sklicevali redni in izredni občni zbori članov, kraj in čas, kje in kedaj se bodo vršili, njihov delokrog in način, kako bodo sklepali (da 'bodo sklepi veljavni, n. pr. z navadno večino glasov, ali z dvetretinsko večino itd.); 11. Določbe o glasovalni pravici članov in način izvrševanja te pravice (ali le ustmeno, ali tudi p i sim eno itd); 12. Določbe, kako ho zadruga svoje sklepe objavljala; 13. Določbe, kako naj se postopa pri spornih vprašanjih, ki se pojavijo med člani samimi ali pa med člani in zadrugarji. II. Krajevne kmečke kreditne zadruge. § 8. Krajevno kmečko kreditno zadrugo sme ustanovati najmanj 20 oseb, ki polnopravno razpolagajo s svojim premoženjem. Na istem ozemlju {= v eni in isti občimi, fari, okraj« itd.) ne smete obstojati dve krajevni kmečki kreditni zadrugi, osnovani na podlagi tega zakona. (Seveda tudi ' ne Več «up drug, opr. ur.). § 9. Krajevne kmečke kreditne zadruge dajejo svojim Članom kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne kredite. Način, kako se podeljujejo krediti, bo .določal pravilnik. so: 1. Kratoročna posojila (krediti) vse drugo m nič. a) posojila za obdelovanje zemlje, za nakup semen in gnojil in posojila za nakup krmil in materij a la za gojitev in za zdravljenje posevkov in živine; b) posojila za setev, žetev, mlačev in za kritje drugih tekočih proizvajalnih stroškov (n. pr. izplačevanje dnin); c) posojila za boljše izkoriščanje in za predelavo pridelkov. ‘ Te vrste posojila se dajejo na jamstvo, na založitev vrednostnih papirjev, vračati pa se morajo .po ■žetvi ali po izvršitvi dela, za katero so bila dana, najkasneje pa po preteku enega leta. 2. Srednjeročna posojila so: a) posojila za nakup živine in poljedelskih strojev; b) posojila za napravo vinogradov, sadonosnikov, olnjakov itd.; c) (posojila za manjše melioracije (popravo zemlje) t. j. za izsu- -ševanje, drenažo itd. in za nakup zemlje v svrho aromi i ran ja (zaokrožen ja) posestev; d) posojila za zgradbo manjših kmetijskih stavb in za njihovo popravljanje. Ta posojila se dajejo na jamj stvo, na vrednostne papirje, na živino in na stroje in na hipoteko, vračljiva pa so v enakih letnih obrokih, najkasneje pa po 10 letih. Kratkoročni in srednjeročni krediti se 'bodo dajali na dolžna pisma proti poroštvu dveh oseb in po obrestih, ki ne smejo biti nižje kakor so Obresti, ki jih plačuje zadruga svojim članom za njihove deleže, pa tudi ne za več kot 4 procente višje od obrestne mere Na-rodhe banke. 3. Dolgoročna posojila so sledeča: a) posojila za nakuip zemlje in posojila za odkup zemlje ali za odplačevanje agrarnih dolgov v svrho ustanovljanja samostojnih kmetij (velja bolj za Bosno kakor za nas, op. ur.); b) posojila za zidavo ali preureditev kmečkih poslopij za stanovanja, za hleve, za shrambe itd.; c) posojila za stalno melioracijo, n. pr. za namakanje zemlje, za izsuševanje, za zgradbo potov po posestvu itd. Ta posojila se dajejo na hipoteko na prvo mesto (proti intaibu-laciji na prvem mestu), vračati pa se morajo v enakih letnih obrokih v 25 letih. Dolgoročna posojila se bodo dovoljevala kmetom proti najmanj G procentom. § 10. Krajevne kmečke kreditne zadruge dobivajo potreben jim kapital za dovoljevanj posojil (kreditov) svojini članom: 1. S prejemanjem hranilnih vlog od svojih članov in nečlanov. Obresti, ki jih' smejo zadruge pla- Iz ti sni mo zajeda vne laščce iz svoje zdrave kože, da ibomo zdravi! In na noge, o delavsko in kmečko ljudstvo! Na noge, o'zvesti sino- vi našega naroda! Na noge in na delo! Samo v delu je prava cena našega življenja. Človek živi po svoji duši le, če je delaven in zvest domači zemljici in ga:m sebi. Vse drugo je laž in prevara. 3 velilte nesti s 3 TERPCHTII« .mi s.© 3 .M.*- 4) US N čevati za vložni denar, 'ne smejo '•biti večje kakor so obresti, ki jih računajo zadruge svojim članom za kratkoročna posojila. 2. s kreditom, ki ga imajo pri pokrajinskih zadrugah, s katerimi istoje v 'zvezi, na podlagi dolžnih pisem svojih članov za kratkoročna ali srednjeročna posojila, in na podlagi hipotek svojih članov za dol gor očsn a p oso ji la. § 11. Na koincu vsakega leta sestavljajo krajevne zadrage svoj letini obračun. Po odbitju vseh splošnih stroškov, obresti na deleže in za prihranke se čisti dobiček steka v rezervni fond, ki se ne sme deliti in do katerega člani zadruge nimajo pravice. Če zadruga preneha delovati, se rezervni fond izroči pokrajinski zadrugi, s katero je v zvezi, zopet pa se izroči na razpolago zadrugi, ki bi se na podlagi tega zakotna v istem kraju na novo ustanovila. § 12. Krajevne kmečke kreditne zadruge imajo za vse obveznosti svojih članov prvenstveno pravico «na deleže članov, ki predstavljajo kapital krajevne zadruge, če je zadruga osnovana na deleže. § 13. Že obstoječe kreditne kmečke organizacije n. pr. kreditne zadruge, blagajne, itd. se lahko pretvorijo v krajevne kmečke zadruge in se lahko poslužujejo vseh vrst kmečkega kredita, ee se pre-osnujejo v smislu 'tega zakona in če jih sprejme pokrajinska kmečka kreditna zadruga oziroma uprava ravnateljstva kreditnih zadrug. Natančnejša določila o pretvorbi že obstoječih organizacij v krajevne kmečke 'kreditne'zadruge po tem zakonu bo imel pravilnik. (Da 1 je prihodu j ič.) Dnevne vesti. Kdor še ni plačal naročnine, naj isto pošlje takoj, ko prečita te vrstice. Uprava mora plačati svoje račune v tiskarni. Vsak naročnik ima pravico zahtevati od uprave lista — redno pošiljanje — a uprava ima pa tudi pravico zahtevati plačilo. Zato naj vsi tisti, ki vedo, da še niso plačali, store nemudoma svojo dolžnost. Teh par dinarjev na mesec upamo, da lahko vsak premore. Iz »Jutra«. »Vezati se z Radičem znači izročiti se na milost in nemilost hrvaškemu šovinizmu, ki smatra Slovence za inferiorne (manjvredne planinske Hrvate)«.— (Vprašamo: »Kaj pa iznači vejiti se s Priibičevicem?«) — Politiko g. Puclja imenuje »Jutro« dijetarsko, češ da vleče samo dijete. (Kakšna pa je politika gg. dr. Žerjava in dr. Korošca? Ali ona dva .ne dobivata poleg ministrske plače tudi še poslanskih dijet? Ali ni g. Pucelj pravilno izvoljen poslanec!) Zmago unitarizma (sedanje centralistične vlade) imenuje »Jutro« definitivno. (Kaj pa, če ne bodo žan-darji več ljudi preganjali ob volitvah, ampak če se Ibo svobodno volilo? Koliko mandatov bodo takrat dobili »unitaristi«?) Iz »Domovine«. »Vlada narodnega 'bloka bo naprej vladala«, pra- vi »Domovina«. (»Domovina« ima prav. Ampak vladala bo brez Pri-bičevica in to ravno demokrate skeli kakor kurje oko, če se na dež pripravlja.) — »Pucelj sili poti Hrvate«, pravi »Domovina« dalje. (Kam pa sili g. dr. Žerjav? Ali ni on pod 'Pribičevičem?) — »Večina pristašev g. Puclja je že dovolj pametna, da ne bo več drvela za njim.« (Ta »za njim« je jako dober — za »Jutrom« gotovo ne bo drl noben slovenski kmet!) »Slovenec« pravi v svojem poročilu o občnem zboru slovenskih samostojnih kmetov, da ga združenje obeh »strančic« veseli. — Nas tudi. _ Jako lepo in pametno je poročal o občnem zboru samostojnih kmetov ljubljanski »Narodni dnevnik«. Znamenje časa. Premeščena sto: gg. profesor Boguimiil Remec, pod-načelindk iSLS v Jagodino, prof. E. Jarc v Tuzli o in prof. Bračun (na-■rodki socijalist) iz Mairibora v Niš. Zakon o kmečkih kreditih bomo objavili polagoma v celoti, da bodo slovenski kmetje videli in brali na svoje oči, kam pelje slovenske kmete centralistična politika. Kdor hoče biti od centralizma in od slovenske demokratarije temeljito ozdravljen, naj ta zakonski načrt dobro prebere. Princa Jurija, brata N j. Veličanstva kralja Aleksandra so zdravniki proglasili za bolnega. Vlada je določila, da se mora princ Jurij takoj odpeljati na državno posestvo Belje, kjer bo živel pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Istočasno je izvršila belgrajska policija več hišnih preiskav. Preiskali so stanovanje 'upokojenega polkovnika Arangjeloviča, kamor je princ hodil na hrano. Tam so zaplenili dva zaboja »spisov«, ki jih je pisal bolni princ. Preiskave so izvršili tudi pri več republikancih. Bolni ministri in politiki. Ko so prišli po primica Jurija, da ga odpeljejo pod istalno zdravniško nadzorstvo na Belje, so bili bolni vsi vplivnejši isnhsk/ politiki. Nikola Paišiic je ileižal doma »ibolan«. Ljiulba Davidovi« je tudi tzlbofel. Predsednik parlamenta je bil tiudii »bolan«. Billo je hiuijlšie, kakor če bi razsajala v Bolgiradu kuga, kolera in lakota skupaj. Naši shodi. V nedeljo dne '26. aprila se je vršil v Ormožu zaupni sestanek SRS za ves ormoški okraj. Sklical je ta sestanek naš kmečki poslanec Kelemina, ki je izčrpno poročal o političnem položaju in drugiih važnih gospodarskih rečeh. V debato so posegli kmetje in delavci ter pokazali, da se ne zavedajo samo svojega današnjega, nad vse težkega gospodarskega položaja, temveč tudi svojega dostojanstva, kot številno najmočnejši steber naše države. Zaradi kratkega časa ni bilo možno povabiti vseh zaupnikov, osobito iz oddaljenih občin ne, vendar smo lahko z vspehom povsem zadovoljni, kajti udeležencev je bilo precej, ki so tri ure na svojem mestu vstrajali. Izvolil se ji' odbor za celi okraj, zatem pa sprejeli tudi drugi važni sklepi gospodarskega značaja. G. poslanec Kelemina nam je obljubil, da skliče večji shod meseca junija, do tedaj pa hoče pridno nabirati gradivo o delovanju raznih strank v parlamentu. Da sam ne more čudežev delati, nam je vsem jasno, vendar smemo mirno zaupati njegovi poštenosti in obljubi, da hoče za kmeta in delavca storiti kar Ivo mogel. Podaniki SHS. Včasih, v predmarčni dobi, pred parlamentarizmom in podobno nepotrebno demokratično navlako, so se ljudje deli- li v vladajoče gospode in podanike. S podaniki je temeljito obračunala francoska revolucija in jih izpre-menila v državljane. Zato mislimo, da jih sedaj v 20. stoletju tudi pri nas ni več in zato bi rekli, da bi tu- di »Planinski Vestnik« lahko izhajal brez njih. Razen, če hoče s tem reči, da prebivalstvo Jugoslavije nima več državljanskih pravic, da je vzpostavljen absolutizem, in da smo zategadelj še zgolj podaniki. Pa tega menda noče, ker je nepolitičen list! »Prerod« s prilogo »Zdravje«. Ravnokar je izšla 5. številka tega lepega in prepotrebnega lista. Oblika z naslovne slike je zelo prikup-ljiva, vsebina tako bogata in raznovrstna, da ga ne bo nihče odložil, ne da bi tudi zase našel kaj iposeb* no primernega. Združena sta dva lista, ki prav po bratovsko delata za treznost in zdravje, to je za prerod posameznika ter celega naroda sploh. List izhaja mesečno na 32 straneh ter stane letno samo 25 dinarjev. Ni to list, da bi ga naglo prečita] in položil na polico, temveč je hrana, tečna in krepka, ki je posebno v današnjih časih prav potrebna. List se sam prav toplo priporoča. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Cene živine, telet in prašičev 2. maja v Ljubljani. Debeli voli po-10.25—10.50 Din za kilo žive težer rejeni voli po 9.50—10 Din, vprežni voli 8.50—9.50 Din, rejene kravo po 7—8 Din, krave klobasa rice po> 4.50—6 Din, debele telice po 9 'do 9.50 Din, težja teleta po 14——15 Di.nv lažja po 13—13.50 Din. zaklana teleta po 18—19 Din, prešiči pršutar-ji po 14.50—15 Din, debeli prašiči po 15.50—16.25 Din, hrvaški Špeharji po 16—16.50 Din, zaklani prašiči po 17—19 Din. Tržne cene v Ljubljani. V Ljubljani stane: govedina 17—20 Din kilo, svinjina 20—25 Din, Špeli 24* salo 25, teletina 20—25 Din. — Kokoši po 25—50 Din komad, po velikosti. — Jajca 1.25—1.50 Din komad. — Mleko 3—3.50 Din liter. — Surovo maslo 30—35 Din kilo. Cene prašičev v Mariboru (!. maja). Prasci 5—7 tednov stari po-75—100 Din. Po 7—9 ted.no stari 125—150 Din, 3—1 mesece stari po 225—325 Din. Za kilo žive teže IX do 14 Din, meso po 15—17.50 Din kilo. IZDAIA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJ* SLOVENSKIH REPUBLIKANCEV. Odgovorni urednik Oskar Schiller. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani. Inserirajte v „Slov. Republikancu”! Dimim* Dunaiski in LJub' nupim. Ijanski Zvon, Kres, Slov. BCelo, Slov. Glasnik in vse druge knjige ♦ HINKO SEVAR A antikvariat knjigarna y Ljubljana, stari trg 34 Brošura »Jugosloveni, Slovani in Jugoslovani" ki je najboljši politično-kul-jurni spis, kar jih je bilo napisanih po vojni, se dobi v upravi našega lista in stane s poštnino 1© 4 Din. Najboljša po zelo [ugodnih cenah dobite le pri ION. VOK, LJUBLJANA Sodna ulica Štev. 7. Naroči si kot Slovenec revijo ,Novi Zapiski« letnik 1922. kompletni letnik, 10 zvezkov se še dobi v upravi našega časopisa in stane samo 10 Din. Pozor, hppjač, žtollja, neSiBilja Kaj ti koristi kroj brez pouka? Z natančnim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobiš na željo ekspresno po pošti v KROJNI ŠOLI, koncesijonirani od ministrstva za trgovino in obrt. Ljubljana, Židovska ulica štev. 5 Vsak mesec tečaji za krojače šivilje in ne-šivilje. IJp e Zlatnina LJUBLJANA Šilpaloi Očala Ljubljanska posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani. Telefon št. 9 Mestni Irg št. €> obrestuje vloge zelo ugodno in sicer: vloge, ki jih izplačujue brez odpovedi, po 8 % vloge z enomesečno odpovedjo, po 10 % vloge z trimesečno odpovedjo, po 12 % vloge s šestmesečno odpovedjo, po 14 % Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov. Jamstvena glavnica za vloge znaša že nad II milijonov dinarjev. Posojila daje le proti popo!ni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo. Inkaso faktur in menic. Trgovski krediti. Splošno kreditno društvo v Ljubljani Ustanovljeno 1898 rastrov... zadruga z ome|eno avtu Te|ef